Ne bojmo se biti žurnalisti! .Šolska vprašanja se ne smejo skromno skrivati v strokovnih listih, ta vprašanja morajo iti ven v dnevni tisk. Vsa javnost mora biti prepričana o važnosti šole in mora pristopiti k delu za šolo. Pomen šole to prav tako zahteva, kakor pomen dobe. Zbudimo v narodu zanimanje za šolo in smo storili narodno delo, ki bo prineslo v bodočnosti hvaležen uspeh. Izljubeznidošole se ne bojmo biti — žurnalisti. S iem pogosto več koristimo, nego z globokimi študijami, ki se ne uresničijo, ker ni zanje pravega razumevanja.* ,Dan" dne 13. rnarca t. 1. Učiteljstvo se pač zaveda, koliko moči leži v časnikarstvu; ve pa tudi. koliko moči leži v njem zanimanja za časnikarstvo. Ve tudi, da je zmaga njemu lastnega javnega mnenja v časopisju in da more to zmago dobojevati samo, če jo sploh hoče dobojevati. V »Zavezi« se osnuje po novih pravilih časnikarski odsek, ki bo v prvi vrsti dajal učiteljstvu temeljne časnikarske naobrazbe in vzgoje, da ga čim v večji meri usposablja za to preepohalno nalogo in delo učiteljstva. Ta odsek bo podlaga vsemu časnikarskemu delu učiteljstva, ki mora zadobiti svoj gptovi smoter in svoio smer, ker niti naše stanovsko časrnikarsko delo pravzaprav niti ni organizirano. Nekaterniki gledajo na časnikarsko delo učiteljstva kot na nekak prepovedan sad in skoro se mu zdi, da je storil greh, če je pisal o kaki politični ali nepolitični stvari. Nekateri so preobzirni: »Kaj me pravzaprav brigajo te javne zadeve! Naj piŠe drugi!« Proč z brezobzirnostjo, proč z ponižnostjo, ki je samo nam lastna in ki nam je že toliko in toliko škodovala: Nastopimo radikalno, odločno! Zopet drugi so, ki iz komodnosti ne primejo peresa v roke, dasi so zmožni! Da. da. so tudi taki, ki se prehitro naveličajo. ker pričakujejo momentanih takojšnjih uspehov; ne vidijo pa sugestivnega vpliva, ki ga prinese časnikarstvo šele s svojim časom in s svojo dobo. Tudi taki so, ki z nekim pomilovanjem gledajo na delavca na časnikarskem polju. oni ne vidijo naloge publiciranja idej, podcenjujejo to delo pred vsekakim drugim delom in le v svoji vzvišenosti kritikujejo to delo, si smelo prisvajajo najvišjo avtitorativno kritiko nad njim in doprinašajo k besedam »lenih« kritikov še izrodke svoje puhloglavosti, ki jih po njih mnenju oblikujeio v največji sarkazem. Skratka: manjka vzgoje za pravo pojmovanje žurnalistike; manjka vzgoje za po- globljenje te ideje med učiteljstvom; manjka duha za moderni napredek, duha za pojmovanje pozitivnega časnikarstva. Prva naloga imenovanega odseka bo torej časnikarska vzgoja učiteljstva, če hočemo, da bo kdaj časnikarsko delo učiteljstva v narodu velesila. Širiti duha in smisel za časnikarstvo med učiteljstvom! Organizovati časnikarsko delo, črtati smer, to bo druga naloga tega odseka. Časopisje samo organizovati, tega skoro ne bo potreba. Potreba bo le revizije programa nekaterih stanovskih listov in drugega duha v smeri. Kar se pa tiče popolnosti potrebnega časopisja za učiteljstvo, imamo pa že vse panoge razvite, tako od strokovnega. stanovskega, narodno-prosvetnega do politiškega (javnega) časopisa. Veliko delo bo izvršilo učiteljsvo za izvedbo tega programa potom časnikarskega odseka, in ta veliki moment nam odkrije sigurno naša bodočnost. Pač bodo nekateri rekli, da smo krenili na napačno pot! Mi pa z vsem svojint prepričanjem trdimo, da je ta naša pot pravainda nas sigurno privede do zmage! Zatorej se ne bomo ozirali na omahljivce v lastnih vrstah, niti na lajanje naših nasprotnikov, ampak korakamo z zavestjo naprej. da se nimamo separirati iz javnih vprašanj, temveč imamo mi tudi važno nalogo pri reševanju javnih, kakor stanovskih vprašanjih. Kakor se šolska in stanovska vprašanja ne smejo izvzeti iz javnih časopisov, tako važna kulturna vprašanja ne smejo izostati iž stanovskega časopisja; do.žnost učUeUstva pa ie. ria sod.elHie kpt mpčan organizem tudl pri reševanju domač|h iavnlh vprašanj: da Izkitšamo dati narodu pravo smer! In najvišja tribina našega glasu je naše časopisje, za katerim mora stati vsak posameznik vsak čas. Iz Ijubezni do šole se pa ne bojmo biti — žurnalisti, ker naš šolski idealizem je kriv naših neuspehov v javnosti. da smo danes še tam — kjer smo!