293 2023 1.01 Izvirni znanstveni članek DOI: https://doi.org/10.56420/Kronika.71.2.04 CC-BY-NC-ND Boris Golec prof. dr., znanstveni svetnik, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: bgolec@zrc-sazu.si ORCID: 0000-0003-0367-0141 Šaleške korenine Antona Martina Slomška »Od apata do opata« IZVLEČEK Dosedanje védenje o rodoslovju in prednikih blaženega škofa Antona Martina Slomška (1800–1862), ki so živeli oziroma izvirali iz Šaleške doline, dolgujemo duhovnikoma Francu Kovačiču (1867–1939) in zlasti Maksu Gori- čarju (1885–1941). V Šaleško dolino se je sredi 18. stoletja z rodnega Sloma pri Ponikvi preselil škofov ded Gašper Slomšek (ok. 1718–1779). Priimek njegove žene Apat, kar pomeni opat, je v njeni rodni vasi Družmirje pri Šoštanju izpričan od leta 1575. Ana Apat je izvirala iz bogate gostilničarske družine v Družmirju, pri čemer je bil njen oče Jakob hkrati tržan sosednjega trga Šoštanj, kjer so njegovi predniki najverjetneje živeli vsaj dve generaciji. Škofov oče Marko in stric Valentin Slomšek sta se konec 18. stoletja preselila na Slom, kjer sta prevzela veliko kmečko posest svojih prednikov, poznejši rodni dom škofa Antona Martina Slomška. KLJUČNE BESEDE Anton Martin Slomšek, rodoslovje, Šaleška dolina, Šoštanj, Apat, Družmirje ABSTRACT ŠALEK ROOTS OF ANTON MARTIN SLOMŠEK. “FROM APAT TO ABBOT” The existing knowledge about the genealogy and the ancestors of Blessed Anton Martin Slomšek, Prince-Bishop of Lavant (1800–1862), who had lived or originated in the Šalek Valley, is largely owed to two priests–Franc Kovačič (1867–1939) and especially Maks Goričar (1885–1941). The bishop’s grandfather Gašper Slomšek (ca. 1718–1779) moved to the Šalek Valley in the mid-eighteenth century from his native hamlet of Slom near Ponikva. The maiden name of his wife, Ana Apat, meaning abbot, was first documented in 1575 in her native village of Družmirje near Šoštanj. Ana Apat descended from a well-to-do tavernkeeper’s family in Družmirje, and her father Jakob was also the market-town dweller of Šoštanj, where his ancestors had most probably lived for at least two generations. At the end of the eighteenth century, the bishop’s father Marko and uncle Valentin Slomšek moved to Slom, where they took over their ancestors’ big farm, which subsequently became the home of Bishop Anton Martin Slomšek. KEY WORDS Anton Martin Slomšek, genealogy, Šalek Valley, Šoštanj, Apat, Družmirje 294 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 Dosedanje védenje o rodoslovju in prednikih Antona Martina Slomška (1800–1862), ki so živeli oziroma izvirali iz Šaleške doline, dolgujemo dvema duhovnikoma, raziskovalcema Slomška in njegove- ga rodu v obdobju med obema svetovnima vojnama. Prelata Franca Kovačiča (1867–1939) je pri pisanju Slomškovega življenjepisa tja vodila raziskovalna pot na podlagi nepreverjene trditve Antona Medve- da (1852–1925) v škofovi poljudni biografiji iz leta 1900, da je bila Slomškova mati Marija Zorko doma iz Šoštanja.1 Materinega rojstva v šoštanjskih mati- cah Kovačič ni našel, saj se je, kot je razbral iz Slom- škovega dnevnika, rodila v župniji Črešnjice pod Konjiško goro, je pa ugotovil, da je »tam živela neka linija Slomšekov«. Matija Ljubša (1862–1934) mu je priskrbel tudi nekaj podatkov iz matic župnije Ška- le, kar je samo po sebi porodilo vprašanje, v kakšni zvezi so bili škalsko-šoštanjski Slomški z onimi na Slomu pri Ponikvi, kjer se je rodil škof Anton Mar- tin.2 Zgodovinar Kovačič je v zgodnjih tridesetih letih za temeljito in zamudno raziskavo Slomškove- ga rodu naprosil duhovnika, rodoslovca in etnologa Maksa Goričarja (1885–1941). Med Goričarjevimi ključnimi spoznanji so bila ta, da je iz enigmatične škalsko-šoštanjske veje Slomškov izviral škofov oče Marko, nadalje, kdo sta bila njegova ded in babica po očetovi strani, ki ju škof nikoli ne omenja, ker ju ni poznal, in kakšne so bile zveze šaleških Slomškov s slomskimi.3 Če na kratko povzamemo Goričarjevo minuciozno raziskavo, predstavljeno javnosti v delu Slomšekov rodovnik (1938), se je zgodilo naslednje. Škofov ded Gašper (ok. 1718–1779) je sredi 18. sto- letja našel nevesto Ano Apat iz Družmirja v župni- ji Šoštanj, živel z družino najprej v škalski župniji, kjer se je rodil Marko (1761–1821), nato pa so se Slomškovi ustalili na kupljeni posesti v Družmirju. Od tam sta se sinova Valentin in Marko preselila na očetov rodni Slom pri Ponikvi, kjer sta konec stoletja zagospodarila na obsežni posesti svojega sorodnika Matevža Slomška, ki ni imel naslednika. Škof Slom- šek je kot Markov prvorojenec zagledal luč sveta, ko je njegov oče šele dobro prišel na rodni dom svo- jega očeta Gašperja na Slomu, ki je rodbini konec 17. stoletja dal rodbinsko ime. Neuspešno iskanje škofove matere v Šaleški dolini je torej privedlo do povsem nepričakovanega odkritja, da predniki An- tona Martina Slomška niso neprekinjeno živeli in gospodarili na Slomu – tako je zaradi uničenih po- nikovskih matičnih knjig sklepal Kovačič –, ampak so naredili velik ovinek v Šaleško dolino, od koder je izvirala škofova babica po očetovi strani in kjer je imel korenine njen, tj. Apatov rod.4 Goričar je temeljito raziskal šaleške Slomške, 1 Medved, Knezoškof lavantinski, str. 9. 2 Kovačičeva uvodna beseda v: Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 3. 3 Prav tam, str. 4. 4 Goričar, Slomšekov rodovnik. različne veje in podveje vse do svojega časa, do let malo pred drugo svetovno vojno. Raziskovanje se mu je ustavilo pri dveh stranskih vejah, pri škofovem starem stricu Martinu in pri stricu Juriju Slomšku, babičine rodbine Apat pa se je le dotaknil.5 Namen pričujočega prispevka je na podlagi virov, ki jih je po- znal že Goričar, in novih, še neuporabljenih osvetli- ti Apatov rod, o katerem je bilo doslej znanega zelo malo. Škofov ded se preseli v Šaleško dolino Časa rojstva škofovega deda Gašperja Slomška in njegovih sorojencev ne poznamo, saj je matične knjige župnije Ponikva na veliko noč 1782 pogoltnil požar starega lesenega župnišča.6 Maks Goričar je o Gašperju zapisal, da »se je moral roditi okoli l. 1717«. Čas rojstva je določil glede na podatek, da je Gašper 3. maja 1737 prvič izpričan kot krstni boter v Šent- jurju, in sklenil, da mu je tedaj »moralo biti vsaj 20 let«.7 Za določitev, kdaj je škofov ded prišel na svet, sta na voljo dva zanesljivejša podatka, ki ju je poznal tudi Goričar. Po zapisniku duš župnije Šoštanj (tedaj Šmihel pri Šoštanju) je Gašper Slomšek, takrat biva- joč v Družmirju pri Šoštanju, leta 1779 imel 61 let8 in bi se potemtakem rodil leta 1718. Če pa sledimo navedbi starosti 60 let v šoštanjski mrliški matici ob smrti 16. marca istega leta,9 bi bila njegova rojstna letnica bodisi 1718 bodisi 1719. Razpolagamo še s tretjim podatkom o Gašperjevi starosti, in sicer ob ljudskem štetju leta 1754, ko je z mlado družino živel v župniji Škale. Tedaj naj bi bil star komaj 25 let, žena Jera pa 20,10 kar je pri obeh očitno premalo. V tem primeru bi namreč Gašper prvič botroval pri osmih letih in imel prvega otroka pri devetnajstih. Ime Slomškovega deda se torej v razpoložljivih virih prvikrat pojavi leta 1737. V krstnih maticah župnije Šentjur pri Celju je kot boter izpričan petkrat, zadnjič 25. februarja 1746, in sicer otrokom iz družin Palir in Jevšinek z Vrha (danes Spodnji in Zgornji Vrh).11 Malo prej, leta 1733 in 1734, je po enemu kr- ščencu iz teh dveh družin botroval še Gašperjev oče Štefan Slomšek, kar Gašperja postavlja v Slomškovo 5 Prav tam, str. 20–35. 6 Prav tam, str. 6. 7 Prav tam, str. 21. 8 Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p. Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21. 9 Župnijski arhiv Šoštanj, Matične knjige, M 1771–1824, s. p. Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21. 10 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p. 11 NŠAM, Župnija Šentjur pri Celju, Matične knjige, R 1725– 1740, pag. 359 (3. 5. 1737), 392 (19. 5. 1738), 454 (7. 11. 1740); R 1741–1755, pag. 59 (3. 9. 1743), 140 (25. 2. 1746). Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21; NŠAM 3005, Za- puščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXXVI-B-1, Slom- škov rodovnik, nenaslovljen tipkopis, str. 3–4. 295 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 rodbino na Slomu.12 Prenehanje Gašperjevih botrstev v Šentjurju pa se, kot je ugotavljal Goričar, časovno ujema z njegovo pojavitvijo v župniji Škale.13 Danes smo bliže odgovoru na vprašanje, zakaj je ta Slomčan zapustil dom, še vedno pa ne vemo, kako je prišel v za tisti čas precej oddaljeno Šaleško dolino. Vse kaže, da se je naveličal čakanja, kdaj bo oče svojo obsežno posest razdelil med sinove. To se ni zgodilo nikoli, saj je obe hubi na Slomu po Štefanovi smrti – umrl je med letoma 1754 in 175614 – prevzel sin Matevž,15 drugi sinovi pa so se morali znajti sami. Da je bil Matevž Štefanov sin, se je pokazalo šele po vnovičnem pretresu virov. S tem je bila ovržena Goričarjeva hipoteza, da sta obstajala dva Štefana Slomška, oče in sin, in da je bil Matevž sin Štefana mlajšega. Goričar jo je zgradil predvsem na podlagi gornjegrajskih urbarjev, ki vse do poznih sedemdese- tih let 18. stoletja vodijo Slom pod imenom gospo- darja z imenom Štefan Slomšek.16 Če bi obstajal en sam Štefan, bi mu bilo nazadnje že okoli sto let. Toda v ozadju je bila zgolj neažuriranost urbarjev za celo- ten urad Slom, ki je poleg Sloma obsegal več vasi. V urbarje so z redkimi izjemami – kadar je šlo za spre- membo rodovine – več kot šestdeset let zgolj prepi- sovali imena gospodarjev z začetka 18. stoletja, kar pa je Goričar spregledal.17 Padel je tudi drugi Goričarjev ključni argument za obstoj dveh Štefanov Slomškov, ki se je opiral na netočno interpretacijo listine Šte- fana Slomška iz leta 1754. Z njo je ta kot gospodar Sloma jamčil mizni naslov bodočemu duhovniku, svojemu sinu Primožu Leopoldu.18 Franc Kovačič je osebno ime Primož, ki je v listini prvič zapisa- 12 NŠAM, Župnija Šentjur pri Celju, Matične knjige, R 1725–1740, pag. 236 (27. 6. 1733), 289 (17. 12. 1734). Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21; NŠAM 3005, Zapušči- ne škofov, Slomšek, Anton Martin, XXXVI-B-1, Slomškov rodovnik, nenaslovljen tipkopis, str. 3. 13 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21. 14 Štefan Slomšek je kot živ izpričan 3. junija 1752 ob poroki sina Matevža v Šmarju pri Jelšah (NŠAM, Župnija Šmarje pri Jelšah, Matične knjige, P 1747–1763, pag. 29; prim. Go- ričar, Slomšekov rodovnik, str. 18) in 3. decembra 1754, ko je sinu Primožu Leopoldu, skorajšnjemu novomašniku, izstavil jamstveno pismo za mizni naslov (NŠAM, Zapuščine ško- fov, Slomšek, Anton Martin, XXIX, Slomškova pisma, pisma Slomšku, pisma o Slomšku, XXIX-30, 3. 12. 1754 (prepis 3. 11. 1785)), kot že pokojni pa poldrugo leto pozneje, 27. junija 1756 v vpisu poroke sina Martina v Škalah (NŠAM, Župni- ja Škale, Matične knjige, P 1721–1773, s. p.; prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 17–18 in 22). 15 ARS, AS 1110, Jožefinski kataster za Štajersko, fasc. 270, Okrajna gosposka Blagovna, št. 8, davčna občina Ponikva, subreparticijski izvleček, 28. 9. 1789, pag. 44–45. 16 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 18. 17 Na tem mestu navajamo samo dva urbarialna registra, prvega z začetka in drugega s konca časovnega razpona 1714–1778 (NŠAL, NŠAL 23, Gornji Grad – Maribor, šk. 48, knj. 39, štiftni register 1714, fol. 179v; šk. 47, knj. 38, urbar 1778, s. p., urad Slom, urb. št. 61). Tudi za hišno štetje leta 1754 so pri gornjegrajskem gospostvu preprosto uporabili imena gospodarjev, vpisana v urbarje (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 70, No. 118, 5. 5. 1754). 18 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 16. no z malo začetnico primus,19 napačno razumel kot prvorojenec,20 Goričar pa je iz tega potegnil logičen sklep, da bodoči duhovnik ni mogel biti prvorojeni sin škofovega pradeda Štefana, ki je imel več veliko starejših sinov, ampak njegovega domnevnega sina Štefana mlajšega.21 Tretji Goričarjev dokaz za dva Štefana je bil pripis v zapisniku duš župnije Šoštanj leta 1780, da je Gašperjev sin Valentin (roj. 1756) odšel k svojemu bratrancu. Ker se je Valentin pre- selil k Matevžu Slomšku na Slom in pozneje postal njegov naslednik, je Goričar sklenil, da je z bratran- cem mišljen Matevž, ki je lahko potemtakem samo sin Štefana mlajšega.22 Toda v tem primeru gre za vir druge roke, ki poleg tega ne pove, ne kam ne h komu se je Valentin preselil. Šoštanjski župnik je bil bodisi pomanjkljivo informiran ali pa je tedaj na Slomu res živel kak Valentinov bratranec, Matevžev sin, ki je umrl kmalu zatem, preden se leta 1782 začenja prva ohranjena ponikovska mrliška matica. Zlahka bi bila posredi tudi navadna zapisovalska pomota: župnik je napisal ad suum patruelem (k bratrancu) namesto pra- vilno ad suum patruum (k stricu, očetovemu bratu). Škofov ded Gašper je torej kot »prikrajšani sin« Štefana Slomška iskal priložnost drugje. Ne vemo, ali ga je v Šaleško dolino privedla poroka ali je Slom za- pustil še samski in je nevesto našel, potem ko je tam že nekaj časa prebival, vsekakor ne dolgo.23 Glede na čas rojstva prvega otroka je stopil pred oltar leta 1746 ali 1747, ker pa njegove poroke ni v poročnih mati- cah župnij Škale in Šmartno v Velenju, je Goričar upravičeno sklepal, da se je poročil v župniji Šoštanj (Šmihel), katere poročna matica je bila že v njegovem času izgubljena.24 Kdo je bila Gašperjeva izbranka, ki je v škalskih krstnih maticah pri krstih otrok na- vedena le z osebnim imenom Ana, brez dekliškega priimka, je k sreči razkril že omenjeni šoštanjski za- pisnik duš iz poznejšega časa, ko je družina živela v Družmirju. Leta 1781 v njem beremo: Anna Slom- schekin vidua nata Appat.25 Goričar jo je identificiral kot hčerko Jakoba in Jere Apat iz Družmirja, katere krst je bil v šoštanjsko krstno matico vpisan 23. junija 1726.26 Korenine in družina škofove babice Ane Apat O družini in rodu škofove babice Ane Apat (1726–1801), poročene z Gašperjem Slomškom s Sloma (ok. 1718–1779), nam je Goričar posredoval 19 NŠAM, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin, XXIX- 30, 3. 12. 1754 (prepis 3. 11. 1785). 20 Kovačič, Služabnik božji, str. 12. 21 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 16–17. 22 Prav tam, str. 17, 28 in 32. 23 Prav tam, str. 25. 24 Prav tam, str. 21–22. 25 Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p. Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21. 26 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 25. 296 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 zgolj nekaj osnovnih podatkov, precej manj kakor, denimo, o sorodstvu škofove prababice Helene Jošt iz Vojnika.27 O Apatih očitno tudi ni naredil tipko- pisnih izpiskov, ki bi jih poslal Francu Kovačiču in bi nam bili danes v pomoč, ampak se je že vnaprej zadovoljil z zelo splošnimi ugotovitvami. Takole pra- vi: »Gotovo ni brez pomena, da sta se Kašpar [Ga- šper Slomšek] in žena [Ana Apat] pozneje naselila v Družmirju in da prav šmihelski [šoštanjski] dušni zapisnik izrecno poudarja, da je bila Kašparjeva žena rodom Apat, saj je bil nje rojstni dom v bližini šmi- helske cerkve, med prvimi hišami v Družmirju, pred mostom, ki drži čez Velunjo, majhen pritok Pake, na cesti iz Šoštanja v Velenje. Apati so skozi stoletja bivali tukaj. Njihovo posestvo je bilo najobširnejše v Družmirju, če govorimo o zemlji, najodličnejše, ako mislimo na zgradbe. Tedanji gospodar, oče Kašparje- vi ženi, je često boter v Šmihelu in ga knjiga nekekra- ti nazivlje 'gospoda' (dominus), vendar ni verjetno, da bi bil svobodnjak. Ženi je bilo ime Jera. Imela sta lepo število otrok, vendar jih je precej že v nežnih le- tih umrlo. Poznejša žena Kašparjeva je pač ona dekli- ca, ki je vpisana v rojstni knjigi dne 23. junija 1726. l. za Ano, Jakoba Apata in njegove žene Jere hčerko.«28 Goričar se je pomudil še ob vprašanju, »ali more- mo in smemo ta vpis proglasiti kot rojstni vpis Ka- šperjeve žene, ki jo v Škalah krstna knjiga pri vpisu nje otrok beleži za Marijo Ano, vsaj dvakrat«. Dvojno osebno ime se mu upravičeno ni zdelo nič nenavad- nega. Ponudil je razlago, da so starši ob krstu mor- da želeli za hčerko dvojno ime, župnik pa je zapisal samo Ana, ker ni bil daleč god sv. Ane.29 Dejansko je Ana Slomšek pri krstu prvorojenca (1748) imenova- na Marija Ana, pri krstu drugega otroka (1751) Ana Marija in pri vseh naslednjih otrocih samo Ana.30 Dvojno osebno ime je bilo značilno za pomembnejše ljudi ali za takšne, ki so to želeli biti. Čeprav je edi- ni podatek, ki Ano v virih povezuje z Apatovim ro- dom, navedba njenega dekliškega priimka v šoštanj- skem zapisniku duš leta 1781,31 ne gre dvomiti, da je identična z zgoraj omenjeno Ano, rojeno leta 1726 v Družmirju. Proti temu bi sicer govorila starost samo 20 let, kot jo navaja ljudsko štetje leta 1754, ki pa tudi Gašperju daje veliko premalo let, le 25.32 Po za- pisniku duš je bilo Ani leta 1779 in še naslednje leto 52 let, kar se skoraj do leta natanko ujema z letom rojstva 1726,33 medtem ko je za nekaj let precenjena 27 Prav tam, str. 12–13. 28 Prav tam, str. 25. 29 Prav tam, str. 25–26. 30 NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1721–1761, pag. 212, 240, 269, 300–301, 327, 339; R 1761–1790, pag. 19 in 42. 31 Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p. Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 21. 32 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p. 33 Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in starost 79 let ob njeni smrti v začetku leta 1801.34 Druge krščenke Ane Apat v letih okoli njenega roj- stva v šoštanjski župniji ni bilo.35 Kot bomo videli, v prid Anine identitete govori tudi poznejša pove- zanost Gašperja Slomška z njenim bratom Jakobom Apatom ml., obe družini, Apat in Slomšek, pa sta bili v prijateljskih stikih z družino velenjskega gospo- ščinskega upravitelja Franca Pischlerja. Družina Jakoba in Jere Apat, v kateri se je rodi- la Slomškova babica, je, kot pravi Goričar, res štela »lepo število otrok«. V dobrega četrt stoletja med le- toma 1716 in 1743 se jih je zvrstilo 13, med njimi kot šestorojena Ana. Kraj rojstva Družmirje je vpisan samo pri dveh otrocih, rojenih v letih 1733 in 1734, pri vseh drugih pa ga pogrešamo, ker tega podatka v šoštanjskih krstnih maticah v tem času nasploh niso vpisovali. Apatovi otroci so si sledili takole: Neža (roj. in kršč. 28. decembra 1716), Marija (roj. 26. in kršč. 27. decembra 1717), Jožef (kršč. 14. marca 1720), Jurij (kršč. 27. marca 1723), Andrej (roj. 20. in kršč. 21. novembra 1724), škofova babica Ana (roj. 23. in kršč. 24. junija 1726), Jožef (roj. 13. in kršč. 14. marca 1729), Sebastjan Jožef (kršč. 19. januarja 1731), Marija (kršč. 30. januarja 1733), Uršula (roj. 4. in kršč. 5. oktobra 1734), Jera (roj. in kršč. 12. marca 1737), Jakob (roj. in kršč. 5. junija 1739) in Anton (roj. in kršč. 25. junija 1743). O tem, da je družina od samega začetka živela v Družmirju, priča naslednje dejstvo. Večini Apatovih otrok so pri krstu botrovali člani družmirskih družin Dermol in Miklav,36 vsaj eden od dveh botrov s tem priimkom, če ne kar oba (šestkrat). Tako sta bila pri Aninem krstu kot botra navzoča Matija Dermol in Marija Miklav. Samo dva otroka sta imela nekmečka botra oziroma botro, Jožef »gospo« Konstancijo Rohr (iz trga), Sebastjan Jožef, ki je edini dobil dvojno krstno ime, pa šoštanjskega kaplana Filipa Jakoba Stiplovška.37 Presenetljivo je, da je oče Jakob Apat v krstni ma- tici večkrat označen kot gospod, od tega vsaj trikrat v vlogi krstnega botra (dvakrat leta 1738 in enkrat 1742) ter pri krstu svojega najmlajšega otroka leta 1743 (Dni Jacobi Appat). Pri krstu leta 1738 tudi be- remo, da boter prihaja iz Družmirja (D. Jacobo Appath ex Schmersdorf).38 Oznako gospod zanj najdemo med drugim še ob pokopu najmlajšega sina Antona leta status animarum 1779–1792, s. p. – V naslednjih letih, zlasti po letu 1785, je pri Anini starosti (kot tudi pri starosti drugih družinskih članov) več nedoslednosti: 1781 – 53 let, 1782 – 54 let, 1783 – 56 let, 1784 – 57 let, 1785 – 58 let, 1789 – 56 let, 1791 – 56 let in 1792 – 57 let. 34 Župnijski arhiv Šoštanj, Matične knjige, M 1771–1824, s. p., 1./3. 1. 1801. Prim. Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 31. 35 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1719–1742, s. p. 36 Za bivališče Dermolov in Miklavov prim. ljudsko štetje 1754 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.). 37 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1688–1719, s. p.; R 1719–1742, s. p.; R 1743–1757, s. p. 38 Prav tam, R 1719–1742, s. p., 2. 11. 1738, 9. 11. 1738, 27./28. 11. 1742; R 1743–1757, s. p., 25. 6. 1743. 297 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 1744 in ob njegovem pokopu leta 1768.39 V tem času v šoštanjski župniji takšna oznaka ni bila izjema, če je šlo za polnopravne tržane iz trga, zlasti za vidnejše Šoštanjčane, toda Jakob Apat je bil vendar kmečki človek, četudi je spadal med vaško elito. Ljudsko šte- tje ga leta 1754 navaja med podložniki gospostva Ve- lenje in kot gostilničarja,40 kar ne bi moglo upravičiti naslova gospod. Razlog za njegovo občasno rabo v matičnih knjigah je bil drug. Jakob je imel namreč status tržana Šoštanja, ki sicer ni prebival v trgu, a je kljub temu užival tržanske pravice. Kot šoštanjski tržan je izpričan trikrat, tako da o njegovem statusu ni dvoma. Najprej se kot tak (Cive Schönſt:) pojavi 15. julija 1751 v škalski poročni matici v vlogi po- ročne priče Jožefi, hčerki velenjskega gospoščinskega upravitelja Franca Pischlerja, ki se je tedaj omožila v grajski kapeli.41 Možnost, da se je duhovniku ma- tičarju pripetila napaka in bi šlo v resnici za Janeza Apata, leta 1754 tako pri ljudskem štetju kot v popi- su hiš izpričanega tržana in barvarja s hišo v trgu,42 ni verjetna že zaradi dejstva, da se je malo po ome- njeni poroki prek botrstva s Pischlerjevimi povezala družina Jakobove hčerke Ane, poročene z Gašperjem Slomškom. Dvema njunima otrokoma je namreč v letih 1753 in 1756 botrovala druga Pischlerjeva hči Elizabeta.43 Vsak dvom o Jakobovi identiteti in tr- žanskem statusu prežene vpis poroke njegovega naj- mlajšega sina Jakoba 25. januarja 1762 v Mozirju, v 39 Prav tam, M 1693–1757, s. p., 10. 9. 1744; M 1758–1770, s. p., 3. 2. 1768. 40 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p. 41 NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, P 1721–1773, s. p. 42 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.; StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, No. 185, 18. 4. 1754. – Ob ljudskem štetju 1754 je Janez Apat naveden kot 38-let- nik. Rodil se je šoštanjskemu tržanu Sebastjanu Apatu in ženi Magdaleni ter bil krščen 11. junija 1716 (NŠAM, Žup- nija Šoštanj, Matične knjige, R 1688–1719, s. p.). 43 NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1721–1761, pag. 269, 300–301. katerem je o ženinu jasno povedano, da je sin go- spoda Jakoba Apata, šoštanjskega tržana, in pokojne Jere.44 Končno je Jakob tri mesece po smrti izpričan 14. maja 1768 v ustanovnem pismu za mesto druge- ga kaplana šoštanjske župnije kot tržan v Šoštanju in naseljenec v Družmirju (Bürger zu Schönstein und Rücksaß zu Schmersdorf). Novi kaplanski ustanovi je (z oporoko) daroval nič manj kot 1000 goldinarjev, za kar je moral kaplan dvakrat na mesec darovati mašo zanj, v adventu pa enkrat vsi trije šoštanjski duhovni- ki maševati za pokojne.45 Kot spričujeta ljudsko štetje in popis hiš, oba iz leta 1754, Jakob Apat v trgu ni imel hiše in tam tudi ni živel.46 Terezijanski kataster in sočasni trški štiftni register iz leta 1748 pa pričata o tem, da je v Šošta- nju vendarle premogel posest. Tako je plačeval dvorni činž in vse ostale dajatve, skupaj 3 goldinarje in 25 krajcarjev, s čimer se je med 86 posestniki po višini obveznosti uvrščal na 27. mesto,47 med drugim pred Janeza Apata s slabimi 3 goldinarji, ki je poleg njega edini imel priimek Apat.48 Vendar to ne pomeni, da je Jakob tedaj v trgu premogel tudi hišo. Število pose- stnikov oziroma posestnih enot je znašalo 86, a za hi- šne posestnike ni mogoče šteti niti vseh tistih, skupaj 67, ki so plačevali temeljno dajatev dvorni činž (Hof- zins), saj so mežnarju cerkve sv. Mohorja dvorni činž izpričano naložili samo za njivo, enemu posestniku pa za pusto pogorišče. Večina je imela še kako njivo ali vrt, tisti brez dvornega činža pa samo tovrstna zem- ljišča in eden dve pusti pogorišči.49 Štetje hiš iz leta 1754 pozna le 60 trgu podsodnih hiš, med katerimi 44 NŠAM, Župnija Mozirje, Matične knjige, P 1733–1769, s. p. 45 Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 472. 46 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2.1754, s. p.; StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, Nr. 185, 18. 4. 1754. 47 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe II, Stiftregister, Band 46/534, Stiftregister Markt Schönstein 1748, pag. 13. 48 Prav tam, pag. 11. 49 Prav tam, pag. 1–18. Prim. Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 452. Vpis krsta Slomškove babice Ane Apat v šoštanjski krstni matici (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1719–1742, s. p., 24. 6. 1726). 298 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 ni bila nobena Jakobova.50 V terezijanskem katastru pa najdemo izvleček iz neohranjenega rektificiranega urbarja, nastal leta 1761, ki navaja 82 trških posestni- kov, med njimi zopet Jakoba Apata.51 Terezijanski kataster izkazuje glavnino njegove posesti med podložniško posestjo velenjskega gospo- stva. Vendar Jakob po osebnopravnem položaju ni bil velenjski podložnik, ampak podvržen gospostvu samo s posestjo. Na njegov poseben položaj v odno- su do zemljiškega gospostva kaže štiftni register go- spostva Velenje v terezijanskem katastru iz okoli leta 1750. V njem je Jakob Apat (Jacob Appath) naveden v uradu Družmirje (Ambt Schmersdorf) kot prvi in z daleč največjo denarno obveznostjo 22 goldinarjev in 15 krajcarjev, ki je obsegala samo davek brez činža (verglichene Steuer ohne Zins). Drugi podložniki so plačevali bistveno manj takšne dajatve, bodisi 1 gol- dinar in 15 krajcarjev bodisi ničesar, zato pa so imeli še tri vrste denarnih obveznosti: suhi činž (Trukhner Zünß), težki činž (Schwerer Zünß) in kot praviloma največje breme robotnino (Robathgeld). Vendar ni nihče za vse skupaj dajal niti 10 goldinarjev, najbolj obremenjeni torej niti pol toliko kot Apat.52 Od kdaj in zakaj je Jakob Apat užival poseben položaj, ne vemo, ker se niso ohranili urbarji velenjskega gospo- stva, po katerih bi bilo mogoče spremljati historiat njegove posesti. Sicer pa njegova hubna posest po katastrski subreparticijski tabeli iz leta 1757 ni bila največja med skupno 30 v družmirskem uradu. Pri njem je odmera znašala 1 rustikalni funt, 2 šilinga in 13 denaričev, kar pomeni malo več kot hubo in četrt, premogel pa je tudi oštat s skromno odmero 15 denaričev. Večjo posest od Apata je imelo sedem Družmirčanov (do največ 1 funta, 5 šilingov in 8 de- naričev), nadaljnji štirje 1 funt ali več, ostalih 18 pa manj od funta, kolikor so računali za eno celo hubo, od tega osem oštetarjev manj kot 1 šiling. Poleg tega najdemo ime Jakoba Apata še v uradu Lokovica, kjer je imel podložniško posest velikosti nekaj manj ka- kor pol hube (3 šilinge in 29 denaričev).53 V popisu hiš velenjskega gospostva iz leta 1754 pa zasledimo samo eno Jakobovo hišo, in sicer navedeno na prvem mestu v uradu Družmirje, pri čemer je Apat netočno 50 StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzählung 1754, K 19, Heft 71, Nr. 185, 18. 4. 1754. – Zaporedje v popisu hiš je povsem drugačno kakor v štiftnem registru. Janez Apat, ki je v štiftnem registru naveden na 52. mestu, je tokrat prvi in označen z barvarskim poklicem. Prim. Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 453. 51 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, K 48, Cillier Kreis, Herrschaften, Nr. 170, Herrschaft Schönstein., Extract auß dem Herrschaft Schönsteiner Rectifications Urbario, 26. 3. 1761. – Zaporedje posestnikov je drugačno kot v štiftnem registru za leto 1748, imena pa povečini enaka, pri čemer je pri nekaterih naveden še novi gospodar; Jakob Apat je tokrat popisan na 61. mestu. 52 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, K 53, Cillier Kreis, Herrschaften, Nr. 209, Herrschaft Wöllan, Extract aus den Stüfft Register etc., s. d. 53 Prav tam, Subrepartitions Tabell, 7. 11. 1757. označen kot polzemljak (Ein halber Bauer).54 Kot že rečeno, pomemben podatek o njem izve- mo iz ljudskega štetja za šoštanjsko župnijo leta 1754. Jakob Apat, z družino popisan med podložniki ve- lenjskega gospostva z območja Družmirja, Lokovice in drugih delov soseske župnijske cerkve, ni naveden kot kmet, ampak kot gostilničar (Gastgeber). Razen njega in gospoščinskega mlinarja so bili drugi dru- žinski poglavarji na omenjenem območju vsi kmetje (Bauer), hišarji (Geheÿßler) ali gostači (Inwoner), red- kokateri je zraven opredeljen še z neagrarnim pokli- cem (dvakrat hišar in krojač, po enkrat kmet in kovač ter hišar in godec).55 Jakob Apat je bil torej tako po osebnopravnem kot socialnem položaju vse drugo kot podložnik. Imel je status šoštanjskega tržana in posest v trgu, za dobro hubo in četrt zemlje v sosednji vasi Družmirje, kjer je živel in krčmaril, v raztreseni Lokovici pa za nekaj manj kot pol hube. O njegovi gostilničarski dejavnosti poznamo tudi skromen podatek iz nedatiranega izvlečka kletarske- ga računa vinotočev (Weinschenken) iz srede 18. sto- letja, ki ga najdemo v terezijanskem katastru. Jakob Apat iz Družmirja je popisan med vinotoči, katerih obveznost je bila sprejemati vino od velenjskega go- spostva in vsako leto plačati en goldinar.56 Ker je v naslovu izvlečka govor o vinotočih, naseljenih v (ve- lenjskem) deželskem sodišču, je nenavadno, da je vključeno tudi Družmirje z edinim vinotočem Jako- bom Apatom, saj je vas ležala v sosednjem deželskem sodišču Šoštanj,57 Apatova domačija pa znotraj tega zapovrh v pomirju trga Šoštanj. Na franciscejski katastrski mapi leta 1825 jo naj- demo na desnem bregu potoka Velunja,58 ki je pri Družmirju razmejeval trško pomirje od šoštanjskega deželskega sodišča.59 Tu je Apatovina stala vsaj že leta 1770, ko je ob prvem hišnem oštevilčenju do- bila hišno št. 14,60 in le malo je verjetno, da bi bila dve desetletji prej na drugem bregu potoka, kjer je bila locirana glavnina vasi. Apatova domačija tik pred mostom čez Velunjo ob cesti Šoštanj–Velenje je ime- la namreč tukaj, zunaj vaškega jedra oziroma na za- četku vasi, naravnost idealno lego za gostilno. 54 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe I, Häuserzählung 1754, K 20, H 75, CK, Nr. 240 (Herrschaft Wöllan), 1. 5. 1754. 55 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p. 56 StLA, Maria-Theresianischer Kataster, K 53, Cillier Kreis, Herrschaften, Nr. 209, Herrschaft Wöllan, Nr. 10, Extract etc., s. d. 57 Historischer Atlas, Bl. 32, Cilli. 58 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 408, k. o. Družmirje, zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1826; mapni list IV. 59 Historischer Atlas, Bl. 32, Cilli; Poles, S praporom, str. 647. 60 O hišni številki v sedemdesetih letih 18. stoletja pričajo vpi- si krstov otrok Jakoba Apata ml. (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1771–1790, pag. 24 in 53) in status ani- marum iz leta 1779 (Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p.). 299 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 Lociranost Apatovine na tleh trškega pomir- ja sama po sebi ni dajala nikakršnega zagotovila za Jakobov tržanski status, saj je bila posest podložna gospostvu Velenje, in ne trgu, tako kot so znotraj pomirja ležale tudi druge kmečke posesti, podložne različnim gospostvom. Jakob ni mogel postati tržan Šoštanja na tej osnovi, ampak samo na podlagi svoje trgu podložne posesti, ki smo jo že spoznali. V zvezi z njegovim potrjenim statusom trža- na in sočasnim bivanjem na posesti pod velenjskim gospostvom se kot ključno postavlja vprašanje: Je bil Jakob najprej tržan in je šele kot tak postal tudi gospodar kmečke posesti v Družmirju ali obrnjeno, tako da je kot podložnik pridobil posest v trgu in so ga potem sprejeli med polnopravne tržane? Takšno zaporedje – najprej velenjski podložnik, nato šoštanj- ski tržan – bi bilo sicer logično, bi pa pomenilo, da je moral pred podelitvijo tržanskih pravic razvezati rojenjaško razmerje z velenjskim gospostvom, kar je v praksi praviloma pomenilo odkup iz rojenjaštva in z njim povezano odselitev. Jakobovi dobri odnosi z velenjskim gospoščinskim upraviteljem Francem Pischlerjem – Apat je bil, kot smo videli, leta 1751 poročna priča Pischlerjevi hčerki – bi navsezadnje lahko omogočali, da bi tudi po odvezi od rojenjaštva ostal na svoji podložniški posesti. Toda Jakob je kot gospod, kar v tem primeru pomeni tržan, izpričan že precej prej, prvič leta 1738, ko je Pischler šele na- stopil službo upravitelja ali niti še ne.61 Poleg tega je bilo meščanom in tržanom neprimerno laže pridobi- ti kmečko posest, saj so kot osebno svobodni obdržali svoj osebnopravni položaj. Viri, ki bi lahko določno odgovorili na naše vprašanje, kaj je bil Jakob Apat najprej, šoštanjski tržan ali podložnik gospostva Ve- lenje v Družmirju, nas tu žal puščajo na cedilu, saj se iz prve polovice 18. stoletja niso ohranili ne ur- barji velenjskega gospostva ne urbarialni in davčni viri trga Šoštanj, razen štiftnega registra iz leta 1748. Prav tako ni mogoče ugotoviti, kdaj so Jakoba spre- jeli med tržane, ker za Šoštanj tovrstne evidence niso ohranjene. Vse, kar vemo za čas pred sredo stoletja, so podatki iz župnijskih matičnih knjig, kjer pa teža- ve povzročata dve vrzeli, prva v vrsti krstnih matic in druga poročnih. 61 Franc Pischler je kot velenjski gospoščinski upravitelj prvič izpričan leta 1740 (NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1721–1761, pag. 146). Domačije v Družmirju po franciscejskem katastru 1825 in meja trškega pomirja; Apatova je bila že znotraj pomirja (Poles, S praporom, str. 647). 300 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 Tako smo pri ugotavljanju identitete zakoncev Jakoba in Jere Apat soočeni z za zdaj nepremagljivi- mi ovirami, ki jih bo v prihodnosti morda premagala kaka naključna najdba. Nemogoče je bilo ugotoviti, kdo so bili njuni starši in kdaj natanko sta se rodila. Jakob je glede na starost ob smrti prišel na svet okoli leta 1683, Jera pa okrog leta 1702. Jera naj bi ob po- kopu 5. septembra 1758 (Gertrudis Appatin) po šo- štanjski mrliški matici štela okoli 56 let.62 A glede na to, da je prvega otroka rodila konec leta 1716, tedaj zelo verjetno ni bila šele 14-letnica, ampak je imela kakšno leto več. Jakob je bil od nje precej starejši, če sledimo mrliški matici, po kateri je ob pokopu 1. fe- bruarja 1768 štel 85 let.63 V tem času so pri navajanju starosti starih umrlih oseb sicer neredko nezavedno pretiravali,64 a Jakob je moral imeti vsaj 80 let, ker njegovega krsta ni v šoštanjski krstni matici, ki se po 16-letni vrzeli začenja leta 1688.65 Že v Goričarjevem času sta bili pogrešani ključni šoštanjski matični knjigi, ki bi odgovorili na vpraša- nji, kdaj in komu sta se Jakob in Ana rodila. Prva iz- gubljena matica je poročna knjiga, v katero je bila leta 1716 ali malo pred tem najverjetneje vpisana njuna poroka.66 Tako ne poznamo niti Jerinega dekliškega priimka. Druga je krstna matica iz časa, ko se je rodil Jakob, o katerem prav tako ne vemo, iz katere družine Apatov je izviral. Niti podroben pregled ohranjenih matičnih knjig žal ni dal opore za ugotavljanje Jako- bovih sorodstvenih povezav z drugimi Apati, saj se nikoli ne pojavi v družbi katerega od njih. Namig v želeno smer iskanja bi lahko bilo že botrstvo, zlasti pa vloga poročne priče, a takšnega izhodišča nimamo.67 Da sta se zakonca Apat skoraj brez dvoma poro- čila v šoštanjski župniji – kar praviloma pomeni, da je nevesta v času poroke tu živela, če že ni bila od tod po izvoru –, je mogoče z veliko mero gotovosti trdi- ti po pregledu poročnih matic sosednjih in bližnjih župnij, čeprav matice niso ohranjene za vse župnije. Tako vemo, da Jakob Apat ni šel po nevesto v župni- je Šmartno pri Slovenj Gradcu, Mozirje, Braslovče 62 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, M 1758–1770, s. p. 63 Prav tam, s. p. 64 O dedu Valentina Vodnika najdemo, denimo, pri Vodniku in v mrliški matici navedbo starosti 85 let, v resnici pa jih je imel le 74 (Golec, Rod Valentina Vodnika, str. 14–15). 65 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1688–1719. 66 Vrzel v vrsti poročnih matic od leta 1702 do 1771 najdemo že v vodniku po matičnih knjigah iz leta 1972 (Umek – Kos (ur.), Vodnik po matičnih knjigah, str. 723). I. Orožen je po- grešano matico iz obdobja poroke zakoncev Apat še imel v rokah, saj navaja tri poroke iz obdobja 1706–1740 (Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 478). 67 V najstarejši ohranjeni krstni matici župnije Škale za obdo- bje 1685–1720 je prvih deset let mogoče najti enega samega krščenca s priimkom Apat. 15. novembra 1688 je bil krščen Andrej, sin Pavla in Marije Apat (NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1685–1720, s. p.). Glede na ime botre Marjete Valenci se je rodil v trgu Šoštanj, saj je ista »gospa« Marjeta sinu istega para botrovala 19. novembra 1694 v Šo- štanju (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1688– 1719, s. p.). in Črna na Koroškem.68 Vprašanje, ali se je morda k rosno mladi Jeri v Družmirje priženil, ostaja ne- odgovorjeno. Gotovo pa je nekaj. Kot priča šoštanj- ska krstna matica, se Jera ni rodila kot Jera Apat,69 kar bi pomenilo, da bi njen mož po priženitvi začel uporabljati ženino hišno ime za svoj priimek. Takšna praksa je bila namreč v tem času pri zetih precej po- gosta. Kako se je Jera pisala pred poroko, bi hipote- tično lahko dognali prek botrstev, če bi pred poroko in po njej botrovala otrokom iz iste družine, najprej z dekliškim in nato z moževim priimkom, a se tudi to ni zgodilo. Prav tako ne vemo ničesar o Jakobu, dokler se ni oženil, saj njegovega imena ni med kr- stnimi botri. V vlogi botra se je pojavil takoj, ko si je ustvaril družino. Malo je verjetno, da ne bi bil iden- tičen z Jakobom Apatom, ki je 18. septembra 1716, dobre tri mesece preden je prvič postal oče, botroval nezakonski hčerki Karla Sigmunda pl. Hohenwarta in njegove konkubine Jere.70 V naslednjih dveh letih je bil dvakrat boter sosedom iz Družmirja,71 ki jih kot take izdajajo priimki.72 Pri tem se neizogibno postavlja vprašanje, od kdaj je na Jakobovi kmečki posesti v Družmirju dejansko gospodaril Apatov rod, oziroma v kolikšni meri drži Goričarjeva trditev: »Apati so skozi stoletja bivali tukaj.«73 Nemara je Goričar v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu imel v rokah urbarje šoštanjskega gospostva, ki razkrivajo priimek Apat v Družmirju v 16. in 17. stoletju. Sicer pa si je lahko pomagal z Orožnovo objavo imen podložnikov v temeljnem urbarju iz leta 1575.74 Za naše vprašanje so urbarji komajda v pomoč. Prejkone ne Apatov rod ne pri- imek v Družmirju nista kontinuirano obstajala od leta 1575, ko je priimek prvič izpričan, do Jakobo- vega časa približno poldrugo stoletje pozneje. Tako lahko govorimo le o pojavitvah priimka ter o njego- vem izvoru in pomenu, ni pa mogoče rekonstruirati sorodstvenih povezav med nosilci in pavšalno trditi, da so prvi dokumentirani družmirski Apati biološki predniki škofa Slomška. Priimka Slomškove babice še ne najdemo v naj- starejšem urbarju gospostva Šoštanj iz leta 1498, v katerem ga večina podložnikov sploh še ni imela.75 68 NŠAM, Župnija Šmartno pri Slovenj Gradcu, Matične knji- ge, P 1667–1729; Župnija Mozirje, Matične knjige, P 1666– 1732; Župnija Braslovče, Matične knjige, P 1708–1771; Župnija Črna na Koroškem, Matične knjige, P 1684–1752. – V župniji Št. Ilj pri Velenju je v poročnih maticah vrzel med letoma 1713 in 1717, v župniji Škale se začenjajo z letom 1721, v Šmartnem pri Velenju 1784, v Št. Ilju pod Turjakom 1786, v Šmartnem ob Paki pa 1784. 69 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1688–1719. 70 Prav tam, s. p. 18. 9. 1716. 71 Prav tam, s. p., 1. 6. 1717, 18. 4. 1718. 72 Za bivališča botrov je referenca ljudsko štetje 1754 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.). 73 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 25. 74 Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 421–428. 75 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe II, Stockurbare, K 74, 301 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 Rodbinska imena so tako kot drugod tudi v Šaleški dolini množično vznikala v 16. stoletju. V šoštanj- skem urbarju iz leta 1575 je brez priimka že zelo malo podložnikov, Apate pa srečamo na dveh koncih. V župi Družmirje je na petem mestu naveden gospodar cele hube z imenom Pavel Apat oziroma Apot (Paull Appott).76 V sosednji župi Ravne sta drug za drugim popisana dva Apata ali Apota, oba s celo hubo: žu- pan Martin (Martin Appott Suppan) in Jakob, Lukov sin (Jacob Lucas Appott Sun).77 V nadaljevanju urbarja naletimo na družmirskega Pavla in ravenskega Mar- tina še kot na plačnika žitne desetine,78 medtem ko je Gregor Apat (Apot) iz Lokovice plačeval vinsko desetino, polovico šoštanjskemu gospostvu in polovi- co župniji Škale.79 Identično stanje prikazujeta nekaj let mlajša urbarja iz let 1577 in 1578.80 V naslednje- ga pol stoletja je vas Družmirje odpadla od šoštanj- skega gospostva in postala del gospostva Velenje.81 V urbarju gospostva Šoštanj iz leta 1623 tako med šoštanjskimi podložniki najdemo samo enega Apa- ta, in sicer Klemena (Clement Apath) v uradu Ravne kot gospodarja dveh polovičnih hub, oštata in nekaj dodatnih zemljišč.82 Je pa Družmirje še naprej zaje- to v razdelku žitna desetina, ki so jo šoštanjskemu gospostvu poleg domačih plačevali tudi podložniki drugih gospostev. Imena 22 družmirskih desetinskih zavezancev se skoraj v celoti ujemajo z imeni v pol stoletja starejših šoštanjskih urbarjih iz sedemdese- Sch. 67/156, Urbar Schönstein 1498. Prim. objavo imen pod- ložnikov v: Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 419. Urbar je pri Orožnu datiran z letnico 1480. 76 Prav tam, K 75, Sch. 68/157, Urbar Schönstein und Katzen- stein 1575, fol. 4r. 77 Prav tam, fol. 13r in 13v. 78 Prav tam, fol. 147r in 150r. 79 Prav tam, fol. 182v. 80 Prav tam, K 76, Sch. 70/159, Urbar Schönstein und Katzen- stein 1577, fol. 6v, 15r, in 156v; K 75, H 158, Urbar Schön- stein und Katzenstein 1578, fol. 4r, 13r in 155v. 81 Kdaj in kako se je to zgodilo, ostaja neznanka. Štajerska imenjska knjiga o tem molči (prim. StLA, B 249/5, Sikora, Die Steirischen Gülten etc., str. 323). Danes pogrešani ur- bar gospostva Velenje iz leta 1598 Družmirja še ne vključuje (Orožen, Das Dekanat Schallthal, str. 262–271). 82 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, K 1, H 15, Ur- bar Schönstein 1623, pag. 4–6. tih let 16. stoletja, kar pomeni, da ne odražajo ak- tualnega, ampak preteklo stanje. Tako sta v Ravnah navedena že znana šoštanjska podložnika Jakob in Martin Apat (Apoth), vsak z eno hubo,83 v Družmirju pa velenjski podložnik Pavel Apat (Apath), prav tako gospodar cele hube.84 V naslednjih dveh urbarjih iz let 1658 in 1661–1668 ter v nedatiranem urbarju, ki ga lahko postavimo v petdeseta ali šestdeseta leta 17. stoletja, je v župi Ravne izpričan podložnik Andrej Apat (Appath, Apath), in sicer na istem mestu in po- sesti kot leta 1623 Klemen.85 Imena plačnikov žitne desetine najdemo samo v tretjem, tj. nedatiranem urbarju in so očitno iz tega časa. Po tem urbarju je imela večina od skupno 27 plačnikov v Družmirju enake priimke kakor v urbarjih iz let 1575, 1577 in 1623, le da je njihov vrstni red zdaj drugačen in da priimek Apat pogrešamo. Ni rečeno, da ga ni bilo več, a je to glede na povedano zelo verjetno. Zato pa pozna isti urbar dva Apata, Matijo (Apath) in Ano (Appathin), med skupno 50 plačniki žitne desetine v trgu Šoštanj.86 Nasprotno med 19 trškimi zavezanci desetine v urbarju leta 1623 ni bilo še nobenega s tem priimkom.87 Omenjeni Matija Apat se je imenoval enako kot šoštanjski tržan (Mathiaßen Äppat burgern alhier), ki ga leta 1674 najdemo kot enega od cenilcev nekega vinograda v fragmentarno ohranjenih proto- kolih gospostva Šoštanj.88 Le približno lahko časovno opredelimo, kdaj so se Apati naselili tudi v trgu Šoštanj, kamor so nedvom- no prišli iz okoliških vasi. Najzgodnejši vir o trških posestih in posestnikih, popis dimnine, izrednega davka na ognjišča iz leta 1572, med 35 davčnimi za- vezanci ne pozna še nobenega.89 Glede na to, da sta v urbarju iz petdesetih in šestdesetih let 17. stoletja v trgu kot plačnika desetine izpričana že dva Apata, 83 Prav tam, pag. 178. 84 Prav tam, pag. 188. 85 Prav tam, K 2, H 16, Urbar Schönstein 1658, pag. 5–6; K 13, H 19, Urbar Schönstein 1661–1668, fol. 4r–4v; K 2, H 17, Urbar Schönstein, s. a., pag. 2. 86 Prav tam, K 2, H 17, Urbar Schönstein, s. a., pag. 222. 87 Prav tam, K 1, H 15, Urbar Schönstein 1623, pag. 208–211. 88 Prav tam, K 2, H 13, Verwaltungsprotokolle 1674–1787, Pro- tokoll 1674–1675, pag. 34. 89 Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 449. Pavel Apat, prvi znani nosilec tega priimka v Družmirju, v urbarju gospostva Šoštanj iz leta 1575 (StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe II, Stockurbare, K 75, Sch. 68/157, Urbar Schönstein und Katzenstein 1575, fol. 4r). 302 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 moški in ženska (vdova), se je to zgodilo nekaj deset- letij prej. Šoštanjske krstne matice, ki se začnejo leta 1630, poznajo celo vrsto Apatov, od katerih pa je le redko- katerega mogoče locirati v določen kraj, saj podatkov o rojstnih krajih krščencev in domačih krajih botrov skoraj ni. Pri tem sicer nekoliko pomagajo znana imena iz urbarjev. Matija Apat se, denimo, kot kr- stni boter pojavlja od leta 163590 in od naslednjega leta kot oče krščencev, rojenih v zakonu z Elizabeto.91 Leta 1651 je v vlogi botra prvič naveden kot šoštanj- ski trški sodnik (pro tempore Schönstainense Judice) in nato kot tak še v letih 1662 in 1664, leta 1663 pa je Matijeva sodniška funkcija izpričana prek nje- gove druge žene Magdalene (tunc Judicisa),92 umrle leta 1696 in rojene okoli 1638.93 Ta mu je prav tako rodila več otrok,94 med njimi naslednika Sebastjana (1672–1747), ki ga kot tržana in družinskega očeta srečujemo od konca 17. stoletja.95 Njegov sin Janez (1716–1760)96 je bil ob ljudskem štetju 1754 edini 90 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1630–1648, s. p., 12. 1. 1635. 91 Njegovi otroci iz prvega zakona so se zvrstili takole: Uršu- la (kršč. 3. oktobra 1636), Marija (kršč. 22. januarja 1638), Matija (kršč. 30. januarja 1640), Helena – Alena (kršč. 15. aprila 1642), Marija (kršč. 20. avgusta 1646), Katarina (kršč. 1. novembra 1649), Martin (kršč. 13. novembra 1654), Ma- rija (kršč. 25. januarja 1657), Janez (kršč. 20. marca 1659) in Lucija (kršč. 28. novembra 1661) (prav tam, R 1630–1648, s. p.; R 1648–1667, s. p.). 92 Prav tam, R 1648–1667, s. p., 8. 6. 1657, 14. 11. 1662, 11. 5. 1663, 8. 4. 1664, 19. 6. 1664. – Izključeno je, da bi bila Mag- dalena žena Matijevega leta 1640 rojenega sina Matije ml., saj ta pri samo triindvajsetih ne bi mogel biti trški sodnik. 93 Mrliška matica daje »gospe« Magdaleni Apat, pokopani 22. januarja 1696, 58 let (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knji- ge, M 1693–1757, s. p.). 94 Njune poroke ni v nobeni od dveh šoštanjskih poročnih matic iz tega časa (prav tam, P 1651–1665 [dejansko 1651–1661] in P 1653–1702). Zakoncema so se rodili otroci: dvojčka Ju- rij in Janez (kršč. 13. marca 1663), Marjeta (kršč. 19. junija 1664), Marija (kršč. 19. marca 1667), Gregor (kršč. 12. marca 1669) in Sebastjan (kršč. 22. januarja 1672), nato pa v krstnih maticah sledi 16-letna vrzel (prav tam, R 1648–1667, s. p.; R 1667–1672, s. p.). 95 Sebastjan Apat je bil krščen 22. januarja 1672, pri krstu pa najdemo redko navedbo kraja – trg (ex oppido). Prvič se je poročil nekje zunaj domače župnije in imel z ženo Marijo, pokopano 14. februarja 1700 v starosti 24 let, štiri otroke: Ur- šulo, krščeno 18. oktobra 1694 in pokopano 22. junija 1699, Jero, krščeno 6. marca 1696, otroka neznanega imena in spo- la, krščenega 14. novembra 1697, ter Andreja, krščenega 14. novembra 1697 in pokopanega 8. marca 1700. Ponovno se je oženil 28. novembra istega leta, in sicer z Magdaleno, hčerko pokojnega Matije Naveršnika, s katero je imel še več otrok (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1667–1672, s. p.; R 1688–1719, s. p.; P 1653–1702, s. p.; M 1693–1757, s. p.). Da je bil Sebastjan po poklicu barvar, izvemo iz vpisa smrti nekega berača, ki je 4. decembra 1712 umrl na njego- vem domu. Ob pokopu 10. februarja 1747 mrliška matica Sebastjana Apata označuje kot gospoda in mu daje okoli 75 let (prav tam, M 1693–1757, s. p.). 96 Janez Apat je bil krščen 11. junija 1716; ob pokopu 22. maja 1760 je označen kot gospod, mrliška matica pa mu daje okoli 50 let (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1688– 1719, s. p.; M 1693–1757, s. p.). v trgu živeči družinski poglavar s tem priimkom, po osebnem položaju tržan in po poklicu barvar.97 Slomškov praded Jakob Apat (ok. 1683–1768) bi glede na vse, kar o njem vemo, zlahka izviral iz trga Šoštanj. Ker pa se je rodil v času vrzeli v krstnih maticah (1672–1688) in ga ni mogoče povezati z no- benim drugim Apatom, vprašanje o njegovem izvoru ostaja odprto. Težko bi bil sin trškega sodnika Matije, ki je umrl pred začetkom vodenja mrliške matice leta 1693,98 in nikakor ne sin Sebastjana, rojenega prepo- zno, da bi mu lahko bil oče. Jakoba bi lahko veliko prej povezali z zakoncema Pavlom in Marijo, rojeno Aurberger, ki sta se poročila 3. novembra 167799 in so se jima otroci rojevali še v devetdesetih letih, na nju- no bivanje v trgu pa kažejo imena krstnih botrov.100 Marija (ok. 1654–1704) je bila po poročni matici hči Janeza Aurbergerja, Pavel (1655–1705) pa najstarejši sin Martina in Marije Apat, zakoncev, ki sta sodeč po imenih krstnih botrov svojih otrok prav tako živela v Šoštanju101 in morala oba umreti pred letom 1693, ko se začenja prva mrliška matica.102 Martin je označen kot pokojni že ob poroki hčerke Lucije leta 1680.103 V šoštanjskih krstnih, poročnih in mrliški matici se v 17. stoletju pojavlja še vrsta drugih Apatov, le Jakoba Apata ne najdemo. Maks Goričar, ki se je brez uspeha ubadal z isto težavo, je v opombi zapisal: »Naš Jakob je bržčas sin vdove Jere Apat, ki je vpisana med člani bratovščine sv. Rešnjega Telesa za l. 1685.: Jera Apat s hčerko Katarino in sinom Jakobom.«104 A tudi tu zadenemo 97 Ljudsko štetje ga navaja v trgu Šoštanj kot 38-letnega tržana in barvarja, poročenega s 30-letno Ano (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.; prim. Golec, Trg Šoštanj, str. 479). 98 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, M 1693–1757. 99 Prav tam, P 1653–1702, s. p. 100 2. decembra 1691 sta bili krščeni njuni dvojčici Barbara in Marija, 19. novembra 1694 sin Tomaž, ki so ga pokopali 8. maja 1697, 17. marca 1699 pa so nesli h krstu Marijo, poko- pano 4. avgusta istega leta, ki sta ji bila botra trški sodnik Jer- nej Klančnik in žena šoštanjskega gospoščinskega upravitelja Marija Elizabeta Lemoher (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matič- ne knjige, R 1688–1719, s. p.; M 1693–1757, s. p.). En otrok Pavla in Marije Apat je bil krščen v Škalah, in sicer Andrej 15. novembra 1688 (NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1685–1720, s. p.). Da spada v to družino, potrjuje ime botre Marjete Valenci, ki je pozneje botrovala tudi Tomažu. 101 Mariji, ženi Pavla Apata, daje mrliška matica ob pokopu 16. januarja 1704 okoli 50 let, Pavlu pa 25. maja 1705 devet let preveč, in sicer 59 (prav tam, M 1693–1757, s. p.). Marijine- ga rojstva okoli leta 1654 ni mogoče najti v šoštanjski krstni matici, kakor tudi ne njenih sorojencev (prav tam, R 1648– 1667). Zakoncema Martinu in Mariji Apat, katerih poroke v šoštanjskih poročnih maticah ni (prav tam, P 1651–1665 [dejansko 1651–1661], P 1653–1702), so se rodili naslednji otroci: Pavel (kršč. 9. junija 1655), Jurij (kršč. 27. marca 1658) in Lucija (kršč. 12. decembra 1660) (prav tam, R 1648–1668, s. p.). Referenca za krstne botre so imena desetinskih obvez- nikov iz trga v urbarju gospostva Šoštanj iz petdesetih ali šestdesetih let 17. stoletja (StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, K 2, H 17, Urbar Schönstein, s. a., pag. 220–229). 102 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, M 1693–1757. 103 Prav tam, P 1653–1702, s. p., 30. 1. 1680. 104 Goričar, Slomšekov rodovnik, str. 25. 303 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 ob dilemo. Če se je Jakob res rodil že okoli leta 1683, kot je mogoče izračunati iz navedbe o starosti 85 let ob smrti leta 1768, bi imel leta 1685 komaj dve leti. Postavlja se vprašanje, ali bi tako majhnega otroka sploh včlanili v bratovščino. Poleg tega je Jakobova mati Jera v omenjeni bratovščinski knjigi vpisana z dvojnim priimkom Apat ali Hleb: »Gera Appatin oder Hlepin cum filia Catharina et filio Jacobo«.105 Leta 1685 je bila po vsem sodeč že vdova, bodisi po Jakobu bodisi po Juriju Hlebu, ki sta oba imela ženo z imenom Jera. Povezave teh dveh družin s katerim koli Apatom ni bilo mogoče ugotoviti, pa tudi tega ne, da bi se vdova Jera Hleb vnovič omožila s ka- kim Apatom.106 Jurijeva žena Jera, omožena že leta 1654, je bila hči Jurija Laporška107 in glede na starost komajda še pride v poštev za Jakobovo mater, Jakob pa je pred oltar stopil leta 1664 z Jero, doma iz Rib- nice na Kranjskem.108 Preden se v krstnih maticah leta 1672 začne 16 let trajajoča vrzel, ki se vleče do leta 1688, se je Juriju in Jeri Hleb rodila hči Katarina, krščena 9. novembra 1669,109 ki bi bila lahko identič- na z Jerino hčerko Katarino iz bratovščinske knjige, pozneje pa je v matičnih knjigah ne najdemo. Obe družini Hleb sta glede na imena botrov, šoštanjskih tržanov, živeli v trgu.110 Edina povezava med Hle- bi in Apati je prej omenjena poroka nekega Matije Hleba z Lucijo, hčerko pokojnega Martina Apata, 30. januarja 1680.111 Zanimivo je, da je bil Martin Hleb z ženo Lu- cijo leta 1685 v bratovščinsko knjigo Sv. Rešnjega Telesa vpisan takoj za Pavlom Apatom in njegovo ženo Marijo. Pri vseh je križec, ki označuje smrt, članstvo v bratovščini pa sta v obeh primerih nada- ljevala druga zakonca, in sicer vse do leta 1734. Jera Apat ali Hleb, pri kateri je prav tako dopisan križec, je s hčerko Katarino in sinom Jakobom obveznosti do bratovščine izpolnjevala samo do leta 1697, kar prejkone kaže na njihovo odselitev, saj jih v tem času ni v mrliški matici.112 V bratovščinski knjigi so tudi imena drugih Apatov, med drugim dvakrat slovenska ženska oblika priimka Apačica (Marina Appatschiza, Jera Apatziza).113 Za zdaj imamo premalo podatkov, da bi lahko Slomškovega pradeda Jakoba Apata uvrstili v katero koli družino Apat. Še najbolj verjetno se zdi in bi bilo 105 Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p. 106 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, P 1653–1702. 107 Prav tam, s. p., 11. 6. 1654. 108 Prav tam, s. p., 28. 2. 1664. 109 Prav tam, R 1667–1672, s. p., 9. 11. 1669. 110 Referenca za krstne botre so imena desetinskih obveznikov iz trga v sočasnem urbarju gospostva Šoštanj (StLA, A. Schön- stein, Herrschaft und Markt, K 2, H 17, Urbar Schönstein, s. a., pag. 220–229). 111 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, P 1653–1702, s. p., 30. 1. 1680. 112 Prav tam, M 1693–1757. 113 Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p. glede na znana dejstva povsem mogoče, da se je sre- di osemdesetih let 17. stoletja rodil kot sin (tržana) Pavla in Marije, rojene Aurberger, ki sta drug za dru- gim umrla v letih 1704 in 1705. Tržanski status očeta Pavla in podedovana posest v trgu bi bila dobra pod- laga za Jakobov sprejem med polnopravne tržane, za kar so praviloma zahtevali še poročenost. Ta pogoj je Jakob najverjetneje izpolnil v začetku leta 1716, ne- mara tik preden se je preselil na posest v Družmirje, morda kupljeno, morda podedovano, če se ni tja pri- ženil. Ker je domačija ležala ravno še znotraj trškega pomirja, je tem laže upravičil preselitev na hubo, ki je bila sicer podložna gospostvu Velenje. Hipotezo o Jakobu, tržanskem sinu iz Šoštanja, bo treba še po- trditi, kar ne bo šlo brez novih, še neznanih virov, za katere je vprašanje, ali sploh obstajajo. Gotovo pa je eno. Škof Slomšek, ki je pred nasto- pom škofovske službe kratek čas služboval kot celjski opat (1846),114 je imel med predniki kar nekaj (ge- neracij) »opatov«, najsi je za to vedel ali ne. Priimek Apat, danes v Šaleški dolini z naglasom na prvem zlogu – Ápat, namreč pomeni opata, kot je doku- mentirano že v slovenski protestantski književnosti od leta 1557 dalje,115 v času intenzivnega nastajanja slovenskih priimkov. Kot smo videli, prve šaleške Apate srečamo v urbarju gospostva Šoštanj iz leta 1575, in sicer v Aninem rodnem Družmirju, Ravnah in Lokovici, treh sosednjih naseljih Šoštanja, med- tem ko v urbarju iz leta 1498 tega in številnih drugih priimkov še ni. V letih pred drugo svetovno vojno je bil priimek Apat na Slovenskem najpogostejši v okraju Šmarje pri Jelšah, sledili so okraji Celje okoli- ca, Slovenj Gradec, ki je zajemal tudi Šaleško dolino, in kot zadnji Maribor desni breg.116 Danes (2023) je zelo redek, s skupno 74 nosilci, najpogosteje zastopa- nimi v savinjski in koroški regiji.117 Tako kot priimki Kaplan, Prošt, Škof ali Papež gre za tip priimka, ki je nastal prek vzdevka iz občnega poimenovanja v cer- kveni hierarhiji, in sicer po taki ali drugačni povezavi z nosilci, na primer šaljivi ali povsem naključni.118 Takšna vez bi lahko bilo podložništvo samostanu ali povezanost s Cerkvijo in duhovniki nasploh. Vrnimo se k družini Slomškovih prastaršev Ja- koba in Jere Apat iz Družmirja. Iz podatkov ljud- skega štetja leta 1754119 o njej izvemo naslednje. S 60-letnim Jakobom in njegovo 50-letno ženo Jero so tedaj živeli samo še trije otroci, 20-letna Uršu- la, 14-letna Jera in 12-letni Jakob, ter dva hlapca in dekla. Razen pri Uršuli (roj. 1734), ki je tisto leto 114 Kovačič, Služabnik božji, str. 166–168. 115 Ahačič et al. (ur.), Besedje slovenskega knjižnega jezika, str. 38; Ahačič et al. (ur), Slovar slovenskega knjižnega jezika, str. 97. 116 Bezlaj, Začasni slovar, str. 9. 117 https://www.stat.si/imenarojstva#/names?lastname=Apat (15. 3. 2023). 118 Keber, Leksikon priimkov, str. 41. 119 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p. 304 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 res dopolnila 20 let, je starost vseh članov Apatove družine podcenjena, pri Jeri (roj. 1737) za tri leta, pri Jakobu (roj. 1739) za pet ter nesporno tudi pri zakoncih Jakobu in Jeri. Slednja bi se potemtakem rodila leta 1703 ali 1704, kar pomeni, da bi ji bilo pri prvem porodu konec leta 1716 komaj 12 ali 13 let. Zanesljivejši sta navedbi starosti zakoncev ob smrti. Kot smo videli, bi se Jakob rodil okoli leta 1683, Jera pa okrog leta 1702, a raje nekoliko prej. O njuni številčni družini vemo pravzaprav malo. Zakoncema je sedem otrok ali več kot polovica po- mrlo v zgodnjem otroštvu, starih od dobrega leta do manj kot šest let.120 O hčerki Mariji (roj. 1733) je vpis krsta sploh edini vir. Njene smrti kot neporo- čene ni mogoče najti v šoštanjskih mrliških maticah, ob ljudskem štetju leta 1754 pa je ni bilo več doma, kar pomeni, da se je najverjetneje pred tem poročila. Šoštanjska poročna matica je za ta čas žal izgubljena. Od mlajših treh otrok, ki so omenjenega leta popisa- ni pri starših, pa ni znana edinole usoda hčerke Uršu- le, ki prav tako kot Marija ni umrla v domači župniji pod dekliškim priimkom. Zelo verjetno se je omožila pred letom 1771, ko se spet začenja vrsta poročnih knjig. Tudi ko so istega leta začeli v krstno matico vpisovati dekliške priimke mater, prva leta sicer pre- cej neredno, ni med materami nobene, ki bi se pred poroko pisala Apat in bi bila identična s katero od Ja- kobovih in Jerinih hčera, z Marijo, Uršulo ali Jero.121 Od šestih Apatovih otrok, ki niso umrli v otro- štvu, poznamo tako nadaljnje življenjske usode 120 Vsi zgodaj umrli otroci so v mrliški matici navedeni kot otroci Jakoba Apata. Prvorojenko Nežo so pokopali 23. apri- la 1722, mrliška knjiga ji daje šest let. Drugorojenka Marija je preminila 12. februarja 1720, po mrliški matici stara eno leto, dejansko pa dobri dve. Jožef je umrl pri enem letu in bil pokopan 5. maja 1721. Jurij, ki mu mrliška matica daje šest let, imel pa jih je dobrih pet, je bil pokopan 29. aprila 1728. Jožef, drugi s tem imenom, je ob pokopu 14. decembra 1730 vpisan brez osebnega imena in star dve leti, v resnici pa je bil malce mlajši. Prazen je tudi prostor za ime pri sinu Jakoba Apata, pokopanem 15. septembra 1732, ko naj bi mu bilo dve leti in pol; gre lahko samo za Sebastjana Jožefa, tedaj starega 20 mesecev. Najmlajšega Antona so odnesli na župnijsko po- kopališče 10. septembra 1744, ko je imel dobro leto. NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, M 1693–1757, s. p. 121 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1771–1793. štirih: Ane, poročene Slomšek (roj. 1726), Jere (roj. 1737), Andreja (roj. 1724) in Jakoba (roj. 1739). O Ani, poročeni Slomšek, in njeni družini bo govor v drugem prispevku. Jero (roj. 1737) je bilo mogoče izslediti na pod- lagi dekliškega priimka (nata Appat) v zapisniku duš leta 1779 in 1780, v katerem je izpričana kot žena Martina Rozmana ali Klančnika v trgu Šoštanj št. 7. Prvo leto ji zapisnik daje 45 let in naslednje leto 46,122 kar povsem ustreza času rojstva hčerke Jakoba in Jere Apat, edine okoli leta 1737 rojene Jere Apat.123 Z leto dni starejšim možem Martinom, ki po vsem sodeč ni izviral iz šoštanjske župnije,124 nista imela otrok.125 52-letni »gospod« Martin Rozman, po do- mače Klančnik (vulgo Klanznig), je umrl 28. decem- bra 1782,126 nakar se je 49-letna vdova Jera 12. av- gusta 1783 omožila z Valentinom Jeretinom, sinom pokojnega Jerneja, ki je bil tedaj v službi pri usnjarju Antonu Zorku v Celju; kot ena od poročnih prič je v poročni matici naveden njen brat Andrej Apat.127 Iz zemljiške knjige trga Šoštanj, uvedene ravno med smrtjo Jerinega prvega moža in njeno vnovično 122 V zapisniku duš je možev priimek prvo leto zapisan kot Klančnik (Klanznig), nad njim pa je dopisano: po domače Rozman (v. Rosmann). Naslednje leto je Martin vpisan kot Rozman (Roſmann). Leta 1779 naj bi mu bilo 46 let in na- slednje leto 47, torej eno leto več kakor ženi (Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p.). 123 21. marca 1753 jo kot še neporočeno 16-letnico srečamo kot krstno botro: Gertrude D. Jacobi Appat filia (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1742–1757, pag. 158). 124 Ne enega ne drugega priimka ni bilo v župniji ob ljudskem štetju 1754 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.). 125 Nobenega otroka ni ne v zapisniku duš, kjer najdemo samo pet njunih poslov in gostača (Župnijski arhiv Šoštanj, bratov- ščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p.), ne v krstnih maticah (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1743–1757, R 1758–1770, R 1771–1793). V Jeri- ni drugi poročni pogodbi z Valentinom Jeretinom z dne 3. aprila 1789 je izrecno zapisano, da nima otrok in da jih glede na svoja leta ne more več pričakovati (SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Trg Šoštanj, knj. 1210, zemljiška knjiga trga Šoštanj A, pag. 165). 126 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, M 1771–1824, s. p. 127 Prav tam, P 1771–1824, pag. 41. Družina Jakoba Apata ob ljudskem štetju 1754 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.). 305 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 poroko,128 je razvidno, da je kot naslednica svojega pokojnega soproga poleg hiše v trgu posedovala vrsto nepremičnin v skupni vrednosti 908 goldinarjev.129 Prav mogoče je, da je Jera po očetu Jakobu podedo- vala njegovo posest v trgu, ki jo poznamo iz štiftnega registra in terezijanskega katastra sredi 18. stoletja. V jožefinskem katastru namreč med posestniki ni no- benega Apata, ampak samo Jerin drugi mož Jeretin z zelo čedno posestjo velikosti dobrih 14 oralov, od tega polovico njiv.130 Zemljiška knjiga sicer pravi, da jo je Jera podedovala po svojem prvem možu, kar pa ne pomeni, da v celoti, ampak bi lahko šlo za pred tem združeno posest obeh zakoncev. Da je bila Jera Jeretin nedvomno istovetna s Slomškovo staro teto, potrjuje njena nova poročna pogodba iz leta 1789, ki je nadomestila prejšnjo izpred šestih let, zdaj razve- ljavljeno in vpisano v zemljiško knjigo. Jera se namreč v novi pogodbi v prvi osebi naslavlja kot rojena Apat iz Družmirja in omenja brata Jakoba Apata iz iste vasi.131 Pogodba med drugim priča o odnosih v Apa- tovi rodbini. Jera in njen drugi mož Valentin Jeretin sta svoj poročni dogovor spremenila »iz utemeljenih razlogov«, in sicer tako, da za njima ne bo dedoval nihče od sorodnikov. Jera po lastnih besedah od svojega sorodstva ni nikoli doživela nobene dobrote (kein Gutthat), ampak naj bi jo brat Jakob oškodoval pri njenih terjatvah, tako da je utrpela znatno škodo. Zato sorodniki po njej ne bodo dobili ničesar, ampak je za dediča imenovala moža, pri čemer si je pridržala 400 goldinarjev za maše in druga volila, enako pa je storil soprog Valentin Jeretin.132 Zakonca sta potem še nekaj let živela v Šoštanju, kjer ju do leta 1795 sre- 128 Trško zemljiško knjigo so začeli voditi leta 1782 ali 1783 (Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 455). 129 SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Trg Šoštanj, knj. 1210, zemljiška knjiga trga Šoštanj A, pag. 11. 130 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, fasc. 302, Okraj- na gosposka Šoštanj, št. 7, davčna občina Šoštanj, subrepar- ticijski izvleček, s. d. [1789], pag. 4–5; prim. Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 455. 131 SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Trg Šoštanj, knj. 1210, zemljiška knjiga trga Šoštanj A, pag. 164 in 165. 132 Prav tam, pag. 164–167. čujemo kot krstna botra in tržana,133 nakar sta se pre- selila v Valentinovo rodno Celje. Lastnik njune hiše in posesti v Šoštanju je postal tržan in trški svetnik Franc Mertl,134 ki je bil tudi sopodpisnik njune spre- menjene poročne pogodbe.135 V Celju, natančneje, v Predmestju št. 192, je Jera v starosti 62 let umrla že 16. februarja 1797 za prisadom kot posledico »ostrih sokov«.136 Valentin, ki se je še isto leto vnovič poročil, tokrat z veliko mlajšo izbranko,137 je živel še skoraj tri desetletja in preminil v 71. letu 21. aprila 1828 v Graškem predmestju št. 7 za starostno oslabelostjo.138 Družino je preživljal kot gostilničar. Njegov sin iz drugega zakona je bil znani celjski tiskar in začetnik tamkajšnjih slovenskih gledaliških iger Janez Krstnik Jeretin (1803–1853), ki je med drugim izdal Slom- škova molitvenika za šolarje Angel in Sv. opravilo (1846), njegov pastirski list Svetla resnica v zmešani svet (1848) in Drobtinice (1848).139 133 Izmenično in skupaj sta botrovala otrokom iz družin Schar- ner in Vošnjak, zadnjič skupaj 26. januarja 1795 otroku Leo- polda in Ane Scharner ter 29. avgusta istega leta Valentin sam otroku Mihaela in Uršule Vošnjak (Župnijski arhiv Šo- štanj, Matične knjige, R 1787–1804, fol. 2, 6, 11, 13, 15 in 16). Otrokom zakoncev Vošnjak so od leta 1797 botrovali drugi botri (prav tam, fol. 20, 24, 28, 30). 134 Trška zemljiška knjiga molči o načinu prenosa lastništva na Mertla (SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Trg Šoštanj, knj. 1210, zemljiška knjiga trga Šoštanj A, pag. 11–12). V naslednji zemljiški knjigi najdemo kot lastnika že Jurija Mer- tla, ki mu je posest leta 1808 izročil oče Franc (prav tam, knj. 1207, Trg Šoštanj, zemljiška knjiga, pag. 11). V hiši št. 7 je 11. februarja 1799 umrla 14-letna hči Franca Mertla (Župnijski arhiv Šoštanj, Matične knjige, M 1787–1804, s. p.), ki je bil najverjetneje že tedaj lastnik oziroma vsaj najemnik. 135 SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Trg Šoštanj, knj. 1210, zemljiška knjiga trga Šoštanj A, pag. 165. 136 Mrliška matica ji pripisuje ustrezno starost 62 let (NŠAM, Župnija Celje – Sv. Danijel, Matične knjige, M 1784–1807, pag. 153). 137 38-letni Valentin Jeretin iz Predmestja št. 192 je 24. julija 1797 v Celju popeljal pred oltar 22-letno Marijo Ano Hof- bauer (prav tam, P 1769–1804, pag. 155). 138 Prav tam, M 1808–1834, pag. 241. 139 Grafenauer, Jeretin Janez Krst., str. 406. – O poklicni dejav- nosti Valentina Jeretina in njegovem sorodstvenem razmerju z Janezom Krstnikom: NŠAM, Župnija Celje – Sv. Danijel, Matične knjige, R 1801–1817, pag. 109–110. Rodovno deblo Apatov iz Družmirja. 306 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 Jerinega brata in Slomškovega najstarejšega sta- rega strica Andreja Apata (roj. 1724) ob ljudskem štetju leta 1754 najdemo kot 28-letnega tržana in krčmarja (burger vnd Leithgeb) v trgu Velenje, kjer je prebival z 20-letno ženo Elizabeto in 2-letnim si- nom Jožefom (Joßl), s hlapcem, pastirjem in deklo.140 Popis hiš iz istega leta ga tako kot druge Velenjčane navaja brez poklica in kot lastnika prve od 21 hiš v malem velenjskem trgu, ki so vse spadale pod go- spostvo Velenje.141 Andrej in Elizabeta, o kateri pri krstu zadnjega otroka (1776) izvemo, da se je kot de- kle pisala Beguš (Begessin), sta se poročila neznano- kje, vsekakor ne v župniji Škale,142 ampak prejkone v Andrejevi domači župniji Šoštanj, za katero iz tega časa ni ohranjena poročna matica. V trgu Šoštanj je namreč sredi stoletja izpričana tržanska družina Beguš,143 vendar se Elizabeta potrjeno ni rodila v šo- štanjski župniji ali vsaj ne s tem priimkom, ki ga v letih okoli njenega rojstva ni zaslediti,144 potem ko je v trgu sicer izpričan že sto let prej.145 Je pa bil Andrej Apat z Beguševo hišo povezan prek botrstva gosta- škemu krščencu,146 kar prejkone kaže, da je živel v isti hiši in da je bila vdova Eva Beguš, posestnica po 140 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 118/7, župnija Škale, s. d. (1754), s. p. 141 StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe I, Häuserzählung 1754, K 20, H 75, CK, Nr. 240 (Herrschaft Wöllan), 1. 5. 1754. 142 NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, P 1721–1773. 143 Po ljudskem štetju iz leta 1754 je imel 50-letni tržan Jakob Beguš (Wegusch) 40-letno ženo Marijo in tri majhne otroke (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 116/2, župnija Šoštanj, 4. 2. 1754, s. p.; prim. Golec, Trg Šoštanj, str. 484). Popis hiš iz istega leta ga navaja kot gospodarja hiše in gostača (Inwohner) (StLA, Laa. A., Antiquum I, Häuserzä- hlung 1754, K 19, Heft 71, Nr. 185, 18. 4. 1754; prim. Golec, Šoštanj v stoletjih, str. 453). Takšni oznaki se sicer izključuje- ta, vendar postaneta razumljivi ob podatku, da je žena Marija ob ljudskem štetju leta 1754 imela 72-letno ovdovelo mater Evo, ki jo v trškem štiftnem registru iz leta 1748 najdemo kot posestnico Evo Beguš (Eua Wegußchin) (StLA, Laa. A. Antiquum, Gruppe II, Stiftregister, Band 46/534, Stiftregi- ster Markt Schönstein 1748, pag. 14). Nedvomno je pri njej živela gostaška družina, katere otrok je bil krščen prvega dne leta 1749 (incolae aput Weguschin) (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1742–1757, pag. 90). Jakob Beguš se je potemtakem k hiši priženil in prevzel ženin priimek. Vendar v šoštanjski krstni matici ni mogoče najti nobenega od nje- govih treh otrok, ki naj bi bili leta 1754 stari osem, pet in eno leto. Najmlajša, enoletna Marija, se morda skriva pod Jakobo- vim pravim priimkom Zelen, medtem ko drugih otrok s tem priimkom ni. 30. maja 1753 je bila krščena Marjeta Katarina, hči Jakoba in Marije Zelen (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matič- ne knjige, R 1742–1757, pag. 162). Kot kaže, sta se Jakob in Marija Zelen – Beguš šele pred kratkim priselila v Šoštanj k Marijini materi Evi. 144 Prim. NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1719– 1742. 145 StLA, A. Schönstein, Herrschaft und Markt, K 2, H 17, Ur- bar Schönstein, s. a., pag. 225. 146 »Gospod« Andrej Apat je 6. maja 1754 botroval krščencu Ur- bana in Jere »in fundo Wegusch« (prav tam, pag. 177). Njego- va sestra Jera, hči »gospoda« Jakoba Apata, je bila leto prej, 21. marca 1753, botra otroku istih zakoncev, gostačev pri Begušu (inquilini in fundo Wegusch) (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matič- ne knjige, R 1742–1757, pag. 158). štiftnem registru iz leta 1748,147 njegova tašča ali že- nina starejša sorodnica. To bi tudi pojasnilo, zakaj je leta 1754 v hiši gospodaril Evin drugi zet,148 Andrej in Elizabeta pa sta se najpozneje v začetku istega leta znašla v Velenju.149 Zakonca Andrej in Elizabeta Apat sta sprva ži- vela v šoštanjski župniji, kjer se jima je rodil najsta- rejši sin Jožef (1752),150 nato pa v malem velenjskem trgu v župniji Škale, kjer je med letoma 1754 in 1776 prišlo na svet še 13 otrok. Andrej Apat je pri njiho- vih krstih večkrat označen kot tržan (civis) in enkrat tudi kot gospod (dominus), njegovo domovanje pa je po hišnem oštevilčenju (1770) imelo številko 16.151 Od skupno 14 Andrejevih otrok jih je šest pomrlo v otroštvu.152 Zgodba Slomškovega starega strica Andreja Apata je zanimivejša, kot bi se zdelo, če ne bi poznali zemljiške knjige gospostva Velenje in posesti Limbar. Postal je namreč mali graščak v Limbarju, dvorcu nad Pesjem pri Velenju, kjer je preživel tudi zadnja deset- letja življenja. Hišo v velenjskem trgu, t. i. Kotnikov oštat, na katero je bila vezana pravica do vinotoča in mesarske obrti, je leta 1777 ob poroki hčerke Marije prepustil zetu Janezu Svetelu.153 Od leta 1760 je imel Andrej v trgu še eno nepremičnino, in sicer oštat s kovaško pravico, ki ga je kupil od Jerneja Kozarja in 147 Gl. op. 143. 148 Gl. op. 143. 149 NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 118/7, župnija Škale, s. d. (1754), s. p. – Glede na datum krsta Eli- zabete Slomšek 19. november 1753 in navedbo v popisu duš, da je stara deset tednov, je nedatirani popis mogoče okvirno datirati v konec januarja 1754. 150 Sin Jožef je bil rojen in krščen 27. februarja 1752 (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1742–1757, pag. 143). 151 V škalski župniji rojeni otroci so si sledili takole: Martin (roj. in kršč. 9. novembra 1754), Elizabeta (roj. 9. in kršč. 10. no- vembra 1755), Jurij (roj. in kršč. 19. aprila 1758), Marija (roj. in kršč. 3. februarja 1761), Ana (roj. in kršč. 1. maja 1764), dvojčka Matija in Jurij (roj. in kršč. 19. februarja 1765), Franc (roj. in kršč. 3. marca 1766), Terezija (roj. 6. in kršč. 7. avgusta 1768), Jernej (roj. in kršč. 7. avgusta 1771), dvojčka Jožef in Jera (roj. in kršč. 13. marca 1775) in Ana (roj. in kršč. 31. oktobra 1776) (NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1721–1761, pag. 283, 297, 322, 338; R 1761–1790, pag. 20, 25, 32, 54, 84, 114, 127). Andrej je kot tržan označen pri kr- stih Terezije, dvojčkov Jožefa in Jere ter najmlajše Ane, kot gospod pa pri krstu Terezije. 152 Martina so pokopali 2. januarja 1755, Jožefa 7. julija 1755, Ano 28. maja 1764, Franca 7. avgusta 1769, Jožefa na dan krsta 13. marca 1775, njegovo sestro dvojčico Jero pa enajst dni pozneje, 24. marca 1775 (NŠAM, Župnija Škale, Matič- ne knjige, M 1760–1790, s. p.). V vpisu Frančeve smrti je oče Andrej označen kot gospod. 153 V zemljiško knjigo je bila lastninska pravica za to posest (rekt. št. 2) vpisana na Andreja Apata na podlagi rektifika- cijskega urbarja iz leta 1757. Po vnovični poroki hčerke Ma- rije leta 1784 je postal lastnik njen drugi mož Franc Vizjak in nato leta 1804 sin Franc Vizjak, ki je posest prevzel kot dediščino po očetu. Za sinom jo je že naslednje leto podedo- vala vdova mati Marija in jo leta 1811 prepustila zetu Janezu Raku, možu hčerke Marije Vizjak; tedaj je posest označena kot Vizjakov oštat. SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Gospostvo Velenje, knj. 1230, zemljiška knjiga gospostva Ve- lenje in posesti Limbar, fol. 2. 307 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 ga leta 1789 izročil sinu, duhovniku Juriju, ta pa leta 1809 omenjeni sestri Mariji, zdaj ovdoveli Vizjak.154 Andrej Apat je torej živel od treh dejavnosti, od vino- toča, mesarije in kovačije, ki jo je najverjetneje odda- jal v najem. Od tod tolikšni prihodki, da je lahko leta 1767 od Vincenca grofa Sauerja, lastnika gospostva Velenje, za 700 goldinarjev kupil na preklic (in ein widerrufliches Eigenthum) dvorec Limbar (Lillienber- ger Hof) nad Pesjem, ki je imel status dominikalne posesti in za katerega je letno plačeval 80 goldinarjev dominikalne dajatve. Po 25 letih je dvorec leta 1792 odkupil v nepreklicno last, dajatev pa se je zmanjšala na 60 goldinarjev.155 Medtem je leta 1772 od iste- ga grofa Sauerja kupil še dominikalni mlin v Pesju, imenovan Gornji mlin, skupaj z njivo, travnikom in gozdom.156 Obe posesti, dvorec in mlin, je leta 1796 izročil sinu Jerneju, ki pa je dvorec leta 1804 zopet odstopil očetu in obdržal samo mlin. Limbarski dvo- rec je bil nato konec leta 1806, dober mesec po smrti 154 Marija je leta 1811 ob poroki hčerke Marije tudi to posest (rekt. št. 13) prepustila zetu Janezu Raku (prav tam, fol. 13). Po franciscejskem katastru iz leta 1825 so stavbe Janeza Raka, po domače Vizjaka, stale raztreseno med trškim jedrom in Pako; Rak je bil sicer kmet v Stari vasi h. št. 15 (SI_AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1826; mapni list IV). 155 Rekt. št. 148 1/2, pozneje spremenjena v domin. št. 43 (SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Gospostvo Velenje, knj. 1230, zemljiška knjiga gospostva Velenje in posesti Limbar, fol. 166; knj. 1233, zemljiška knjiga za dominikaliste, fol. 181). 156 Dom. št. 42 (SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Gospo- stvo Velenje, knj. 1233, zemljiška knjiga za dominikaliste, fol. 177). Andreja Apata, prodan na dražbi Ignacu Edvardu Mulcu za 4700 goldinarjev.157 V dvorcu (Pesje h. št. 1) sta v visoki starosti umrla tako Andrej Apat kot njegova žena. Andrej, ki mu mrliška matica 1. no- vembra 1806 daje 88 let, jih je imel v resnici 82, ko- likor jih matica pripisuje ženi Elizabeti, umrli nekaj mesecev za njim, 9. aprila 1807.158 Po jožefinskem katastru je posest Andreja Apata iz Pesja št. 1 leta 1789 obsegala nič manj kot 91,45 orala (51,13 hektarja), od tega 20,41 orala njiv, 27,85 orala travnikov ter 43,19 orala gozdov in pašnikov. Zemljiški donos je znašal nekaj več kot 401 goldinar, zemljiški davek pa slabih 54 goldinarjev.159 Andrej je bil tako v Šaleški dolini eden največjih posestnikov, njegovo domovanje pa prestižno. Ta stari stric škofa Slomška, ki ga Slomšek verjet- no ni nikoli videl, saj je imel ob njegovi smrti v odda- ljeni Šaleški dolini komaj pet let, se je torej povzpel do gospodarja dvorca s precej obsežno dominikalno zemljo, ne da bi bil tudi zemljiški gospod s podložni- ško posestjo.160 Še več, kot je razvidno iz zemljiške 157 Prav tam, knj. 1230, zemljiška knjiga gospostva Velenje in posesti Limbar, fol. 177 in 181. 158 NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, M 1790–1829, pag. 50 in 51. – Elizabetina starost je vsekakor previsoka, saj bi imela pri rojstvu trinajstega otroka že 51 let. 159 SI AS 1110, Jožefinski kataster za Štajersko, fasc. 379, Okraj- na gosposka Velenje, št. 15, davčna občina Velenje-trg, subre- particijski izvleček, 24. 9. 1789, pag. 9–10. 160 Ker je bila posest Limbar (Gut Lilienberg) združena z go- spostvom Velenje, najdemo v literaturi zanjo vedno iste lastnike kot za velenjsko gospostvo (Pirchegger, Die Unter- steiermark, str. 211; Stopar, Grajske stavbe, str. 51), prezrto pa Velenje po Vischerjevi Topografiji Štajerske, 1681 (Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, sl. 141). 308 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 knjige velenjskega gospostva, je njegov sin Jurij, ki mu je oče izročil enega od obeh oštatov v trgu Vele- nje, postal duhovnik. Jurij Apat, bratranec Slomškovega očeta Marka, tri leta starejši od njega, se je rodil 19. aprila 1758 v Velenju161 in bil posvečen v duhovnika 26. decem- bra 1782 v Ljubljani, pod katero je tedaj še spadala njegova rojstna župnija Škale.162 Po jožefinski preu- reditvi škofijskih meja (1785) je ostal na Štajerskem in kot duhovnik lavantinske škofije služboval po raz- ličnih župnijah.163 Najdlje ga srečujemo v Dravski dolini, od leta 1796 do 1808 kot kaplana v Vuzenici, kjer je bil njegov pranečak Anton Martin Slomšek pozneje nadžupnik (1838–1844), in nato od 1808 do 1817 kot kurata v sosednjem Vuhredu.164 Pov- sem samostojno župnijo, majhno in mlado, je do- bil šele v svojem 60. letu. Od leta 1818 do smrti je opravljal službo župnika v Sv. Štefanu pri Žusmu,165 blizu Slomškovih krajev, in tam umrl 6. marca 1826 za prisadom, star 68 let.166 Anton Martin Slomšek, ki je bil tedaj mlad kaplan, je nedvomno vedel za tega očetovega bratranca, edinega živečega duhovni- ka v svojem sorodstvu, in bilo bi zelo nenavadno, če se nikoli ne bi srečala. Ne nazadnje je Slomšek 26. septembra 1824, poldrugo leto pred Apatovo smrtjo, je ostalo dejstvo, da je sama gospoščinska stavba z dominikal- no posestjo že leta 1792 dokončno prešla v druge roke, v last Andreja Apata. Domoznanec Franc vitez Gadolla, potomec J. V. Valvasorja, je v svojem rokopisnem opisu Limbarja sredi 19. stoletja zapisal: »Nepomembna zgradba med Velenjem in Šoštanjem, last kmeta [izbrisano ime] in kot gospoščina združen z Velenjem« (Gadolla, Prispevki k topografiji, str. 118). Ignac Edvard Mulc, ki je dvorec s pritiklinami leta 1806 kupil na dražbi, ga je leta 1808 izročil ženi Mariji, ta pa leta 1814 prodala Jožefu Mauserju (SI ZAC/1031, Zbirka zem- ljiških knjig, Gospostvo Velenje, knj. 1233, zemljiška knjiga za dominikaliste, fol. 181). Mauserja najdemo kot lastnika v franciscejskem katastru leta 1825, ki ponuja prvi natančen pregled obsega limbarske posesti. Poleg dvorca, še ene sta- novanjske stavbe in petih gospodarskih poslopij je obsegala približno 82 oralov in pol (47 hektarjev) pretežno sklenjenih zemljišč, od tega 41 oralov gozda, 10,6 orala njiv, 21,5 orala travnikov, 2,7 orala sadovnjakov in 6,5 orala pašnikov (SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 546, k. o. Velenje, zapisnik zemljiških parcel, 20. 4. 1826; zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1826; mapna lista I in III). Limbarski dvorec, nazadnje v rokah velenjskega premogovnika, so porušili leta 1997. Za informacijo, pridobljeno 13. februarja 2023, se is- kreno zahvaljujem dr. Tonetu Ravnikarju. 161 NŠAM, Župnija Škale, Matične knjige, R 1721–1761, pag. 322. 162 V ordinacijskem zapisniku ljubljanske škofije je ob mašni- škem posvečenju označen kot »Georgius Appath, Styrus, Scallensis, dioecesis Labacensis« (Volčjak, Ordinacijska pro- tokola, str. 103). 163 SI PAM/1537 Slekovec Matej, Kartoteke: duhovniki 18. sto- letje, karton št. 63; NŠAM, Dekanijski šematizmi, šk. 1, Alte Dekanate, pag. 1, 5, 23, 32, 89, 111 in 132. 164 Mravljak, Nadžupnija in dekanija Vuzenica, str. 51 in 85. 165 NŠAM, Župnija Sv. Štefan pri Žusmu, Matične knjige, R 1813–1831, fol. 9–43. – Za pomoč pri rekonstrukciji njegove službene poti se iskreno zahvaljujem mag. Lilijani Urlep. 166 Prav tam, M 1789–1831, fol. 75. Prim. NŠAL, NŠAL 580, Zapuščina Viktor Kragl, šk. 1, Duhovniki lavantinske škofije, umrli 1789–1928, pag. 2. obhajal novo mašo v Olimju, sosednji župniji župnije Sv. Štefana.167 Drugi Slomškov stari stric Jakob Apat ml. (roj. 1739) je nasledil očetovo posest v Družmirju in po moški strani edini nadaljeval Apatov rod v šoštanjski župniji. Kot smo videli, je bila njegova žena Marija hči mozirskega tržana Gašperja Martinca, poročila pa sta se 25. januarja 1762 v nevestinem domačem Mozirju. Ženin Jakob je v poročni matici označen kot sin gospoda Jakoba Apata, šoštanjskega tržana, in pokojne Jere.168 Nevesta Marija je bila torej iz tr- žanske hiše, rojena 4. maja 1739 Gašperju in Neži Martinc.169 Zakoncema Apat se je med letoma 1762 in 1776 v Družmirju (od leta 1770 hišna št. 14) ro- dilo sedem otrok, pri krstih katerih je oče Jakob v krstnih maticah dvakrat označen kot gospod (1770 in 1773). To skoraj brez dvoma kaže, da je tudi on pridobil šoštanjske tržanske pravice, vsekakor pa je moral biti ugleden mož. Leta 1770 rojeni hčerki, ki je dobila kar tri krstna imena, sta, denimo, šla za krstna botra velenjski gospoščinski upravitelj Janez Ziegler in njegova žena.170 O njegovi poslovni povezanosti s svakom Ga- šperjem Slomškom, škofovim dedom, govori zemlji- ška knjiga velenjskega gospostva. Jakob je namreč leta 1768 v domačem Družmirju kupil polovično hubo od Jakoba Škorjanca in jo naslednje leto prodal Gašperju.171 Sam je tedaj ravno postal očetov nasled- nik. Dobro leto po poroki, leta 1763, je po navedbi v zemljiški knjigi od očeta Jakoba st. najprej prevzel oštat v uradu Družmirje.172 Po očetovi smrti so mu leta 1769 prepisali še Apatovo celo hubo, ki jo je oče 167 Kovačič, Služabnik božji, str. 41. 168 NŠAM, Župnija Mozirje, Matične knjige, P 1733–1769, s. p. – Ena od poročnih prič je bil Tomaž Švab, šoštanjski trški sodnik. – Do matičnega zapisa o poroki je privedla navedba v šoštanjskem zapisniku duš iz leta 1779, da Marija izvira iz Mozirja, pri letih 1781–1784 pa je naveden njen dekliški pri- imek Martinc (Župnijski arhiv Šoštanj, bratovščinska knjiga 1670–1741 in status animarum 1779–1792, s. p.). 169 NŠAM, Župnija Mozirje, Matične knjige, R 1731–1753, s. p. – Ljudsko štetje leta 1754 Gašperja Martinca označuje kot 50-letnega krojača in mozirskega trškega svetnika, hčer- ko Marijo pa kot 14-letnico (NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 119/6, župnija Mozirje, 4. 2. 1754). 170 Otroci so si sledili takole: Barbara (roj. in kršč. 3. decembra 1762), dvojčka Jera in Jožef (roj. in kršč. 13. marca 1766), Gregor (roj. in kršč. 7. marca 1768), Antonija Marija Eliza- beta (roj. in kršč. 25. maja 1770), Helena (roj. in kršč. 14. feb- ruarja 1773) in Jožefa (roj. in kršč. 21. februarja 1776) (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1758–1770, pag. 78, 135, 165 in 207; R 1771–1790, pag. 24 in 53). Dekli- ški priimek matere je naveden samo v vpisu krsta predzadnje- ga otroka, a napačno, kot Mulej. V mrliški matici je vpisan še en Jakobov otrok, Neža, ki naj bi ji bilo ob smrti 6. avgusta 1764 tri leta (prav tam, M 1758–1770), vendar krsta otroka s tem imenom ni. Ob otrokovem rojstvu leta 1761 starša tudi še ne bi bila poročena. Dejansko gre za prvorojenko Barbaro, ki je ob smrti štela le leto in osem mesecev. 171 SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Gospostvo Velenje, knj. 1230, zemljiška knjiga gospostva Velenje in posesti Lim- bar, fol. 99. 172 Rekt. št. 109 (prav tam, fol. 124). 309 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 dotlej užival po zakupnem pravu, Jakob ml. pa jo je dobil kot kupnopravno posest.173 V zemljiški knjigi sta pri oštatu dve napaki. Ni mogoče, da bi ga že leta 1777 po očetu Jakobu Apatu ml. podedoval njegov sin Gregor,174 saj mu je bilo tedaj komaj devet let, oče pa ni umrl, ampak je živel še skoraj tri desetletja. Je pa Gregor resnično prevzel očetovo hubo in očit- no tudi oštat, takoj ko je bilo mogoče, na podlagi kupnega pisma že jeseni 1788, star komaj dvajset let. Zemljiški knjigi je dodan listek, ki kratko pojasnjuje dogajanje v tistem času. Ker je Jakob Apat odstopil gospodarjenje (die Wirtschaft abgetreten), je posest najprej prevzela žena Marija in za njo sin Gregor.175 Ta je ostal gospodar do leta 1828, ko je obe posesti, hubo in oštat, prepustil sinu Gregorju Apatu ml.176 Zemljiška knjiga tako ponuja odgovor na vprašanje, zakaj Apatova posest v jožefinskem katastru ni vode- na pod Jakobovim imenom, ampak okoli leta 1787 pod Marijinim in leta 1789 pod Gregorjevim. Posest Gregorja Apata iz Družmirja št. 14 je obsegala 16,06 orala zemljišč (9,15 hektarja), od tega 5,63 orala njiv, 3,87 orala travnikov ter 6,56 orala pašnikov in gozda.177 Pač pa je imel Jakob po katastru 3,47 orala 173 Rekt. št. 100 (prav tam, fol. 115). 174 Prav tam, fol. 124. 175 Prav tam, fol. 115. 176 Prav tam, fol. 115 in 124. 177 SI AS 1110, Jožefinski kataster za Štajersko, fasc. 302, Okraj- na gosposka Šoštanj, št. 8, davčna občina Družmirje, napoved, zemlje v sosednji občini Lokovica, od tega 1,79 orala njiv, 0,43 orala travnikov in 1,24 orala gozda,178 a je v parcelniku za vse parcele kot posestnica navedena Marija.179 Pri tej posesti gre nedvomno za slabo po- lovico hube, ki jo je v uradu Lokovica imel že Jako- bov oče Jakob Apat st. sredi 18. stoletja, o čemer je bil govor zgoraj. Nasprotno v osemdesetih letih 18. stoletja ni bila v Jakobovih rokah posest v trgu Šo- štanj, ki jo je imel njegov oče. Pogrešamo jo tako v jožefinskem katastru kot v trški zemljiški knjigi.180 Jakob, ki mu je bilo ob uradni prodaji posesti sinu (1788) šele 49 let, očitno ni več zmogel bremen go- spodarjenja, bodisi ker je zbolel bodisi ker je bilo po- sredi kaj drugega. Kakor koli, potem ko ga prej precej pogosto srečujemo v vlogi krstnega botra, so se z le- tom 1786 za vselej končala tudi njegova botrstva.181 Umrl je 29. oktobra 1806, star 67 let, dve leti in pol s. d. (1787), pag. 96; subreparticijski izvleček, 29. 9. 1789, pag. 6–7. 178 Prav tam, fasc. 300, Okrajna gosposka Šoštanj, št. 3, davčna občina Lokovica, subreparticijski izvleček, s. d. (1789), pag. 8–9. 179 Prav tam, napoved, s. d. (1787), pag. 13–15, 46–47, 56–57. 180 SI AS 1010, Jožefinski kataster za Štajersko, fasc. 302, Okraj- na gosposka Šoštanj, št. 7, davčna občina Šoštanj, subreparti- cijski izvleček, s. d. [1789]; SI ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig, Gospostvo Velenje, knj. 1230, zemljiška knjiga gospo- stva Velenje in posesti Limbar. 181 NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, R 1771–1793, pag. 90, 97, 102, 113, 115, 133 in 178. Družmirje je danes pod gladino Družmirskega ali Šoštanjskega jezera (foto: B. Golec, marec 2023). 310 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 pred ženo Marijo, ki se je od tega sveta poslovila 30. aprila 1809, po mrliški matici stara 75 let, kolikor jih mrliška matica daje tudi Jakobu.182 Zanimivo je, da se je sin in naslednik Gregor, ki je gospodaril že od svojega dvajsetega leta, poročil šele pri sedemintri- desetih, leta 1805, malo pred smrtjo obeh staršev.183 Kot smo videli, je Maks Goričar zapisal, da je dom Ane Apat, žene Gašperja Slomška, stal v bli- žini šoštanjske (šmihelske) cerkve, med prvimi hiša- mi v Družmirju, pred mostom čez Velunjo. Njihova posest naj bi bila v Družmirju največja in zgradbe »najodličnejše«. Po franciscejski katastrski mapi iz leta 1825, ko je tu gospodaril omenjeni Anin nečak Gregor Apat, je Apatovo domačijo (tedaj že s hišno št. 12) sestavljala ena sama zelo velika zidana zgrad- ba, daleč največja v vasi, ki je hkrati rabila za stano- vanjsko in gospodarsko poslopje.184 V Družmirju so Apati živeli do začetka osemdesetih let 20. stoletja, ko se je vas dokončno izpraznila in jo je kot posledica premogovništva zalilo današnje Družmirsko ali Šo- štanjsko jezero.185 Sklep O rodbini Slomškove babice Ane Apat (1726– 1801) lahko na kratko povzamemo naslednje. Ana je izvirala iz gosposke kmečko-trške rodbine. Oče Jakob (ok. 1683–1768), posestnik in gostilničar v Družmirju, je imel tržanske pravice v bližnjem trgu Šoštanj, kjer se je zelo verjetno rodil kot sin tržanskih staršev. Kdo je bila njegova žena Jera, ni bilo mogoče ugotoviti. Tržan je prav tako postal njun sin, Anin brat Andrej (1724–1806), in sicer v sosednjem Vele- nju, umrl pa je kot mali graščak v bližnjem Limbarju. Tudi sestra Jera (1734–1797) se je omožila v šoštanj- sko tržansko okolje in nazadnje živela v Celju, brat Jakob (1739–1806) pa je šel po očetovih stopinjah kot premožen gospodar v Družmirju. Apatovi torej niso bili navadni kmečki ljudje in podložniki. Slom- škov praded Jakob se nam kaže kot eden vidnejših podeželskih veljakov Šaleške doline, vpet v tržansko okolje bližnjega Šoštanja in tesno povezan z družino velenjskega gospoščinskega upravitelja. Njegov vnuk Jurij Apat (1758–1826), bratranec Slomškovega oče- ta Marka Slomška, je postal duhovnik in se je gotovo še poznal z Antonom Martinom. V takšno okolje se je torej s Sloma pri Ponikvi priženil Slomškov ded Gašper Slomšek in prav ugo- 182 Župnijski arhiv Šoštanj, Matične knjige, M 1771–1824, s. p. – Mrliška matica daje Jakobu 75 let, kar je osem let preveč. 183 Gregor Apat se je oženil 6. februarja 1805 s Heleno Orožm (NŠAM, Župnija Šoštanj, Matične knjige, P 1771–1824, pag. 85). 184 SI AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko, C 408, k. o. Družmirje, zapisnik zemljiških parcel, 20. 4. 1826; zapisnik stavbnih parcel, 20. 4. 1826; mapni list IV. 185 Za informacije o Apatovi družini in domačiji se iskreno za- hvaljujem msgr. Jožetu Pribožiču, župniku v Šoštanju, 10. in 15. februarja 2023. tovitve o Apatovi rodbini v veliki meri olajšujejo razumevanje družinskih razmer pri škofovih starih starših Gašperju in Ani Slomšek, rojeni Apat, o kate- rih bo govor v samostojnem prispevku, posvečenem Slomškom v Šaleški dolini. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL 23, Gornji Grad – Maribor NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana NŠAL 580, Zapuščina Viktor Kragl NŠAM – Nadškofijski arhiv Maribor NŠAM 3005, Zapuščine škofov, Slomšek, Anton Martin Dekanijski šematizmi Službeni listi duhovnikov Župnije: Črna na Koroškem, Braslovče, Mozirje, Ponikva, Sv. Štefan pri Žusmu, Šentjur pri Celju, Škale, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Šoštanj SI AS – Arhiv Republike Slovenije AS 177, Franciscejski kataster za Štajersko AS 1110, Jožefinski kataster za Štajersko SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor PAM/1537 Slekovec Matej SI ZAC – Zgodovinski arhiv Celje ZAC/1031, Zbirka zemljiških knjig StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz Laa. A. – Landschaftliches Archiv Maria-Theresianischer Kataster B 249/5, Sikora, Die Steirischen Gülten etc. Župnijski arhiv Šoštanj bratovščinska knjiga 1670–1741 in status anima- rum 1779–1792 Matične knjige LITERATURA IN OBJAVLJENI VIRI Ahačič et al. (ur.): Besedje slovenskega knjižnega je- zika 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. DOI: https://doi.org/10.3986/ 9789610503873 Ahačič et al. (ur): Slovar slovenskega knjižnega jezi- ka 16. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC, 2021. Bezlaj, France (ur.): Začasni slovar slovenskih priim- kov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974. 311 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–3122023 Gadolla, Franc vitez: Prispevki k topografiji in zgo- dovini nekaterih gradov in dvorcev v celjskem okrožju. Šaleški gradovi viteza Gadolle (ur. Tone Ravnikar). Velenje: Knjižnica, 2015, str. 47–198. Golec, Boris: Rod Valentina Vodnika. Arhivi 42, 2019, št. 1, str. 11–44. Golec, Boris: Šoštanj v stoletjih trške avtonomije. Kronika 69, 2021, št. 3 (Iz zgodovine Šoštanja), str. 425–472. Golec, Boris: Trg Šoštanj po ljudskem štetju leta 1754. Kronika 69, 2021, št. 3 (Iz zgodovine Šošta- nja), str. 473–492. Goričar, Maks: Slomšekov rodovnik. Maribor: Tiskar- na sv. Cirila, 1938. Grafenauer, Ivan: Jeretin Janez Krst. Slovenski bio- grafski leksikon. Knjiga prva. Abraham–Lužar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925– 1932, str. 406. Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung: Die Landgerichtskarte. 4. Lieferung. Wien: Akademie der Wissenschaften, 1929. Keber, Janez: Leksikon priimkov. Celje: Društvo Mo- horjeva družba, Celjska Mohorjeva družba, 2021. Kovačič, Fran: Služabnik božji Anton Martin Slomšek knezoškov lavantinski. Celje: Družba sv. Mohorja, 1934. Kovačič, Franc: Zgodovina Lavantinske škofije (1228– 1928). Maribor: Lavantinski kn. šk. ordinariat, 1928. Medved, Anton: Knezoškof lavantinski Anton Mar- tin Slomšek: spominska knjiga ob stoletnici njegovega rojstva. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1900. Mravljak, Josip: Nadžupnija in dekanija Vuzenica. Maribor: samozaložba, 1928. Orožen, Ignaz: Das Dekanat Schallthal. Graz: Selbst- verlag, 1884 (Das Bisthum und die Diözese La- vant, V. Theil). Pirchegger, Hans: Die Untersteiermark in der Ge- schichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München: R. Oldenbourg, 1962. Poles, Rok: S praporom in partizano skozi luknjo pri vretenu. Prostorske in obredne značilnosti obho- da pomirja trga Šoštanj. Kronika 69, 2021, št. 3 (Iz zgodovine Šoštanja), str. 639–672. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Četr- ta knjiga. Med Solčavskim in Kobanskim. Ljublja- na: Viharnik, 1993. Vischer, Georg Matthaeus: Topographia Ducatus Sti- riae. Gradec 1681. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1971. Volčjak, Jure: Ordinacijska protokola ljubljanske (nad)- škofije 1711–1824. 2. del: 1761–1824. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2016 (Viri, 39). S U M M A R Y Šalek roots of Anton Martin Slomšek. “From Apat to abbot” The existing knowledge about the genealogy and the ancestors of Blessed Anton Martin Slomšek, Prince-Bishop of Lavant (1800–1862), who had lived or originated in the Šalek Valley, is largely owed to two priests who conducted research on Slomšek and his lineage during the interwar period—Franc Kovačič (1867–1939) and especially Maks Goričar (1885–1941). One of Goričar’s most consequential findings was that, as a descendant of the mysteri- ous Škale-Šoštanj branch, the bishop’s father Marko (1761–1821) was not a native of Slom, where his ancestors had lived, and Bishop Slomšek was yet to be born. In the mid-eighteenth century, the bishop’s grandfather Gašper (ca. 1718–1779) married Ana Apat (1726–1801) from Družmirje in the Šoštanj parish and took the reins of the farm in his wife’s na- tive village. From there, Gašper’s and Ana’s sons Val- entin and Marko moved to their father’s native Slom near Ponikva, where at the end of the century they took over an extensive estate of their uncle Matevž Slomšek, who died without heirs. Knowingly or not, Bishop Slomšek, who briefly served as Celje’s abbot (1846) before assuming the office of bishop, had several (generations of ) “abbots” among his ancestors. For example, his grandmother Ana Slomšek had the maiden name Apat (with the stress on the first syllable—Ápat), meaning “abbot”. Whereas the first Šalek Apats can be found in the land register (1575) of the Šoštanj seigniory or, more precisely, in Ana’s native Družmirje, it is impossi- ble to trace their genealogical links to Ana’s father Jakob (ca. 1683–1768). He was most likely born in the neighbouring market town of Šoštanj, where the Apats were first documented in the first half of the seventeenth century. However, due to a gap in the parish registers, it was impossible to identify Jakob’s parents. Jakob himself enjoyed market town dwellers' rights, even though he lived and earned his liveli- hood as a big farmer and tavernkeeper in Družmirje. The identity of his wife Jera could not be ascertained. Their son—Ana’s brother (1724–1806)—became a market-town dweller of the neighbouring Velenje and died as governor of nearby Limbar Manor. His sister Jera (1734–1797), too, married into the Šoštanj market-town milieu, while his brother Ja- kob (1739–1806) followed their father’s footsteps by becoming a well-to-do master in Družmirje. Given the above, the Apats were far from rural common- ers and serfs. Slomšek’s great-grandfather Jakob, for example, is portrayed as one of the most influential 312 BORIS GOLEC: ŠALEŠKE KORENINE ANTONA MARTINA SLOMŠKA, 293–312 2023 figures in the rural Šalek Valley, fully integrated in the nearby market town of Šoštanj while also closely associated with the family of the Velenje seigniory’s steward. His grandson, Jurij Apat (1758–1826)—the cousin of Slomšek’s father Marko Slomšek—became a priest and must have surely known Anton Martin. Slomškova podoba s pogledom proti Družmirju na Križevi kapeli pri Šoštanju, postavljeni leta 2012 (foto: B. Golec, marec 2023).