Številka 43 (797) cena 40 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 7. novembra 1985 kovinotehna Prodajaj center Prevalje Vse za vas in vaš dom Predsednik republiškega sveta ZSS Marjan Orožen na obisku v Titovem Velenju Obisk Marjana Orožna V torek je obiskal občino Velenje predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen. Že zjutraj se je sestal s predstavniki družbenopolitične skupnosti, ki so gosta seznanili z rezultati velenjskega gospodarstva v prvih devetih mesecih letos. Posebno so poudarili, da kljub dobremu delu, z rezultati nikakor ne moremo biti zadovoljni. Na sozdu Rek Frani: Leskošek — Luka pa so predsednika slo- venskih sindikatov seznanili z družbeno — ekonomskim položajem Rudnika lignita Velenje. Ta 5350 članski kolektiv stremi za tem, da bi letos že 5. zapored dal slovenskemu gospodarstvu 5 milijonov ton lignita. Rudarji bodo do konca leta delali vse sobote in tako tudi široki potrošnji namenili 125 tisoč ton lignita več, kot so prvotno načrtovali. Kljub dobremu delu pa sistemska izguba, s katero se delavci tega kolektiva nikakor ne morejo sprijazniti. Pri doseganju in celo preseganju načrtovane proizvodnje, pri delu'ob prostih sobotah je nevzdržno, da so po rezultatih izgubarji, da pišejo sanacijske programe, da se morajo zato zagovarjati na vseh mogočih ustanovah in to vse zaradi tega, ker je cena lignita še vedno precej nižja od družbeno dogovorjene. Rudarji so se že dogovorili, da bodo 8. decembra letos delali udarniško. Na akcijo so povabili tudi Marjana Orožna in obljubil jim je, da se je bo udeležil, če bo le mogel. Po pogovorih na rudniku si je gost ogledal tudi ugreznine, posledico rudarjenja v dolini ter izgradnjo nadomestnih objektov Preloge. Popoldan pa je obiskal še dve delovni organizaciji: Vegrad in. Zdravstveni center Velenje. Na razširjeni seji predsedstva OS ZSS Velenje pa je Marjan Orožen člane seznanil z aktualno problematiko v Sloveniji in Jugoslaviji. Občina Velenje Osnutek družbenega plana v javni razpravi Pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno ii dolgoročno obdobje namenjajo člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje zares veliko pozornosti, saj želijo narediti vse, da bi bili ti dokumenti dobro pripravljeni, da bi celovito opredeljevali naš nadaljni razvoj. Na zadnji seji so določili osnutek družbenega plana občine Velenje, ki so ga dali do konca meseca tudi v ja- vno obravnavo. V celoti bo objavljen v prihodnji številki Našega časa, o tem pa bodo govorili tudi delegati občinske skupščine. Prav je, da v času javne razprave v vseh okoljih temeljito pregledamo osnutek tega dokumenta ter podamo morebitne pripombe in stališča. To je še toliko bolj pomembno, ker imamo za naslednje srednjeročno obdobje želja mnogo več kot pa bo denarja, torej bo treba jasno opredeliti, kaj bomo uresničili in kaj bo ostalo nerazrešenega za naslednja leta. V naslednjih petih, letih namreč nikakor ne bomo smeli gospodarstva obremenjevati bolj kot doslej, to pa pomeni, da bomo morali marsikatero nalogo, ki so jo posamezne samoupravne interesne skupnosti dale v te plane, črtati. Katero, to je še kako pomembno vprašanje, Z novimi proizvodi bele tehnike v višji cenovni razred Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje je letos že dese-tU pripravila razstavo dosežkov in razvojnih hotenj. Letošnji jubilejni fcaeti »Poslovni dnevi Gorenja« so doživeli izredno široko odmevnost. V faeh od 21. do 31. oktobra se je v Rdeči dvorani v Titovem Velenju zvrstilo okrog 3.000 Gorenjevih poslovnih partnerjev iz domovine in tujine. Z zanimanjem pa so si predstavitev Gorenja ogledali zraven delavcev Gorenja tudi številni delovni ljudje in občani velenjske, mozirske, žalske, celjske, slovenjgraške in drugih občin. Obiskovalci te že tradicionalne Gorenjeve manifestacije so bili navdušeni nad številnimi predstavljenimi proizvodnimi novostmi, sestavnim delom ponudbe tega poslovnega sistema za leto 1986, tako za tuja kot za domače tržišče. Obiskovalci so (Dalje na 4. strani) ki mu moramo zares nameniti vso pozornost. Na zadnji seji so člani izvršnega sveta potrdili tudi osnutke odlokov o davku na promet nepremičnin v občini Velenje, o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, sporazum o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za obdobje 1986—1990 ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Omenjene odloke in dopolnitve bodo obravnavali tudi delegati občinske skupščine, (mz) Modernizacija celjske bolnišnice V naši občini smo v zadnjem letu že velikokrat obravnavali na različnih samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah problematiko zdravstva. Koncept nadaljnjega razvoja zdravstva v občini smo sprejeli na skupnem zasedanju občinske skupščine in občinske zdravstvene skupnosti. Mnogo dilem se je porajalo zlasti ob nadaljnjem raz voju bolnišnice Topolšice. Nedorečenost glede njenega nadaljnjega položaja, je bil tudi eden izmed razlogov, da začenjamo akcijo za zbiranje sredstev za modernizaci- ju bolnišnice Celje mnogo kasneje kot v drugih občinah celjskega območja. Ker nam ne more biti vseeno, kako so sprejeti in zdravljeni bolniki, je prav, da se vključimo v akcijo za posodobitev te bolnišnice. Seveda se bomo delovni ljudje in občani prostovoljno odločali, kako in na kakšen način bomo pomagali pri tej človekoljubni akciji. Celovito informacijo in stališča o tej problematiki družbeno-političnih organizacij in izvršnega sveta skupščine občine Velenje objavljamo na tretji in četrti strani. Pravobranilci v Titovem Velenju Dva posveta Prejšnji torek je bil na delovnem obiskli v naši občini republiški pravobranilec samoupravljanja s svojimi namestniki, pri nas pa so bili tudi družbeni pravobranilci iz slovenskih občin v katerih so sedeži delovnih organizacij soz-da Gorenje. V pogovorih s poslovodnimi delavci Gorenja in predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij so pravobranilci pokazali posebno zanimanje za aktivnosti, ki so v Gorenju potekale po prenehanju ukrepa družbenega varstva. To je predvsem področje samoupravne zakonodaje in nagrajevanja Društvo upokojencev Titovo Velenje Volilne konference v decembru Člani izvršilnega odbora Društva upokojencev Titovo Velenje, so na zadnji seji, ko so med dru-' gim spregovorili tudi o poteku tedna upokojencev, sklenili, da naj bi bile vse letne konference društev upokojencev v velenjski občini v času 1. do 8. decembra letos. Člani izvršilnega odbora društva upokojencev so sklenili tudi, da bodo ob prazniku republike, 29. novembru, obiskali vse nepo-kretne, teh je trenutno 35. Pred iztekom leta pa bodo nekateri člani društva obiskali vse upokojence, stare nad 80 let, 146 jih je, jih skromno obdarili in jim voščili srečno novo leto. Na seji so razpravljali tudi o prispevkih za modernizacijo celjske bolnišnice in se dogovorili, da naj bi to vprašanje obravnavali velenjski upokojenci na svojih letnih konferencah in se na njih tudi odločili, koliko naj bi vsak- prispeval za dograditev omenjene bolnišnice. B. M. po rezultatih dela, zanimale pa so jih tudi druge težave in dileme, ki so se pojavljale ob sanaciji te sestavljene organizacije. Izmenjali so tudi izkušnje, kako so posamezna vprašanja razrešili v drugih občinah, kjer so sedeži delovnih organizacij Gorenja in kakšna je bila-pomoč družbeno političnih organizacij. Srečanje v Titovem Velenju pa so pravobranilci izkoristili tudi za obisk na Centru srednjih šol, kjer še oblikujejo ustrezno samoupravno organiziranost in jim zato koristi tudi takšen posvet. V razgovoru je bilo temeljito pretehtano trenutno stanje in želje te delovne organizacije, ki skuša z novo samoupravno organiziranostjo doseči predvsem še bolj učinkovito in kakovostno pedagoško delo. Možnosti bodoče organiziranosti je več, na posvetu pa je bilo dogovorjeno, da se predlog samoupravne organiziranosti dopolni z elementi družbenoekonomske upravičenosti, ker bi se potem delavci laže opredelili o ustrezni obliki nove organizacije. r v\ beni pravobranilec samoupravljanja Slovenije in družbeni pravobranilci samoupravljanja iz občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije itd. Jubilejno, deseto razstavo dosežkov in razvojnih hotenj Gore-aja, so obiskali tudi France Popit, predsednik predsedstva SR Slove-nije, Lojze Briški, član predsedstva SR Slovenije, Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Janez Bohorič, podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta ZSS, predsedniki občinskih skupščin, oziroma izvršnih svetov občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije, predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov občin, kjer so sedeži delovnih organizacij Gorenja, predstavniki JLA, druž- V okviru »Poslovnih dni Gorenja« pa so se srečali tudi najodgovornejši poslovodni delavci sestavljenih organizacij združenega dela Gorenje in Iskra. 3. septembra letos je ogenj uničil gospodarsko poslopje Antona Punčuha v strminah Čfete nad Nazarjami. V nedeljo, 3. novembra, pa so na tej domačiji slavili izjemno delovno in solidarnostno zmago — novo gospodarsko poslopje je bilo zgrajeno v rekordnih dveh mesecih, kar je v teh razmerah skorajda nemogoče. Povedati velia. da je bilo poslopje zgrajeno izključno s solidarnostjo in prostovoljnim udarniškim delom. Na prvem posnetku je novo in lepo poslopje, na drugem pa predsednik gradbenega odbora predaja ključe gospodarju Antonu Pun-čuhu. Več o tem izjemnem dogodku v prihodnji številki. 2. stran ★ fiaS C3S OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 7. novembra 1985 Delegacije pobratenih občin Sodelovanje naj bi razširili tudi na gospodarsko področje Na poslovne dneve Gorenja, ki so jih letos na predlog Savinjsko Šaleške gospodarske zbornice razširili s prikazom dosežkov gospodarstva velenjske in mozirske občine, so povabili gospodarske delegacije pobratenih občin. Vabilu občine Velenje so se odzvale delegacije občin Suboti-ca (predsednik izvršnega sveta, pomočnik generalnega direktorja DO Sever in pomočnik generalnega direktorja trgovske delovne organizacije te občine), Pu-carevo (predsednik izvršnega sveta in direktor zdravstvene organizacije) iz Vrnjačke Banje pa so obiskali naše mesto predsednik izvršnega sveta, predsednik OK SZDL ter direktor ene večjih trgovskih delovnih organizacij. Ob tej priložnosti so pripravili razgovore na katerih so sodelovali predstavniki družbeno politične skupnosti Velenja in gospodarstva. Na teh razgovorih so želeli, kot je povedal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Miran Arzenšek, doseči, da v prihodnje sodelovanje med pobratenimi občinami ne bi temeljilo le na kulturnem področju in na izmenjavi obiskov ob občinskih in drugih praznikih, temveč, da bi ga razširili tudi na gospodarsko področje, torej naj bi vzpostavili sodelovanje s posameznimi organizacijami združenega dela, izmenjavali pa naj bi tudi izkušnje tako s področja gospodarstva kot negospodarstva. »Če bi ocenjeval rezultate tega obiska,« je dejal Miran Arzenšek, »bi se verjetno prenaglil. Vendar pa vseeno lahko rečem, da smo se vendarle dogovorili za nekaj konkretnih aktivnosti. Tako bo delegacija občine Pucare-vo že ta mesec obiskala Zavod za urbanizem, saj imajo v tej občini ravno na tem področju precejšnje pfobleme, ponovno pa naj bi vzpostavili tesnejše odnose tudi med ESO in tovarno Jedinstvo iz Pucareva. S Subotico nismo dorekli večjih sodelovanj, razen sodelovanja Gorenja in Severja, pobratene Vrnjačke Banje je prav tako pokazala velik interes za sodelovanje z Zavodom za urbanizem, tesneje pa naj bi sodelovala njihova zdravilišča in naša zdravilišča. Predvideli smo tudi izmenjavo gostov. Želeli so tudi, da jim Rudnik lignita Velenje izdela oceno o njihovih zalogah lignita. Na teh razgovorih smo se dogovorili, da preidemo na trajnejše oblike gospodarskega sodelovanja in si tudi obljubili, da si vsi skupaj prizadevamo, da ne bo ostalo le pri razgovorih, temveč, da bo sodelovanje tudi v praksi zaživelo.« - (niz) Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Pogoji za združitev bank še niso izpolnjeni Letošnji svetovni dan varčevanja je v okviru Ljubljanske banke letos potekal pod geslom Leto mladih. To pomeni, da se je Ljubljanska banka odločila, da nameni še več pozornosti mladim varčevalcem, da jim privzgoji kulturo varčevanja. Ljubljanska banka Temeljna bcinka Velenje namenja mladim že vrsto let veliko pozornosti. Tako zelo uspešno delujejo z njeno pomočjo šolske hranilnice na večini osnovnih šol velenjske in mozirske občine. Tovrstno varčevanje bi želeli vpeljati tudi v srednje šole, vendar jim to doslej še ni uspelo. Pomembna je bila uvedba mladinske varčevalne izkaznice s pomočjo katere opravljajo mladi vse bančne posle samostojno. 31. oktober pa je tudi čas, ko na bankah ocenijo svoje delo, ko ugotavljajo, koliko so bili uspešni. Kot je povedal direktor Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje Rudi Gabrovec, so letos dosegli pomembne premike na področju varčevanja predvsem pri občanih, saj se je v strukturi bančne bilance precej povečal delež hranilnih vlog občanov. Tako imajo ti v banki že skoraj sedem milijard dinarjev, kar je četrtina bilančne vsote banke. Ža dosego tega je bilo potrebnih veliko naporov delavcev banke, direktor pa poudarja, da niso zadovoljni s svojim poslovanjem, imajo obilico kadrovskih težav, vendar pa menijo, da bo kmalu bolje, saj bodo poslovanje posodobili, dobili bodo terminale in nabavili tudi centralni računalnik. Tako upajo, da bodo imeli že pri pripisu obresti za letošnje leto veliko manj težav kot v preteklosti, medtem ko pripis obre- sti v naslednjih letih ne bi smel več biti nikakršen problem Precej težav povzroča delavcem banke veliko število odprtih računov, saj jih imajo kar okoli 200 tisoč, vemo pa, da je občanov štirikrat manj: Na nekaterih vlogah se že več let ni nič spremenilo, zneski pa so majhni. Vendar pa tudi takšna vloga predstavlja za banko strošek, saj zahteva povsem enako obdelavo kot ostale. Na banki si tudi želijo, da bi občani vendarle posredovali podatke, kam naj jim banka pripiše obresti z deviznih vlog, saj so uvedli tako imenovane trajnike in s tem omogočili računalniško obdelavo. V teh dneh so že na voljo obrazci, ki naj jih občani izpolnijo in posredujejo banki in s tem omogočijo hitrejše in učinkovitejše poslovanje. Lani je to naredilo le 15 odstotkov občanov. Ti letos nimajo več nobenih obveznosti, banka jim bo obresti avtomatsko pripisala. « V občinah Velenje in Mozirje prejema svoje osebne dohodke preko banke že 93 odstotkov vseh zaposlenih. To predstavlja na eni strani banki precejšnja sredstva, na drugi strani pa povzroča v določenih dneh veliko gnečo na blagajniških okencih, saj postaja na tak način banka izplačilno mesto delovnih organizacij. Na banki upajo, da bodo te težave v prihodnosti odpravili, saj razmišljajo o nabavi banko-matov — posebnih avtomatov za izplačilo denarja. Z direktorjem Ljubljanske banke Temeljne banke Velenje Rudijem Gabrovcem smo se pogovarjali tudi o gotovinskih kreditih, na osnovi prodaje deviz, ki so bili za občane zelo zanimivi, pred nedavnim pa so jih ukinili. Povedal nam je, da na to odločitev banke niso imele vpliva, tak ukrep pa jim je bil do neke mere nerazumljiv, saj je bil to eden tistih virov, ki je bil najkvalitetnejši za pokrivanje deviznega nerav-novesja bank. Naj povemo še to, da je Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje samo v letošnjem letu na tak način odkupila več kot dva milijona dolarjev. Kredite na osnovi prodaje konvertibilnih deviz je mogoče dobiti še za nakup stanovanja oziroma gradnjo hiše, za obrt in kmetijsko dejavnost. Drugače pa odobravajo na banki občanom še redne potrošniške kredite, ki pa zahtevajo visoko lastno udeležbo in med občani zanje ni prevelikega zanimanja. V preteklosti je Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje veliko vlagala v stanovanjsko izgradnjo in je ena tistih v Jugo-slavji, ki je v ta namen potrošila več kot je imela, to pomeni, da je prišlo do prelivanja iz drugih virov in tega ravnovesja še vedno niso uspeli uskladiti. Zavedajo pia se tudi, da ga še nekaj časa ne bodo uspeli, saj bi morali v nasprotnem primeru povsem ustaviti stanovanjsko gradnjo. Tako so tudi letos normalno odobravali kredite občanom in organizacijam združenega dela, žal pa so morali povečati obrestno mero s 5 na 8 odstotkov. Največ pozornosti pa namenjajo delavci te banke seveda sodelovanju z združenim delom in direktor ocenjuje, da so uspeli letos uresničiti vse tisto, kar je združeno delo od njih pričakovalo. Problemov seveda ni manjkalo. Tu je Gorenje s svojim sklopom problemov, na drugi strani je energetika, poleg teh dveh velikih sistemov pa še ostali del gospodarstva, ki ga prav tako ne smejo zanemarjati. Pogosto celo menijo, da so problemi majhnih učinkovitih ozdov tisti, ki jih morajo najhitreje in kvalitetno razrešiti. Z novim letom Temeljna banka Velenje naj ne bi več poslovala samostojno, vendar pa so na zadnjem zboru banke, 11. oktobra ugotovili, da pogoji za integracijo velenjske banke s celjsko niso v celoti uresničeni in rok za uresničitev teh zahtev je podaljšan do konca leta. V kolikor ti pogoji ne bodo uresničeni, želi združeno delo občine ponovno odločati o tej združitvi. Glede strokovnega dela so na velenjski banki pripravili vse potrebno za združitev, vendar pa poudarjajo, da brez razrešitve deviznega ravnovesja, ki je nastalo v temeljni banki Velenje kot posledica sanacije Gorenja, ne morejo biti za združitev, saj ta v tem primeru ne bi prinesla nobene ekonomske koristi. Prav tako tudi še vedno ni oblikovan konzorcij, ki naj bi spremljal razvoj Gorenja, kar je prav tako ena izmed zahtev. (mz) gorenje sestavljena organizacija združenega dela, 0.0., GORENJE — T. VELENJE GORENJE GOSPODINJSKI APARATI, n. sol. o., Titovo Velenje a) Komisija za delovna razmerja OSSS oglata prosta dela in naloge 1. pomočnik vodje DSSS za samoupravne in splošne zadeve 2. vodja oddelka splošnih in samoupravnih zadev 3. samostojni organizator — informatik 4. samostojni organizator poslovanja 5. samostojni planer proizvodnje 6. vodja oskrbe 7. skrbnik opreme sredstev 8. višji raziskovalec (za področje organske analizne kemije) g. samostojni raziskovalec (za področje metalografi-ie) 10, samostojni planer 11. planer — analitik finančnih tokov Poleg sploinih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje. pod 1. — VII. stopnja strokovne izobrazbe (družboslovna usmeritev) — 5 let delovnih izkušenj na področju vodenja in koordiniranja zahtevnih procesov pod 2. — VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. pravnik) — 5 let delovnih izkušenj na zahtevnejših pravnih poslih v gospodarstvu pod 3. -r VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ekonomist, dipl. organizator dela) — 3 leta delovnih izkušenj na področju organizacije in informatike pod 4. — VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl. ekonomist, dipl. organizator dela) — 3 leta delovnih izkušenj na področju organizacije pod 5. — VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe (organizator, tehnik) — 3 — 5 let delovnih izkušenj na področju nabave, analiz in planiranja — poznavanje osnov računalniških obdelav pod 6. — VI. stopnja strokovne izobrazbe (ekončmist, organizator dela) — 3 leta delovnih izkušenj na področju planiranja, proizvodnje, oskrbe, nabave, uvoza pod 7. — V. stopnja strokovne izobrazbe (tehnična usmeritev) — 3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja pod 8. — VII. stopnja strokovne izobrazbe — 4 leta delovnih izkušenj na področju raziskovalnega dela — aktivno znanje tujega jezika pod g. — VII. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe — 2 — 4 leta delovnih izkušenj na področju raziskovalnega dela —■ aktivno znanje tujega jezika pod 10. — VI. oz. VII. stopnja strokovne izobrazbe (ekonomist, dipl. oec.) — 1 oz. 5 let delovnih izkušenj Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. b) Komisija za delovna razmerja TOZD Gostinska enota oglaša prosta dela in naloge: vodja strežbe Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: _ v. stopnja strokovne izobrazbe (gostinski tehnik) — 3 leta delovnih izkušenj v gostinstvu — znanje dveh tujih jezikov Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. c) Komisija za delovna razmerja TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika oglaša prosta dela in naloge: mojster (6 delavcev) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe (smer: strojna, elektro, kemija) — 2 do 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali v tehnologiji Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. d) Komisija za delovna razmerja TOZD Pralno pomivalna tehnika oglaša prosta dela in naloge mojster (2 delavca) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe (smer: strojna, elektro, kemija) — 2 do 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali v tehnologiji Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. e) Komisija za delovna razmerja TOZD Štedilniki oglaša« * - prosta dela in naloge mojster (2 delavca) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — V. ali IV. stopnja strokovne izobrazbe (smer: strojna, elektro, kemija) — 2 do 4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji ali v tehnologiji Za omenjena dela in naloge je določeno poskusno delo po Pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor Kadrovskih zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. »NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja I965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«. kot tednik pa izhaja »Naš čas« od i. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. in Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije iz--vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od o. februarja 1974 ne plačuje te-» meljni davek od prometa proizvodov. 7. novembra 1985 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI * stran 3 Zdravstveni center Velenje informacija o izdelavi strokovnih podlag za delitev dela na področju internističnega bolnišnično specialističnega zdravstvenega varstva in povezovanju zdravstvenih organizacij Celja in Velenja Že v letu 1980 smo sklenili z bolnišnicama v Slovenj Gradcu in Celju dogovora o medsebojnem sodelovanju pri racionalnem koriščenju bolnišničnih, zdraviliških, tehničnih in kadrovskih možnosti med zdravstvenimi organizacijami na omenjenem območju. Sporazum se je izvajal le delno z bolnišnico Celje na področju strokovnega sodelovanja. Po sprejetju možnih ukrepov za obvladovanje in zmanjševanje stroškov za zdravstvo, ki jih je sprejela republiška zdravstvena skupnost v letu 1983, smo začeli intenzivne razgovore o možnih izpeljavah delitve dela med bolnišnico v Slovenj Gradcu in To-polšico. Ker po večmesečnih prizadevanjih nismo našli primerne rešitve, smo sredi leta 1984 začasno prekinili postopke dogovarjanja z bolnišnico Slovenj Gradec. Koncem leta 1984 smo se začeli sporazumevati 2 ZC — Celje. Razgovori o izdelavi strokovnih podlag za delitev dela na področju intemistike med obema zdravstvenima organizacijama so bili v mesecu juniju pripeljani v sklepno fazo. V glavnem so poenoteni pogledi na programsko zasnovo preusmeritve internega oddelka bolnišnice Topolšica in postavljena temeljna izhodišča za medsebojno sodelovanje in povezovanje. Izhodišča za delitev dela in povezovanje je sprejela Skupščina občine Velenje na skupnem zasedanju s skupščino OZS kot četrtim zborom dne 28. 3. 1985. Dogovor o strokovnih podlagah za delitev dela in povezovanja temelji na: — uporabi razpoložljivih kapacitet (objekti, oprema za diagnostiko in kadri), — preusmeritvi spi. internega oddelka Bolnišnice Topolšica na program, ki bo primerljiv in soroden z dejavnostmi, ki jih že sedaj izvajata Bolnišnica in zdravilišče v Topolšici, — programu, ki naj izkorišča tudi naravne danosti in služi potrebam zavarovancev širšega celjskega in drugih območij (n. pr. Koroške), — povezovanju zdravstvenih organizacij, ki mora temeljiti na skupnih interesih izvajalcev in uporabnikov pri zagotavljanju ustreznega strokovnega nivoja celovitega zdravstvenega varstva, z upoštevanjem stopenjske diagnostike in medsebojne dohodkovne povezanosti združenih organizacij, Pri sporazumevanju smo upoštevali prej našteta izhodišča, ki smo jih Opredelili v dogovoru o možnih usmeritvah in skupnih podlagah za delitev dela, sodelovanje ter povezovanje zdravstvenih centrov Celja in Velenja. Povzetek določil dogovora: 1 a) Razpoložljive internistične in pljučne posteljne kapacitete bolnišnice Celje in bolnišnice Topolšica so Sujno potrebne za zagotavljanje inter- ističnegd in pljučnega zdravstvenega varstva za območje regij Celje, Koroške in območja, ki ga pokriva Zdravstveni center Velenje (občina Velenje in Mozirje), b) razpoložljive posteljne zmogljivosti bolnišnice Topolšica se združijo v Center za bolezni torakalnih organov (bolezni organov v prsnem košu) In rehabilitacijo srčnih bolnikov ter so sestavni del hospitalnih kapacitet za zagotavljanje celovitega zdravstvenega varstva, ki sta ga do sedaj izvajali bolnišnica Celje in bolnišnica Topolšica na območju obeh regij, / c) Center za bolezni torakalnih organov se bo razvijal na podlagi po-reb tako dogovorjenega usmerjanja lacientov po posameznih specialno-Lih, pri čemer bomo upoštevali že losedaj dogovorjeno stopenjsko dia-ostiko v zdravstvenih delovnih or-nizacijah Slovenije in med obema Inišnicama na širšem celjskem območju, d) Bolnišnica Celje bo opravljala v stopenjski delitvi dela storitve, kot so predvidene v Samoupravnem sporazumu o delitvi dela na območju Slovenije za potrebe obeh regij, e) Center za bolezni torakalnih organov bo poleg sedaj dogovorjenih storitev v delitvi dela opravljal še intenzivno nego in terapijo pljučnih bolnikov za potrebe obeh območij. Na delu kapacitet pa se bo glede na potrebe združenih regij in združenih hospitalnih dejavnosti razvila zgodna posthospitalna rehabilitacija srčnih bolnikov. Center za bolezni torakalnih organov se bo kadrovsko, tehnično in prostorsko opremljal in razvijal tako, da bo svoje storitve lahko opravljal na podlagi sodobne medicinslce doktrine in dosežkov na področju zdravljenja bolezni torakalnih organov, pri tem so izvzeta stanja, ki zahtevajo multi-disciplinarni diagnostični in terapevtski pristop, kakor tudi bolezni, ki sodijo v intenzivno interno terapijo. Izhodišča za povezovanje zdravstvenih organizacij Družbeno-gospodarske, demografske, socialne in geografske razmere v občinah širšega celjskega območja so zelo različne, zato so potrebe po obvladovanju zdravstvene problematike v posameznih družbeno-političnih skupnostih specifične. Organizacijo zdravstvenega varstva na širšem celj- skem območju je zato nujno prilago-| diti in uskladiti s temi posebnostmi. Celovitost zagotavljanja zdravstvenega varstva na širšem celjskem območju bi najlažje zagotovili v sestavljeni zdravstveni organizaciji. — Povezovanje se izpelje po teritorialnem in funkcionalnem principu. — Organizacijski model mora upoštevati pozitivne izkušnje pri izvajanju zdravstvenega varstva udeležencev, kakor njihovo poslovno učinkovitost, delitev dela med izvajalci, izkoriščanje zdravstvenih zmogljivosti, racionalno kadrovsko politiko in zagotavljanje enotne doktrine. — Poslovni sistem SOZD-a mora biti zgrajen tako, da se združene funkcije v delovnih in sestavljeni organizaciji ne bodo podvajale. Sestavljeno organizacijo zdravstva na širšem celjskem območju sestavljajo delovne organizacije, v katerih združujejo delo in sredstva delavci iz naslednjih delovnih in geografskih območij: — Delovna organizacija hošpitalne dejavnosti s temeljnimi organizacijami, v tej delovni organizaciji združujejo delo in sredstva tudi delavci temeljne organizacije torakalnega centra Topolšica; — Delovna organizacija osnovnega zdravstvenega varstva Celje, ki jo prav tako sestavljajo temeljne organizacije osnovnega zdravstvenega varstva občin ožjega celjskega območja; — Delovna organizacija osnovnega zdravstvenega varstva Velenje s temeljnimi organizacijami, ki se že sedaj združujejo v Zdravstveni center Velenje, razen bolnišnice Topolšica; — Delovna organizacija za socialno medicino in higieno; — Delovna organizacija Celjske lekarne. Glede na prej opredeljena izhodišča bi se lahko v sestavljeno organizacijo vključevala delovna organizacija osnovnega zdravstvenega varstva T. Velenja, ali še katere druge družbenopolitične skupnosti celjskega območja, če bi izpolnjevale pogoje za organiziranje tudi po zakonu o zdravstvenem varstvu in družbenem dogovoru o organiziranju zdravstvenih organizacij v SRS. 26. junija letos so se zbrali v Velenju člani političnih koordinacij občin Velenje in Celje, predstavniki medobčinskih vodstev družbeno-političnih organizacij in drugi družbeni delavci ter obravnavali predloge delovne skupine za uresničitev koncepta povezovanja zdravstva na širšem celjskem območju. Ocenjeno in dogovorjeno je bilo: 1. Sprejmejo se dogovorjene strokovne podlage in sam predlog za delitev dela med ZC Titovo Velenje in ZC Celje. Ocenjuje se, da se je po tej poti mogoče približati družbenim zahtevam po racionalizaciji in učinkovitejši uporabi razpoložljivih kadrovskih in materialnih pogojev zdravstva na našem območju. , 2. Sprejema se kot primerna podlaga za nadaljnjo samoupravno in druž-beno-politično aktivnost v obeh občinah in na medobčinski ravni, predlog za bodočo samoupravno organiziranost zdravstva v regiji. V funkciji in nalogah načrtovane sestavljene organizacije zdravstva v regiji se morajo odraziti vse tiste potrebe in zahteve združevanja, ki vodijo k novi višji kvaliteti družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu in k integralnejšemu interesu zdravstvenega delavca, v dosedanjih, prešibko povezanih zdravstvenih organizacijah. Točka 1/ in 2/ sta prepisani iz zapisnika). Medobčinski svet SZDL Celje je imenoval posebno delovno skupino za izpeljavo načrtovanih aktivnosti in postopkov v realizaciji programa povezovanja zdravstvenih organizacij. Sprejetje bil akcijski program političnih in možnih samoupravnih aktivnosti v obeh zdravstvenih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih za realizacijo programa povezovanja. Dne 17. VII. 1985 so se sestali predstavniki Zdravstvenega centra Velenje in Koroškega zdravstva. Predstavnikom SOZD-a Koroško zdravstvo je bilo vročeno gradivo o delitvi dela in samoupravnem povezovanju na širšem celjskem območju (gradivo — predlog dogovora 6. 6. 1985). Ob tej priložnosti je bilo dogovorjeno, da bodo v bolnišnici Slovenj Gradec proučili gradivo, na skupnem sestanku obeh zdravstvenih organizacij pa bi ugotovili, koliko se lahko v ta program vključuje tudi hospitalno specialistična dejavnost koroškega območja. V skladu s sprejetim programom aktivnosti, smo v dogovorjenem roku (10. Vil. 1985) obravnavali dogovorjene možne usmeritve na področju delitve dela in povezovanja zdravstvenih organizacij na razširjeni seji akcijske konference ZKS — Zdravstvenega centra Velenje. Udeleženci konference so ugodno ocenili prizadevanja za iskanje ustrezne programske usmeritve pri izkoriščanju razpoložljivih, za izvajanje zdravstvenega varstva primernih kapacitet (prostori, oprema, kader, naravne možnosti). Podprli so strokovne podlage za mo- žno delitev dela in povezovanje ter dali soglasje za nadaljnje delo in aktivnosti. V Zdravstvenem centru Celje so podobno gradivo obravnavali na predsedstvu Akcijske konference 19. Vil. 1985. Udeleženci so bili seznanjeni še s stališčem strokovnega kolegija internistov ZC Celje. Predsedstvo Akcijske konference je sprejelo sklep naslednje vsebine: »Na osnovi poglobljene razprave in navedenih zapisov je predsedstvo akcijske konference ZK ZC Celje ugotovilo, da ne more zavzeti dokončnega stališča o delitvi dela, ki so ga dogovarjali dr. Janez Poles, dr. Jože Rebernik in prim. dr. Franc Fazarinc, ker delitev ni v celoti vsklajena. Zato je predsedstvo Akcijske konference ZK ZC Celje zadolžilo prim. dr. Franca Fazarinca, da skupaj s strokovnim kolegijem internistov, z vso odgovornostjo delitev dela med Bolnišnico Topolšica in TOZD Medicinski oddelki Celje temeljito in čvrsto dogovori v najkrajšem možnem času, t. j. do konca meseca julija 1985.« Razgovor s predstavnikom ZC Celje dr. Fazarincem in zdravniki Bolnišnice Topolšica je bil opravljen 21, avgusta letos. Obravnavali so naslednja vprašanja; — relativno visoko stopnjo hospi-talizacije na področju internistične obolevnosti v občini Velenje, ki močno presega republiško poprečje in razloge za takšno stanje. — potrebni internistični posteljni fond Bolnišnice Topolšica glede na gravitacijsko območje in možno število postelj glede na veljavne normative v Sloveniji. — odnos med poprečno . ležalno dobo (po normativu) za posamezno vrsto zdravljenja. — načrtovanje bolnišnično — specialističnega zdravstvenega varstva v občini Velenje glede na razpetost med več bolnišnic. Udeleženci se na tem sestanku niso pogovarjali o strokovnih podlagah za izpeljavo delitve dela, ker so uvodoma ugotovili, da nima nihče spremi-njevalnih ali dopolnilnih predlogov k predloženemu dogovoru. Stališč in sklepov ni bilo sprejetih! Odbor za usklajevanje aktivnosti pri povezovanju zdravstva v širši celjski regiji je 29. 8. 1985 celovito obravnaval problematiko oblikovanja strokovnih podlag za možno izpeljavo delitve dela in sistem povezovanja zdravstva na širšem celjskem in med-regijskem območju. Ugotovljeno je bilo, da so predstavniki Zdravstvenega centra Celje, zadolženi na seji predsedstva akcijske konference ZKS Zdravstvenega centra Celje, opravili potrebno usklajevanje strokovnih podlag za delitev dela s predstavniki -Zdravstvenega centra Velenje Bolnišnice Topolšica. Na odboru je bilo ocenjeno, da je gradivo toliko usklajeno, da se o njem lahko ponovno začne razprava. Na odboru je bilo ugotovljeno, da po postopkih usklajevanja ni bilo spreminjevalnih ali dopolnilnih predlogov dogovora o delitvi dela ... (6. 6. 1985), zato je odbor izoblikoval sklepe in stališča za izpeljavo nadaljnjih aktivnosti udeležencev sporazumevanja. Povzetek sklepov, predlogov in stališča odbora: 1. Iniciativni odbor ocenjuje, da so dosedanje strokovne podlage za delitev dela, kot usmeritve, ustrezne za izpeljavo aktivnosti, ki so potrebne za dograditev organiziranja izvajalcev zdravstvenega varstva na širšem območju celjske regije. 2. Akcijski konferenci ZKS Celje predlagamo, da ponovno obravnava usmeritve za organizacijsko-stroko-vno povezovanje zdravstva na območju celjske regije, za delitev itd. ter da se do predlaganih usmeritev opredeli do 10. septembra 1985. Dr. Franc Fazarinc je zadolžen, da opravi razgovor s predsednico akcijske konference ZKJ Celje in utemelji potrebo o ponovni obravnavi gradiv o delitvi dela in povezovanju zdravstva na širšem celjskem območju. 3. Kot primerna in možna oblika povezovanja zdravstvenih organizacij i na širšem celjskem območju bi lahko bila sestavljena organizacija združenega dela. Zdravstvene organizacije s tega območja pa bi se v sestavljeno organizacijo povezovale po teritorialnem in funkcionalnem principu. 4. Iniciativni odbor predlaga, da se opravi razgovor s predstavniki zdravstva koroške regije. Seznaniti jih je potrebno z aktivnostmi ter namenom strokovnih in organizacijskih dograditev delovanja zdravstva na širšem celjskem območju in potrebo po reorganizaciji medobčinskih zdravstvenih skupnosti. Predsedstvo akcijske konference ZKS Zdravstvenega centra Celje je 9. 9. 1985 ponovno obravnavalo strokovne podlage za delitev dela med Bolnišnico Topolšica in Bolniš-n|co Celje in ob upoštevanju strokovnih opredelitev sprejelo naslednja stališča: 1. »Predsed. akcijske konference ZKS Celje ugotavlja, da strokovne rešitve v zvezi z delitvijo dela med bolnišnicama Topolšico in'Celjem niso poenotene in medsebojno dogovorjene. Zato predsedstvo stališča oz. predlogov predstavnikov obeh Zdravstvenih centrov z dne 24. 5. 1985 ne more sprejeti in jim dati družbenopolitično verifikacijo. 2. Predsedstvo akcijske konference ZKS ZC Celje podpira prizadevanja za integracijo celjske regije in stališča medobčinskih družbenopolitičnih organov, da je potrebno bolnišnico Topolšica ohraniti za potrebe zdravstva. Zato predlaga KPO Zdravstvenega centra Celje, da zadolži strokovni organ ali posamezne medicinske strokovnjake s področja interne medici- ne, da temeljito proučijo možnosti in vsebine delitve dela med obema bolnišnicama. Strokovno opredeljeno opredelitev dela je nato potrebno predložiti in uskladiti skupaj s stro-. kovnimi delavci Bolnišnice Topolšica v najkrajšem možnem času, ki ga naj določi iniciativni odbor za povezovanje zdravstva širše celjske regije. Predsedstvo meni, da je za povezovanje zdravstva na tem območju najpomembnejša strokovno-medicinska programska usmeritev. Istočasno pa predsedstvo AK ZK ■ Zdravstvenega centra pričakuje, da se bodo v Titovem Velenju čimprej izrekli za modernizacijo celjske bolnišnice in tega ne pogojevali z integracijo.« V ZC—Celje so nalogo usklajevanja strokovnih podlag za delitev dela med bolnišnicama zaupali Medicinskemu svetu. Člani sveta so strokovne usmeritve za možno delitev dela obravnavali na 9. redni seji 18. IX. 1985 (od devetih članov prisotni le trije, trije pa so podali pisna mnenja). Poglede mnenja in stališča Medicinskega sveta lahko vsebinsko združimo v naslednje razmišljanje; — Strokovne podlage za delitev dela, ki so jih 6. VI. 1985 izoblikovali predstavniki obeh zdravstvenih centrov, niso doktrinarno sprejemljive (stališče je oprto na mnenje strokovnega kolegija internistov ZC — Celje); — Glede na gravitacijsko območje Bolnišnice Topolšica (Velenje in Mozirje — ne širše celjsko območje), bi lahko po normativih imela Bolnišnica Topolšica 23 do 25 internističnih postelj (sedaj 53 do 70). Tu bi lahko zdravili internistična obolenja, ki ne zahtevajo obsežne konzilijarne dejav nosti drugih strok. Predlagani internistični posteljni fond se naj priključi pljučnemu oddelku Bolnišnice Topolšica (tako se lahko ukine interni oddelek bolnišnice); — Tudi na pljučnem oddelku je glede na normative potrebno zmanj šati število postelj od sedanjih 140 na 110. Tako bi lahko Bolnišnica na pljučnem oddelku skupaj z int^mističnimi posteljami v prihodnje imela 130-136 postelj (sedaj 186 do 210). Predlagana je združitev takega inter-nistično pulmološkega oddelka v in-ternistično službo bolnišnice Celje; — Medicinski strokovnjaki (specialisti posameznih strok), ki so sedaj zaposleni v Bolnišnici Topolšica in imajo ambicije po poglobljenem in usmerjenem delovanju iz področja posameznih internističnih vej, ki jih ni mogoče razvijati v Bolnišnici Topolšica, si naj poiščejo delo v enem od razvitejših medicinskih centrov (Celje, Maribor, Ljubljana); — Predlagana delitev dela je le začasna. Do leta 1995 je potrebno v bolnišnici Celje razviti pljučno enoto z 12 posteljami, po letu 2000 pa z najmanj 20 posteljami. Po končani modernizaciji pa se bo najbrž našlo prostorske možnosti v celjski bolnišnici za koncentracijo internistične službe na enem mestu tudi za celotne potrebe občin Velenje in Mozirje; — Nazadnje Medicinski svet ugotavlja, da so namestitvene možnosti bolnikov v Bolnišnici Topolšica mnogo boljše kot v Celju. Zato bi jih bilo škoda izgubiti iz področja zdravstva. Dolgoročno gledano, bi bilo smiselno, da se v tako izpraznjene kapacitete Bolnišnice Topolšica premesti psihiatrična bolnišnica Vojnik s svojimi kroničnimi bolniki, ki sedaj bivajo v sanitarno neurejenih razmerah. Taka rešitev bi ZC Celje prihranila velike izdatke za vzdrževanje in popravilo bolnišnice v Vojniku. V ZC Celenje smo obravnavali preglede, mnenja in predloge Medicinskega sveta Celje, na razširjenem sestanku strokovnega kolegija Bolnišnice Topolšica 4. X. 1985 in do gradiva izoblikovali naslednja stališča: 1. Medicinski svet mora upoštevati, da načrtovana usmeritev internega oddelka Bolnišnice Topolšica (dogovor 6. 6. 1985) ni le želja internistov te Bolnišnice. Koncept zgodnje rehabilitacije po miokardnem infarktu je zrasel na izkušnjah svetovne in slovenske kardiologije ter v dogovoru s kliničnimi kardiologi. Ta usmeritev daje možnost kontinuiranega spremljanja in zdravljenja rizičnih bolnikov do napotitve v klasično zdravilišče. Ponujeni koncept torej ni konkurenca kateremukoli zdravilišču, temveč se z njim lahko le dopolnjuje. 2. Medicinski svet bi se moral opredeliti do koncepcijskih, že ponujenih razvojnih usmeritev in možnih strokovnih usmeritev, ki so podane v gradivu o strokovnih podlagah za načrtovano izpeljavo delitve dela v širšem celjskem prostoru, ne pa do tehnično izvedbenih možnosti (število posteljnega fonda), ki so predmet organizacije medicinskega dela in poslovanja. 3. Bolnišnične zmogljivosti, opremo, kadre in naravne danosti v Topolšici se ne upošteva za zagotavljanje celovitega zdravstvenega varstva zavarovancev širšega celjskega območja, temveč se te činitelje omejuje le za potrebe zavarovancev občin Velenie in Mozirje. 4. Ne upošteva se posebnosti pri obolevnosti, ki izvirajo iz družbenogospodarske strukture občine Velenje. Saj je več kot očitno, da jo zaradi njene proizvodne usmerjenosti ni mogoče vpenjati v poprečje. 5. Razvoja ni mogoče uresničevati brez ustreznih strokovnih kadrov! Zato je nesprejemljiv predlog Medicinskega sveta, da si naj specialisti posameznih medicinskih strok poiščejo delo v večjih centrih. Menimo, da ni mogoče dosegati hitrejšega in skladnejšega razvoja družbe, če bodo strokovni kadri in s tem pamet koncentrirani le v centrih, periferija pa bo kadrovsko siromašna in »rezervirana le za fizično delo«. Stališča do dodatnega zbiranja sredstev za modernizacijo bolnišnice Celje 1. Družbeno-politične organizacije in Izvršni svet Skupščine občine Velenje so v času od 1. do 5. 10.1985 ponovno obravnavali akcijo za dodatno zbiranje sredstev v občini Velenje in kot na prvi seji tudi tokrat uvodoma ugotovili, da zgoraj omenjeno akcijo podpirajo, to pa iz vzroka, ker je bil izpad sredstev po družbenem dogovoru (podpisano v višini 0,9 H, realizirano 0,63 H). - 2. Dejstvo je, da sklepi, ki so bili sprejeti na prvih sejali, niso realizirani, saj še vedno ni dokončno dogovorjen koncept povezovanja zdravstva in delitev dela na tem področju. Ugotavlja Se sicer, da so bili že sprejeti nekateri dogovori, da pa se je od njih v kasnejših postopkih oziroma obravnavah odstopalo, vendar ne s strani naše družbenopolitične skupnosti. Ne glede na gornje pa predsedstva družbeno-političnih organizacij in izvršni svet ocenjujejo, da je potrebno pričeti aktivnosti in razprave v OZD in na terenu za dodatno zbiranje sredstev za modernizacijo bolnišnice. Aktivnosti je potrebno izpeljati še posebej zato, ker se izteka leto in tudi zato, ker so ta sredstva za izgradnjo nujno potrebna. 3. Pri vsem tem je potrebno ponovno opozoriti, da predsedstva družbenopolitičnih organizacij in izvršni svet ponovno odločno zahtevajo oziroma poudarjajo: a) da je bil v naši družbenopolitični skupnosti letos na vseh treh zborih Skupščine občine Velenje po široki obravnavi potrjen srednjeročni in dolgoročni koncept razvoja zdravstva v občini Velenje; b) da mora biti v srednjeročnih planskih dokumentih regije in republike jasno in nedvoumno opredeljen status Zdravstvenega centra Velenje oziroma bolnice Topolšice. Pri tem se posebej daje poudarek na delitev dela med bolnicami Topolšica, Celje in Slovenj Gradec: c) da morajo delavci oziroma občani Velenja dobiti celovito informacijo o: — konceptu modernizacije bolnice Celje — aktivnostih in rezultatih povezovanja med bolnicami — višini potrebnih sredstev za dokončanje bolnice Celje; d) Pri dogovarjanju sistemskih rešitev oziroma razreševanju kakršnihkoli problemov moramo nujno upioštevati dane možnosti v gospodarstvu oziroma družbeno-politični skupnosti; e) Trdno ostajamo na stališču, da je potrebno najprej maksimalno izkoristiti obstoječe kapacitete na področju zdravstva v ožjem in širšem družbenem prostoru. 4. V zvezi z vso navedeno problematiko predsedstva družbeno-političnih organizacij in izvršni svet vztrajajo in zahtevajo, da morajo biti vsa navedena odprta vprašanja realizirana še predno se bo pristopilo k javni obravnavi Družbenega dogovora o združevanja sredstev za modernizacijo bolnice Celje oziroma potrebnih vlaganjih v zdravstvo nasploh. Družbeno-politične organizacije in izvršni svet skupščine občine Velenje 6. Razpoložljive kapacitete Bolnišnice Topolšica je v delitvi dela smiselno razvijati oz. dopolnjevati z medicinskimi programi, ki so združljivi v sedanjimi dejavnostmi (zdravljenje bolezni organov v prsnem košu). Škodljivo in nesprejemljivo za razvoj dejavnosti v kraju pa bi bilo izvajanje programov zdravstvenega varstva, ki bi direktno, ali posredno motili razvoj nove dejavnosti v kraju in občini (psihiatrija, geriatrija itd.). 7. V delitvi dela se moramo dogovoriti za izvajanje programa bolnišničnega zdravstvenega varstva za zavarovance širšega celjskega območja, ki bo zasnovan dolgoročno, ne le do dokončanja modernizacije celjske bolnišnice. Nato pa bi bile kapacitete bolnišnice Topolšica v tem prostoru odveč. (Povzetek zapisnika izrednega sestanka razširjenega strokovnega kolegija tozd Bolnišnice Topolšica, ki je bil 4. X. 1985(. Na koordinacijskem sestanku vodstev medobčinskih družbeno-političnih organizacij pri medobčinskem svetu SZDL, ki je bil 7. X. 1985 so ponovno obravnavali problematiko povezovanja zdravstva na širšem celjskem območju. Soglasno so sprejeli naslednje usmeritve in stališča: 1. Ponovno je bilo potrjeno stališče, da smo proti ukinitvi bolnišnice v Topolšici. Nesprejemljivo je, da bi sočasno, ko v regiji vlagamo velike napore za modernizacijo bolnišnice v Celju, zdravstvene kapacitete v Topolšici ukinjali, oziroma postavljali pod vprašaj. Podobno stališče je bilo v mesecu septembru sprejeto tudi na akcijski konferenci ZKS ZC Celje. 2. Nujno je, da strnemo moči za zbiranje sredstev za modernizacijo bolnišnice Celje v vseh občinah celjske regije. 3. D PO regije so naložile nosilcem strokovnih in političnih funkcij v Zdravstvenem centru Velenje in Zdravstvenem centru Celje ter občinskim in medobčinskim zdravstvenim skupnostim, da čimprej dogovorijo in se poenotijo glede racionalne delitve dela in samoupravnega povezovanja bolnišnice v Topolšici z bolnišnico v Celju. 4. Pobudo Medicinskega sveta Zdravstvenega centra Celje, da bi psihiatrično bolnišnico iz Vojnika premestili v Topolšico, je koordinacija DPO celjske regije ocenila kot nesprejemljivo iz naslednjega razloga: okoliščine v Topolšici so se bistveno spremenile. V tem kra;u je zgrajen hotel, ki bi moral v bodoče služiti zdraviliškemu turizmu. Lokacija psihiatri- čne bolnišnice v Topolšici se konceptualno ne bi vgrajevala v dolgoročni program razvoja zdraviliškega turizma v Topolšici.« V Zdravstvenem centru Velenje smo ocenili, da na osnovi stališč, ki so bila izoblikovana na razširjenem sestanku kolegija Bolnišnice Topolšica, ni mogoče izpeljati delitve dela, ker so mnenja, pogledi, sugestije in stališča medicinskega sveta ZC Celje v nasprotju z izhodišči za delitev dela in povezovanje zdravstva na širšem celjskem prostoru. Iniciativni odbor za izpeljavo aktivnosti pri MS SZDL Celje se je sestal na razširjeni seji (prisotna — sekretar MS ZKS in predsednik MS SZDL Celje ter predsednik KPO ZC Celje), dne 10. X. J/ devizni račun ,ili ilcvi/rio hranilno knjižico. 7. novembra 1985 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran 7 koledar ČETRTEK, 7. novembra 1985 - F.NGELBERT PETEK. 8. novembra I985 -TEODOR SOBOTA, 9. novembra 1985 - BOGOMIR NEDELJA. 10. novembra 1985 - ANDREJ PONEDELJEK, 11. novembra 1985 - MARTIN TOREK, 12. novembra 1985 - EMIL SREDA, 13. novembra 1985 - STANISLAV ČETRTEK, 14. novembra 1985 - NIKOLAJ GIBANJE P POROČILI SO SE: Franc Pučko iz Zavodenj in Marija Friškovec iz Zavodenj Silvo Komprej iz Šoštanja in Romana Ledinek iz Topolšice, Franjo Reberšek iz Lokovice in Olga Dermol iz Lokovice ZAHVALA 13. oktobra 1985 je v 92. letu starosti umrl naš oče Baltazar Ževart Ob tej izgubi smo dolžni zahvalo mnogim, ki so nam bili v pomoč, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala velja predvsem govornikom, godbi, rudarjem, pevcem, duhovnikoma. Hvala prim. Alojzu Fijavžu za večletno zdravniško skrb. Hči Marica in sinovi Janko, Jože, Milan ter Tone z družinami. Mnogo trnja, cvetja malo, to ti je življenje dalo. ZAHVALA Po hudi in neozdravljivi bolezni nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustil naš dragi brat, stric in oče Jože Ledinek roj. 14. 3. 1928 - 26. 10. 1985 iz Florjana pri Šoštanju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč in darovano Cvetje. Zahvaljujemo se tudi domu ostarelih, posebno Zofki Zega za krajšanje bolečin in zdravstvenemu osebju, govornikoma za ganljive besede, duhovniku za opravljen obred ter ZB Titovo Velenje, ZB Skorno — Florjan in Tinetu Zagoričniku za zadnji pozdrav. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: hčerka Marija z družino, sestre Ivanka, Micika, Gelika in Pepca z družinami in brat Tone ter ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata Franca Šumaha se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, in vsem, ki so mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja družinama Arlič iz Škal. Hvala tudi govorniku Mihi Valenciju za poslovilne besede, pevcem, društvu ZB Titovo Velenje, DB ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega strica Jožeta Tajnška Prezgodaj se je ustavilo vaše dobro srce in pridne roke. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, družini Pačnik za tako hitro in nesebično pomoč, Klanšetovim za besede slovesa, društvu upokojencev, čebelarski družini za ganljive besede, rudarski godbi in prečastitemu duhovniku za lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem! Žalujoči: Nečaki, nečakinje in družina Srebre. UMRLI SO: Franc Kristavšek, Velike Gra-hovše 21, star 79 let, Frančišek Šumah, Jurčičeva 1, Titovo Velenje, star 82 let Franc Pavšek,. Slivno 2, star 55 let Marija Zagoričnik, Zalog 18. star 78 let Adolf Marinič, Gotovlje 139, star 45 let Viktorija Pukmajster, Doberte-ša vas 56, sta-a 65 let, Dušan Sila, Ul. Vrnjačke Banje 3, Titovo Velenje, star 49 let ZAHVALA Ob tragični in veliko prerani smrti naše drage hčerke ' Danijele Dobrovolec učenke iz Titovega Velenja se zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, učencem in kolektivu osnovne šole b.atov Mravljakov, očetovim sodelavcem in prijateljem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki so darovali cvetje in jo pospremili na njeno tako prerano zadnjo pot. Žalujoči: družina Dobrovolec in ostali sorodniki. Zahvala Sporočamo žalostno vest, da je umrla Frančiška Žerdoner upokojenka iz Titovega Velenja Iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Hvala pevskemu zboru Konovo, govorniku tovafišu Valenciju in g. duhovniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili k pogrebu. VSI NJENI Žalujoči: Sinovi Franc, Milan in Edo z družinami, hčerki Marija in Danica z družinama ter ostalo sorodstvo. Nihče zares ne umre, dokler ni zares pozabljen V hudi nesreči nas je v 11. letu za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric Uroš Golob iz Topolšice Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega se v hudi žalosti iskreno zahvaljujemo zdravnikom in ostalemu osebju intenzivnega kirurškega oddelka bolnišnice Čelje, dr. Stu-parju, dr, Menihu in sestri Majdi, vsem zaposlenim iz zdravstvene postaje Šoštanj, pevcem iz OŠ Topolšica, Gasilskemu društvu Topolšica, še posebej družini Kotnik, Glasbeni šoli Šoštanj, OŠ Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj. Enaka zahvala velja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih nesebično pomagali in nam stali ob strani. Hvala tudi govornikom Vikiju Zagerju, Zorici Blagotinšek, deklici Grilovi za poslovilne besede in duhovniku za' opravljen obred. Zahvala velja tudi godbi TUŠ ter vsem, ki ste nam darovali cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi tako prerani zadnji poti. Žalujoči: mama Marjana, ata Ivan, sestra Bojana, brat Stane, nečak Jani in ostalo sorodstvo. Kje si ljuba mati, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, -ki skrbela je za nas ? (Raztresen) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Pavle Verdev se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem :a cvetje m spremstvo na njeni zadnji poti, govornikom, pevcem in duhovniku :a obred. Družinam Hriberšek. Podbornik in Pajenk hvala za pomoč. Posebna zahvala intenzivnemu internemu in gastro oddelku bolnišnice Celje. Žalujoči: Hčerke z družinami. Koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD Tesnejše sodelovanje z občinskimi sveti ZSS Koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje je na zadnji razširjeni seji ocenil dosedanje sodelovanje z občinskimi sveti zveze sindikatov, kjer delujejo Gorenjeve delovne organizacije. Izoblikovali pa so tudi več stališč, da bi bilo prihodnje sodelovanje načrtnejše in še uspešnejše. Ugotovljeno je bilo, da dosedanje sodelovanje ni bilo načrtno. Z občinskimi sveti zveze sindikatov v občinah, kjer delujejo Gorenjeve delovne organizacije, so sodelovale v glavnem konference osnovnih organizacij zveze sindikatov oziroma osnovne organizacije zveze sindikatov. Seveda pa ob tem ni mogoče mimo več nalog, ki so jih v Gorenju uresničili v zadnjem času s sodelovanjem z občinskimi sveti zveze sindikatov. Pri tem ne gre še posebej prezreti zbiranja sredstev rezervnih skladov za pokrivanje Gorenjevih izgub. Pri tem so prišli do izraza dobri odnosi in medsebojno zaupanje. Koordinacijski odbor sindikata sozda Gorenje je na seji, ki so se je udeležili tudi predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov iz občin, kjer so Gorenjeve delovne organizacije, in predstavniki republiškega odbora sindikata delavcev elektrokovinske industrije, v prizadevanjih za načrtnejše in še uspešnejše sodelovanje, izoblikovali stališče, da naj bi uveljavili zlasti še naslednje oblike medsebojnega sodelovanja. Konference osnovnih organizacij zveze sindikatov oziroma osnovne organizacije zveze sindikatov Gorenjevih delovnih organizacij bodo v prihodnje še tesneje sodelovale z občinskimi Krajani krajevne skupnosti Šalek — Gorica v Titovem Velenju že nekaj časa pridno delajo. Udarniško urejajo peš pot nad tunelom. Pot je bila sicer že prej, vendar pa ni bila varovana, niti urejena. Krajani iz soseske A bodo to pot uredili in razširili. Udarniškega dela se udeležuje veliko krajanov. Nasilni gledalci iz Trbovelj Ali resnično mora določena ekipa zmagati za vsako ceno? Ali so lahko v nekem kraju posamezniki ali skupina tako zastrupljeni s tem ciljem, da pri tem pozabljajo na športni duh in želijo tndi z raznoraznimi pritiski priti na zmagoslavni vrh? Če ocenjujemo sre-čaaje 8. kola med Šoštanjem in Rudarjem iz Trbovelj — zaradi zasedenosti Rdeče dvorane v Titovem Velenju je bila tekma v športni dvorani v Slovenj Gradca —, potem moramo ob npošte-vanju tega, kar se je dogajalo na tekmi, odgovoriti pritrdilno. Gostje iz Trbovelj so prišli v Slovenj Gradec kot vodilna ekipa na lestvici, njihov nasprotnik pa je letošnji slovenski prvak. Ob morebitni zmagi bi si Trboveljčani skoraj zanesljivo zagotovili naslov jesenskega prvaka. Ko so ob izredno slabi igri So^tanjčanov hitro povedli s tremi zadetki razlike ia to vodstvo do 27. minnte imeli še nekajkrat, so se verjetno že videli zmagovalci tega najpomembnejšega srečanja 8. kola v slovenski rokometni ligi. Domači gledalci so športno prenašali slabo igro in neigro svojega moštva. Tn in tam so kakšno pikro izrekli iz oči v oči glede sodnikov, ki sta resnično sodila z napakami, vendar na obeh straneh. Klop Trboveljčanov je bila povsem mirna. Trener Požun je nerazpoloienega kapetana Vajdla zamenjal Z Gradišnikom. Nekaj ajegovik odličnih obramb Je dalo »iajekcijo« njegovim soigralcem. Sledil je preobrat, Id ga gotovo ni pričakoval gostujoči trener Jekoš, ne njegovi igralci, še najmanj pa skgpina navijačev iz Trbovelj. Tri minute pred koncem prevega dela so rokometaši Šoštanja izenačili (14:14), ob odmoru so že vodili s 15:14, po nekaj minutah nadaljevanja pa so si z izredno hitro igro proti počasnim gostom priigrali že 6 zadetkov prednosti in tedaj nihče ni več mogel dvomiti v njihovo zmago. No, s tem se ni sprijaznil gostujoči trener, ki se je začel nešportno vesti proti sodnikoma. Gostujoči igralci so na trenutke zaigrali grobo. Nešportno vedenje gostujočega trenerja je gotovo spodbudilo skupino navijačev iz Trbovelj, ki so hoteli vzeti srečanje v svoje roke. V 46. minuti je najprej eden od njih pritekel na igrišče, v 51. minuti pa več — vsi z namenom, da bi se »znesli« nad sodnikoma. Srečanje je bilo zaradi tega nekaj minut prekinjeno, gledalci iz Trbovelj — menimo, da se trezen človek ne more tako vesti — pa so se umirili šele, ko so prišli možje v modrem. Početje trenerja gostov in gledalcev je vsekakor obsojanja vredno, kajti sodnika sta bila resnično najmanj kriva odličnim obrambam Gradišnika, pa temu, da je Vajdl ubranil 4 sedemme-trovke in odličnim igram ter zadetkom Voglerja, Gjurina, Požuna, Medveda in drugih igralcev Šoštanja v zadnjih minutah prvega dela in ves drugi del igre. Za Šoštanj so igrali: Gradišnik, Čater, Gjurin 6, Ramšak 1, Ocvirk 3, Medved 3, Frnkovič, Požun 4, Lesjak, Vrečar 4, Vogler 7, Vajdl. (vos) Fužinar II—Ljubno 1:3 V 5. kolu tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi so igralke Ljubnega gostovale na Ravnah in premagale drugo ekipo domačega Fužinarja s 3:1 (9f —II, —13, —11) in s tem delno ublažile posledice nepričakovanega poraza na domačem igrišču v prejšnjem kolu. Mlade in neizkušene gostiteljice so se dokaj enakovredno kosale z boljšimi gostjami, ki niso pokazale vsega kar znajo. Domačinke so predvsem presenetile z dobro igro v prvem nizu, ki so ga zanesljivo dobile. Za Ljubno so igrale: Skok, M. Mori, M. Jeraj, J. Jeraj, L. Mori, Zales-nik, Pustoslemšek, Orlovič in Oreš-nik. V prihodnjem kolu bodo Ljuben-ke doma igrale z zadnjeuvrščeno ekipo Rogoze, čaka pa jih še zaostalo srečanje z ljubljansko ekipo Partizana Tabor. Nafta—Elkroj 2:1 Derbi 9. kola v Lendavi je zadovoljil številne gledalce. Na začetku srečanja so bili boljši nogometaši Elkro-ja in so v 16. minuti z zadetkom Ko-pušarja tudi povedli. Po vodstvu gostov so domačini zaigrali bolje in so do odmora izenačili, takoj na začetku drugega dela igre pa povedli. Zatem so zapravili še nekaj lepih priložnosti, nato pa popustili. Proti koncu sreča- nja so se morali igralci Nafte krčevitp braniti pred napadi razigranih gostov in se lahko le športni sreči zahvalijo, da so uspeli iztržiti obe točki. Nogometaši Elkroja na lestvici še naprej vodijo, čeprav jih je po točkah dohitel slovenjgraški Partizan, v prihodnjem kolu pa zopet gostujejo, tokrat pri zadnjeuvrščeni ekipi Brežic. sveti zveze sindikatov. Enkrat letno pa bo pripravil koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije združenega dela Gorenje v Titovem Velenju srečanje s predsedniki občinskih svetov zveze sindikatov iz občin, kjer so tovarne Gorenja. Ta srečanja naj bi bila v okviru že tradicionalnih »Poslovnih dni Gorenja«, na njih pa bi spregovorili o doseženih poslovnih rezultatih, usmeritvah za prihodnje delo in gospodarjenje ter tudi o morebitni problematiki, ki tare Gorenje. Če bo potrebno, pa bodo uveljavili še druge oblike medsebojnega sodelovanja. Koordinacijski odbor sindikata Gorenje SOZD je na zadnji razširjeni seji sklenil, da bo nje- gova konstitutivna seja sredi decembra. Za sejo so določili tudi okvirni dnevni red. Pred tem se bodo zvrstili občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov in volilno programske seje konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov. Udeležence zadnje razširjene seje koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD so poslovodni delavci Gorenja seznanili z rezultati letošnjega gospodarjenja, o predvidevanjih za delo in gospodaijenje v letu 1986 ter z uresničevanjem sanacijskega programa. Pri tem so opozorili tudi na odstopanja pri uresničevanju posameznih nalog iz sanacijskega programa in na težave, ki v tej zvezi pestijo Gorenje. Ogled jedrske elketrame Prejšnji petek so se člani društva varnostnih inženirjev in tehnikov iz Titovega Velenja odpeljali na strokovno ekskurzijo v Krško. Tam so si z velikim zanimanjem ogledali jedrsko elektrarno, zatem pa so imeli stroko- vni posvet o varnosti pri delu, požarni varnosti in o vplivih jedrske elektrarne na ekologijo. Ogledali so si tudi zgodovinski in etnografski muzej v Brežicah in cvetlične nasade Agrarie v Čatežu. Po vrnitvi so udeleženci ekskurzije povedali, da so bili povsod lepo in toplo sprejeti, še posebej pa jih je navdušil ogled jedrske elektrarne in prikaz filma o vzdrževanju, polnjenju in varnostnih ukrepih pri tem. Zapiši-mo, da takšne ekskurzije sodijo v letni program dela društva s posebnim poudarkom na strokovnem usposabljanju članov. B. M. Koren s sedmimi otroki Je še kje družina, ki bi imela v petih mesecih kar sedem otrok, tako kot jih ima koren v rokah Milene Sevčnikar iz Lajš nad Šoštanjem? Tehta 2 kilograma. Pri Flisovih na Šaleški cesti Kako dolgo še omet na glavo? Maribor—Rudar 1:0 V derbiju 10. kola v slovenski nogometni ligi so nogometaši Rudarja tesno izgubili z vodilnim Mariborom na njegovem igrišču, z nekoliko več sreče pa bi lahko iztržili vsaj točko, če ne več. Srečanje v Ljudskem vrtu ni zadovoljilo 1.000 gledalcev, domačini pa so bili spretnejši in predvsem srečnejši in tako osvojili zelo pomembni točiti, ki jim že zagotavljata vodstvo po sklenjenem jesenskem delti prvenstva. Zmagoviti zadetek je v 48. minuti dosegel Jevšenak, ki je z desetih metrov neubranljivo zadel mrežo odličnega vratarja Tasiča, ta pa je tik pred tem odbil žogo po lepem strelu Saberla z glavo. Mariborčani so imeli zatem še nekaj priložnosti, proti kon- cu srečanja pa je domača obramba zaigrala brezglavo in nogometaši Rudarja bi lahko brez težav vsaj izenačili, če ne že zmagali, vendar so bili premalo iznajdljivi in natančni. Nogometaši Maribora imajo sedaj kar šest točk prednosti pred Slovanom ter trboveljskim in velenjskim Rudarjem, vendar se bo vrstni red med zasledovalci po prihodnjem kolu zagotovo spremenil, pri tem pa je v najboljšem položaju prav velenjski Rudar. Velenjski nogometaši bodo namreč doma igrali s predzadnjim celjskim Kladivarjem, Trboveljčani bodo gostili vodilno moštvo Maribora, Slovan pa gostoval na vročem igrišču v Domžalah. Šmartno—Brežice 2:0 Nogometaši Šmartnega so končno tudi doma zaigrali kot se spodobi in slavili prepričljivo zmago. V srečanju z Brežicami so že v prvem polčasu zamudili nekaj lepih priložnosti. V drugem so zaigrali še bolj napadalno in v 68. minuti je Kodre po gneči v kazenskem prostoru prvič premagal gostu- jočega vratarja. Tekma je bila odločena v 82. minuti, ko je mrežo iz prostega strela zadel še Raukovič. Nogometaši Šmartnega bodo tudi v prihodnjem kolu igrali doma, njihov nasprotnik pa bo moštvo Steklarja iz Rogaške Slatine. Koper—Usnjar 3:2 Mladinci šoštanjskega Usnjarja so v nedeljskem kolu tekmovanja v slovenski mladinski nogometni ligi v Kopru klonili proti vrstnikom istoimenskega kluba. Čeprav so dvakrat vodili, so domačini obakrat uspeli izenačiti in doseči tudi zmagoviti zadetek. Strelca za Šoštanjčane sta bila Kotnik in Bauman. Povedati velja, da so morali igrati na pomožnem igrišču, na katerem je bilo praktično ^mogoče izvesti dobro akcijo. V prihodnjem kolu igrajo mladinci Usnjarja na domačem igrišču z mladinci ravenskega Fužinarja. Brežice—Elektra 68:83 Košarkarji Elektre so na gostovanju zanesljivo in zasluženo premagali domače moštvo. Vso srečanje so bili boljši nasprotnik, sicer športno tekmo pa sta pokvarila sodnika s svojimi odločitvami. Domačinom sta brez potrebe dosodila dve tehnični napaki, prav tako brez potrebe pa sta izključila tudi šoštanjskega trenerja Bukovi-ča. Pri Elektri je bil v prvem polčasu najboljši mladi Janič, ki pa je moral že v 25. minuti na klop zaradi petih Pred nekaj dnevi nas je družina Flis s Šaleške 18/d v Titovem Velenju povabila na dom, da se sami prepričamo v kakšnem nemogočem stanju je njihovo trisobno družbeno stanovanje. Njihova želja namreč je, da bi v našem časniku opisano stanje pripomoglo k hitrejšemu reševanju perečega vprašanja, ki Flisove tare že tri leta. Zakaj gre? Sami smo se prepričali, da je precej stropa in sten v spalnici močno poškodovanih, po vsej verjetnosti zaradi vdora vode z vrhne terase te stanovanjske hiše. Odpadata belež in omet, ponekod pa so že vidne razpoke. Najhuje je vsekakor v spalnici, vendar so se posledice pronicanja vode razširile tudi na ostale bivalne prostore, sinovo ter dnevno sobo in kuhinjo. Znaki poškodb so vidni tudi na okenskih okvirjih v kuhinji s severne strani. Seveda se vodni madeži ob vsakokratnem deževju, zlasti pa v zimskem času, nezadržno širijo in večajo že od leta 1982 dalje, ko so se pokazali prvi znaki vlage. Najprej so Flisovi o tem neljubem dogodku obvestili hišni svet na Šaleški 18, ki si je na moč prizadeval stvar urediti, vendar brez uspešno. Zato so se obrnili na Vekosov tozd Stanovanjska oskrba. Njegovi predstavniki so si v začetku leta 1983 stanovanje ogledali in obljubili, da bodo poškodbe čimprej odpravili. In res. Vse poškodbe so prebelili. Toda madeži so se pozimi leta 1983/84 kajpak ponovno pojavili. Da bi posledice ublažili in zaščitili stanovanje in pohištvo v njem, so Flisovi pozimi s terase odmetali sneg. »Ponovno smo obvestili Ve-kos«, je ob našem obisku z jokom v očeh pripovedovala Zofka Flis in nadaljevala: »Že precej priporočenih pisem smo jim poslali, pa tudi mož in sin sta se večkrat osebno oglasila na Stanovanjski oskrbi, toda žal smo vedno naleteli na gluha ušesa. Največ kar so storili, je bil ogled stanovanja in obljuba, da bodo posledice odpravili.« Med drugim so Flisovim priporočili, da v spalnici, kjer so poškodbe najbolj vidne, odstranijo dve leti stare tapete, ki so po njihovem osebnih napak. Takrat so se razigrali povratnik iz JLA Gaberšek, Breznik, Lipnik in Dumbuya. Po 4. kolu je Elektra s 6 točkami v zgornjem delu lestvice, v soboto ob 18. uri pa bodo šoštanjski košarkarji doma igrali z (Vekosovem) mnenju vzrok za vlago v stanovanju. »Vsako jutro imam na postelji in pohištvu debelo plast odpadnega materiala s stropa in sten, med spanjem pa nam pada na obraz. Večajo se stroški čiščenja poste.ljnine, preprog in pohištva. Vse to me spravlja v tako slabo voljo, da vam jo težko opišem, poleg tega bolu-jem na živcih in sem invalid 2. kategorije,« nam je potožila Zofka Flis in se ponovno zazrla v strop nad posteljo. »Ali smo mi krivi, da stanujemo tik pod teraso v četrtem nadstropju,« se sprašuje Zofka Flis in nadaljuje: »Želimo si, in to upravičeno, prav tako dobro stanovanje, kot ga imajo drugi stanovalci v tej hiši. Zato imamo vso pravico zahtevati, da se to stanovanje po-' pravi in vrne v prvotno obliko, saj je končno družbeno stanovanje,« še doda Zofka Flis, ki je nad odnosom Stanovanjske oskrbe in zaradi nenehnih obljub močno razočarana. Tudi zato, ker so jih zaradi neplačevanja stanarine od lanskega leta naprej, druge dajatve redno plačujejo, predali sodišču. »V lanskem letu smo namreč prenehali plačevati stanarino, da bi tako opozorili na nevzdržne stanovanjske razmere,« pravi Zofka Flis. (b. m.) Posledice, čeprav ne vse, so vidne tudi na posnetku ekipo Garanta in si seveda obetajo novo zmago. V Brežicah so nastopili Sevšek, Gaberšek 10, Lipnik 5, Pečovnik, Kitak 2, Dumbuya 20, Janič 14, Cajner 4, Breznik 28, Rotovnik in Plešej. Dve zmagi kadetov Elektre Kadeti šoštanjske Elektre so z gostovanja v Zagorju prinesli obe točki. Že v prvem polčasu so povedli za 15 točk, pri tem pa se je najbolj izkazal Brešar z meti za tri točke. V drugem polčasu so nekoliko popustili, svoje sta k temu prispevala tudi pristranska sodnika in so v dramatičnem boju le s težavo ohranili minimalno vodstvo. Rezultat je bil 72:71 za Elektro, igrali pa so Vinkovič 4, Pinter 2, Mrzel 26, Gojevič 16, Oman, Kremer, Ocepek 2, Vovk 10 in Brešar 12. Uspešni so bili tudi v naslednjem kolu, ko so doma v izredno pomembnem srečanju premagali vrstnike celjske Libele s 83:80. Šoštanjski košar- karji se namreč z Libelo in ljubljanskim Slovanom borijo za prvi dve mesti v tej skupini, ki vodita na sklepni del republiškega prvenstva. V srečanju s Čeljani so domačini v 5. minuti vodili že s 16:1 in razliko obdržali do konca polčasa. V začetku drugega so vodili že z 19 točkami razlike, nato pa popustili in gostje so razliko občutno zmanjšali. Prav s Slovanom se bodo kadeti Elektre pomerili že v naslednjem kolu. Tekma bo v nedeljo ob 10. uri v telovadnici Solidarnosti v Šoštanju. Proti Libeli so nastopili: Vinkovič 20, Pinter 2, Mrzel 19, Gojevič 14, Oman, Kremer, Ocepek 10, Vovk 5 in Brešar 13. Peta zaporedna dvojna zmaga Odbojkarji in odbojkarice Topolši-ce so oboji zmagali tudi v 5. kolu in tako dosegli vsak po peto zaporedno zmago. Igralci Topolšice so premagali ekipo Pomurja s 3:0 (4, 5, 13), igral- ke Topolšice-Hajuha pa ekipo Strojn-ske reke s 3 :1 (10, -11, 5, 12). V naslednjem kolu bodo odbojkarji gostovali v Ljutomeru, odbojkarice pa v Šempetru. Velenjčani drugi v Titovem Velesu Na drugem srečanju športnikov Titovih mest, tokrat je bilo v Titovem Velesu, je v namiznem tenisu in šahu nastopilo 60 športnikov in šahistov. Zmagali so domačini, pred športniki iz Titovega Velenja in Titovega Uži-ca. Povedati velja, da bo srečanje prihodnje leto v Titovem Velenju. Priprave na tekmovalno sezono V pripravah na bližnja tekmovanja v mednarodnem programu so se v Gorenji vasi pomerili slovenski mladinci in mladinke v streljanju s standardno zračno puško. Pri mladinkah je s 362 krogi zmagala Trboveljčanka Korbarjeva, na naslednjih mestih pa so se zvrstile velenjske mladinke: Mo-čivnikova s 358 krogi, Orlačnikova s 351, Šafaričeva s 345 in Bandalova s 328 krogi. Pri mladincih je bil s 352 krogi Klančnik 3., sedmi je bil Legner i j /', osmi Vetemik s 335 in deseti štorman s 331 krogi. Na domačem strelišču pa so velenjski strelci pripravili tekmovanje v streljanju s pištolo in puško za potrditev norm, ki so potrebne za nastop na zveznem kontrolnem tekmovanju v Sarajevu to soboto. Norme že imajo Trinkaus, štuhec, Trstenjak, Denis Bola, Orlačnikova in Močilnikova, na_ zadnjem tekmovanju pa sta jo izpol-' nila še Detlbah in mladinec Boris Klančnik.