Sestanek in volitve na balinišču
V kraljevlnl Jugoslaviji je bila finančna in davčna služba popolnoma centralizirana in vodena od mini-strstva za finance v Beogradu. V Ljubljani so bile štiri ustanove: flnančna direkdja za Dravsko banovino, davčna uprava Ljubljana-mesto, davčna uprava Ljub-Ijana-okolica in finančna kontrola. Po zasedbi Ljub-IJaneje italijanski okupator prevzel obstoječo upravo, Jo vključil v svoj sistem in jo stalno kontroliral s svojimi komisarji !n načelniki.
Že aprila 1941 sta se v stanova-nju dr. Iva Majcna na Parmovi 36 sestala dr. Vito Kraigher in dr. Majcen ter se pogovarjala o poli-tični situaciji ter o pripravljenosti fmančnih in davnčnih uslužben-cev za odpor okupatorju. Konec istega meseca je bil v istem stano-vanju sestanek dr. Kraigherja z dr. Majcnom, Rajkom Dobroto, Marjanom Jenkom in Andrejem Perkom o tem, »kako se je treba takoj in vsestransko organizirati za začetek postopnega odpora proti okupatorju, o vojaških pri-pravah za odpor, o organizaciji političnega dela v katerem bi so-delovali vsi zavedni in napredni Slovenci.«
Zatem so pričeli prisotni z oseb-nimi stiki pridobivati člane za OF. Hkrati je Perko preko svojega so-šolca Eda Keržana iz banke Slavi-ja spoznal dr. Jožeta Brileja, ki je bil sekretar partije in OF za usluž-bence bank in zavarovalnic. Ko so se sestali v Keržanovem stano-vanju v Gosposki ulici je dal dr.
Brilej Perku nalogo, naj ustanovi partijsko celico in matični odbor OF na finačni direkciji.
Na naslednji sestanek pri Ker-žanu je prišel Dušan Bravničar, ki je vprašal Perka, če sprejme kan-didaturo za vstop v partijo. Ko je to sprejel, mu je dal nalogo naj se poveže z dr. Majcnom. K sodelo-, vanju sta pritegnila še Miroslava Hauptmana in ti trije so bili prva celica KPS finančnih in davčnih uslužbencev. Vse to se je dogajalo v maju 1941. Junija istega leta so povezali z OF že nekaj desetin uslužbencev in sklenili so, da bo-do ustanovili matični odbor OF.
Ustanovni sestanek je bil na ba-linališču gostilne Pod Rožnikom. Tam se je zbralo približno 15 uslužbencev vseh štirih finančnih in davčnih ustanov ter predstav-nika okrožnega oziroma mestne-ga odbora OF, dr. Brilej in Andrej Lasič. Med balinanjem so izbrali devet članski matični odbor OF. Za predsednika je bil izvoljen An-te Gnidovec-Boter, dr. Majcen je
bil sekretar, Perko pa je povezo-val matični odbor z rajonskim od-borom OF. Zadnja dva sta dobila od partije naročilo, da sebe ne vo-lita za predsednika. »Postaviti je bilo treba nekoga po liniji OF, da se ne bi preveč čutilo vodstvo partije.«
Gnidovec ni vedel da so dr. Majcen, Perko in Hauptman člani partije. Kot piše Marjan Jenko v obsežnem zapisu o organizaciji pdpora na omenjenih ustanovah, je bil dr. Majcen sekretar do areta-cije decembra 1942, ob zaplembi 500.000 lir za OF, ko je bilo areti-ranih še 18 drugih uslužbencev, med njimi tudi Perko. Nasledil ga je Hauptman, do prve aretacije marca 1943. Tretji sekretar je bil Jenko Maijan, in to do septembra 1943, kcrje pb kapitulaciji Italije odšel v partizane. Njegovo delo je prevzel Franc Potisek, prav tako do odhoda v partizane, prve dni avgusta 1944. Matični odborOFje povezoval 6 odborov OF na posa-meznih ustanovah, ti pa člane po posameznih oddelkih. Leta 1941 je bilo od 200 zaposlenih najmanj 160 članov OF. Organizacija je bi-la trdna, ker do 11. decembra 1943 ni bilo izdajstev. Takrat pa je do-mobranski zaupnik Rudolf Veče-rin izdelal spisek oseb za aretaci-jo. Od 25 predvidenih so jih areti-rali 16. Toliko o organizaciji, ki je bila pogoj za množično in razno-vrstno dejavnost proti okupator-ju. Več o tem pa v prihodnji šte-vilki našega glasila.
Lojz Tršan