PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. Št. 39 (6017) TRST, torek 16. februarja 1965 VOJAŠKA DEJAVNOST ENOT VIETKONGA Johnson pripravlja izjavo o Vietnamu Demonstracije proti sajgonski vladi General Kan govori o «vojni, ki se ni nikoli začela in katere konec ne bo morda nikoli javljen» \elike protiameriške demonstracije v Djakarti HANOJ, 15. _ Sevemovietnamska vlada je izročila mednarodni nadzorstveni komisiji za Vietnam noto, s katero protestira proti sklepu ameriške vlade, da v kratkem pošlje v Južni Vietnam skupino 24 letal in novo mornariško silo. Hanoj-ska vlada pravi, da pomeni to novo kršitev ženevskih sporazumov in ustvarja izredno nevaren položaj, za kar bodo vse posledice padle na ZDA. Sajgonska vlada pa je poslala isti komisiji noto, v kateri trdi, da so od leta 1959 dalje poslali iz Severnega Vietnama v Južni Vietnam nad 20.000 političnih agentov in specialistov Pri topništvu, komunikacijah, mehanikov ter specialistov za gverilsko vojno in za vojaško vohunstvo. Nota trdi, da so vsi ti prišli oboroženi s sovjetskim in kitajskim orožjem preko lao-škega ozemlja. Predstavnik ameriškega poslaništva v Sajgonu pa je danes odločno zanikal trditve angleškega tiska, češ da se kitajske čete zbirajo na meji z Vietnamom. Predstavnik je dejal, da vse to, kar omenjeni tisk piše, ni res. Tudi v diplomatskih krogih v Hong Kongu izjavljajo, da so trditve, da so Kitajci zbrali svoje Čete v južnem delu države, samo «kopica laži«. Dalje pravijo v teh krogih, da ni opaziti nobene nenavadne vojaške dejavnosti na tem področju Kitajske. V Južnem Vietnamu se zopet o-paža vojaška dejavnost. Na več krajih je prišlo do novih spopadov med silami osvobodilne vojske ter vladnimi in ameriškimi silami. V mestu Thang Binh pa so bile nove protivladne demonstracije, med katerimi je vladna vojska streljala na demonstrante. Po prvih poročilih je bilo ubitih 40 demon- strantbv. Zenske, ki so sodelovala pri demonstracijah, so zahtevale, naj se njihovi možje in sinovi odpustijo iz vojske. Poleg tega so zahtevale dobavo živil, ki jim je bila že zdavnaj obljubljena. Demonstranti so obtožili vlado, da je dala bombardirati njihove vasi. Kakor običajno, izjavljajo v vladnih krogih, da so demonstracije organizirali «komunisti». Demonstranti so se zbrali iz številnih bližnjih krajev. General Kan je danes izjavil neki tiskovni agenciji, da se mora vojna v Vietnamu končati letos. Pripomnil pa je, da ne more še reči, «kako nam bo uspelo doseči konec vojne. To je tajnost, toda našo odločitev dokazujejo dejanja severno od 17. vzporednika)). General Kan je trdil, da se vojna v Južnem Vietnamu poživlja iz Severnega Vietnama in iz Kitajske, ter da gre za povsem nenavadno in posebno vojno, «za vojno, ki se ni nikoli začela in katere konec ne bo morda nikoli javljen«. Trdil ..."»iiiiiiiiimiiiii iiiiii.n...um.uiiiuiuiuuuuuui............. K0SIGIN SE JE VRNIL V MOSKVO Razgovor Eromika s Thomsonom Peking znova napada sožitje Oster govor kitajskega zunanjega ministra in zmeren članek v «Pravdi» MOSKVA, 15. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin se je vrnil danes v Moskvo z obiska v Hanoju, Pekingu in Severni Koreji. Na letališču so ga čakali Brežnjev, zunanji minister Gromiko in minister za obrambo Malinovski. Kosigin se je ob prihodu razgovarjal pol ure z njimi in je nato odšel v Kremelj. \ Verjetno je Gromiko poročal Kosiginu o svojem današnjem razgovoru z britanskim državnim ministrom za zunanje zadeve Thomsonom. O tem razgovoru izjavljajo v moskovskih Krogih, da je bil «prisrčen in prijateljski« ter da sta diplomata govorila o raznih zadevah, rned katerimi tudi o Vietnamu. Thomson je po razgovoru izjavil, da je izročil Gromiku poslanico britanske vlade, ki se tiče izključno bližnjega Groznikovega obiska v Londonu. Med povratkom v Moskvo je Kosigin, ko je letalo, letelo nad kitajskim ozemljem, poslal brzojavko Cuenlaju, ki se glasi: «Pošilja-tno vam in kitajskemu ljudstvu naša najboljša voščila za uspeh pri graditvi socializma in izražamo u-Panje, da se bosta prijateljstvo in sodelovanje med našima dvema deželama še dalje razvijala in krepila«. Agencija Tass je danes javila, da se Je čuenlaj udeležil danes sprejema v sovjetskem poslaništvu v Pekingu ob 15. obletnici sovjetsko-kitajske pogodbe. Na sprejemu so bili tudi kitajski zunanji minister cen Ji, pekinški župan in drugi, pen Ji je v svojem govoru na sprejemu obsodil ((voditelja ameriških Piratov« Johnsona, ki je «osebno ukazal bombardiranje Vietnamske demokratične republike in s tem raztegniti vojno v Indokini«. Nadaljeval je: «6dpor proti ameriške-tnu imperializmu in njegovim pristašem je najnujnejša naloga narodov sveta. Miroljubno sožitje z a-tneriškim imperializmom, ki še bolj krepi svojo politiko napada m vojne, je treba izključiti. Nujno Potrebno je odgovoriti na vsak udarec v borbi proti ameriškemu imperializmu. Vsi revolucionarni narodi sveta, ki se upirajo temu imperializmu, so naši prijatelji. Dolžnost socialističnih držav je o-krepiti svojo podporo narodom v njihovi revolucionarni protiameri-ski borbi. Zatrjevano miroljubno sožitje za katero se zavzemajo ZDA, je laž, prav tako kakor je laž zatrjevano zmanjšanje njihove oborožitev. Dejansko teežijo ZDA po »popolnitvi svoje ekspanzije z orožjem.« Zatem je Cen Ji govoril o so-vjetsko-kitajski prijateljski in zavezniški pogodbi in je dejal, da bi «ošibitev in sabotiranje tega zavezništva lahko bila samo v korist imperialistov, ki jih vodijo ZDA, m reakcionarjev vsega sveta. Samo v konkretni akciji proti ameriškemu imperializmu in tistim, ki ga Podpirajo, bo kltajsko-sovjetsko za-vežništvo prestalo svoje- preizkušnjo m se, bo utrdilo«. Zatem je Cen Ji dejal, da bi se »imperialisti in reakcionarji vsega sveta veselili če bi sovjetsko-kltaj-ska pogodba o vzajemni pomoči ostala samo kos papirja. «Na to moramo odgovoriti s konkretnimi dejanji. Se dalje bomo branili e-notnost, ki naj temelji na mar-ksizmu-leninizmu, na proletarskem internacionaliziral in na revolucionarnih načelih izjav iz leta 1957 in 1960. Sovjetsko ljudstvo je lahko gotovo, da bo v viharju 650 milijonov Kitajcev ob njegovi strani m ob strani narodov vseh držav socialističnega tabora.« Moskovska «Pravda» objavlja ob 15- obletnici kitajsko-sovjetske pogodbe članek v katerem pravi, da sta centralni komite KP SZ in sovjetska vlada večkrat izjavila, da kitajsko-sovjetski spor ni nujna Plat komunizma. List dodaja, da nesoglasja «ne morejo zatemniti razlogov za enotnost med obema državama in obema partijama, ki Imata skupno z vsemi drugimi ko- munističnimi državami in strankami skupnega sovražnika — imperializem, skupen smoter — zmago socializma in skupno ideologijo — marksizem-leninizem«. «Pravda« pravi dalje, da je sedanje težave moč premagati in da bodo premagane, ter nadaljuje: «KP SZ je po sestanku plenuma v oktobru, na katerem je Hruščov podal ostavko, začel nove akcije za okrepitev strnjenosti socialistične skupnosti in mednarodnega komunističnega gibanja.« S tem v zvezi omenja list obisk delegacije v Mongoliji in obisk Kosigina v Pekingu. Nato dolgo govori o koristi sodelovanja med Kitajsko in SZ in dodaja, da sovjetska vlada podpira pobudo Pekinga za sestanek državnih in vladnih poglavar- jev, na katerem bi se sporazumeli o prepovedi atomskega orožja in o uničenju zalog tega orožja. Dosmrtna ječa za Nigrisolija BOLOGNA, 15. - Dr. Carlo Ni- grisoli, obtožen, da je zastrupil svojo ženo, je bil obsojen na dosmrtno ječo, na stalen odvzem pravice javnih služb in očetovske oblasti. LONDON, 15. — Danes so uradno javili, da bo predsednik vlade VVilson na obisku v Zahodni Nemčiji od 6. do 9. marca. Spremljal ga bo zunanji minister. KAIRO, 15. — Agencija Srednji Vzhod javlja, da je predsednik Naser dobil od indonezijskega predsednika Sukarna važno poslanico. Izročil mu jo je včeraj indonezijski poslanik v Kairu. je, da Južni Vietnam nima nobene ambicije nad Severnim Vietnamom, in je nato govoril o sestavi nove vlade. Dejal je, da bo morala ta vlada ((sprejeti popularne ukrepe in biti demokratična«. Dalje je dejal, da bo smoter nove vlade ((stabilnost v notranjosti dežele, tudi če ni čarobne palice, ki bi mogla rešiti vse probleme«. Po sestavi nove vlade se namerava on znova posvetiti svojim strogo vojaškim funkcijam. Nato je dejal, da ni «niti proti ZDA niti proti Franciji temveč je samo Vietnamec«. «New York Times« objavlja danes članek svojega vvashingtonske-ga dopisnika, ki pravi, da «pod gladino molka o Vietnamu vlada v Washingtonu ozračje zaskrbljenosti«. Dalje pravi list, da se v Johnsonovi upravi širi čustvo, ki «bi vsak hip utegnilo pripeljati — ali prisiliti — predsednika, da sprejme odločitev, ki bi mogla pomeniti tudi nevarnost raztegnitve vojne, ki se ne bi omejila samo na bombardiranje Severnega Vietnama«. Dopisnik pravi tudi, da se med Johnsonovimi svetovalci vodi diskusija« «o moralnosti in učinkovitosti raznih vrst akcije.« Pri tem dodaja, da Johnson pripravlja širšo izjavo o diplomatskem in vojaškem položaju v zvezi s krizo okoli Vietnama. Dopisnik pravi, da bo v tej izjavi verjetno ponovljeno ameriško stališče, da ne bi bila koristna nobena konferenca, «dokler bo Severni Vietnam napadal svoje sosede in ne bo upošteval ženevskih sporazumov«. Popoldne Je predstavnik državnega departmaja izjavil, da nima nobenih informacij v zvezi s poročili iz Londona, da bo kmalu eksplodirala nova kitajska atomska bomba. Kar se tiče pisanja britanskega tiska o premiku kitajskih čet, pa je izjavil, da do sedaj niso dobili nobenih znakov o morebitnih premikih na tej strani severnoviet-namske meje in nobene potrditve o premikih na kitajskem ozemlju. Kakor je znano, pošiljajo ZDA nad Severni Vietnam letala «U-2», ki letijo zelo visoko, irj majhna letM la brez pilotov fotografskimi aparati. S Formoze pa pošiljajo letala ((IT-2« nad kitajsko ozemlje. Tudi danes poročajo iz raznih krajev o protiameriških demonstracijah. Posebno velike demonstracije so bile v Djakarti. ki se jih je udeležilo nad sto tisoč demonstrantov. Ti so se zbrali pred ameriškim poslaništvom, ki ga je vojska močno zastražila. Vlada je začasno prevzela nadzorstvo nad knjižnico USIS v Djakarti, ker so jo začeli demonstranti ogrožati. Vlada je odredila, naj se knjižnica zapre. Protiameriške demonstracije so bile danes tudi pred ameriškim poslaništvom v Sofiji. 1500 delavcev zavrnjenih na švicarski meji COMO. 15. — Danes je stopila v veljavo odredba v zvezi s potovanjem italijanskih delavcev v Švico. Na podlagi te odredbe morajo delavci, ki odhajajo v Švico, imeti ((zagotovilo o izdanju dovoljenja za bivanje«. V Comu so danes’zavrnili 700 delavcev, ki niso imeli tega dokupenta Italijanske oblasti so organizirale potrebno podporo tem delavcem, ki prihajajo po večini iz južne Italije. V Veroni so ustanovili poseben center za delavce, ki nameravajo oditi v Zahodno Nemčijo. Tudi v Brigue in Domodos-soli so danes zavrnili mnogo delavcev, ki niso imeli potrebnih dokumentov. Tudi delavci, ki so se nameravali vrniti na svoja delovna mesta, potem ko so preživeli počitnice v Italiji, so bili zavrnjeni, ker niso imeli potrebnega dokumenta. Zahtevati bodo morali posebno dovoljenje, tudi da lahko pridejo v Švico in dvignejo svoje osebne stvari. Sele en mesec potem, ko se bodo vrnili domov, bodo lahko vložili prošnjo za bivanje v Švici. Kakor poročajo iz Berna, so danes zavrnili na švicarskih mejah z Italijo skupno 1500 oseb, ki niso imele potrebnih dokumentov. Z nedeljske Prešernove proslave v Kulturnem domu. Združeni pevski zbori pojejo prof. Vbalda Vrabca «Zdravico». Sceno je napravil slikar Jože Cesar pod vodstvom NADALJUJE SE PRITISK ZAHODNE NEMČIJE NA ZflR Bonn napoveduje ukinitev kreditov ie bo Ulbricht obiskal Kairo Eškol zahteva nadaljevanje dobav orožja - Posredovanje kralja Hasana - Ameriško orožje za Izrael Živahna arabska diplomatska dejavnost - Pogajanja za francosko gospodarsko pomoč Z AR BONN, 15. — Zahodnonemška vlada je danes sporočila, da bo prekinila vsako obliko gospodarske pomoči ZAR, če bo vzhodnonemški voditelj Ulbricht obiskal Kairo. Predstavnik bonske vlade von Hase je na tiskovni konferenci izjavil, da bi Ulbrich-tov obisk v Kairu bil za Bonn «sovražno dejanje proti nemškemu ljudstvu«. Pripomnil je: iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO SKLEPIH CENTRALNEGA ODBORA PSI IN PSDI Včeraj razgovor Moro-Tanassi danes pa je na vrsti De Martino Razgovori zadevajo preosnovo vlade za dosledno izvajanje njenega programa Nenni odpotuje danes v New York - Hochhutov «Vikar» danes v senatu RIM, 15. — Predsednik vlade Moro je sprejel danes tajnika PSDI Tanassija in enega od tajnikov PRI inž. Salmonija. Po razgovoru z Morom je Tanassi izjavil novinarjem sledeče: ((Predsedniku vlade sem pojasnil pomen resolucije, ki jo je centralni odbor PSDI odobril sinoči in ki potrjuje med drugim jasno odločenost demokratičnih socialistov, da se reši čim-prej vprašanje preosnove vlade. Ni mogoče nadaljevati s politiko obsežnih reform, kakršna je politika levega centra, če se periodično postavlja vse na kocko. Ne pozabljamo pri tem na momente krize, ki jih je politika levega centra vnesla v nekatere sile koalicije; toda odločno moramo poudariti, da ne moremo dopustiti, da bi ta kriza še nadalje zavirala dejavnost vlade. Imamo probleme, med temi Je na prvem mestu vprašanje stabilnosti in povečanje zaposlitve in razvoja gospodarstva, ki jih je treba načeti in rešiti takoj, ker zadevajo koristi najširših delavskih množic, katerih podpora nam je potrebna, če se hočemo zoperstaviti nasilni ofenzivi proti politiki levega centra«. Ko so Tanassija vprašali, ali bo pc dvostranskih razgovorih med predsednikom vlade in tajniki strank sledil skupen sestanek med tajniki štirih strank vladne večini-, je dejal: «Ce bi predsednik vlade sklical sestanek predstavnikov šli rih strank, bomo sprejeli tak prc.c,-log». Nato je Tanassi dodal, da sl njegova stranka želi čimprejšnjo rešitev vladne preosnove. Na vprašanje, ali meni, da se bo ta želja uresničila, je Tanassi dejal: ((Menim, da se bo uresničila, ker mora prevladati zdrava pamet«. Predsednik vlade Moro Je sprejel danes zvečer notranjega ministra Tavianija, jutri pa bo na vrsti tajnik PSI De Martino, ki bo pojasnil Moro sklepe centralnega odbora svoje stranke, ki zahtevajo »obsežno preosnovo« vlade z vključitvijo vseh sil, ki zagovarjajo polivko levega centra, da bi tako da li vladi tisto stabilnost, ki ji je do sedaj manjkala. Po tem razgovoru pa bodo skupni sestanki predstavnikov štirih strank s predsednikom vlade, da bi se sporazumeli glede preosnove vlade. Na teh pogajanjih ne bo podpredsednika vlade Nenni-ja, ker bo jutri odpotoval v New York, kjer se bo udeležil mednarodne konference, na kateri bodo razpravljali o encikliki Janeza XXIII. «Pacem in terris«. V zvezi z zahtevo vodstva PSI, da v vladi levega centra sodelujejo vse sile, ki zagovarjajo politiko levega centra, ki pa do sedaj n'so bile zastopane v njej (Fanfani in njegovi pristaši ter manjšina PSI), je Preti dejal na zasedanju centralnega odbora PSDI, da »resne stranke in ljudje s čutom odgovornosti ne morejo v tem trenutku napraviti nič drugega, kot okrepiti vlado; okrepitev vlade s sposobnimi, vplivnimi in zatrdno naprednimi ljudmi je zaželena; toda če ti ljudje ne bi hoteli sodelovati v vladi in bi hoteli raje ostati na svojih dosedanjih kritičnih pozicijah, se ne bi smeli zaradi tega odreči levemu centru, kljub temu da ,,,mora'1 ugotoviti z obžalovanjem njihovo pomanjkanje čuta za solidarnost«. Centralni odbor PSDI je sinoči zaključil svoje delo in poveril vodstvu stranke mandat, naj si prizadeva, za tako preosnovo vlade, ki naj zagotovi njeno trdnost in več-jo učinkovitost njene dejavnosti, la sklep so odobrili skoraj soglasno, le sest članov centralnega odbora . (desnica), ki je ustanovila Včeraj svojo strujo «ConcentrazJb-ne socialista«, se je vzdržalo, ker so bili mnenja, da resolucija ni poglobila gospodarskih vprašanj. V svojem včerajšnjem govoru v Rimu je Amendola dejal med drugim, da je spričo sedanje krize v gospodarstvu potrebno, da državna industrija nadomesti pomanjkanje pobude na zasebnem sektorju in da država investira potrebna finančna sredstva na področju prevoza (železnice itd.), gradbeništvu, kmetijskega zadružništva in v korist konzorcijev majhnih in srednjih industrijskih obratov, ker je treba zgraditi še mnogo stanovanj, šolskih poslopij, bolnišnic in ker je «še preveč rok brez dela«. Nato se je vprašal, kje je vlada, ki bo mogla ostvaritl ta takojšen množičen javen poseg v korist delavcev; po mnenju Amendole ni to vlada levega centra, ker to vlado ((paralizirajo nasprotja, nasilje dorotej-cev in šibkost socialistov. Nujna Je torej kriza vlade, da bi rešili vprašanja gospodarskega iazvoja in mednarodnega položaja«. V senatu so danes nadaljevali in zaključili splošno razpravo o državnem proračunu. V diskusijo so posegli: Pirastu (KPI), Bosso (PLI), Nencionl (MSI), Bufallni (KPI) in Parrl (PSI). Pirastu Je dejal med drugim, da so komunisti naklonjeni politiki »obsežnih investicij v javni sektor gospodarstva z načrtno določitvijo njegovih smotrov«. Parri je poudaril med drugim, da petletni načrt ni niti revolucionaren niti socialističen, vendar pa gre za načrt, ki ((nakazuje točno pot in ki omogoča predvsem nadzorstvo nad investicijami in prihranki«; nato se je zadržal na razmerah v katerih živijo delavci in zatrjeval, da te razmere ((žalijo čut za socialno pravičnost«. , Jutri dopoldne bosta govorila poročevalca večine in manjšine, nato pa bodo trije ministri odgovorili na kritike. Pred koncem Je minister za zvezo s parlamentom Scaglia sporočil, da bo vlada odgovorila jutri na vprašanja raznih parlamentarnih skupin v zvezi z okoliščino, da Je policija prekinila v Rimu zasebno gledališko predstavo Hoph-hutovega ((Vikarja«, ki jo Je režiser Gian Maria Volontč pripravil za «svoje povabljence« v podzemlju neke stare cerkve v Ulici Bel-siana. »Ulbrichtovo potovanje v ZAR bi avtomatično povzročilo konec sleherne gospodarske pomoči Zahodne Nemčije Egiptu. To stališče je bilo sporočeno egiptovskemu poslaniku med razgovorom, ki ga je ta imel v soboto z zunanjim ministrom Schroederjem.« Zatem je von Hase izjavil, da bonska vlada ostane pri svoji ponudbi, da nudi Izraelu finančno pomoč' ali blago v zameno za prekinitev dobav orožja. Medtem pa Je prispel v Kairo jordanski kralj Husein v spremstvu novega predsednika vlade. Von Hase je izjavil, da je zahodnonem-ški predsednik Luebke poslal Huseinu osebno pismo, s katerim ga je zaprosil za posredovanje med Bonnom in Kairom po neuspehu španskega posredovanja. Husein Je sprejel predstavnika Luebka davi, popoldne pa je odpotoval v Kairo, kjer bo ostal dva dni in se razgovarjal z Naserjem o odnosih med Bonnom in Kairom. Von Hase je tudi zatrjeval, da je smoter bonske politike« omogočiti popustitev napetosti na Bližnjem vzhodu«. Dalje je izjavil, da bodo o političnih odnosih med Bonnom in Kairom odločali potem, ko bodo proučili, kakšen sprejem so priredili Ulbrich-tu v Kairu. Zatem je von Hase dejal, da je Zahodna Nemčija dala do sedaj Egiptu nad 759 milijonov mark posojil. Od teh je 480 milijonov privatnih investicij, ki jih jamči vlada, ostalo pa so posojila ali pomoč vlade. Kar se tiče priznanja Izraela, je von Hase izjavil, da se bonska vlada ni nič obvezala s komerkoli glede svojega stališča do Izraela ter da Je Erhard pripravljen sestati se z Eškolom. Kakor poročajo iz Tel Avlva, Je predstavnik Izraela v Bonnu šinnar izročil Eškolu pismo kanclerja Er-harda, s katerim ta zahteva ((razumevanje Izraela« za sklep bonske vlade o prekinitvi dobav orožja ter predlaga začetek pogajanj za finančna nadomestila. Predsednik izraelske vlade Eškol je danes v parlamentu izjavil, da bo prekinitev dobav nemškega o-rožja Izraelu «vsilila ponovno proučitev pomena odnosov z Zahodno Nemčijo«. Zatem Je Eškol dejal, da je ((dolžnost Nemčije pomagati Izraelu in mu dajati potrebno za njegovo varnost«. Predlagal je odobritev resolucije dveh točk: 1. parlament mora skrbno proučiti pomen nemško-izraelskih odnosov, 2. nemška vlada mora še dalje spoštovati sprejete obveznosti do Izraela po črki in duhu. Eškol je nato dejal, da je stališče Bonna povzročilo ogorčenje v Izraelu in med Židi vsega sveta. Izjavil je tudi, da «naglica, s katero je Bonn popustil pred egiptovsko zahtevo, nasprotuje počasnosti, s katero je Bonn reagiral na protest Izraela zaradi nemških znanstvenikov, ki so delali in delajo pri okrepitvi egiptovskih oboroženih sil«. Dalje je dejal, da Izrael ne spada «na področje napetosti«, kakor pravi Bonn, in da je »enostavno Izpostavljen grožnjam in napadalnim pripravam arabskih držav«. V Washingtonu pa je voditelj demokratske večine v predstavniški zbornici Carl Albert izjavil, da so si ZDA prevzele obveznost poskrbeti, da «bo Izrael imel dovolj orožja, da svoje arabske sosede odvrne od vsakega napadalnega nšmena*. Pripomnil je: «Ce vlade Srednjega vzhoda niso pripravljene na spravo, sta samo dve poti, da se prepreči spopad. Prva je poskrbeti, da bo Izrael dovolj močan, da odvzame pogum morebitnim napadalcem, druga pa je jasno poudariti, da bodo velike države takoj intervenirale, če bi se bližal napad.* V Kairu pa so danes javili, da bo v petek prišla v Kairo važna delegacija francoskih industjujcev I in poslovnih ljudi, ki bo prouči- la možnosti tehnične, finančne in gospodarske pomoči Egiptu na raz ličnih sektorjih, To je prva taka delegacija, ki jo Francija pošilja v Egipt po napadu na Suez leta 1956. V zadnjih tednih sta v zvezi s tem obiskala Egipt bivša predsednika vlade Edgar Faure in Rene Pleven. Pomemben dogodek v novi fazi arabske diplomacije je tudi bližnja izmenjava poslanikov med Kairom in Ankaro. V kratkem bo prišla v Kairo turška delegacija prijateljstva z namenom, da se popolnoma normalizirajo odnosi med obema drža vama, ki' so bili prekinjeni leta 1961 Jutri bo prispel v Kairo tudi tunizijski predsednik Burgiba, ki bo ostal v Egiptu šest dni ter bo s tem začel dolgo dvomesečno potovanje po enajstih državah Srednjega vzhoda in Evrope. S tem se začenja nova faza arabske diplomacije. Nekateri arabski vladarji in predstavniki bodo obiskali tudi Evropo. Kralj Husein bo obiskal Španijo, Francijo in Zahodno Nemčijo, preden bo prišel v Kairo. Libanonski predsednik Helu bo po razgovoru z Naserjem odšel na razgovore z de Gaullom in tudi alžirski predsednik Ben Bela bo obiskal v prihodnjih tednih Pariz. Politični opazovalci ugotavljajo da je to prvič po drugi svetovni ' i tako številni Vznemirjenje zaradi «Vikarja» RIM, 15. — Zaradi nameravane uprizoritve Hochhuthovega «Vikar-ja», ki jo je policija nasilno onemogočila, vlada v Rimu v umetniških in tudi političnih krogih veliko vznemirjenje. Delo je hotel u-prizoriti igralec in reiiser Gian Maria Volontč z nekaterimi igralci v nekakšni kleti neke bivše cerkve. Predstava je bila kot predpremiera namenjena zgolj povabljenim osebam. Policija pa je predstavo prekinila. takoj v. začetku in Mudi razgnala. Pri tem je prišlo tudi do pretepov med časnikarji in policijo. Gian Maria Volontč pa je sklenil, da ne gre iz prostora, kjer bi morala biti predstava, dokler mu ne bo zadoščeno. Z njim so ostali tudi igralci. Med tem pa se je v parlamentu vsul cel plaz interpelacij na notranjega ministra, na ministrskega predsednika in ministra za prireditve. Protestirajo predstavniki leve in desne. Eni poudarjajo svobodo izražanja in obsojajo ravnanje policije, fašisti pa se zaganjajo proti uprizoritvi. To pot so demokristjani na strani fašistov in protestirajo proti «Vikarju». Medtem je rimski prefekt izdal uraden ukaz, da se na področju Rima «Vikar» ne sme igrati — in vendar so ga igrali! Danes zvečer so «Vikarja» igrali v eni izmed notranjih soban knjigarne Feltrinelli. Kakih 150 oseb je Giangiacomo Feltrinelli povabil v pozni uri na predstavo. vojni, ko se opažajo stiki med voditelji arabskega sveta na eni strani in nekaterimi zahodnimi državami, med katerimi v prvi vrsti Francijo. ........... PO OBISKU V DRŽAVAH MAGREBA Skupna poročila o razgovorih K. Popoviča Privrženost politiki nevezanosti in miroljubni koeksistenci - Podpora Organizaciji afriške enotnosti (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je danes po uspešnih uradnih obiskih v Maroku, Tuniziji in Alžiriji na poti v domovino prispel v Pariz. V njegovih razgovorih z zuna- njimi ministri in najvišjimi državniki omenjenih držav so prišle do izraza privrženost vseh štirih prijateljskih držav politiki nevezanosti in miroljubni koeksistenci in njihovi borbi za krepitev, miru in napredek mednarodnega sodelovanja in za uveljavljanje ostalih sklepov beograjske in kairske konference. V skladu z omenjenimi načeli so ministri izrazi H zaskrbljenost zaradi nekaterih dogodkov na svetu, ki ogrožajo mir, ih zaradi krize v OZN. Zavedajoč se nevarnosti, ki jo lahko ima sedanja kriza za bodočnost OZN, so zastopniki Jugoslavije, Tunizije, Maroka in Alžirije opozorili na nujnost prilagoditve svetovne organizacije novim pogojem. V zvezi s tem so poudarili tudi nujnost revizije listine OZN, spremembe strukture glavnih organov in odločnih u-krepov za odstranitev sedanjih težav v delu svetovne organizacije. Zunanji ministri Jugoslavije, Marolta, Tunizije in Alžirije so, kot je to razvidno iz skupnih poročil; podprli Organizacijo afriške enotnosti v njenih naporih za popolno likvidacijo kolonializma v Afriki, opozorili na nujnost razorožitve in obsodili politiko sile in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. V razgovorih v Alžiriji je Koča Popovič izmenjal z zunanjim ministrom Butefliko fnisli tudi o riajnovejših dogodkih v jugovzhodni Aziji. Pri tem sta obe vladi obsodili oboroženo intervencijo ZDA v Južnem Vietnamu in na- padalne akcije proti Demokratični republiki Vietnama in opozorili na nujnost spoštovanja ženevskega sporazuma o Indokini. V proučevanju vprašanj s področja dvostranskih odnosov so zunanji ministri Jugoslavije, Tunizije, Maroka in Alžirije z zadovoljstvom ugotovili njihov dosedanji uspeh in razvoj in da so pogoji in možnosti za še tesnejše sodelovanje na raznih področjih. Obisk zunanjega tajnika Koče Popoviča v Maroku, Tuniziji in Alžiriji bo nedvomno prispeval k nadaljnjemu še intenzivnejšemu sodelovanju Jugoslavije z omenjenimi državami na političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Te dni bosta odpotovali iz Beograda dve delegaciji zvezne skupščine Jugoslavije. Ena, ki jo bo vodil član zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Lazar Ko-‘ liševski, bo obiskala Indijo in s tem vrnila obisk parlamentu Indije katere delegacija je obiskala Jugoslavijo • leta .1955. Druga, pod vodstvom predsednika; sveta narodov Ljubče Arsova, pa bo obiskala Gvinejo, Gano, Mali in Kongo-Brazzaville. Članica zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Vida Tomšič je danes odpotovala iz Beograda v New York, kjer se bo na vabilo Centra za proučevanje demokratičnih ustanov v New Yorku udeležila dela mednarodne konference «Mir nd zemlji*. B. B. Še vedno je v ospredju mednarodnega dogajanja razširitev vietnamskega spopada. Newjorški tisk .je mnenja, da vlada «pod gladino molka o Vietnamu v Wa-shingtonu ozračje zaskrbljenosti« in da se okrog Johnsona ««iri čustvo, ki bi vsak hip utegnilo pripeljati ali prisiliti predsednika, da sprejme odločitev, ki hi mogla pomeniti tudi nevarnost raztegnitve vojne, ki se ne bi omejila samo na bombardiranje Severnega Vietnama«. Sevemovietnamska vlada je izročila včeraj mednarodni nadzorstveni komisiji noto, v kateri protestira proti sklepu ameriške vlade, da v kratkem pošlje v Južni Vietnam skupino 24 letal in novo mornariško silo. Sajgonska vlada pa je poslala isti komisiji noto, v kateri trdi, da so od leta 1959 dalje poslali iz Severnega Vietnama v Južni Vietnam nad 20.000 političnih agentov in specialistov za gverilsko vojno preko. laošUcga ozemlja. V Južnem Vietnamu so bile v nekem mestu včeraj nove protivladne demonstracije. med katerimi je vladna vojska streljala na demonstrante in jih štirideset ubila. ženske, ki so pri demonstracijah sodelovale, so zahtevale odpustitev iz vojske svojih mož in sinov. General Kan je izjavil, da se mora vojna v Vietnamu končati letos, ter pri tem omenil akcije v Severnem Vietnamu. Ameriški demokratski predstavnik Herbert pa je zahteval, da morajo ZDA vkorakati v Severni Vietnam. O ameriških napadih je govoril včeraj na sprejemu ob 15-let-nici sovje.tsko-kitajske prijateljske pogodbe zunanji minister Cen Ji, ki je obsodil »voditelja ameriških piratov Johnsona, ki je osebno ukazal bombardiranje in s tem raz-iril vojno v Indokini«, ter poudaril, da je treba »izključiti miroljubno sožitje z ameriškim imperializmom«. Za sovjet-sko-kitajsko pogodbo je dejal, da bi «ošibitev in sabotiranje tega zavezništva bila lahko samo v korist imperialistov« ter da bo to zavezništvo »prestalo svojo poiz-kušnjo in se utrdilo samo v konkretni akciji proti ameriškemu iperializmu«. _Predsednik vlade SZ Kosigin se je včeraj vrnil v Moskvo iz Severne Koreje ter se takoj sestal z Gromikom, ki mu je poročal o razgovoru z britanskim državnim ministrom za zunanje zadeve Thomsonom Kosigin je v brzojavki med poletom čez Kitajsko Cuenlaju izrazil željo, naj bi se »prijateljstvo in sodelovanje med našima dvema deželama še dalje razvijala in krepila«. Moskovska «Pravda» pa piše, da je «sedanje težave med obema državama mogoče premagati in da bodo premagane«, ker imata obe državi z vsemi drugimi komunističnimi državami in strankami skupnega sovražnika, imperializem, skupni smoter, zmago socializma in skupno ideologijo, marksizem-lenlnizem«. , Zahodnonemška vlada je včeraj sporočila, da ho prekinila vsako obliko gospodarske pomori ZAR, če bo vzhodnonemški voditelj Ulbricht obiskal Kairo, in je zaprosila jordanskega kralja Huseina, ki je na obisku v Kairu, naj posreduje med Bonnom in Kairom po neuspehu španskega posredovanja. Izraelski predsednik vlade pa je izjavil, da zapletenost mednarodnih odnosov ne more opravičiti popuščanja Bonna pred Naserjevim »izsiljevanjem«, ker je namreč bonska vlada sklenila, da Izraelu ne bo več pošiljala orožja. Sicer pa politični opazovalci ugotavljajo, da se sedaj prvič po drugi vojni opažajo zelo razgibani stiki med voditelji arabskega sveta na eni strani in nekaterimi zahodnimi državami na drugi. V petek bo namreč prišla v Kairo — prvič po napadu na Suez leta 1956 — važna delegacija francoskih ing dustrijecv in poslovnih ljudi. S PRVE SEJE NOVEGA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Predstavniki političnih skupin so podali programske iz j a ve Po izvolitvi župana in odbora so predstavniki posameznih strank zastopanih v zgoniškem občinskem svetu podali politične izjave. Prvi Je spregovoril svetovalec Pegan (KPI), ki je najprej poudaril, da se morajo vsi svetovalci predvsem zahvaliti volivcem za izkazano zaupanje, da so jih izvolili v občinski svet, kjer bo treba zagovarjati in reševati vprašanja, ki zanimajo vse občane. Svetovalec Pegan je nato opozoril novega župana in nove odbornike, naj pri svojem bodočem delu vložijo vse svoje napore in vso svojo sposobnost za dobro in demokratično upravljanje občine. Poudaril Je, da bodo svetovalci njegove stranke, kakor tudi svetovalci Liste demokratične enotnosti, v kateri Je zastopana tudi KPI, nudili županu in odboru vso pomoč. Hkrati pa Je izrazil prepričanje, da bodo tudi svetovalci opozicije (Liste slovenske skupnosti) podprli delovanje občinske uprave v občo korist vseh občanov. Nato Je svetovalec Pegan dejal, da je dolžnost novega občinskega sveta, da se zahvali vsem svetovalcem bivšega občinskega sveta, ki sedaj niso bili ponovno izvoljeni, za njihovo dolgoletno delovanje v korist prebivalstva, ter je izrazil še posebno zahvalo bivšemu županu Pircu, ki je toliko let vodil občinsko upravo in ji dal pečat demokratičnosti in poštenosti. Svetovalec Pegan je tudi dejal, da se je treba ob takšni svečanosti, kot je izvolitev župana in odbora, spomniti tudi vseh padlih borcev v narodnoosvobodilni borbi, ki so s svojo krvjo omogočili, da se lahko sedaj volijo demokratične občinske uprave in da se lahko v občinskem svetu govori s'ovensko. Zaključil je z obljubo, da bodo komunisti vsestransko podprli občinsko upravo in delovali v občo korist vsega prebivalstva. Svetovalec Ctbic (PSI) je dejal med drugim, da se skupnina socialističnih svetovalcev obvezuje, da bo storila s svoje strani vse, da se bodo uresničile vse obveze, ki jih vsebuje skupni občinski program. Skupina socialističnih svetovalcev, je poudaril Cibic, bo hkrati skrbela za to, da bo tudi manjšinski skupini svetovalcev omogočeno ustrezno sodelovanje pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo koristi občanov. Naša skupina, je nadaljeval Cibic, si bo tudi prizadevala, da bi se vzpostavilo čim tesnejše sodelovanje med občinsko upravo in vsemi občani; v ta namen bi morda kazalo sklicati od časa do časa sestanke občanov, na katerih bi predstavniki občinske uprave prikazali najbolj pereča vprašanja občine, občani pa bi imeli tako priložnost, da pOvedo svoje mnenje in tako konkretno sodelujejo pri najboljši rešitvi nakazanih vprašanj V okviru programskih obvez, je delal Cibic, si bo skupina socialističnih svetovalcev prizadevala še posebej, da bodo rešena vsa tista vprašanja, ki se tičejo življenja naše mladine, da bi Ji omogočili vsestransko udejstvovanje na kulturno-prosvetnem in športnem področju, ne da bi pri tem pozabili tudi na potrebo, da se mladini omogoči zdrava zabava in razvedrilo. Na koncu. Je dejal Cibic, bi v imenu socialistične skupine svetovalcev še poudaril, da bo naša skupina posvečala še posebno pozornost vsem vprašanjem, ki zadevajo naše kmečko prebivalstvo in valorizacijo ter zaščito naše kmetijske proizvodnje. Svetovalec Doljak, ki Je bil na Listi demokratične enotnosti izvoljen kot predstavnik PSIUP, je podal precej polemično izjavo v zvezi z izvolitvijo članov odbora. Potem ko je dejal, da bo glasoval za župana, s čimer bo njegova stranka dokazala udeležbo v večinski listi in zvestobo napovedanemu programu, je pojasnil, da ne bo glasoval za odbornike (dal je belo glasovnico). Toda to, Je poudaril Doljak, ne pomeni, da ne bomo spoštovali političnih obvez- nosti in da ne bomo podpirali občinske uprave pri izvedbi njenega programa. To naše stališče je samo protest proti načinu, kako se je sestavil sedanji odbor, ki ga ne morem odobravati, ker ni enoten Ta naš protest, je nadaljeval Doljak, izhaja iz dejstva, da smo bili na pritisk socialistične stranke diskriminacijsko izključeni iz odbora. Poleg tega, je dejal Doljak, pa ne moremo zamolčati tudi želje komunistov, ki bi nas hoteli predstavljati v odboru. Nihče si ne more dovoliti da bi nas kjerkoli predstavljal, čeprav imamo in bomo vedno imeli dobre odnose s tovariši komunisti, je poudaril Doljak. Svetovalec Liste slovenske skupnosti Rebula pa je dejal med drugim, da bodo svetovalci Slovenske skupnosti po svojih močeh delali za uresničevanje programa. Proti novemu občinskemu odboru pa da bodo vodili samo politično opozicijo. Slovenska .skupnost naše občine, je nadaljeval Rebula, obžaluje, ker so svetovalci nasprotne skupine tako dolgo odlašali sklicanje seje novega občinskega sveta. Nato je svetovalec Rebula poudaril, da, kar zadeva upravb delovanje občine, svetovalci Slovenske skupnosti ne bodo izvajali o-pozicije zaradi opozicije. Podprli bodo vse tisto, kar bo za občino koristno in potrebno. Odločno pa se bodo uprli vsem tistim sklepom, ki se Jim bodo zdeli škodljivi in neprimerni za občino ali za večino občanov. Imeli bodo torej zdravo in stvarno opozicijsko vlogo. Program «liste demokratične enotnosti» občine Zgonik Izvoljeni na «Listi demokratične enotnosti« sestavljeni na pobudo komunistov, socialistov, socialistov proletarske enotnosti in neodvisnih, v prepričanju, da izražajo voljo prebivalstva zgoniške občine in kot vedno pripravljeni, da se dosledno borijo za ljudske koristi, se za prihodnjih pet let obvezujejo: I učinkovito prispevati, v enotnosti ?; vsemi demokratičnimi in antifašističnimi silami, za mednarodno pomiritev in miroljubno sožitje med vsemi narodi sveta; f boriti se, da bi se vlada resno zavzela za uresničitev načel republiške ustave, da bi se zadovoljila težnja po prenovitvi, ki jo izražajo delovni sloji države, za razvoj narodnih pravic naše etnične skupnosti in izvedbo Londonske spomenice; dati pobudo za nadomestitev pokrajinskega upravnega odbora s kontrolnimi organi, ki — kot pred-demokratično | videva deželni statut — naj jih imenuje deželni svet; PRED POROTNIM SODIŠČEM NA DUNAJU Vojni zločinec linja k ©vic od včeraj pred procesom Proces bo verjetno trajal kakih deset dni DUNAJ, 15. — Pred porotnim sodiščem na Dunaju se je danes pojavil obtoženec odv. Erich Raja, bivši Rajakovič, ki je avgusta 1942 kot namestnik Sela urada za ((dokončno rešitev židovskega vprašanja« na Holandskem na lastno pobudo ukazal odpeljati številne holandske Žide iz koncentracijskega taborišča Drancy pri Parizu v uničevalno taborišče Auschwitz, kjer so vsi razen enega umrli zastrupljeni s plinom. Obtoženec, ki je bil v času hitlerjevske okupacije Avstrije (marca 1938) odvetnik na Dunaju, se je takoj vpisal v nacionalsocialistično stranko ter se prostovoljno prijavil v SS, kjer je dosegel čin obers-turmfuehrerja (kapetana), ter se spoprijateljil z Adolfom Eichman-nom, ki Je vodil centralni urad židovske emigracije. Zaradi tega ga je Eichmann, ki je zelo cenil njegovo globoko poznanje židovskih problemov — kot pravi obtožnica — poklical s seboj v Berlin (januarja 1940), ko je postal član glavnega urada varnosti rajha, ter mu poveril, da tudi v Pragi organizira center židovske emigracije. Kmalu nato mu je Eichmann celo zaupal študij ((načrta Madagaskar« za preselitev vseh Zidov z ozemelj, ki so jih zasedli nacisti, na ta oddaljeni afriški otok. Ker je «načrt Madagaskar« propadel zaradi dolgotrajnosti vojne in torej zaradi nemogoče izvedbe zapletene preselitve, so nacistični organi začeli proučevati druge načine, da bi realizirali ((dokončno rešitev židovskega vprašanja«. Potem ko so preskusili ter spet ovrgli razne metode masovnega ubijanja, so se odločili, da bodo uničili Žide z uporabo pruske kisline, Imenovane «zyklon B», ki so jo preskusili prvič 3. septembra 1941 v taborišču Auschwitz za pomor 600 ke naprave za plinske celice, v katerih so umorili (po obtožnici) najmanj dva milijona oseb. Trupla so potem sežgali v bližnjih krematorijih. Aprila 1941 je bil Rajakovič poslan na Holandsko, da bi tam ustanovil centralni urad židovske emigracije, ki naj bi veljal kot «mo-del za rešitev židovskega vprašanja vseh držav Evrope«. Avgusta istega leta je prevzel «poseben u-rad za Žide« v Haagu za «boj proti židovstvu v celoti«. Obtoženec — pravi obtožnica — je opravljal posebno dejavnost in je «vodil vse priprave za deporta- cijo Židov, ki Je bila v načrtu in šoten, je Rajakovič prevzel njego- ki se je potem z največjo vnemo pričela julija 1942». S Holandskega so, pričenši prav z julijem 1942, odpeljali na Vzhod 110.000 holandskih Židov, od katerih jih je ostalo pri življenju samo 5.000 in so se po vojni lahko vrnili. Poleti 1942 je Rajakovič pripadal nekemu uradu, ki se ni direktno ukvarjal z deportacijo Židov; to je bil urad B 4 v Haagu, ki je bil odvisen direktno od centralnega urada iz Berlina, označenega z i-stim znamenjem in ki ga je vodil Eichmann. Toda od časa do časa, kadar je bil šel tega urada od- iiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiaiuiiiimiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiii Turizem v Sloveniji V ljubljanskem «Gospo- | polovico vseh prenočitev. V Kopru darskem vestniku» smo opa- so lani povečali Število prenočitev žili sledeči članek: Zavod SR Slovenije za statistiko je Objavil informacijo o lanskem turističnem prometu v večjih krajih. V teh objavljenih podatkih je zajetih 37 najvažnejših krajev v SR Sloveniji, iz podatkov pa lahko ugotavljamo, da je poraslo število prenočitev za 14%, in sicer od predlanskih 2,593,897 na 2,962.144, od tega število prenočitev tujih gostov od predlanskih 886.754 na 1,080.023 lani oziroma za 22%. Porast števila prenočitev po posameznih krajih Je bil lani dokaj različen. Tako so v Ankaranu zaznamovali za 13% manj prenočitev kot predlani, število prenočitev tujih gostov pa je padlo za 9%. V Izoli so število prenočitev vseh gostov povezali za 42%, in sicer od predlanskih 46.690 na lanskih 66.473, istočasno pa so povečali število prenočitev tujih gostov za 55%. sovjetskih vojnih ujetnikov. V i Tuji gostje so lani ustvarili v Izo- Auschwitzu so nato zgradili veli-1H 34.400 prenočitev, torej več kot Na ladji ((Raffaello«, ki jo za plovno družbo »Italia« grade v ladjedelnici sv. Marka (CRDA), so postavili glavni jambor za signalizacijo, visok je 35 m ter zgrajen iz lahke zlitine in z jeklenim temeljem. Jambor so postavili s pomočjo plovnega žerjava «Ursus». Ogromen jambor, težak 18 ton in že izdelan v vseh elementih, ki ga sestavljajo, so najprej dvignili zelo visoko ter nato vertikalno spustili na most in ga vsadili s točno operacijo v določen prostor, globok 2,5 m. Glavni jambor ((Raffaella« Ima največji notranji premer 2 m. Karakteristično je, da ima v višini 14 m «koš» iz lahke zlitine. Nato sta dve osnovi za radar (od teh bo eden za zaznavanje v veliki oddaljenosti), dva droga za signall-zacijsk« zastav«, ter močna sirena. S postavitvijo glavnega jambora je ((Raffaello« visok 58 m nad plovno linijo. Drugi jambor bodo postavili kmalu; visok Je 30 m. Supertransatlantika »Michelangelo« in ((Raffaello« (44.000 t), za katera Je bilo že objavljeno, da bosta šla na prvo čezoceansko potovanje 12. maja in 10. junija, bosta občinstvu predstavljena že ob priložnosti dveh pomladanskih križarjenj, ki bosta neposredno pred otvoritvenim potovanjem. Za obe ponosni ladji, za kateri se sedaj zanimajo najrazličnejši — ne samo pomorski — mednarodni krogi, je družba «Italia» programirala dva posebno privlačna itinerarija, turistično kar najbolj zanimiva. Tako bo »Michelangelo« odplul 30. aprila iz Genove ter se ho po i postenku v tem H»«m Modre obale, usmeril proti Funcha-lu, glavnem mestu otoka Madeira, ki se kakor amfiteater razteza o-krog zaliva. Plovba se bo nadaljevala na Tenerife, največji v skupini Kanarskih otokov, ki je znan po svoji bujni vegetaciji in nadvse milem podnebju. Transatlantik se bo vrnil v Genovo 7. maja. Tudi za »Raffaello« bo prva etapa Cannes, nato otok Malta, bogat po naravnih privlačnostih ter po zgodovinskih in umetniških znamenitostih. Od tu bo ((Raffaello« plul do Falerosa, starega atenskega pristanišča. Križarjenje te ladje bo od 29. maja do 5. junija. Takoj po obeh križarjenjih bosta oba «superliners», kot je že bilo najavljeno, odplula čez ocean v New York, kamor bosta še enkrat ponesla veljavo italijanske tr-mornarice. za 9%, prenočitve tujih gostov pa tudi za 9%. Skupno so imeli v Ko-pru 98.003 prenočitev, od tega je več kot polovica prenočitev tujih gostov. V Piranu so povečali prenočitve za 19%, prenočitve tujih gostov pa za 29%. Skupno so imeli lani v Piranu 131.084 prenočitev, od tega je bilo 46.574 prenočitev tujih gostov. Omeniti še velja, da so lani povečali prenočitve 'tujih gostov v Strunjanu za 16%. V našem največjem In najvažnejšem obmorskem letovišču Portorožu so imeli lani 382.603 prenočitev, kar je za 10% več kot leto dni prej. Od tega je bilo 241.389 prenočitev tujih gostov oziroma za 15% več kot predlani. Do večjega števila prenočitev Je v Portorožu prišlo predvsem na račun letne sezone, medtem ko Je bilo novembra in decembra število prenočitev nižje kot predlani. V gorskih in jezerskih letoviških krajih so lani zaznamovali nekoliko manjši porast števila prenočitev. Na Bledu so imeli 313.077 prenočitev, kar je za 7% več kot predlani. Do povečanja prenočitev na Bledu je prišlo predvsem novembra in decembra, to Je izven glavT ne letoviške sezone, število prenočitev tujih gostov so lani povečali za 15%, in sicer so imeli 181.233 prenočitev. V Bohinju, kjer je vključena tudi Komna, so lani povečali število prenočitev za vsega 4%, število prenočitev tujih gostov pa le za 3%. Zanimivo pa je, da so na turističnem območju Bovca, Trente in Soče povečali število prenočitev za 16%, prenočitve tujih gostov pa celo za 29%. Tudi Gozd Matruljek je v zadnjem č*su spet zaživel. Lani so povečali število prenočitev za 30%, prenočitve tujih gostov pa za 23%. Na Jezerskem so povečali prenočitve za vsega 1%, prenočitve tujih gostov pa so porasle za 10%. V Kamniški Bistrici, kjer je vključena Velika in Mala Planina, so lani povečali število prenočitev za 115%, prenočitve tujih gostov pa za 29%. Čeprav so lani v Kranjski gori povečali število prenočitev tujih gostov od predlanskih 20.755 na lanskih 29.602 oziroma za 43%, jim ni uspelo nadomestiti izpada prenočitev po domačih gostih. Tako so i-meli lani v Kranjski gori 92.353 prenočitev, kar je za 2% manj kot predlani. Podobno je na Krvavcu, kjer so vključeni v podatke Dom na Krvavcu in počitniški domovi, število prenočitev tujih gostov so povečali za 100%, skupne prenočitve pa so padle za 14%. še po-raznejša je lanska sezona na Po kljuki. V šport hotelu, Lipanci, Mrzlem Studencu,- Rudnem polju in v počitniških domovih na Po-ljuki je lani padlo število prenočitev za 8%, prenočitve tujih gostov pa za 14%. V Radovljici so lani povečali prenočitve za 6%, prenočitve tujih glasov za 19%, v Ra-tečah-Planici za 11%, prenočitve tujih gostov pa za 30%. V Pohorskem turističnem centru so lani povečali število prenočitve za 4%, prenočitve tujih gostov pa so padle za 31%. V Solčavsko Logarski dolini so lani prenočitve padle za 4%, prenočitve tujih gostov pa celo za 33%. Otečec je imel lani za 32% več prenočitev, prenočitve tujih gostov pa so porasle celo za 51%. vo mesto. Za eno teh namestništev je bilo mogoče pribaviti neovrgljive dokaze. »Obtoženec — pravi obtožba — je vodil urad B 4 vsaj avgusta 1942, ker tedaj se šef tega urada Wilhelm Zeopf ni nahajal v holandski prestolnici. V tem času je prišlo tudi do prvih množičnih deportacij Zidov s Holandskega proti Vzhodu, posebno proti Auschwitzu». Eno izmed poročil, ki jih je sestavil in podpisal 12. avgusta 1942 obtoženec, je bilo naslovljeno varnostnem poveljstvu rajha v Pariz ter je vsebovalo u-kaz, da je treba takoj deportirati v taborišče Auschwitz holandske Žide, ki so bili internirani v taborišču Drancy pri Pariški prestolnici. Na osnovi tega ukaza so 83 holandskih Židov, med katerimi Je bila neka triletna deklica Ruth Lainer ter še. drugih šest otrok pod 10 leti, poslali v smrt. En edini deportiranec, leta 1911 rojeni Arthur Salomons, je preživel pekel Auschwitza. Prav ukaz za deportacijo • teh 83 •Židov predstavlja osnovo za obtožbo proti Rajakoviču ter povod za proces, ki se je danes pričel proti njemu. «Kot šef urada (holandskega) za Žide — pravi obtožnica — je dr. Raja dal sunek za pomor holandskih Židov, ki so se nahajali v Franciji.« Zaradi tega je bil obtožen sodelovanja pri umorih na osnovi člena 136 avstrijskega kazenskega zakona, ki predvideva dosmrtno ječo,. Obtoženec se je rodil v Trstu 23. novembra 1905. Diplomiral je na pravni fakulteti v Gradcu, kamor je leta 1931 sledil družini. Prvič se je poročil leta 1934 z An-nomario Rintelen, hčerjo civilnega guvernerja štajerske. Konec druge svetovne vojne so ga ujele ameriške čete, toda uspelo mu je ubežati iz ujetništva in zatekel se je na štajersko, kjer se je sestal z ženo (s katero se je v tem času že ločil) in obema otrokoma. Ohranil je avstrijsko državljanstvo ter avstrijske oblasti zaprosil, da bi spremenil priimek Rajakovič v Raja. V tem mu Je štajerska deželna vlada ugodila. Preselil se je v Trst in potem v Milan ter se posvetil trgovskim poslom. Leta 1957 se je drugič poročil z italijansko državljanko Giuliano Tendella. Do aprila 1963 Je stanoval na Corso Con-cordia 8 v Milanu. Prvič je bil obtožen vojnih zločinov že prej, pa je bil leta 1953 oproščen. Proti koncu leta 1961 Je bil drugič obtožen na osnovi novih elementov. Tako je državno tožilstvo na Dunaju pričelo proti njemu nov kazenski postopek. A-prila 1963 je Raja nenadoma izginil iz Milana. Po kratkih postankih v Luganu in na Bavarskem se je 17. aprila sam javil preiskovalnemu sodniku na Dunaju. Od tedaj je aretiran. Po čltanju obtožnice (57 strani) je predsednik sodišča dr. Viktor Strobel vprašal obtoženca, če se čuti kriv. Ta je odgovoril, da se ne čuti kriv. Brani ga odv. Karl Boeck iz odvetniške pisarne Gue-tler. Javni tožilec Je dr. Ernst Ko-vacs. Po odgovoru obtoženca je bila razprava prekinjena za opoldanski počitek. Po odmoru se je začelo zasliševanje obtoženci. Rajakovič Je zanikal krivdo ter navajal, da je v obtožnici 117 točk, ki - jih ni mogoče dokazati in so tudi v nasprotju z resnico. Dejal je, da je imel pred vojno kot odvetnik mnogo opraviti z Židi, ki so prihajali v njegov urad in so želeli čim prej emigrirati. Zaradi tega je moral stopiti v stike z zadevnimi uradi in tudi s centralnim uradom za židovsko e-migraeijo. K SS je pristopil, ker ga v vojsko kot prostovoljca niso vzeli. Dodelili so ga v službo k Eichmannu, ki se mu Je moral pač kot vojak pokoravati. Glede dejavnosti na. Holandskem pa je Rajakovič dejal, da ni imel ni-kakega opravka z deportacijami in da sploh ni vedel, da gre za množične pomore Zidov. Proces bo trajal najbrž kakih deset dni. podpirati vse pobude, da bi država, kot predvideva 50. člen deželnega statuta, posegla s konkretnimi ukrepi za financiranje desetletnega načrta za gospodarsko načrtovanje in s tem dala možnost, da se rešijo številni in resni problemi, ki tarejo naše prebivalstvo; boriti se za demokratično reformo pokrajinskega in občinskega zakona in za demokratično reformo krajevne finance, v naporu, da se doseže pravilnejša porazdelitev davčnih dohodkov med državo, deželo In krajevnimi ustanovami na način, ki naj odgovarja potrebam prebivalstva ih novi vlogi, ki jo morajo imeti, občine; ustanoviti medobčinski konzorcij za higieno in profilakso, kot prvi korak za uresničitev krajevnih zdravstvenih enot; proučevati občinske proračune — ki naj bodo sestavljeni za pet let na nalašč za to sklicanih zborih volivcev; dostojno proslaviti dvajseto obletnico osvobodilne borbe, ki je v naših krajih s krvjo zapečatila bratstvo med Slovenci in Italijani. PROGRAMSKI načrt ZA PETLETJE 1965-1969 Skupina občinskih svetovalcev, izvoljena na «Listi demokratične enotnosti«, se zavezuje v borbi za zaščito pravic in koristi našega prebivalstva in si postavlja za cilj uresničiti v posameznih sektorjih občinske uprave naslednji načrt: a) Šolski, kulturni in športni sektor 1. Upoštevajoč težave šolske mladine Briščikov, ki mora obiskovati osnovno šolo na Opčinah, si bo občina prizadevala, da bi zgradila v sami vasi šolsko poslopje. 2. Izpopolnile se bodo šolske knjižnice in ustanovila občinska knjižnica. 3. Za okrepitev kulturne dejavnosti prebivalstva, bo občina poskrbela za zgraditev ((Občinskega kulturnega doma«. 4. živo zainteresiran za športno dejavnost, ki predstavlja velik socialni problem in element oblikovanja državljana, skupno z umskimi in moralnimi svojstvi, bo novi občinski svet dal zgraditi krajevnim potrebam primerno občinsko športno igrišče b) Sektor zdravja, higiene in ! cialnega skrbstva. 1. Izpopolniti bo treba zdravniško in zobno službo ter opremo sedanjih zdravniških ambulatori-jev. 2. Zgraditi občinska Javna kopališča. 3. Dokončno urediti celoten problem otroški^,vrtcev. 4. Novi občinski svet bo posvetil posebno skrb pomoči siromašnim vaščanom in sirotam. 5. V vaseh, kjer še ni kanalizacije, se bo ta uredila; poskrbljeno bo tudi za redno vzdrževanje pokopališč in sprejeti bodo primerni ukrepi za Javno čistočo. 6 Novi občinski svet se bo zavzel za ustanovitev posebnega urada za pomoč delovnim ljudem v zadevi administrativnih aktov, s pride)Jeno posvetovalnico. c) Kmetijski sektor Ustanoviti bo treba občinsko kmetijsko komisijo, z nalogo, da pospešuje — v sodelovanju s podobnimi komisijami ostalih občin naše pokrajine in dežele in s kmečkimi organizacijami — proučevanje in reševanje problemov kmetijstva, s posebnim ozirom na podpiranje zadružnih oblik in uveljavljanja pridelkov na tržišču ter na specializacijo proizvodnje. Naloga komisije bo tudi pospe ševati, v sporazumu z zgoraj omenjenimi ustanovami in drugimi zainteresiranimi organi: a) letne razstave kmetijskih pridel-kovno izobrazbo kmetovalcev s kovno izobrazbo gmetovalcev s tečaji, predavanji in publikacijami v slovenščini. d) Javna dela 1. Nova uprava bo predložila predpostavljenim ustanovam načrt za izgradnjo ljudskih hiš, kjer je to potrebno. 2 Se posebno bo poskrbela, da se dokončajo javna dela, ki so od prej v načrtu ali že v delu. 3. Dokončala bo asfaltiranje notranjih cest v vaseh in poskrbela za vzdrževanje ostalih cest, na podlagi sedanjih potreb. 4. Tehnični urad bo moral predložiti popoln načrt za dokončno Ureditev in dobro delovanje kanalizacije v vseh vaseh občine. 5. Okrepiti bo treba vodovod, da se omogoči potrebno namakanje polja. 6. Okrepiti, preurediti in izboljšati javno razsvetljavo. 7. Zgraditi občinsko klavnico in Javno tehtnico na železniški postaji na Proseku. '■> Turizem 1. Za okrepitev in razvoj turistične dejavnosti v občini, bo po-va uprava spodbujala: a) olepšavo zunanjega lzgleda hiš s strani prebivalstva in prostorov za taborjenje turistov, b) ustanovitev parkirnih prostorov za vozila, p) spodbujajoč modernizacijo javnih lokalov pri lastnikih v sporazumu s pokrajinsko ustanovo za turizem, d) izgradnjo razgledišč na točkah, ki nudijo lep razgled. Od zgoraj navzdol pevski zbori, ki so nastopili na nedeljski Prešernovi proslavi: »Slovenec«, Boršt; »Lipa«, Bazovica; »Briški grič«, Steverjan; »Valentin Vodnik«, Dolina; Veliki Repen i «Slovan», Padrlče; »Kras«, Doli Poljane; »Srečko Kosovel«, Ron-ke; »Jacobus Gallus«, Tnt. Sliki dveh zborov itool strani. Letošnja svečana Prešernova proslava v Kulturnem domu «Biti zvesti Prešernu danes in tukaj, pomeni, ustvariti takšno skupno zavest, da bo ob nji vsak naš človek čutil9 da je nekomu za svoje dejanje odgovoren» | i v <4 k ~«f v" - pHMcr" ~ r ”7' ^ ... ion.mn Vsaka Prešernova proslava doslej Je zvabila množico občinstva. Ta- ! ko je bilo v Avditoriju, tako je bilo v dvorani na stadionu «Prvi tnaj» Vendar je bilo v nedeljo popoldne v Kulturnem domu v Ul. Fetronlo veliko več ljudi in mno-po lepše ter bolj svečano. Že dol-po pred začetkom proslave so ljud-i Je zaman silili k blagajni: vstopnic ni bilo več in gruče ljudi so moledovale desno in levo, kje bi R? dobiti vstopnica, pa pe plede ali za parterno dvorano ali galerijo, saj o sedežu ni bilo mti govora. Vsakdo bi se bil zadovoljil s stojiščem. Vtem ko so ae srečnejši ■ z vstopnicami v rokah vzpenjali po stoprlišču v dvorano, so--mnogi razočarani odha-; j8'*, nekateri, bolj vztrajni, pa mkali kakršnokoli 'rtpžnosf, da bi J'm ta že tradicionalna kulturna prireditev pri nas ne ušla. Ker so Prostori ozvočeni, so nekateri sledili programu kar v holu pred pledališko dvorano, drugi na so se dolgo zadrževali v atriju, še vedno v unanju, da jim bo dopuščeno stopiti v dvorano, . Zares izreden je bil 'pogled na • dvorano, ki je bila do zadnjega kotička nabita ljudi, tako v nar- 1 terju kot še bolj na galeriji. Sve- , canemu razpoložen iu je dal poseben ton oder, ki je bil prireditvi ustrezno okrašen: na plavem zastoru ozadja so bili razpeti trije rdeči pokončni trakovi, dye beli zavesi pa sta spajali osrednii rdeči trak s stranskima. V sredini je ' bu na visokem podstavku doprsni “in pesnika Franceta Prešerna, nad njim pa se je blestel zlat lovorov venec. , , Pisatelja Borisa Pahorja, slavnostnega govornika, je občinstvo snrejelo g ploskanjem, kot je s f. iskanjem nagradilo izvajanja pr-v’h šestih zborov, ki so nastopili do kratkega odmora. Sledilo je batoiše pet pevskih nastopov, nakar je bila na programu podelitev Priznanj najbolj vestnim in dejavnim prosvetnim delavcem. Na oder ■]e prišlo 14 zaslužnih . prosvetni--■lf;V, katere je pozdravil predsednik Slovenske prosvetne zveze Prot. Ubald Vrabec, ki jim je ob °o ošnern ploskanju občinstva -po-cahi diplome. Zal se je tu orga-, zatorjem pripetil edini večji spodrsljaj, ker nagrajenih prosvetnih delavcev niso poimensko pjfedsta-. v'u občinstvu. Nagrajeni prosvetni delavci so . bili naslednji: za “kedenjsko prosvetno društvo sta dobili diplomo Vida Verk in Mira Suman, za PD «Slavko Škamperle« ’ Dora Trobec-Martelanc, Josip Kra- Pogled z odra na občinstvo med govorom pisatelja Borisa Pahorja. Vse vstopnice so bile razprodane in okrog 200 ljudi se je moralo razočaranih vrniti domov les za svoje delovanje v barkov-ljanskem prosvetnem društvu, Rafael Grgič za svoje dolgo delovanje pri »Slovanu« na Padričah. Nagrajeni so bili tudi štirje can-karjanci in sicer Olga Ban, Ernesta Milculus, Ema Kerševan in Lojzka Cebohin-Grozdana. Nagrajena. sta bila še dr. Rado Bednarik iz Gorice in Alojz Maraž iz Ste.verjana. Sledil je, kot zaključna točka, nastop združenih moških zborov, ki so zaDeli najprej pod vodstvom Sveta Grgiča, nato pod vodstvom Ignacija Ote, zaključno »Zdravljico« pa je vodil Ubald Vrabec. Svečanost je bila Zaključena. Ljudje so se veselih in srečnih obrazov usuli iz dvorane, toda v velikem atriju so se Se dolgo izmenjavale misli in izražali veseli občutki in medsebojna priznanja. Letošnja Prešernova proslava ni bila le svečana, vredna je bila pesnika, kateremu je posvečena, in novemu domu, novemu središču kulturnega življenja na Tržaškem. Upati je, pravzaprav smo 'prepričani, da bo na prihodnji prireditvi, čez leto dni, še lepše. Nedeljska proslava je temu jamstvo. 5J?S, ,Amalija Cok in Albert Urdih. Nadalje je dobil diplomo Ivo Do- Govor Borisa Pahorja TjL'današnja slovesnost na &ast rre*?rnu se vključuje v. venec Proslav, ki se leto za letom virši-1° Po vsej slovenski' zetntjt-"V“ Prvih dneh februarja; Zato je' ta slovesnost sah»o eijeh izmed glasov v mogočnem množičnem zboru, kii se vanj v duhu združi, slovenski rod. Vendar pa se ta nd-sa iproslava tildi razlikuj« od urugih proslav; je seveda del tradicije, a obenem je spet 'po- -sebnost zase, zato ker je det nenavadne, zdaj bolj, zdaj manj trpke usode, o kateri bomo po-vedalj v jedru vse, če bomo repi1’ da slavimo Prešerna v; dbmu, 151 smo mu odprli vrata malo tn.anj kot pol stoletja po uničenju ponosne bele stavbe v srcil *nesta. Skoraj polovica stoletja. To •? dolga doba, od katere odpadi6 večji del na leta, ko je bile 'leseruova beseda na Primof-“kem, v tem mestu pa še posebne, herezija, katero je bilo tre-“a zatreti z grmgdo, s svincem, * Omreženimi okni, sploh z S čimer se lahko ponaša človek lega stoletja. Naša kultu-rP’ iti je do prye svetovne voj-s^e doživela tuko čudovit raz-FVet, da je pisatelj Slataper 1914. Jeta napisal, kako se Trst spre-, mmja.iz kozmopolitskega v slovensko mesto, naša kultura pra-m.., še je v naslednjem mrač-n.aškem obdobju morala skriti v *aOKpmbe srpa, slovensko knji- 1 °H Pa je' bilo bolj tvegano sprali11 .vez mejo kakor tobak in ei- ■ sarete. D,a, imeli, smo tedaj tiho* aoce - Prešerna! knjiga njegovih Pesmi pa je bila redkost, in ko-'Ur se je posrečilo, da je prišel 5°.nje, ta ,e skrbno varoval, cu- ^ ezni zaklad, ga.npsil, s sabo P« ' f,Yetu kakor amulet, ki naj ga “Cu.e pred duševno smetjo luko -je napočil čas, ko je bi- 1 trapa »branit domačijo*, ka-“br je bil sto' let pioprej napo-;e in ob-fnepi sestavljali nove bojne eno* . -r- ncBl.ll v tjct.»l (liuyc »VJHV, W«V if’ medtem ko s« druge odpe-jJ®11 na bojišča v sevejrnp Afri-, Jn Abesinijo, pa v ujetništvo y Tanganjiko in Egipt, v Tun-s, Jndijo in Avstralijo. Bil je to ko so naše matere in sestrč, hasi očetje in bratje postajali pe-Pd ,V nemških pečeh, čas, ko so Ja slovenskega človeka zgradili 'akšno peč celo v našem mestu Jhhlem. zato da bi se zavoljo P<>: manjknnja prevoznih sredstev, ”e Upočasnil ritem pokončevanja. Mir, ki je potem sledil temu apokaliptičnemu obdobju evrop-ske zgodovine, žal’ ni. zavladal v •hienu vzvišenih teženj človeške-Pa duha, ampak je- Spet Sp hostij Kjafe ekonomske egoizme, nove 'yrateške in pobtične strakti. 7.a-cp'p se je barantanje, p.ri ky-ter$W"5o bili majhni spet na ®a.bšemr kakor d» te bil pepel Puhovih sinov lažji in mf)nj Vreden od H-ueitr nf^-lov., Tako Ja b’la skaž°oa v^lč na nova, Proste pomladi tudi pri nas, kjer s* je evropska civilizacija spet Boris Pahor med svojim govorom zadrgnila in odrešen m ljudem skazila vero v novega človeka in v novi svet. Seveda, ne gre za to, da bi omalovaževali pravice, ki snio ; n dosegli; saj so nas nedopovedljivo drago stale. Lahko govorimo, lahko pišemo in pojemo v jeziku, ki ie 'iruhar*ev m 'rešernov jezik; naši otroci se lahko v šoli nasrkajo z ahtnih misli, ki so jih v svoja dela strnili naši veliki - duhovni možje A klub temu, da se precej prosto g batno, se še ne gibamo v ozračju, kjer bi kultura s svojim' nevtralnimi prsti, odpirala vsa vrata in vstopala enakopravna v ys«, .svetišča .Saj, zdaj imamo ta dom. ki je sijajen in ekvivalenten kateremu koli drugemu .v Evropi in nam zato ni mar, da . b* .pestovali kje. drup;(e: a "»udar, glejte, še danes ta dan velja pravilo, da lahko' zapleše kitaiski balet na nekem odru v n sem mestu, a bi tiste deske težko Vzdržale pod še tako rahlim drsljajem stopala ' slovenske plesalke. Mogoče bo to s časom drugače; a danes v tem mestu vellktn večina meščanov ne ve za t.a’ naš praznik, se ji prav nič no sanja o Prešernu. In s t,em piti najmanj ne mislim, da se nam zavoljo tujega neznanja godi kakšna krivica: kaj še! Sko-! raj. bolj zadovoljni smo, da smo : sami v svojem intimnem življenju. Samo ugotavljam, da živi-| mo v okolju,,kjer.j.e kljub vsem I visoko leteč:m evropeističnim ! idejam someščan slep in gluh zd življenje someščana, s katerim deli' ulice in hiše, tramvaje in trolejbuse. In' ne Šola ne' časopisje ne bosta našega someščana seznanila s tem, kar se dogaja pri nas. Kako daleč smo od novega duha, ki bi naj vel v Evro-pi si lahko čisto preprosto ponazorimo z ugotovitvijo, da bi sprožili v mestu pravo revolu-: dio; če bi predlagali mestnim očetom, naj dobi ena izmed naših ulic ime po Prešernu! Priklicali bi duhove iz podzemlja, in to: čeprav imamo l dolga stoletja :domovinsko pravico na teh ulicah., Prešeren pa domovinsko pravico' ne .samo v evropski, ampak v svetovni književnosti. Kato je male evropski, kdor nas obtožuje, da se kljub tako ‘I široki :■ prostosti še zmetal imamo za žrtve; zakaj v mestu, ki ima narodnostno m^&ano prebi-. valstvo* bi fiaša sKtionost mora* la živeti kakor nekakšna verska ločina, ki se na znotraj sicer lahko razživlja po svoje, pod pogojem seveda, d:a jo je na zunaj kolikor mogoče malo opaziti. A to ni za nas nič novega, mi smo takšnega okolja vajeni, in vzdržali smo v njem, ko so nas trebili z ognjem in mečem, pa bomo zdržali tudi zdaj, ko nas uspavajo z žametnimi rokavicami. Omenili pa smo ozračje, v katerem se gibamo, zato ker je prav, da imamo popolno zgodovinsko podobo, zdaj, ko slavimo Prešerna v svetišču, ki ga je vredno, prvič, . odkar se je usoda slovenskih ljudi ob morju ločila od usode drugih slovenskih ljudi; zdaj, ko se-začenja nova doba v našem kulturnem življenju prav zavoljo tega Doma, o katerem lahko obžalujemo sgmo to, da ne nosi Prešernovega imena. ra je tore tisti drugačni okvir, zavoljo katerega se ta naša današnja slovesnost razlikuje od drugih Prešernovih proslav na Slovenskem; temu podoben je okvir, v katerega je ujet belja-ški, celovški slovenski človek. Zato bi rad, da bj se danes prebujeno, zavestno šgstali z genijem slovenskega rodu; zakaj zelo malo bomo nadaljevali njegovo poslanstvo, če se bomo sa-mogibno predajali blagozvočju njegovih stihov, se opajali ob popolnosti .njegovih umetnin, strmeli v skoraj čudežno pojavo ustvarjalca, brez katerega bi našo preteklost zajela praznina in hlad niča. Prav gotovo, da smo srečni, ko lahko občudujemo lepoto, v katero St%s*e strnila bistvo in smoter slovenstva, vendar bj bilo napačno, ko bi nas sijaj besede tako prevzel, da bi preslišali klic, ki se je ujel vanjo, spregledali bolečino, ki je ta klic rodila. Naše qči so se .navadile na lepo urezane pesnikove podobe, naše srce sprejema njegove izpovedi d .ljubezni ih sreči', o be-ljubezni in nesreči, naše srce postavlja Prešerna na oltar, da si z njim zmeraj znova pričara prepotrebni mit. In vse to je lepo in prav; vendar pri tem premalo živo doživljamo pesnikovo misel in njegovo besedo v zvezi z okoljem, v katerem sta bili spočeti. In če ta ugotovitev velja na splošno, velja toliko bolj za večino naših ljudi, ki so prekoračili štirideseto leto; zakaj samo tu in tam Se je kdo izmed njih pn naključju srečal s Prešernom; tisti, ki ga je iz notranje potrebe sam poiskal, pa je predvsem blagroval uro in dan, ko je v njem našel potrdilo za vero v preživetje. Zato mislim, da je potrebno, da se V tesnem okviru, v katerem se zdaj razvija naša usoda, zavemo, kako podoben je položil; naše tukajšnje skupnosti s položajem narodno prebujenih ljudi, sredi katerih je živel Prešeren. Prav kakor zdaj, nas, je takrat tuje morje poplavljalo takratno slovensko občestvo, prav kakor danes za nas, je bila takrat zanj zelb močna skušnjava, da bi se spojilo z narodom-gospodorjem in tako dokončno žrtvovalo svoj jezik na oltariu oemškega boga. In pred to dilemo se je gotovo znašel tudi Prešeren kot pravnik, kot človek s pomembnim poklicerp, na poseben, tragičen način pa se je znašel pred njo kot pesnik, ki se je zavedal svoje vrednosti in k; je z nemščino suvereno razpolagal. A pustimo danes ob strani vprašanje, kako se je njemu prikazala ta skušnjava, pustimo ob strani ta notranji boj in ustavimo se trenutek ob njem, ko piše, ko skoraj riše na papir slovenske stihe, medtem ko se s ceste vzdiguje nemška govorica; ustavimo se za trenutek ob njem, ko spleta venec sonetov Juliji 'n se hkrati zaveda, kako se ta malo vživlja v usodo slovenskih ljudi. Moje pesmi, pravi Prešeren Bile so v strahu, da boi ti, da zale Slovenke, nemško govorit’ umetne jih boste, ker s Parnasa so očetne dežele, morebiti zanič vale. In ta izpoved mu privre na dan prav v trenutku, ko Uslvai^ ja svojo najbolj dragoceno in najbolj popolno umetnino. Izpoved, ki nam razgali vse prepade pesnikovega notranjega sveta; zakaj on ne samo, da poje o ljubezni dekletu, ki s svojega meščanskega podstavka gleda zviška na preDrostega pesnika, ampak poje o slovenstvu ose i, ki bo morebiti slovenske st he zaničevala. Zaničevanjel Zaničevati. Kako nepopisno hudo je moralo biti nesni u. ko .e vključeval takšne glagole, takšne izraze v svojo himno o ljubezni m domačiji! To njegovo bolečina lahko najbolje občutimo prav mi, ki smo dolga leta morali prenašati zaničevanje, in to ne samo tujcev, ampak celo tistih, o katerih pravi Trinko, da so zastavo svojo boječ izdali. ..er jih svoje rodne majke sram je bilo. A Prešeren, ta vehki slovenski duh, je premostil brezno, ki je zijalo v njem, ko je čutil, kako Julija, ki si jo je izbral za simbol ljubezni in lepote, ne bo veliko dala na njegove st'he; premostil je svoj in narodni pekel z veličino svoje stvar tve, se uprl stvarnosti, šel skozi stvarnost za svojo vizijo. Da, zakaj ne glede na grobo resničnost, ki ga ie obkrožala, je ne samo upal, da bo pr šel domači Orfej, ki bo s svojimi strunami očaral slovenski red, ampak je zasul vse prepade prav zavoljo te§a, ker je čutil, ker je _vedel, da je on tisti Orfej, ki bo Otajal Krajna naiega sinove, njih in Slovencev vseh okrog rodove. Vedel in čutil je, da je on tisti Orfej, ki nam bo srca vnel za čast dežele, med nami potolažil rc.tprtije in spet zedinil rod Slovensč’ne cele. Da, kljub osamljenosti jn kljub vsem grenkobam, se ie ta velikan zavedal, da opravlja titansko delo, ko se ie spoprijemal z zgodovino, in imel na tazpola-go samo svoje pesmi. Zavedal pa se je seveda tudi, da bo, prav zavoljo sladkate njega poezije pot.hnil ves prepir, bile vesele vil^rjev jeznih mrzle domačijeI Da, in to je njegova veličina: da je uporabil svojo boicčino za to, da je začel grad.ti nov,m ro- Moški zbor »Proaek-Kontovel* p.v. Ignacija Ote dovom osnovo za narodno stavbo; da je projiciral svojo zavest v čas, ki se še ni rodil, pri tem pa trgal besedo za besedo, z,og za zlogom iz osrčja slovenske zemlje in ga uresničeva. v o-zračju, ki je šumelo mimo kakor tuja široka reka. : i Da, to je njegova veličina, sem rekel: samozavest velikega umetnika, ki ve, da se njegova člove ška izpoved lahko nr.stno v-d—-ne v območje večnih človeških vrednosti samo, če bo pognala iz korenin, ki so zasajene v rodna tla; samozavest preroka, ki prav zavoljo te prvinske zvestobe domačiji lahko do Konca izpolni svojo nalogo kljub vsem bridkostim in trpkim spoznanjem, Zakaj, ko gnvormo o P ‘šer-nu, moramo odvreči vse polizane podobice, s katerimi so ga db-bronemerne slikarjeve rok'- popularizirale, priklicati ua moramo predse podobo moža, ki je zamišljen in globoko pogreznjen v svoj notranji svet. Prevzeti od čara njegove pesmi, pretreseni od težav njegovega osebnega življenja, večkrat samo obletimo oie-govo naibrdj dragoceno resnica, ki je zdaj že tudi resnica nas vseh. Zavedati se namreč moramo, da je vprašanje slovenstva njegov poglav.tni misterij, in obenem njegova Tantalova muka. Zakaj, če e koi pesnik moral nositi v sebi peklo in nebo, če je kot duhovni iskalec trkal na vrata takratnih filozofov, kot napredni svobodni č.ovek na trpel, ko je restavracija pokopavala u-panja, ki jih je zbudila francoska revolucija, — potem je kot ustvarjalec osnove za novo slovensko zavest moral prekaliti vse te iskušnje, boje in dvome še v tistem svojstvenem notranjem ognju, ki je bil toliko bolj uničevalen, ker je (posebno po Čopovi smrti) izgoreval sani v njem. Cisto razločno se je nam; reč zavedal, da mu slovenski ljudje ne morejo slediti, da mu še precej časa ne bodo mog'i slediti, in to ne samo zavoljo navezanosti na rrtaterialne koristi, ampak predvsem zato. ker živi njihova narodna zvestoba v njih samo svoje nagonsko življenje in še dolgo ne bo tako dozorela, da bo mogla planiti iz podzavesti v zavest. Da, rekel sem, da moramo imeti pred očmj Prešernov zaskrb- ljeni obraz, da moramo slediti njegovim ramenom, ko se upogibajo, njegovi glavi, ki se sklanja pod bremenom težkih, skoraj nerešljivih nusii^Zakaj Prešereu. je tedaj v sebi bojeval boj, ki bo potem postal dediščina njegovih velikih naslednikov. Kajti vsi geniji našega r0£iu s« bili že v kali v njem, za vse se je on prvi spoprijel, za primorske velikane seveda še n.a poseben način V njem je že Vša Gregorc čeva zaskrbljenost' za jutrišnji dan slovenske zgodov.-ne, v njem je Pregljevo trpko razmišljanje,o usodi Trsta, Gradnikova moška, težka l jub'zen do zemlje ob morju, Kosovelova in Grudnova bolečina ob rodomoru nad to našo pokrajino. Da, v Prešernu je Kal, 'z katere so vznikli ti naši rnožje; in kakor so vsi samosvoje osebnosti, vendar bi vsi tudi imeli diugično notran’0 podobo, da ni.so msli v Prešernu prvega Prom teja, ki je prenesel božanski ogenj v slovenska srca. Zato mora imeti naše čaščenje Prešerna drugačno Vseb.no, kakor jo ima v teh dneh ibugod po Slovenskem: drug,-Ono vse- bino zavoljo tega. ker se pri nas še enkrat por.avl a zgodovinska danost iz Preš-rnovega časa. Tudi mi se upiramo okolju; tudi m; gradimo predvsem iz svoje notranje sije. iz notranjega bogastva; tudi nas vodita pri dvoboju s stvarnostjo volja in vera v obstoj in trajanje naše samobitnosti'. Glejte, Prcš.-ren, ta naš veTki um, se je rizv jal sredi nemške romantike, se hkrati poglabl.al v vrednosti italijanskega trecenta in renesanse, a vse, kar je zajemal v .globoki vodi teh velikih tokov s. severa in juga, je sproti prelival sko; zi svoj slovenski filter, skozi žlahtno slovensko grudo, da_mu je pritekel na dan izvirek čiste^ večno žive reši ne vod ■. Tako tudi mi lahko črpamo ir. moramo črpati iz bogatega zaklada sosedov in ne-sosedov, presejati^ pa moramo vse in sproti na nošeni drobnem situ, zamesiti si moramo s svojimi rokami, po,.svojem okusu, zdrav in redilen ki uh življenja. Pri tem pa vsekakor ši zme-rai obstaja nevarnost da si kdo potolaž' vest s tem, da misli, da je že reš;n, če rad posluša oktete-in bobe, rešeti *s-to, ker se njegovo srce omehča ob ča-rbni melod ji na oune pesm . Ne. ne, kajti slivenske okt le imajo radi tud Hdi"d-cj n Am ričan1, in spl h Evri, pci in ne-Evropc;, pr tem pa niso, razen estetski, zv -ti nobeni drugi dolžnosti! Zvestoba len r’ na : pes n > '1 zvestobe. Zato pa p"mem zvestoba slovenski samobitnost; danes za nas predvsem to, da se vse i bčestv zavestno pnv; že za dosego skupnega smrtra, ki je lahko samo ta, da predamo pri- Uspeh zborov presegel vsa pričakovanja Zbor PD «Vesna» iz Križa p.v. Frančka Žerjala Osrednji ljudsko-prosvetni del nedeljske Prešernove proslave v Kulturnem domu je bil vsekakor nastop enajstih pevskih zborov s Triaikaga in z Goriškega jn , pa združeni nastop vseh moških pevcev. Ge bi to letošnjo revijo naših zborov primerjali z zadnjima dvema, bi se morali nujno povrniti k že večkrat ugotovljenemu dejstvu, da je zborovsko petje pač še vedno in bo najbrž tudi še za lep čas naprej, glavna in — žal — skoraj edina oblika ljudsko-prosvetnega delovanja, ki je tako čvrsto zakoreninjena, da lahko premaga tudi bolj ali manj dolga obdobja krize in se potem spet povzdigne do višin, dostojnih ali skoraj dostojnih naših lepih tradicij na tem področju. V primerjavi z zadnjima dvema revijama torej, je bila tokratna nedvomno najboljša po kvaliteti izvajanja in po znatni izenačenosti nastopajočih zborov, saj o kakšnih večjih spodrsljajih pri kakšnem zboru skoraj ne bi mogli govoriti. V kolikor pa je ta razUka le obstajala je bila pogojena bolj v večji ali manjši številčnosti zbora, v časovno krajšem ali daljšem obstoju zbora in njegove trenutne sestave, kot pa morda v pomanjkanju dobrih glasov ali pa celo v pomanjkanju prizadevnosti in občutka za resno zborovsko petje. Nasprotno, zdi se mi, da je prav v prizadevnosti pevcev in njihovih pevovodij, v skrbnosti priprav za to revijo in ob miselni in odgovarjajoči izbiri repertoarja ter ne nazadnje v izrazitem občutku za zborovsko podajanje — ki mm je pač v krvi — iskati glavne razloge za uspeh nedeljske revije, ki je presegel vsa pričakovanja. Pa še nekaj smo lahko ugotovili, kar vzbuja zadoščenje in upanje, da bodo prihodnji nastopi naših marljivih pevcev lahko še boljši: v mnogih zborih smo videli lepo število, pri nekaterih celo prevladujoče, mladih pevcev in zlasti pevk, ki so vnesli v zbore svežino glasov in sproščenost petja. Morda se je najbolj pomlajenim zborom v manjši meri še poznala nedopolnjena glasovna zli-tost s starejšimi pevci,, toda to bo odpadlo z vajami in potem bodo prav ti zbori tisti, ki nam bodo lahko pripravili še največ zadovoljstva in lepih nastopov. In še nekaj o zborih na splošna, kar jim je treba pripisati v dobro. Za vtis, ki ga kak zbor naredi na poslušalce, ni nevaino, kako se predstavi na odru. Tokrat je bilo prihajanje in odhajanje pevcev z odra, njihovo razvrščanje in njihova individualna in kolektivna disciplina skoraj brezhibna. Vse je bilo gladko in tekoče, prijetno ne samo za uho, temveč tudi za oko; vse se je harmonizira-lo z okoljem našega novega Kulturnega doma, s prazničnim razpoloženjem v poduhovljenem smislu uživanja lepega in navdušujočega, v lepem in navdušujočem hramu kulture in prosvete. Prvi iz lepega števila enajstih, se je predstavil zbor prosvetnega društva est, da bo ob nji sleherni naš človek čutil, da je nekomu za svoje življenje in dejanje odgovoren. Da, to je tisto, kar nam je zdaj potrebno; zakaj kljub vsem tujim in domačim strankam in strančicam, na katere smo razmr-vild svoj« sile, nimamo ni <<> r, pred komer bj se lahko spovedali, ko grešimo proti svojemu rodu. Zato je nujno, da se zberemo ob skupnem ognju, ki mm ga je prižgal Prešeren in ki so nam ga razživili naši veliki možje v^e do Cankarja, Ketteja in Kosovela. Zato pa niti malo še ne pomeni, da smo lahko mirni s svojo vestjo, če smo izšolali svoje sinove v slovenski šoli, ampak mora vsak izmed nas poskrbeti tudi zato, da ostane tudi okolje u-giašeno po duhu izročila, vsak izmed nas se mora potruditi, da okolje počasi ozdravi tam, kjer je ranjeno. Biti zvest Prešernu pomeni še, da moramo biti vsak izmed nas an vsi skupaj zavedni nosilci zavesti skupnosti, to se pravi; živeti in ukrepati moramo tako, da bodo naši znanci in prijatelji čutili našo bližino, ko bo do odločali, če naj se ali naj sa ne odrežejo od narodovega telesa; da bodo potem čutili, kako so ostali sami; čutili, da so kakor voda, ki se izgublja v pesku in ne bo nikoli več našla ne čistosti ne miru rodnega studenca. In če naj to svoje premišljevanje končamo s Prešernovo besedo, se bomo pač morali še enkrat začuditi, kako večna je njegova resnica. Zakaj tudi na naš primer je mislil, ko je pisal svojo oporoko. Kot silen, nič nacionalistično ozek duh se v nji seveda razgleduje po širokem obzorju prihodnosti in želi vsem narodom mir in vsem sosedom iskreno prijateljstvo; vendar pa poprej poskrbi za svoj rod, za usodo svojih ljudi. In glejte, tedaj se mu, jasnovidcu, razodene, da je od slovenskega dekleta odvisno, kako bo slovenski človek zdržal pod pritiskom stoletij: zii take je mladenke, ko naše je krvi dekle pravi ves iz sebe, a temu občudovanju hitro doda; naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikovi Da, izročil je slovensko prihodnost najpoprej v naročje mladenki, dekletu, ženi, ki je simbol lepote in ljubezni in ki lepoto in ljubezen lahko razvija v nedogled s svojim materinstvom. Nenadoma pa se zave, kako velika bo skušnjava, kateri bodo izpostavljeni vsi naši mladi ljudje. Mladenčt! tedaj vzklikne ljubezni domačije nobeden naj vam ne vsmrti s trup ker zdaj vas kakor nas jo srčno branit kliče čas! Jo srčno branit kliče čas! To se pravi, da kljub posebnemu pkviru, v katerem je zbrano naše tukajšnje občestvo, vendar nismo sami. Prešerna imamo v svoji sredi, preroka, ki nam kaže pot, nas opogumlja in sood-buja v zvestobi, nas spominja na dolžnost, pred katero smo vsi enaki, pred katero moramo najti pot za kulturno spravo, za kulturno širino, ki naj nas usposobi. da si sežemo v roke in rešimo narodovo čast. Samo tako bomo dragocenost, ki se je rešila skozi smrtne nevarnosti, in ki nam ie bila izročena v varstvo, predali nedotaknjeno v naročje prihodnosti. Samo tako bodo manj skeleče pesnikove misli, da Slouenec ne ljubi matere, vanj upajoče. Samo tako se bo spolnila njegova srčna želja. da zbudil bi Slovenšč’no celo da bi vrnili k nam se časi sreče. Kil Radio Trst A TOREK, 16. FEBRUARJA 1965 Nacionalni program 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas- 8.30 Jutranji pozdrav; 9 10 Straha; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 ni iz albuma; 8.45 Popevke; 10.00 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek Operna antologija; 10.30 šola; s poslušalkami; 13.30 Glasba po H-00 Sprehod skozi čas; JI.15 Lit-željah; 17.00 «Musici del Friuli«; vanske narodne pesmi; 11.30 Me- 17.20 Italijanščina; 17.35 Glasbeni lodije, 11.45 Skladbe za godala; kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Li- Sodobna ital. glasba; 19.00 Vihra- kovne umetnosti: 15.45 Gospodar-fonist Milt Jackson; 19.15 Tone ska rubrika; 16.00 Program za Penko: »Jesenček«; 19.30 Izbor najmlajše; 16.30 Komorna glas-motivov; 20.00 Spoti;; 20.35 Kultur- ba: 17.25 S1mf. koncert; 18.50 ni odmevi; 21.00 Kromatlčna fan- Velike iznajdbe: motorji; 18.10 tazlja; 22.00 Slovenske novele; Oddaja za delavce; 20.30 J. Re- 22.20 Solistični inštrumenti; 22.35 nard: »It sionor Vernet«; 22.30 Plešite z nami. Plesna glasba jrs t II. program „ „ , 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; pesmi; 12.00 Danes v glasbi; 14.00 13.15 Juke box; 13.50 E. Barto- Pevci; 14.45 Glasbeni koktail: 15.15 lini: »Dva mostova v Caracasu«; Ponevke: 15.35 Koncert; 16.00 Ran-14.?0 Orkester Casamasslma; 14.40 sodija: 16 50 Ital.' narodne pesmi; D. Dardi: Marcelin d’01ivo. 17.35 Enciklopedija; 17.35 Caian- ka; 18.35 Enotni' razred; 18 50 Vaši izbranci; 20.00 Pozor na ritem; 21.00 Sama glasba; 22.15 Jazz. III. program 18,30 Pregled jug. kulture; 18.45 Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Od opere do opelrel 12.00 in 12.55 Glasba po ......._____________ željah; 13.40 Popevke; 14.00 Šola Frescobaldijeve skladbe; 19.15. Tu-In življenje; 14.20 Zbor «Bodra ji periodični tisk: 19.30 Schumann smjana«; 15.00 Za oddih in raz- m Prokofjev; 20.40 Giardinijev vedrilo; 15.45 Slov. narodne; 16.00 trlo št. 1 in Haydnova sonata; 21.20 Dela L. Janačka; 22.15 Radijska črtic«- 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Ansambel B. Franka in B. Lesjaka; 8.25 Melodije; 8.55 Šola; Glasbeni paberki; v torek; 17.10 Zim 16.35 Zmenek Zima, kaj počneš?; 17.40 Glasba ln fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje M. Terzi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Fibič: Idila, opus 39. 9.25 Iz I. dejanja Puccinijeve «Madame Butterfly»; 9.45 Orkester A. Barelli; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Narodne; 12.30 Iz koncertov ln simfonij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 šola: 14.35 Nova pesmica; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Jug. ansambli zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist Andrej Jarc; 20.20 Radijska igra; 21.22 Serenadni večer; 22.10 Zabavne melodije; 23.05 Nočni koncert. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Program za naj-mlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19 15 Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura; 19.55 Športne vesti, kronika in v oar-lamentu; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »La storia del generale Cu-stern; 23.15 Dnevnik. (I. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Zanimivosti o avtomobilizmu: 22.15 Prigode v Južnih morjih: Velika žeja; 23.05 športne vesti. Jug. televizija 16.00 Moti va: Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju — zaključni nastop; 18.30 Rezerviran Čas: 19.30 Poročila; 19.35 TV tribuna; 20.00 Slovenski film: »Jara gospoda«; 21.45 Poročila. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Utegnilo bi se zgoditi, da s svojo omahljivostjo pokvarite vse. Uresničili boste svoj čustveni načrt. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neko srečanje vam bo zagotovilo nove ugodne perspektive. Pazite, da ne postanete brezvestni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V vašem delu vas bo vodila zares odlična zamisel. Bodite bolj pravični do onih, ki vas ljubijo. RAK (od 22.6. do »2.7.) Izredno boste razpoloženi za delo, toda pazite se pred lahkomiselnostjo. Poglabljajte svoje prijateljske zveze. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri izvajanju svojih načrtov, se predvsem oprite na neki dragocen nasvet. Ne HOROSKOP žalostno» in Pregljevo «Prelepa je bodite preveč samoljubni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes vam bo nadvse potrebna povečana budnost. Dokazali boste, da ste kos tudi najtežjim vzgojnim problemom. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V svojem delu posvetite večjo pozornost nekaterim detajlom. Nepričakovan dogodek vas bo prijetno presenetil. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Današnje okoliščine niso primerne za tvegane poslovne podvige. Skušajte postati bolj odločni.' STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Odlične možnosti za osebe, ki prihajajo v stik z ljudstvom. Na čustvenem področju ne bo nobenih sprememb. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce si želite uspeha, skušajte biti pri reševanju problemov bolj objektivni. Prijeten večer z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Danes se vam bodo vsa vprašanja zdela zelo težavna. Skušajte biti manj napadalni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo izpolnjen z izredno intenzivno dejavnostjo. Ne zanesite se preveč na osebo, ki vam nenehno zagotavlja svoje prijateljstvo. Vreme včeraj: najviSja temperatura 8.5. najnižja 5.2, ob 19 url 6.2; zjj^čn* tlak 10lj),5 raste, Veter severovzhodnik 25 km s sunki 45 km, vlaga 22 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 7.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 16. februarja Danilo Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.33 Dolžina dneva 10.26. Luna vzide ob 18.08 in zatone ob 7.45 Jutri, SREDA, 17. lebruarja Silvin NA SINOČNJI SEJ! TRŽAŠKEGA 0RČINSKEGA SVETA | Spstonflk k nitmi jp SESTANEK STALNIH DEŽELNIH KOMISIJ 1 v i j • nnv m— mm m Slovensko gledališče v Trstu vobramboladjedelniceSv.Marka Predlog KPI za sestavo odbora za obrambo tržaškega gospodarstva in predlog PSI za čimprejšnji sestanek načelnikov svetovalskih skupin ■ Obsodba stališča PRI do nedavnih upravnih in političnih sporazumov Zatem Je župan dejal, da bo odgovoril na vprašanja glede ladjedelnice Sv. Marka, ki so mu Jih predložili svetovalci Pincherle (PS IUP), Coloni (KD), Burlo (KPI), Ferfoglia (EU), Morpurgo in Trau-ner (PLD in Pittonl (PSI). Takoj nato je liberalec Morpurgo predlagal, naj bi župan odgovoril na njegovo vprašanje, ki mu ga je poslal šele včeraj in ki se nanaša «na stanje občinskega odbora po odstopu republikanskega odbornika)). Liberalec Je trdil, da je odbor sedaj v manjšini in da je treba zato čimprej overoviti njegovo trdnost. župan je ta njegov predlog zavrnil, ker je menil, da mnogo važnejše vprašanje ladjedelnice Sv. Marka kot pa ostavka odborn. Baz-zara, o kateri pa Je zagotovil, da bodo bolj obširno govorili na prihodnji seji, ko bo moral obClnskl svet ostavko potrditi. Kot običajno, je tudi ob tej priložnosti prišlo do prepira med demokristjani in liberalci, ki so očitali županu, da se boji govoriti o tem zato, ker Je odbor sedaj ostal v manjšini (dejansko to ni res, saj podpira odbor še vedno najmanj 31 svetovalcev). Nato je župan odgovoril na vsa do sedaj predložena vprašanja o ladjedelnici Sv. Marka. Povedal je, da je bil nedavno skupno s pred- Sinoči je bila seja tržaškega občinskega sveta, župan dr. Franzil je najprej sporočil svetovalcem, da je poslal novemu predsedniku pokrajine dr. Savonl pozdravno brzojavko z željami in voščili novi pokrajinski upravi za njeno plodno delo. Nato Je župan sporočil svetovalcem, da je imela izvolitev novega pokrajinskega odbora in novega devinsko-nabrežinskega občinskega odbora čudne posledice pri republikanski stranki v Trstu, ki je naročila svojemu predstavniku v tržaškem občinskem odboru, da mora podati ostavko. Republikanski odbornik, je dejal župan, je sicer podal ostavko, hkrati pa je izjavil, da izhaja njegova ostavka iz popolnoma drugačnih razlogov, kot Jih navaja njegova stranka, župan je nadalje dejal, da so trditve republikancev glede tega njihovega koraka popolnoma neosnova-ne ter je poudaril, da sta KD in PSI že odgovorili na obtožbe PRI ter ugotovili, da se občinski program postopoma izvaja, župan je ob zaključku izrazil svoje obžalovanje zaradi stališča republikancev do politike levega centra v Trstu, in predvsem do programske vsebine, kot tudi v pogledu odnosa do narodnostne manjšine. Dr. Angel Kukanja 60-letnik Po uspešno zaključenih pravnih študijah in po promorivanju se je zaposlil kot praktikant pri odvetniku dr. Veselu v Trstu, obenem pa nadaljeval študije in priprave za vpis v prokuratorsko zbornico. Seveda je imel pri tem spričo obsodbe pred posebnim sodiščem in spričo svoje vsestranske narodne aktivnosti velike težave, razen tega pa ga je njegovo intenzivno delovanje v ilegalnih antifašističnih in narodnih organizacijah leta 1940 spet spravilo v zapor in skupno z večjo skupino tržaških in goriških slovenskih antifašistov ponovno pred posebno sodišče na znanem Tomažičevem procesu, na katerem je fašistični sodni zbor izrekel 9 štartnih obsodb, od katerih so bile potem štiri spremenjene v dosmrtno ječo, ter vrsto obsodb na zaporno kazen od 6 do 30 let. Naš, današnji ..jubilant dr,- Angel Kukanja je bil obsojen na 16 let zapora, toda razplamteli ogenj antifašističnega odpora, ki ga je zavestno pomagal netiti tudi Kukanja, je preprečil, da bi jih odsedel v celoti. V zaporu v Castelfrancu pri Modeni je dočakal zlom fašizma, na svobodo pa je prišel še le v l. 1944, ko se je spet vrnil v Trst, dosegel najprej vpis v prokuratorsko zbornico in nato po osvoboditvi l. 1946 tudi vpis v odvetniško zbornico. Od takrat ima v svojem rodnem mestu tudi lastno odvetniško pisarno. Kot je fašistično razdobje zahtevalo od narodno zavednega mladeniča celega moža, tako se je tudi po osvoboditvi oprijel dela v novih pogojih, ki' pa so prav tako zahtevali in še zahtevajo ljudi predanosti, odločnosti, požrtvovalnosti in sposobnosti. Dr. Angel Kukanja je bil povsod tam, kjer je bil potreben in kamor ga je klicala dolžnost. Nobenemu delu se nikoli niti za trenutek ni odtegoval in njegov delež v povojnih prizadevanjih za naše narodne pravice je dragocen člen verige, ki še ni sklenjena in ki bo še zahtevala njegovega sodelovanja kot javnega delavca in temeljitega pravnika. Ko bi mogel našteti vse funkcije, ki so mu bile zaupane v teh burnih dvajsetih letih po zmagi svobodoljubnih sil človeštva nad fašističnim mračnjaštvom? Bil je član izvršnčga odbora OF, načelnik pravnega oddel- ' ka pri MOS (Mestnem osvobodilnem svetu), član glavnega odbora SIAU, prvi predsednik SKGZ, potem član njenega predsedstva, načelnik komisije za tisk in sedaj načelnik komisije za gospodarstvo pri SKGZ, dolgoletni predsednik upravnega sveta založništva tržaškega tiska soustanovitelj in večletni predsednik Narodne in študijske knjižnice itd. Prav tako je danes predsednik upravnega sveta Tržaške kreditne banke, podpredsednik Odbora za zgraditev Kulturnega doma, član društva sPrav-nik», in morda še kaj, kar nam sedaj ne pride v spomin. Povsod je cenjeno njegovo delo, ki ga odlikuje silna skoraj znanstvena natančnost. Toda za to tipično značilnostjo njegovega značaja, ki bi lahko dajala tudi vtis človeka, vsega pogreznjenega v sistematičnost in metodičnost, človeka odmaknjenega od življenjskosti, se krije človek širokih humanih pogledov in bogate srčne kulture, človek vedrega smeha in prijazne bodreče besede za vsakogar, ki jo razdaja z isto radodarnostjo kot jo je sprejemal takrat, ko jo je sam potreboval v težkih letih svoje mladosti. In kaj naj našemu jubilantu želimo za njegovo 60-letnico? Da bi še mnogo let delal zdrav in čil za našo slovensko skupnost v Italiji, da bi še dolgo let uspešno o-pravljal svoj odvetniški poklic in da bi tudi vnaprej, kot doslej, kazal vso svojo naklonjenost našemu listu, ki mu dolguje marsikatero zavzeto pravno besedo, pred sodiščem, zlasti ko je tekla še nedokončana pravda za razveljavljanje zloglasnih paragrafov o prepovedi rabe slovenščine. Skratka želimo mu čimveč osebnega zadovoljstva ki naj ga spremlja v zavesti, da je svojih 60 let odslužil pošteno, in koristno in da je na prehojeno pot lahko upravičeno ponosen. , J- k. stavniki nekaterih drugih ustanov čin borbe občinske uprave za ohra- Ko ga gledaš, kako jo urnih korakov reže po ulici, običajno z aktovko v rokah in nepogrešljivo s črnim klobukom z navzgor zavihanimi krajci na glavi, se vprašaš: koliko vendar ima na plečih ta večni mladenič ravne postave in ostrega pogleda. Prav danes jih ima 60. Kdo? Odvetnik dr. Angel Kukanja vendar. Kdo ve, če mu bo prav, da se danes, ob njegovi 60-letnici malo več pomudimo pri njem, pri njegovi preteklosti in sedanjosti. Navsezdanjc vseh teh njegovih 60 let življenja ni samo njegovih, temveč v dobršni meri tudi naših. vse naše trpeče slovenske skupnosti na Tržaškem, za katero je delal in dela, vsem težavam in nevšečnostim v brk. N.aš današnji jubilant se je rodil 16.2.1905 v Trstu kot sin revne delavske družine. Že zelo zgodaj je izgubil očeta in vse breme vzdrževanja družine s štirimi otroki je padlo na vdovo. Težko so se prebijali skozi življenje s tipično Vztrajnostjo delavskih slovenskih družin in mladi Angel je po o-pravljeni osnovni šoli kljub vsem stiskam lahko dokončal srednješolske študije v Trstu na nemški gimnaziji in nato v Ljubljani. Po maturi se je vrnil v Trst in se že kot zrel mladenič, vzgojen v duhu in ljubezni do lastnega rodu, vključil v takratno delovanje mladinskih društev, kar ga l. 1930 prvič privedlo pred zloglasno fašistično posebno sodišče 3n vzaščito države» pod obtožbo, da je skupno z desetimi soobtoženci sodeloval pri društvih «Di-jaška Matica» in «Edinost» kljub fašističnemu dekretu o njunem razpustu, in sodeloval pri izdajanju študijskih podpor potrebnim slovenskim študentom. Sodišče je v tem videlo «poskus angažiranja mladine v službi Jugoslavije» in kot dokaz navedlo panoramske slike Neaplja, «ki bi lahko služile tudi v vohunske namene». Angel Kukanja je bil takrat obsojen na štiri leta zapora skupno z istrskimi študenti Bradamante-jem, Lazaričem, Zmakom, uradnikom in glavnim urednikom «Istrske riječis Antonom Ivešo ter odvetnikom dr. Vratovičem, predsednikom društva «Edinost» za Istro, 'ki je dobil 10 let. Po vrnitvi iz zapora v Trst se je lotil z vso resnostjo visokošolskega študija. Vpisal se je na pravno fakulteto univerze v Padovi in z njemu že takrat lastno natančnostjo in zavzetostjo polagal izpite in se pripravljal, dg kot mladi pravnik vstopi v javno življenje. Seveda so tudi njegova visokošolska leta tekla v sti-skah in pomanjkanju, kot pač večini takratne slovenske študirajoče mladine. Od doma so mu lahko pomagali le s skromnimi sredstvi, zato se je tudi sam ukvarjal z žurnalistiko in publicistiko, h kateri pa ga je v znatni meri vlekla tudi novinarska žilica, ki mu tu in tam še danes ponagaja. Kot publicist in urednik je sodeloval pri «Edinosti» in «Novicah», še posebno aktivno pa je s članki in .uradniškim delom pomagal pri izdajanju koledarja in knjig «Goriške Matice», pri zbirki «Bibliote-ka» in pri zborniku «Lučr>, ki ga je urejeval dr. Čermelj. Se danes se rad spominja, koliko ur je v sedanji tiskarni «Graphis» presedel za uredniško, pa tudi za korek-torsko mizo, v Rimu, kamor je šel, da se pozanima, kako je z vprašanjem obstoja ladjedelnice Sv. Marka. Potem ko je obširno govoril o vesteh, ki so se nedavno pojavile v raznih časnikih, da namerava vlada v okviru petletnega gospodarskega načrta o-mejiti proizvodno zmogljivost italijanske ladjedelske industrije IRI od sedanjih 800.000 ton na 500.000 ton letno, Je dejal, da mu Je predsednik CNEL, kjer sedaj proučujejo vladni gospodarski načrt, zagotovil, da se v tem načrtu nikjer ne omenja katere ladjedelnice naj bi zaprli ali pa v katerih ladjedelnicah naj bi spremenili proizvodnjo. Načrt samo omenja nujnost zmanjšanja proizvodne zmogljivosti ladjedelske industrije na 500.000 ton letno, ter da bo treba poskrbeti, da se bo delovna sila, ki ne bo več zaposlena v ladjedelstvu, zaposlila drugje. Voditelji IRI-Fincantieri pa so dali tržaški delegaciji vedeti, da je tre*>a koncentrirati ladjedel-sko industrijo (govori se samo v Tržiču, v Castellammare dl Stab-bia in v Genovi) in da je možno, da bo treba spremeniti proizvodnjo drugih manj važnih ladjedelnic, ne da bi kaj bolj točno povedali, kako nameravajo vse to narediti. župan je nato izjavil, da bo treba sedaj močno pritisniti na vladne organe, da se prepreči morebitna zapora tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Poudaril je, da je potrebno, da se za to zavzamejo tudi pokrajinska in deželna uprava. Svetovalec dr. Pincherle se je zahvalil županu za njegovo posredovanje in za zanimanje odbora, hkrati pa Je dejal, da je vprašanje ladjedelnice Sv. Marka tako veliko, da bi ga bilo treba obravnavati na izredni seji občinskega sveta, na kateri bi morali sprejeti enoten sklep in ga enotno zagovarjati v Rimu. Demokrlstjanski svetovalec Coloni ni bil preveč jasen v svojem stališču, dejal pa je, da je treba storiti vse, da se prepreči uničenje tržaške ladjedelske industrije. Nato je predložil v odobritev resolucijo, ki ne omenja enotnega nastopa v Rimu vseh političnih gospodarskih. sindikalnih in drugih sil. Za komuniste je govoril sindikalist Burlo, ki je poudaril, da je potrebno, da se v Trstu organizira skupna odločna akcija vseh političnih in gospodarskih sil za o-brambo ladjedelske industrije. Burlo je dejal, da Je minister za trgovinsko mornarico Spagnolll pred nedavnim odkrito povedal na nekem javnem zborovanju v La Spe-zll, da bodo zaradi skrčenja ladjedelske industrije žrtvovali ladjedelnice v Trstu, Livornu in v Benetkah. Svetovalec je povedal, da so sindikalne organizacije že sklenile napovedati splošno stavko v obrambo Sv. Marka, če bi to ladjedelnico zaprli, je dejal Burlo, bi bilo prizadetih 2500 delavcev Sv. Marka, 1500 delavcev raznih zunanjih podjetij, ki delajo v ladjedelnici, in od 8000 do 10.000 delavcev raznih drugih podjetij, ki so posredno ali neposredno povezane z ladjedelsko proizvodnjo. Burlo je nato predlagal, naj bi v Trstu čimprej sestavili odbor za obrambo tržaškega gospodarstva, v katerem bi moralo biti zastopano vse mesto. Svetovalec Ferfoglia (EU) in liberalec Trauner sta se strinjala z enotnim nastopom in s tem podprla predloge dr. Pincherla in Burla. Socialist Pittoni je pohvalil zanimanje župana in odbora za to važno vprašanje. Kljub temu pa, je dejal Pittoni, da je stanje zelo resno. Naša skupina in KPI sta že pred leti predlagali enoten nastop za obrambo tržaškega gospodarstva. Potem ko Je preči tal člen vsedržavnega petletnega gospodarskega načrta o ladjedelski industriji, je dejal, da se tržaški socialisti ne strinjajo s tem členom načrta. Zato je tudi on dejal, da je potrebno nastopiti enotno v obrambo Sv. Marka. Nato je predlagal, naj se čimprej sestanejo načelniki svetovalskih skupin, ki naj določijo na- nitev tržaške ladjedelske industrije. Po končanih izjavah svetovalcev Je župan dejal, da so bile predložene nekatere resolucije, o katerih bo odločal odbor. Zagotovil Je, da nima nič proti, da se sestanejo načelniki skupin. Občinski svet je nato odobril nekaj sklepov upravnega značaja, med katerimi tudi sklep o prizivu proti statutu o združitvi bolnišnice dojenčkov z otroško bolnišnico «Burlo Garofolo». Nato je bila na osnovi resolucije liberalcev sestavljena komisija občinskega sveta, ki bo marala skupno s pristojnimi občinskimi uradi sestaviti nov pravilnik mestnih redarjev. Predavanje o Sv. Marku v sekciji KPI pri Sv. Ivanu Danes ob 20. uri bo na rajonskem sedežu KPI v Ul. S. Cili-no 103 predavanje pokrajinskega svetovalca Pina Burla o temi: »Ladjedelnice Sv. Marka ne smejo ukiniti«. Predavanju bo sledila razprava. Te dni se je sestala pokrajinska j komisija za šolstvo tržaške federacije PSI. Predsedoval je prof. Tul-lio Balzano, navzoč pa je bil tudi namestnik tajnika federacije prof. Paolo Medani. Komisija je proučila vprašanje zakonitega priznanja usposobljenostnih diplom državnih strokovnih zavodov za katero v javnih upravah. Komisija je priznala, da so zahteve dijakov teh zavodov po priznanju in ustrezni ocenitvi njihovih diplom popolnoma upravičene ter je izjavila, da bo podpirala njihovo akcijo, ki jo bodo začeli v prihodnjih dneh po vsej državi. Poleg tega je komisija sklenila, da bo intervenirala pri podtajniku za javno šolstvo Pieru Caleffiju ter pri članu komisije za javno šolstvo pri poslanski zbornici Trista-nu Codignoli, da bi parlament čimprej odobril zakonski osnutek, ki ga je svoj čas pripravila vlada. Sestava miljskcga občinskega odbora V petek se je pod predsedstvom župana Milla sestal miljski občinski odbor, da bi razdelil odborni-ška mesta. Bonomo Tominez je bil imenovan za odbornika za osebje, socialno skrbstvo in delo, Giordano Pacco za odbornika za urbanistiko, regulacijski načrt in turizem, Kilijan Ferluga za odbornika za finance in proračun, Nereo Martinel. li za odbornika za javno šolstvo in prireditve. Nadalje so izbrali dva namestnika odbornikov in sicer Romilda Chinchia za zdravstvo in higieno ter Luciana Cicogno za šport in 'mladino. Zupan Millo pa je pridržal zase odborništvo jav nih del in javnih služb. o odboru za razvoj turizma Odbor bo imel posvetovalno vlogo in bo v pomoč pristojnemu odborništvu Danes se sestane pod predsedstvom prof. Cumbata peta stalna komisija deželnega sveta za javna dela, urbanistiko in turizem, ki bo razpravljala o zakonskem osnutku deželnega odbora o ustanovitvi deželnega odbora za turizem. Pobudo za zakonski osnutek je dal podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci, ki je tudi deželni odbornik za prevozništvo in turizem. Namen zakona je dopolniti odborništvo s posvetovalnim organom, v katerem bodo zastopane vse prizadete kategorije in s katerega pomočjo se bodo laže pripravljali programi za pospeševanje turizma v Furla-niji-Julij-ski krajini. Stalni razvoj turizma ter potreba po novih sredstvih za njegovo pospeševanje terjata sodelovanje med javnimi ustanovami in operaterji, da se okrepi propaganda turističnih središč, da se izboljšajo sedanje naprave ter u-stvarijo nove na področjih, ki so znana po svojih naravnih lepotah, katera pa niso bila doslej ravno zaradi pomanjkljivih naprav dovolj obiskovana. Iz tega se vidi, da je deželni odbor naklonjen stalnemu sodelovanju med deželo ter gospodarskimi operaterji z ustanavljanjem stalniji posvetovalnih teles. Odbor za turizem bo dajal razne nasvete pristojnemu odborništvu, hkrati pa bo lahko predlagal deželnemu odboru ukrepe za okrepitev turistične dejavnosti in gostinstva v vsej deželi. V odboru bo kakih 40 članov. Med njimi bodo tudi odborniki za javna dela, šolstvo in kulturne dejavnosti ter za prevozništvo in turizem. Odbornik za turizem bo tudi predsedoval odboru. Poleg odbornikov bodo zastopani v odboru predstavniki pokrajinskih turističnih ustanov, letoviščarskih ustanov, združenj «Pro loco», trgovinskih zbornic, gostincev, hotelirjev, potovalnih uradov, zakupnikov avtobusnih zvez, sindikatov, Italijanskega alpinskega kluba, Italijanskega avtomobilskega kluba in tiska. Jutri pa se sestane tretja stalna komisija za javno šolstvo, delo, socialno skrbstvo in zdravstvo, ki bo proučila zakonski osnutek svetovalca Ginaldija o spopolnitvi programa državljanske vzgoje in javnega prava v višjih srednjih šolah. iiiiiiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiliiiiiiiiiihmiiiiiiiiiiiiiiiitiniiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiTiHiiiiiif Hlinil SESTANEK VODSTVENEGA SVETA NOVE DZ-CGIL Proglasitev splošne stavke proti ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka Tajništvo Nove delavske zbornice se bo sporazumelo o stavki z drugo sindikalno organizacijo Včeraj se je vodstveni odbor Nove delavske zbornice CGIL sestal na izredni seji ter proučil položaj ladjedelnice Sv. Marka, kateri grozi ukinitev. Odbor je ugotovil, da je ladjedelnica v nevarnosti, ker petletni gospodarski načrt ne predvideva organske politike reorganizacije in okrepitve ladjedelniškega_ sektorja, marveč "skrčenje njegove proizvodne dejavnosti. S tem ograža zaposlitev številnih skupin visoko speciali-zira.nih delavcev in proiz- vodnih enot, na katerih sloni gospodarstvo celih mest, kar velja tudi za Trst, kjer je ladjedelnica Sv. Marka eden izmed ključnih gospodarskih položajev. Na sestanku so poudarili odločno nasprotovanje Nove delavske zbornice tem načrtom ter zahtevali ponovno proučitev vse politične usmeritve, po kateri se ravnajo načrti državne industrije. Ti načrti, njih smotri in izbire morajo biti v skladu z načrtovanjem, ki bo težilo za obnovitvijo struktur v državi. Nadalje so poudarili zahtevo, da mora imeti pri načrtovanju prednost razvoj učinkovite ladjedelniške industrije, tesno povezan z večjo javno pobudo na vsem področju pomorskega gospodarstva. Zaradi tega je treba spremeniti ves petletni načrt, ki se tiče teh panog. V zvezi s tem meni vodstveni odbor, da je potrebna odločna akcija delavcev kot odgovor na napad na ladjedelnico Sv. Marka in na mestnd gospodarstvo. Zato pooblašča odbor tajništvo Nove DZ, da proglasi splošno protestno stavko sporazumno z drugo sindikah no organizacijo ter da da vse potrebne druge pobude za rešitev največje mestne ladjedelnice in napredka tržaškega gospodarstva. Odbor izraža željo, da bi izrekli solidarnost z delavci tudi vsi go- spodarski operaterji, tako da bi prišlo do enotnega nastopa vseh gospodarskih in socialnih sil v mestu proti osrednjim oblastem. Zasedanje o prehrani Danes bo v prostorih Pokrajinske uprave v Vidimu sestanek, na katerem bodo razpravljali o vprašanjih prehrane. Sestanka se bodo udeležili, dežglni odbornik za higieno in zdravstvo dr. Nardini, glavni ravnatelj ministrstva za zdravstvo in higieno prof. Dome-nico Miraglia, ravnatelj Vsedržavnega zavoda za prehrano prof. Sa-bato Visco in funkcionarji deželnega bdborništva z dr. Nemcem na čelu. Programske obveznosti zdravstvene politike dežele predvidevajo tudi podrobne raziskave na razpolago za hitro rešitev te zamisli, zato bi bilo treba, da bi gospodarske organizacije in industrijska podjetja dežele Furla-nija-Julijska krajina ter sosednih področij dodala s svoje strani nekaj denarnih sredstev, tako da bi nova avto cesta lahko hitreje stekla v splošno korist prizadetih področij. « id S V sredo, 17. t. m. ob 19. uri bosta v dvorani kulturnega krožka »Rodolfo Morandi« na Trgu San Giovanni 1 Mario Bettoli, deželni tajnik CGIL in Francesco Franco, član pokrajinskega vodstva FIOM, vodila debato o temi «VI. vsedržavni kongres CGIL.« Avtomobilist zavozil v gručo ljudi pri Domju na področju prehrane, kar je ze- Prevelika radovednost in nepaz-lo važno za javno zdravstvo. Na ■ ljivost sta bili krivi nesreči, ki se sestanku bodo položili tudi temelje za prvo deželno zasedanje o prehrani, ki bo v septembru in ki se ga bodo udeležili številni strokovnjaki. Avtomobilski klubi za gradnjo avtoceste od Trsta do Benetk Na sestanku predsednikov in ravnateljev avtomobilskih klubov iz treh Benečij, ki je bil včeraj na sedežu te organizacije v Trstu, je njen predsednik dr. Bassani med drugim poudaril potrebo, da se avto cesta Trst-Benetke z odseki proti diržavni meji čimprčj uresniči. Govornik je dodal, da Je država dala premalo denarja iiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiuiiiiTiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii RAZGOVORI O LETOŠNJEM SEJMU ALPE-ADRIA Predstavniki tržaške, goriške in videmske zbornice v Ljubljani Predlogi za poenostavljenje plačilnih postopkov - Razgovori o blagovni strukturi Predlog za povečanje vrednosti blagovnih spiskov od 2 na 3 milijarde v vsako smer Sinoči so se iz Ljubljane vrnili predstavniki tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice, ki so se na sedežu Gospodarske zbornice za Slovenijo posvetovali s elani ljubljanske gospodarske organizacije o pripravah za skorajšnji 4. mednarodni sejem obmejne blagovne menjave «Alpe-Adrla», ki bo na Gospodarskem razstavišču v času od 15. do 23. maja letos. Za tržaško trgovinsko zbornico so se sestanka udeležili dr. E. Vatta, namesto predsednika dr. R. Caidassi-ja, ki je bil službeno zadržan drugje, Dušan Košuta, načelnik zunanjetrgovinskega odseka zbornice dr. Maurel ter načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino pri vladnem komisariatu dr. Tornada. Slovenske gospodarske kroge so na sestanku predstavljali predsednik Gospodarske zbornice za Slovenijo R. Jerman, podpredsednika dr. Dolhar in dr. Vujič, dr. Novak, dr. Burger, predstavnik Narodne banke dr. Skala, Inž. F. Kneževič, predsednik koprske gospodarske zbornice Lesjak, itd. Na sestanku so strokovnjaki razpravljali o številnih vprašanjih, id zadevajo poslovanje v zvezi s sejmom «Alpe-Adria» iz leta 1963 in 1964 ter o pripravah na letošnjo četrto prireditev. V zvezi s poslova-Injem iz preteklih let so strokovnja- ki vzeli v pretres zlasti potek vezanih poslov in ustreznih plačil. Tržaški operaterji so predlagali, naj bi se plačilni postopek v bodoče čimbolj poenostavil, tako da bi se realizacija poslov lahKo pospešila. Predlagali so naj bi ta postopek pospešili tako, da bi ustrezna akreditivna pisma bila izplačljiva v Trstu in ne več v Ljubljani, s tem pa bi pri poslovanju iahko prihranili več časa. Kaže, da ne bo ta predlog naletel na posebne težave na merodajnih mestih, tako da bo stvar v doglednem času ugodno rešena. Glede organizacijske strukture sejemske prireditve so se strokovnjaki strinjali, naj bi letos ostala struktura neizpremenjena v primerjavi z lansko prireditvijo ter da bodo predloge o morebitnih spremembah vzeli v poštev za prihodnjo prireditev. Za razliko od prejšnjih sejmov pa bo «Alpe-Adria« 1965 prinesel .to novost, da bosta operaterjem dodeljena dva kontingenta, eden za odkup razstavljenih Izdelkov, drugi pa za odkup blaga za široko potrošnjo. Lani je ta druga postavka obsegala 20 odsto celotnega kontingenta, za letos pa je upati, da bo njen delež še povečan ter obšegal po možnosti tudi poslovanje v zvezi z odkupom strojev in naprav. Glede nedavnega sporazuma o tehničnem Industrijskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, so operaterji na sestanku izvedeli, da bo Italija v ta namen dala na razpolago kredit 20 milijonov dolarjev, Jugoslavija pa 5 milijonov dolarjev: Ta kredit v skupni višini 25 milijonov dolarjev naj se uporabi v razdobju 3 let, rok za povračilo ustreznih posojil pa bo zapadel v 8 letih. S tem novim kreditom, ki je namenjen le srednjim in malim industrijskim podjetjem se bodo lahko odkupovali načrti, projekti, reprodukcijski material in stroji, ki pridejo v poštev pri uresničevanju tehnično-industrijskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi industrijami. Jugoslovanska podjetja pa bodo v okviru tega sodelovanja izvažala v Italijo proizvode, ki jih bodo proizvajali na podlagi omenjene kooperacije. Tržaški operaterji so končno predlagali, naj bi vrednost blagovnih spiskov, ki veljajo za sejem «Alpe-Adrla», povečali od 2 milijard na 3 milijarde lir v vsako smer. O tem predlogu bodo še razpravljali ustrezni vladni organi v Rimu odnosno v Beogradu, vsekakor pa se bodo prizadeti poslovni krogi zavzeli za to, da bi bili spiski letos objavljeni dovolj zgodaj, vsekakor pa pred pričetkom novega sejma «A1-pe-Adrla». je pripetila sinoči okrog 19.30 pri Domju pri hišni štev. 40. Se prej se je na istem mestu dogodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 22-letni uradnik Martino Tadi Iz Doline. Tadi se je na vespi TS 25387 vozil proti Trstu in je pri Domju treščil v zadnji del prikolice MO 68137, ki je bila parkirana na desni v temi in brez signalnih luči. Pri nesreči se je ranil samo po levi roki in desni nogi. Na kraju nesreče se je zbrala ve. lika množica ljudi in med temi sta bila tudi 25-letni mizar Claudio Ma-tes od S. M. M. Spodnje 250 ter 53-letni mizar Isidoro Uhani iz Bo-ljunca 266. Ljudje so stali sredi ceste in tedaj je z avtom TS 49173 privozil 19-letni Guerrino Cebez iz Ricmanj 49, ki je v zadnjem trenutku opazil gručo ljudi. Čeprav je skušal ustaviti avto, je trčil v Matesa in Ulianija ter ju podrl. Oba ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali z zasebnimi avti, Ta-dija pa z avtom RK. Tadiju so nudili prvo pomoč in bo okreval v 7 dneh,. Na nevrokirurški oddelek so sprejeli Matesa, ki se Je ranil in pobil po glavi, nad levim očesom, nosu in levi strani prsi. Zdra. viti se bo moral 10 dni. Na ortopedski oddelek pa so s prognozo okrevanja od 10 do 12 dni sprejeli Ulianija, ki se je pobil po levi nadlakti. Zelo uspešno gostovanje SG pri Sv. Barbari Po dolgih letih se je Slovensko gledališče v nedeljo vrnilo v Milj-ske hribe k Sv. Barbari. Predstavi Moschete je prisostvovala polna dvorana občinstva, ki se je ob igri imenitno zabavalo. Pred predstavo je imel nagovor učitelj Kilijan Ferluga, ki je posegel nekoliko v zgodovino slovenskega gledališkega življenja v Trstu. Dejstvo, da se je tudi v Milj-skih hribih obnovilo gostovanje Slovenskega gledališča, je treba iskreno pozdraviti. Prav gotovo — in tako nam zatrjujejo tudi v gledališču — bodo temu gostovanju sledila še druga. PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU MARCEL ACHARD LIPE ZA LUNO komedija v treh dejanjih " danes 16. februarja ob 20.30 (abonma red A) v sredo, 17. februarja ob 20.30 v četrtek, 18. februarja ob 20.30 (abonma red B) V soboto, 20. febr. ob 20.30 in v nedeljo, 21. febr. ob 16. uri GOSTOVANJE DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Edward Albee Kdo se boji Virginije Woolf? Osebe: Martha — Duša Počkajeva; George — Jurij Souček; Honey —■ Marija Benkova; Nick — Danilo Benedetič Režija; MILE KORUN Scena: UROŠ VAGAJA Kostumi: ALENKA BARTLOVA Prevod: MAILA GOLOBOVA Predstavi izven abonmaja Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tudi na drugem planinskem predavanju velik obisk Slovensko planinsko društvo v Trstu lahko pokaže na drugo u-spešno prireditev v Kulturnem domu. Po predavanju alpinista Sandija Blazine je včeraj sledilo predavanje dr. Rafka Dolharja. In čeprav ni šlo pri tem za opis kake ekspedicije v zelo oddaljene kraje, se je vendar spet nabralo občinstva, kakor ga prej nismo bili vajeni. Dr. Dolhar je občinstvu postregel z dolgo serijo, gorskih posnetkov v času, ko ’gore prekriva sneg. In tako so se pred očmi občinstva zvrstile slike z bližnjih hribov z italijanske m jugoslovanske strani, nato pa tudi s Tirolskega in iz Dolomitov ter tja do Adamella. Diapozitivi so stavi žit ek. SPD zasluži ,to prireditev. 4^z«"ice'CaJe tčTu- vse priznanje za Pred 20 leti Z avtom v drevo Sinoči se je 30-letni uradnik Al-fredo Volterrani iz Ul. Udine 39 z avtom fiat 500 TS 63040 vozil po cesti s Peska proti Bazovici. Nena. doma je izgubil nadzorstvo nad av. tom in treščil v drevo ob cesti. Neki očividec je povedal, da se je nesreča pripetila ker je pri avtu počila pnevmatika. Volterrani sam pa je povedal, da je izgubil nadzorstvo, ker ga je prijela nenadna slabost. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni zaradi rane po čelu, nad desnim očesom, udih in glavi. Nočni požar drevja na pobočju Bošketa V Bošketu, na .strani Ul. Mar-chesetti, je sinoči okrog 23. ure izbruhnil velik požar suhljadi. Požar je zajel tudi listnato drevje in iglavce. Na kraj požara so s tremi brizgalnami odhiteli gasilci s Trga Niccolini, ki so pod vodstvom častnika Templenizze začeli gasiti požar. Ker pa niso zmogli z gašenjem, so poklicali na pomoč svoje kolege iz pristanišča. Ti so prihiteli še z eno brizgalno. Požar se je razširil na precejš-njo površino, ker ga je razpihoval veter. V trenutku, ko poročamo, so gasilci še na kraju požara in se trudijo, da bi zadušili ognjene zublje. V Ul. Marchesetti so odhiteli tudi agenti letečega oddelka policije Škodo, ki jo je povzročil požar bodo gasilci oce-i nili šele danes. Danes poteka 20 let odkar je komaj devetnajstletni Maksimilijan Leban daroval v borbi pri Mostarju svoje mlado življenje za boljšo bodočnost našega naroda. Bivši soborci III. Prekomorske udarne brigade, sorodniki, prijatelji in znanci se ga s hvaležnostjo spominjajo in smo ponosni, da je bil rojen v Slivnem ter nam bo ostal vedno mlad v naših srcih. SPUT priredi 7. marca smučarski izlet na Livek ob priliki smučarskih tekem. Vpisovanje za izlet in za vpis za tekme je v Ul. Geppa 9. vljudno vabi na predavanje MILCETA ŠKRAPA o «Tržaški mladini v antifašistični borbi» ki bo danes ob 20.30 v «Gre-gorčičevi dvorani« v Ulici Geppa 9. Gledališča Darovi in prispevki Ob 20. obletnici smrti Maksimilijana Lebana darujeta Rozalija in Stefan Leban iz Slivnega št. 10 2000 lir za Dijaško matico. Ob 20. obletnici smrti silna Ivana daruje Elizabeta Verša 1000 lir za Dijaško mati- Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. in 15. februarja se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 29 oseb. UMRLI SO: 78-1 etna Paola Tessa-ris vd Ce-rvai, 60-letn-i Attilio Vene-zian, 60-letna Stefania Semltz por. Divo, 86-letna Noemi Artelll, 87-1 etna Paola Krainer vd. Bandelli, 61-letnii Giuseppe Belle, 82-tetna Maria Mauri, 73-letni Michele CanigHa, 80-letna Lucla Benussi por. Micoli, 80-letna Giuseppina Lovrenčič por. Stur-man, 82-letna Gisella Furlan por. Va-tovez, 82-letna Bianca Stablle vd, Rodali, 78-letna Orsola Krismandc vd. Lachi, 71-letna Maria Rosina Ghermech vd. Racar. 75-letnl Mario Lanza, 78-letna Maria Mosetti, 88-let-nl Giovanni Manzin, 77-letna Caroli-na Duini vd. Rupinl, 62-letna Maria Pedrocchi, 59-letni Mario Novel, 76-letni Giuseppe Mezgec. 85-letna Fran-cesca Zorzl vd Maja-nl, 72-letnl Giuseppe Godina, 39-letni Claud-io Giboma, 66-letni Vlncenzo Filena, 81-letni Giovanni De Ross, 13 ur stari llario Di Bu6, 3 mesece stara Maria Grazia Schi-rm, 76-letna Francesca Gabrielli vd. Hussu, DNEVNA SLU2BA LEKARN (12. 2. — 21. 2.) AlFAlabarda, Ul. deUTstria 7: Cen-tauro, Ul. Buonarrotl 11; de Lehen-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ut. Co«n-merciale 26; Vielmetti, Trg detla Bor. sa 12; MianJ, Drevored Miramare 117, Služba lekarn od 13 do 16 ure AHtAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Cen-tauro, Ul. Buona-rroti 11; de Lehen-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLU2BA LEKARN (12. 2. — 21. 2.) Barbo-Carniel, Trg ■ Garibaldi 4', Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg delta Borsa 12; Mia-ni, Drevored Miramare 117. Mali oglasi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - (JI. sr. Frančišku 20 lelcfon 61-702 Novo: Tudjman: Vojna proti vojni L 1.850 VEttDl Danes ob 20.30 za red C v vseh prostorih tretja predstava Rossellini-jeve opere «Pogied z mosta« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Nino Verchl. V petek ob 20.30 zadnja ponovitev za red B v vseh prostorih. TEATRO STABILE Danes ob 20.30 v Avditoriju za red H ob 20-tetnici osvoboditve «Roma-gnola« Luiglja Squarzlne. Režija E-riprando Visconti, scenska postavitev Sergio d’Osmo, kostumi Luca Saba-telli, pesmi Vlttorio Prameesch-i Nazionale 16.00 «11 fuorllegge del Tekaš« Gregory Pečk. Arcobaleno 16.00 «Tre per una rabina« Barbara Steel«. Excelslor 16.00 «1 tre volti« Technl-color, Soraya, Alberto Sordi, Richard Harris. Fenice 15.30 »Agente 007, mlsstone Goldflnger« Technicolor. Sean Con-nery. Grattacielo 16.00 «Le ultime 36 ore» James Garner, Eva Marie Saint, Rod Taylor. Alabarda 16.00 «Sfida a Rio Bravo« West» Franco Fraochi, Ciccio In-grassia, Helene Chanel. Technicolor. Filodrammatico 16J0 «GU ltaliani e le vacanze« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Cinque per la gloria«. Crtstallo 16.00 «Matrimonio ali'itatia-na» Technicolor. Sophia Loren, Marcello Mastroianni. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 51.30 «L’uomo di Rio« Technicolor. Jean Paul Belmondo. Garibaldi 16.30 «L’avventuriero di Re Artu« Technicolor. Janette Scott. lmpero 16.30 »Per un pugno dl dol-larl». Vlttorio Venelo 16.00 »Non mandarini fiori« Technicolor, Rock Hudson, Doris Day. Moderno 16.00 «Gli inesorablH« Technicolor Burt Lancaster, Audrey Hepburn, Aud-ie Murphy. Astra 16,00 «Jess 11 bandito«. Astoria 16.30 «Bandiera di combat- I time-ntOi). Abba 'a 16.00 «Finchč dura la tempe-sta« James Mason, Lilli Pa-lmer. Ideale 16.00 »Via Mala« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. FHl MAGAZZINU FELICE — Trs«. Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške In otroške dežne plašče, bunde, hlače, Jopiče In srajce najboljših vrst in znamk do nainižilh cenah. TVHDKA Z VINOM išče 184etnega vajenca, veščega vožnje z lambreto. Javiti se v Ul, Giuliani 1, tel. 50-407. i/lttfrtcip pi*i'hitih zlotov ttet J*ioSo'tnČnfi p'ioblnvi (Nadaljevanje s 3. strani) ta zbor res mladih grl še napredoval zlasti v interpretiranju in v glasovni in intonantni čistosti. A-damitevo «Vsi so prihajali» je odpel zelo zanesljivo. Pahorjevo «Pa se sliš’» pa interpretacijsko 'naravnost imenitno ob lepo donečem in 2 občutkom doziranim zvonjenjem moških glasov in čistim melodičnem izpevom mladostno svežih žen-s’-.th alasov. Zasluga dirigenta je sa lep uspeh zbora očitna. Pod vodstvom Ignacija Ote je nastopil zbor p.d. ((Valentin Vodnik.» iz Doline. Dobro zaseden iti v glasovnih skuvinah lepo izenačen. je zbor najprej zapel Perto-lovo «Skrinja orehova» nato pa š" Pregljevo ((Prelepa je Selška dolina«, ki smo io le malo prej sušoH v izvedbi Bazovcev. V prvi je dobro uiel zlasti humoristični značaj pesmi v interpretacijsko dognani izvedbi, v drugi pa je prišel lepo do veljave njegov zliti glasovni material in pa disciplinirana podreditev dirigentu. Zbor pote sočno in polnokrvno. Prvi del revije je zaključil zbor k Velikega Repna pod vodstvom Mirka Guština. Zbor žal ni številen in tudi glasovno ni dovolj popoln, vendar ga ti dve pomanjkljivosti nista preveč ovirali, saj je obe pesmi, zlasti pa narodno «Teče mi vodica» podal dovolj ubrano, čeprav morda premalo pogumno. Drugo narodno «Sem fantič z zelenega Stajerja» je kljub netočnemu začetku dobro nadaljeval in jo tudi učinkovito zaključil. Ce bi se okrepili s še nekaj svežimi glasovi, zlasti pa s tenorji in z baritoni, bi spričo očitnega smisla za podajanje, lahko znatno napredoval. Mešani zbor p.d. "Slovan» s Pa-drič pod vodstvom Sveta Grgiča j” ob začetku drugega dela sporedi osvojil občinstvo že s samo svojo simpatično, prikupno mladostno pojavo, Še bolj pa s svo-j:m res zelo lepim, glasovno ubra-vm. zvočno jasnim in mladostno Poletnim petjem; Pregljevo «Čuvarji -Jadrana» je podal brezhibno in poHozvočno izpeto. ■ {Pertotovo "Skrinja orehovan. (pred njim so jo zapeli tudi Dolinčani) pa prav tako učinkovito in interpretacijsko r-navadno izrazito in barvito. Po v mm, po svoji pojavi in po svo-j-m petju, nam je priklical v spo-rr'n mogočne povojne zbore. Pavla Komelova je nato pred-s,rwila svoje pevce prosvetnega d-uštva «Srečko Kosovel» iz Ronk. Z'-or no številu pevcev ni velik, t 'da njegovo petje je v komornem s-nislu skoraj vzorno. Posrečeno i-brini Boštjančičevi pesmi «Hladna jesen» in «Od Celja do Žalca« je zapel sila ubranb, glasovno iz-enačeno in občuteno pa tudi smiselno interpretirano v melodični otožnosti prve in razigrane druge pesmi. Lep zborček, ki bi z večjim številom pevcev in s še nekaj mladimi glasovi zaradi svoje pevske kulture zrasel v močan branik slovenske pesmi na naši zapadni narodnostni meji. Vrabčev zbor «Jakob Gallus«, ki je prišel na vrsto bolj številen kot ob svojih zadnjih nastopih, sodi na to revijo pravzaprav le zato, ker je prav tako amaterski kot drugi, v ostalem pa po pevski kulturi svojih (lanov ie prerašča okvir izrazito Ijudsko-pro-svetnega okolja, kar potrjujejo tudi njegove afirmacije na mednarodnih nastopih in tekmovanjih, na katerih se uveljavlja kot eden najboljših, če Se ne sploh najboljši tržaški zbor sploh. Njegova prednost pred ostalimi zbori je tudi v tem, da deluje kot edini mestni zbor in da lahko računa na izbor pevcev iz znatno večjega kroga kot pa vaški zbori. Njegovo petje je dognano v vseh podrobnostih in izraža tudi višjo raven pevske kulture, ki mu dopušča bogato izražanje in stilno zaokroženo prednašanje. Glasovne skupine so zlite in tudi vsaka zase od altov do sopranov, od tenorjev in baritonov do basov, dobro zasedene. Obe narodni «Ne tožim« in «Kej me b'š zamjero« je zapel z vso možno popolnostjo. Pod vodstvom Ignacija Ote je r>nto nastopil zbor p.d. «Prosek■ Kontovel«, ki sodi v zadnjih letih med naše najbolj stalne, močne in kvalitetne zbore. Bučarjeva «Dečva pa v hartelcu« je iz njegovih. moških grl zvenela krepko in ubrano, čeprav je tu in tam kakšen nlas za opaznost izstopil, Simonitijeva «Lastovkam» pa je bila med najbolje zapetimi na vsej reviji. Zbor je v nje) krasno uve-Hami pianissime in odličnega so-Usta ter požel velik in navdušen o-nlanz. Ota ga ima v oblasti s poudarjeno suverenostjo in zna izvabiti iz njega vse zaželene glasovne efekte, želeti pa bi bilo, da bi se zbor čimprej tudi pomnožil in osvežil saj ima za to vse poboje. predvsem pa solidno osnovo v svoji tradiciji. Vrsto nastopajočih zborov je zaključil zbor p.d. «Vesna« iz Križa Pod vodstvom Frančka Žerjala. Številčno precej močan se je zbor predstavil tudi kot pevsko odličen ansambel, sestavljen iz dobrih in svežih glasov. Zbor poje z zanosom, toda tudi z lepim smislom prednašanje in fraziranje. Jerebovo ((Moj deklič« in zlasti■ Mirkovo sKaranfile« je podal tako dovršeno, da je zlasti v tej zadnji celo prekosil «Koroški oktet«, ki je prav s to pesmijo nastopil Pred dnevi v Kulturnem domu. Križani so, zlasti tudi po zaslugi solista — tenorista — dali tej Mirkovi mojstrovini več srbske barvitosti in ritma. Lep in disciplini-van zbor z vehementnim dirigentom Žerjalom. Za zaključek so nastopili združeni moški zbori, ki so pod vodstvom Sveta Grgiča zapeli narodno ((Meglica«, pod vodstvom Ignacija Ote Adamičevo «Sel sem po zelenem travniku« in pod vodstvom avtorja Vrabievo «Zdravico». Vse tri je zbor podal dokaj ubrano, upoštevajoč, da je Imel ts eno ali dve skupni vaji, ((Zdravico«, ki je dobesedno napolnila akustično dvorano, pa je seveda moral ob viharnem navdušenju po- Tako se je ta revija zaključila 2 mogočno himno velikega Prešerna in v vzdušju, ki nam vsem dviga up in vero, da se bodo tudi nam vremena zjasnila, vsaj na našem ljudsko-prosvetnem področju, na katerem moramo zastaviti vse svoje sile in sposobnosti, kot so jih zastavili naši vrli pevci in njihovi dirigenti, ki si čas za vaje odtrgujejo od svojega počitka po svojem vsakodnevnem poklicnem delu in ki imajo edino plačilo v tem, da lahko nastopijo, pokažejo kaj znajo in požanjejo aplavze hvaležnih poslušalcev, ki jih nikoli ne manjka. Vsem pa naj gre tudi naše priznanje, ki je tokrat, zaradi prikazane kvalitete petja, še bolj zasluženo kot kdaj koli v zadnjih letih. Z avtom v zid Na državni cesti proti Opčinam na ovinku nad železniškim mostom Kolonje, imenovanem ovinek lip, se je v nedeljo popoldne o-krog 13.30 dogodila prometna nesreča, pri kateri se je ranil 40-letni zemljemerec Aldo Invernizzi iz Ul. San Nicolo 13. Invernizzi je proti Opčinam vozil .svoj fiat «00 TS 24904 in privozil na ovinek s precejšnjo hitrostjo. Začel je obračati na levo, toda pri tem je preveč zaobrnil volan in avto je zašel na levo stranjijceštišča. Invernizzi je zato zaobrnil volan proti desni, toda nenadni manever je bil zanj u-soden. Avto je zaplesal sredi cestišča, zavozil na desno in se z vso silo zaletel v zid na desnem robu ceste. Sunek je bil tako močan, da je avto vrglo nekaj metrov nazaj, kjer se je ustavil sredi ceste obrnjen proti mestu.. Zaradi vrste sunkov, se je Inver-nizzi v notranjosti avta pobil po levi strani prsi. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in bo okreval v e-nem tednu. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili a-genti prometne policije. Vespist trčil v avto V nedeljo popoldne se je v Ul. I. Svevo dogodila prometna nesreča. 26-letni tekstilni delavec Domenico Italiano iz Ul. Bono-mea 137 se je vozil na svoji vespi TS 32431 proti Ul. S. Marco. Ko je privozil do vogala z Ul. Baiamonti, je trčil v fiat 500 TS 40037, ki ga je z leve privozil 28-letni Fabio Vascotto iz Ul. Be-nussi 20. Pri nesreči se je Italiano pobil po glavi ter se ranil po obrazu in levi nogi. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni. Skušnjava ga je premamila 42-letni Emilio Marzari iz Ul. Pondares 5 se ni znal braniti pred skušnjavo in bo moral v koronej-skih zaporih misliti na to, kako bi bila dobra kokošja pečenka, če bi bil puško pošteno plačal. V soboto popoldne je Marzari prišel v samopostrežno trgovino Supercoop v Drevoredu 20. septembra, vzel košarico in obšel stojnice. Misleč( da ga nihče ne vidi, je najprej skril v žep plašča zavojček masla, potem je vzel še zavojček mortadele. Ker je bil že gotov, da ga ni nihče opazil, je Marzari pobral piš;ko in še steklenico brandyja. Vse je skril pod plašč in se napotil k vratom. Tpda tam ga je zadržal uslužbenec trgovipe ter ga nekaj minut potem izročil agentom s komisariata na Trgu Dalmazia. 4000 lir vredho blago, je Marzari moral vrniti, njega pa so potisnili v policijski avto ter ga odpeljali v zapor. Prijavili so ga zaradi tatvine % obteževalnimi okoliščinami. Avtomobilist podrl žensko ki je vozil proti Ul. Santi Martiri. Ponesrečenko so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v i mesecu. Pri nesreči se je Raicovicheva pobila in ranila po levi strani prsi, desni roki in kolenu ter si verjetno zlomila levo roko. Z nabito pištolo strašil v baru 36-letni kovač Giovanni Stroh-mayer iz Ul. D’Alviano 84 ima posebno veselje do strelnega orožja. Nekoč pred štirimi leti so ga že zasačili z orožjem v roki, prejšnji petek pa je Strohmayer spet zapadel v greh, ker je imel pri sebi pištolo. Zvečer se je v nekem lokalu pri Sv. Jakobu pošteno napil. Naenkrat je potegnil iz žepa pištolo in se začel z njo i-grati, Neki gpst je opazil nevar-, no Strohmayerjevo igro, se neopazno oddaljil in iz nekega bližnjega bara poklical agente letečega oddelka policije. Policisti so takoj prihiteli, prijeli St.rohmayerja ter ga odpeljali na kvesturo, kjer so mu zaplenili pištolo «beretta» kaliber 7.85. Pištola je bila celo pripravljena na strel. Noč je Strohmayer prespal v celici, da se mu je pijanost razkadila, toda ko so ga zaslišali in hoteli vedeti kje je našel pištolo, so bile vse besede policistov bob ob steno. Kljub temu so Strohmayerja aretirali ter ga prijavili sodišču zaradi pijanosti in nedovoljene nošnje orožja. Stroh-mayerja so odpeljali v zapor. Spet tatvina v baru «Flavia» Valentino Lutmann, • lastnik bara «Flavia» na Trgu Cagnl, se je predvčerajšnjim ponovno napotil na komisariat pri Sv. Soboti. Službujočim agentom je povedal, da so ponoči njegov bar obiskali neznanci in odnesli več škatel j čokoladnih bonbonov ter 300 lir drobiža, ki so jih našli v predalu blagajne. Skoda ki so jo povzročili tatovi je sicer malenkostna: 36.000 Ur, vendar je tokrat že osmič ali devetič, da so neznanci kradli v omenjenem baru. Tatovi so s silo odprli vhodna vrata bara, ne meneč se za to, da jih kdo lahko vidi, saj je bar ves v steklu. Pobrali so samo čokoladne bonbone, ker so se hoteli verjetno posladkati ter se oddaljili, še prej so s silo odprli predal blagajne, pobrali denar in dvojnik ključa bara, ki je visel ob blagajni. S tem so si hoteli verjetno zagotoviti prosto pot za druge tatinske podvige v baru. Agenti so uvedli preiskavo. M POBUDO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Za četrtek pripravljajo 2-urno splošno pokrajinsko stavko 0 tem so sinoči razpravljali na sestanku vseh gospodarskih sektorjev z Goriškega, ki je bil pri trgovinski zbornici v Gorici SESTANEK POKRAJINSKEGA ODBORA PSI Priprave socialistov za bližnje upravne volitve na Goriškem O teh vprašanjih so razpravljali tudi na sestanku krajevne sekcije PSI v Pevnti Včeraj popoldne ob 16.30 je bil v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici sestanek, ki so ga sklicali predstavniki treh sindikatov CGIL, CISL in UIL, da bi se pogovorili o predlagani splošni stavki, ki jo pripravljajo sindikati na Goriškem za četrtek 17. t.m. od 10. do 12. ure. Sestanka so se udeležili skoro vsi župani s trži-škega področja ter zastopniki številnih drugih občin goriške pokrajine, predstavniki trgovinske zbornice, zveze trgovcev, zveze industrijcev, zveze julijskih kmetovalcev ter predstavniki delavcev tekstilne tovarne iz Podgore in drugih podjetij itd. Uvodoma je predstavnik UIL Marchesan orisal, potrebo take splošne protestne manifestacije, ker ne gre samo za koristi in potrebe delavcev, ampak za vse gospodarske sektorje na Goriškem. Orisal je tudi težaven položaj v tržiški ladjedelnici in v OET. Tajnik CGIL Bergomas je nato povedal, da imamo na Goriškem 3800 brezposelnih in da je med temi 10 odstotkov vseh delavcev, ki so zaposleni v industriji. Dosedanje naložbe za modernizacijo obratov niso prinesle večje zaposlitve in zato so potrebne druge, nove pobude. Citiral je podjetnost Romansa, kjer so v zadnjem, času ustanovili vrsto novih podjetij. Poudaril je, da sta protd-' sinhrotron in naftovod še vedno viseča v zraku, da pa potrebuje Goriška nujne ukrepe. Po drugih pokrajinah so v tem pogledu bolj odločni kot na Goriškem in znajo bolj odločno protestirati. Zagotovil je, da bodo sindikati z vsemi silami pomagali, da se preprečijo nadaljnji odpusti delavcev in da se ostvarijo nove pozitivne pobude, ki bodo lahko pomagale goričkemu gospodarstvu. Tajnik CISL Marinello je tudi poudaril, da je v interesu vse pokrajine, da podpre to sindikalno akcijo, ker gre za splošne gospodarske koristi naše pokrajine. O-menil je krizo tekstilne industrije, kjer se občuti inozemska konkurenca in naglasil potrebo po novih pobudah, ki morajo biti take, da bodo imele v resnici izgle-de za uspeh. Napovedal je nadalje, da namerava vodstvo tekstilne industrije z marcem ponovno začeti z odpusti delavcev. Dotaknil se je tudi gradbenega sektorja, ki naj bi bil tisti, ki bi lahko takoj zaposlil brezposelno delovno silo, če bi odpravili nekatere ovire, zlasti pri kreditiranju. Prav tako bi morali nuditi pomoč obstoječim industrijam, zlasti IRI z naročili in drugimi ukrepi. Po govorih treh sindikalistov se je razvila debata, v katero je poseglo več prisotnih. Predstavnik občine iz Ronk je soglašal s predlagano protestno stavko in dejal, da je že občinski svet sprejel resolucijo v tem smislu. Tudi predstavnik iz Tržiča je dal svoj pristanek. Predstavnik zveze trgovcev pa je dejal, da se bo danes sestal odbor te zveze in takrat sprejel odločitev, ki bo nedvomno pozitivna. Predstavnik obrtnikov iz Gradiške je omenil, da bi bilo treba razpravljati tudi o vojaških služnostih in obljubljeno je bilo, da bodo o tem razpravljali na raznih zborovanjih ob priliki stavke. Predsednik zveze industrijcev Mucchiut pa je dejal, da bi bilo bolje, če bi organizirali protestno stavko na soboto ali na nedeljo, ker bi imeli tako delavci manjšo škodo. Sledilo je še nekaj posegov, s katerimi se je zborovanje zaključilo z načelnim pristankom za splošno stavko, ki jo sindikati pripravljajo kot je rečeno za četrtek od 10. do 12. ure. Sindikalne zahteve pekovskih delavcev Pokrajinski sindikat pekov pri delavski zbornici je poslal zvezi trgovcev, prefekturi in drugim sindikalnim organizacijam pismo, v katerem predlaga sestanek za dosego sporazuma za vključitev trinajst točk draginjske doklade, ki so do sedaj dozorele v prejemke pekovskih nameščencev. Že od novembra 1963 dalje namreč ta kategorija delavcev ni bila deležna nobenih poviškov istega naslova. Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI v Gorici sporoča, da se je v nedeljo 14. t. m. sestal v Gorici pokrajinski odbor te stranke. Na seji so proučili krajevni in dr-žavni položaj v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami, ki bodo po vsej verjetnosti v nedeljo 6. junija. Po poročilu, ki ga je podal pokrajinski tajnik Osvaldo Carraro, se je razvila debata, ki so se je udeležili vsi prisotni odborniki. Sklenili so, da je treba ločiti politiko stranke v državnem merilu in zveze, ki jih ta narekuje v krajevni politiki ker se lahko pojavijo’ drugačni problemi in odnosi. Pri tej priliki so proučili možne kombinacije pri volitvah v občinah iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiirimiPiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiitiiiiuiiiitiiiiiiiMMitiitiiiiiiif VAŠKI PRAZNIK V ST. MAVRU Dotok nedeljskih izletnikov za uvod v pomladansko sezono Domačini so jim postregli z izborno domačo kapljico in z orehovimi štruklji iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMHiiiiiiiirufiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||ll||,lllll|mm||||m|||lll||„lll|„,,l|l,ll|l||||||||,,||||||„||||||||||lm,|m| IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Se bo morilec Primi izognil obsodbi na dosmrtno ječo? To bo .v.-veliki meri odvisno od odločitve porotnikov glede zmožnosti njegove razsodnosti - Včeraj zaslišani Primi, njegova mati, žena in še ena priča Minili sta že nekaj več kot dve nikov, ki so naslednji: Mario Sche- Žjrtev prometne nesreče, ki se je pripetila na Trgu sv. Lucije, je postala včeraj zjutraj 50-letna Anna Raicovich por. Millevoi iz Ul. dpi Fabbri 8. Ko je prečkala trg, je Raicovichevo z avtom fiat i poudarjali izraz otopelosti 1100 TS 19567 podrl 22-letni Fau- Prvi del obravnave je bil posve-sto Settimi iz Ui. Frescobaldi 12, I čen prisegi izžrebanih ljudskih sod. leti od tistega dne, ko je na cesti nad Ricmanji izgubila življenje tedaj 15-letna Ada Spadaro, toda kazenska obravnava proti 34-letnemu Mariu Primiju, ki je obtožen, da je umoril sestrično, se še vedno vleče. Včeraj zjutraj, točno ob 10 url, so porotniki že v tretje stopili v dvorano tržaškega porotnega sodišča, da bi razpravljali in dokončno sprejeli določene zaključke glede odgovornosti Primija pri tej žalo-igri, ki je svoj čas zelo pretresla vso tržaško javnost. Kot že v ob priliki prejšnjih dveh razprav, je Mario Primi sedel za železno ograjo s povešeno glavo, miren, skoraj brezčuten, kot da bi se ga vse dogajanje ne tikalo. Debeli leči naočal sta mu nenaravno povečali oči ter mu s tem riani, Mario Alfonsi, Maria Steffč, Maria Zocconi por. Vidotto, Vitto-rio Tedeschi in Filomena Meola por. Norcini. Poroti predseduje dr. Rossi, medtem ko javno tožilstvo zastopa dr. Ballarini. Obtoženca za. govarjata odvetnika Girometta in Pierpaolo Poillucci. Primija težijo Štiri zelo hude obtožbe, ki bi ga utegnile pripeljati do odvzema osebne prostosti za vse življenje. Predvsem ga dolžijo, da je ubil svojo sestrično Ado Spadaro z obtežilno okoliščino, da je uboj zagrešil ob priliki posilstva. Nadalje ga dolžijo, da je posilil svojo sestrično, da je zapeljal nedoraslo dekle in končno, da je skrunil njeno truplo s tem da ga je obmetaval s kamenjem. Dogodek, ki Je pripeljal Primija pred porotnike je znana v svojih glavnih obrisih. Mario Primi, ki je poročen, se je leta 1962 zapletel v ljubezensko razmerje s sestrično iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiniiiiiiitiiiniiiiiniiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniii Družabni večer v p. d. Barkovlje s pokušnjo odličnih domačih vin Družabni večer s pokušnjo domačih , vin, ki ga je v soboto zvečer priredilo v svojih društvenih prostorih Prosvetno društvo Bar-kovlje, je prav lepo uspel. Društveni prostori so bili nabito polni domačinov, odraslih in mladine iz Barkovelj, Rojana in drugih predelov mesta, ki so se v prijetni družbi in ob kozarcu pristne domače kapljice razvedrili, pogovarjali in prepevali, da je bilo veselje. Posebno zadoščenje in veselje pa so imeli zlasti tisti, ki so poslali vzorce svojih vin za pokušnjo in ki so po oceni strokovne komisije prejeli diplome ter priznanja za svoj vinski pridelek. Za belo vino je prejel prvo nagrado Aleksij Ci-vardi, drugo Josip Starec, tretjo Allicrt Miklavec, za črno je prejel prvo nagrado Edvard Scheimer, drugo Marija Pertot, tretjo Zoro Starec. Posebno pohvalo za črno vino je dobila Lojzka Milanič, Za oceno je bilo poslanih skupno 41 vzorcev vina (30 belega in 11 črnega). Člani strokovne komisije so izjavili, da niso pričakovali toliko vzorcev v Barkovljah m da Jih je presenetila kakovost tako belih kot črnih vin. To Je v svojem nagovoru v soboto zvečer poudaril še posebej inž. Stanko Grgič, ki Je bil član ocenjevalne komisije. 141 MO »IBIS. PKOSKK predvaja danes ob 19.30 Paramount technicolor film: P0NY IXPRESS» Igra CHARLTON HESTON Zena in mati nagrajenega Civardija ponosno kažeta diplomo za 1. mesto. Pri mizi so tudi inž. Grgič, M. Grbec in L. Volk Družabnega večera in razdeljeva-1 zaradi lažje zastrupitve s hrano, nja nagrad sta se udeležila tudi V soboto zvečer Je Vatta pojedel tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk'suho večerjo: nekaj sira in šunke, ki ju je kupil zjutraj v neki trgovini. Ponoči so Vatto napadli hudi želodčni krči, toda kljub temu, da se je zvijal od bolečin, je vztrajal do včeraj ponoči, ko se je zatekel v bolnišnico. Okreval bo v nekaj dneh. in tajnik Zveze malih posestnikov ter občinski svetovalec Mario Grbec, ki je v svojem kratkem nagovoru čestital društvu in barkovljan-skim vinogradnikom. Poudaril Je, da je to prva tovrstna prireditev v tržaški občini, čeprav v tržaški občini pridelajo sorazmerno več vina kot v vsaki drugi občini na Tr zaškem. Zato je obljubil, da bo v občinskem svetu sprožil to zadevo ter predlagal, naj tudi tržaška občina, kot vse ostale, priredi razsta vo domačih vin Zastrupitev s hrano Včeraj ponoči se je 38-ietnl mehanik Gilberto Vatta iz Ul. Capi-tolina 4 moral zateči v bolnišnico Med hojo po pločniku v Ul. F. Severo, se Je včeraj popoldne 80-letna upokojenka Anna Biziach vd Godini iz Ul. F. Severo 68 nerodno spodrsnila in padla. Pri padcu si je zlomila levi kolk. S taksijem so jo prepeljali v Bolnišnico, kifer so jo sprejeli na ortopedski oddelek. Biziachova se bo morala zdraviti dva meseca, če ne bodo nastopile komplikacije. Ado, ki Je bila, čeprav še nedorasla, telesno zelo razvita. Sestajala sta se tu In tam ter se večkrat peljala skupaj na krajše Izlete. celina mati je bila tedaj v bolnišnici. Nekega dne, konec novembra leta 1962, je Primi srečal sestrično blizu bolnišnice ter se dogovoril z njo, da se sestaneta v poznih popoldanskih urah. Tako se je tudi zgodilo. Odpeljala sta se z avtom proti Boljuncu in prav na cesti nad Ricmanji je prišlo do tragičnega zaključka njunega razmerja. Ne bomo ponavljali vse kar smo že svoj čas pisali o ljubav-nih dogodkih v avtu, o tem kar je Primi počel in o denarnem sporu med obema (zdi se namreč, da je Ada očitala moškemu, da ji ni izročil 6.000 lir, kot ji je bil svoj čas obljubil). Gotovo je samo, da je Primi v določenem trenutku izgubil razsodnost, zgrabil sestrično za vrat in jo zadavil. Nato jo je odvlekel iz avta ter jo zakotalil po pobočju navzdol. Baje je še odvrgel na truplo nekaj kamnov in potem pobegnil. Odpeljal se je proti švicarski meji, toda že naslednjega dne je iz Domodossole telefoniral v Trst teti pokojne Ade Luigi Ferlatovi ter jo vprašal, če se ie morda zgodilo sestrični kaj hudega. V tistem trenutku svojci niso vedeli še nič konkretnega glede Adine usode, ker njenega trupla še niso našli, oziroma policijski organi niso še zaslišali svojcev. Naslednjega dne. bilo je 2. novembra, se je Primi javil na kvesturi ter Izpovedal svoj zločin. Na prvi obravnavi pred porotnim sodiščem, ki je bila leta 1963 so porotniki sklenili, naj obtoženca preišče zdravnik psihiater. Zato so poslali Primija v kriminalno u-mobolnico v Reggio Emilia, kjer ga je pregledal tamkajšnji ravnatelj dr. Manto. Ta je menil, da Primi ni zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Proti tej diagnozi se je pritožil Javni tožilec dr. Ballarini. Zato je porotno sodišče sklenilo lani, naj Primija pregleda kolegij treh zdravniških izvedencev. Diagnoza je bila to pot pozitivna: Primi je zmožen pravilnega presojanja in hotenja. Spričo teh dveh nasprotujočih si diagnoz je naloga porotnih sodnikov zelo težka. Komu verjeti? Po mnenju javnega tožilstva pa je odgovor nedvoumen: porotniki bi morali sprejeti diagnozo zdravniškega kolegija. Ce bi porotniki sprejeli to tezo ter priznali Primija za krivega vseh obtožb in bi mu končno ne priznali pravice do splošnih o-lajševalnih okoliščin, bi bila njegova usoda zapečatena: dosmrtna Včeraj so porotniki zaslišali Primija za zaprtimi vrati. Takoj nato je pričal prof. Nicolini, ki je izvršil obdukcijo žrtvinega trupla. Najbolj pretresljiv Je bil kratek nastop Adalgise Spadaro, obtožen-čeve matere. Zenska je izjavila, da noče pričevati glede dogodkov, ki so v zvezi z umorom. Ko je odhajala iz dvorane, je začela krčevito jokati. Pridružil se ji ie za rešetkami tudi sin. V nadaljevanju obravnave so porotniki poklicaii še Primijevo ženo Romildo (ki tudi ni pričevala) in Luigio Ferlat, pokojničino teto, kateri je Primi telefoniral lz Domodossole. Obravnava se bo nadaljevala danes. Čeprav v nedeljo ni bilo tako lepo In sončno, kot so sl želeli šentma-verci za svoj vaški praznik sv. Valentina in kot sl želijo tudi meščani lz Gorice, da bi lahko napravili svoj prvi spomladanski izlet v to prijazno vas pod Sabotinom, pa se Je vendar v nedeljo popoldne zbralo zelo mnogo Goričanov, pa tudi izletnikov lz drugih krajev ter celo Iz Trsta, ki so prišli uživat gostoljubje Sentmavercev. Ni sicer več navada, da bi Izletniki pešačili iz Pevme proti št. Mavru, kakor je bilo to še pred nekaj leti običaj, zato pa se je tam gori v popoldanskih urah nabralo toliko avtomobilov, da skoro ni bilo najti dovolj parkirnega prostora zanje in dva mestna sražnika sta nalašč prišla iz Gorice, da sta urejevala promet. Gneča je bila še posebno velika okrog obeh osmič pri Drejevlh in pri Devinarjevlh, pa tudi pri Dolja-kovi in Klanjškov! gostilni. Povsod so postregli gostom z izborno briško kapljico domačega pridelka, pa s pršutom in orehovimi štruklji. Ti štruklji so posebnost šentma-verskih gospodinj in vedno manj jih je, zlasti med mlajšimi, ki jih znajo napraviti tako, kot to zahteva domač recept. Pravzaprav so v vasi samo še tri gospodinje, ki so izvedenke za njihovo izdelavo. Tč so Valerija, Nanca in pa. Ivanka. Četrta, Juta, je pred kratkim umrla v Novi Gorici, kamor se je pred leti preselila z družino. Kot rečeno. Je bilo torej v nedeljo po vasi izredno živo in ni bil zaman trud gospodinj, ki so že več dni prej marljivo čistile vso hišo in poleg tega pripravile tradicionalen prigrizek za goste, ki so jim bila ta dan široko odprta vrata vseh gostoljubnih šentmavercev. Tako se je obetajoče začela pomladna sezona in domačini upajo, da bodo odslej imeli vsako nedeljo in praznik dovolj gostov, ki bodo prihajali k njim na kratek oddih in razvedrilo, ki se vkljub slabi dohodni cesti vsekakor izplača. pritličja v prvo nadstropje. Pri tem pa mu je spodrsnilo, da je padel in se zakotalil nazaj v pritličje. V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali, so mu ugotovili udarec in oteklino pri levem očesu in na levem licu ter so ga sprejeli s pridržano prognozo. s proporčnim ali z večinskim sistemom in sprejeli sklep, da se bo. do povsod zavzeli za take rešitve kjer naj bi socialistične sile pripeljale do krajevne oblasti tudi delavce v čimvečjem številu. V soboto zvečer pa je bil v Pev-mi sestanek krajevne sekcije socialistične stranke, ki so se ga udeležili tudi člani tajništva goriške federacije PSI Marko VValtritsch in občinska svetovalca dr. Peter Sancin in Viktor Vižintin. Razprav, ljali so med drugim o sklepih zadnjega zborovanja rentralnega komiteja PSI in o socialistični politiki v goriškem občinskem svetu v zadnjih štirih letih ter končno o socialističnem programu za spomladanske upravne volitve. Nateraj za službo pri goriškem županstvu Goriška občinska uprava ja razpi. sala natečaj s spričevali in izpiti za mesto podnačelnika prvega oddelka splošne službe pri občinski upravi. Drugi natečaj iste uprave ps velja za podnačelnika tretjega oddel-ka (demografska sekcija) pri go-riški občini. Rok za vložitev prošenj in potrebnih dokumentov zapade dne 20. marca ob 12. uri Za vsa podrobnejša pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na personalni oddelek pri goriškem županstvu. Iz goriške bolnišnice Včeraj ob 14.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 26-letne-ga Gianfranca al Rio iz Gorice Ul. Lunga 85, ki se je porezal na prstancu desne roke z rezilnim strojem pri podjetju SITAC v Ulici Scuola Agraria v Gorici, kjer Je zaposlen. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v desetih dneh. Nekaj po 15. uri pa so nudili prvo pomoč tudi 2-letnemu Renzu Turiju iz štandreža na Trgu št. 18. Otrok se je namreč urezal na kazalcu leve roke. Okreval bo v sedmih dneh. Padec na cesti V nedeljo popoldne je nenadoma postalo slabo 58-letnl Mariji Černuta iz Gorice, Ul. Manzonl 21. Ko je šla po pločniku v Ul, Carducci, ji Je pri odcepku Ul. Favetti nenadoma postalo slabo, da Je padla in se pobila na pločniku. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v goriško civilno bolnišnioo, kjer so ji ugotovili udarec in rano na lasišču. Nudili so ji prvo pomoč s prognozo okrevanja v 7 dneh. Nenavaden vremenski pojav v Gorici Današnje vremensko poročilo pra. vi, da smo imeli včeraj v Gorici povprečno vlago 86 odst. To samo na sebi ni prav nič čudnega, pač pa je čudno to, da smo imeli pred-sinočnjim največjo vlago, ki je dosegla 100 odst., včeraj popoldne ob 16.30 pa najnižjo in sicer samo 14 odst. Opazovalci na vremenski postaji pri goriškem letališču pravijo, da je to nenavaden pojav, ki se zelo poredko pripeti. Aretacija zaradi pijanosti in nasilja V nedeljo zvečer okrog 20.30 so karabinjerji s postaje v Ul. Naza-rio Sauro ustavili blizu glavne pošte v Gorici 27-letnega Ernesta Cri-stoforija, ki stanuje v Gorici Ul. Gelsi. Ugotovili so, da je bil pijan in da je nadlegoval dve mlajši ženski, ki sta šli tam mimo. Ker se je protivil posegu karabinjerjev so ga potem na silo odpeljali v svojo vojašnico v Ul. Sauro in nato v sodne zapore ter so ga prijavili sodišču. V okviru »Večerov ob sredah* bo jutri 17. t. m. ob 20.30 v klubu «S. Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 v Gorici Mil MLADINSKIH ZGODB IN HUMORESK Predavatelj, avtor in recitator na tem večeru bo znani ljubljanski publicist, gledališki kritik in humorist ŽARKO PETAN Vse, ki si telijo prijetnega razvedrila, vabimo k udeležbi! DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO LETTI na Travniku, telefon 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,6 stopinje ob 11.20, najnižjo 1,2 stopinje pod ničlo ob 5.40, povprečne dnevne vlage je bilo 86 odstotkov. Športno združenje « D O M » vabi dne 27. februarja 1965 ob 21. uri na tradicionalni predpustni ples «N0Č V TROPSKEM SVETU* ki ho v dvorani pri »Zlatem pajku* Verdijev korzo št. 13 Vstop z vabili Ukrepi proti sadnim škodljivcem v Štcvcrjanu Na pobudo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva bodo tudi letos začeli v števerjanski občini z akcijo za zatiranje sadnih škodljivcev. Nadzorništvo Je namreč obljubilo, da bo v prihodnjih dneh razdelilo med briške sadjarje potrebna škropiva za zatiranje sadnih škodljivcev. S tem bodo zaščitili zlasti češnje, hruške, jabolka in breskve^ katerih proizvodnja je značilna za' to področje. Za ta mesec so pripravili tudi večerni tečaj za vinogradnike, na katerem bodo Izvedenci nadzorništva predavali o ustreznih ukrepih za izboljšanje. vinogradništva In dali primerne nasvete v posameznih praktičnih primerih. niiiHiiiitimiiiiiimiiiHiiiHiiimiiitiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiimiiiitimmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiitimiiiiiiM SKLEPI POKRAJINSKEGA SVETA Zdravnik in živinozdravnik na poletje v novih uradih Odložena debata o statutu za gospodarski razvoj Goriške Zaradi padca po stopnicah je podlegel poškodbam Včeraj popoldne ob 14.25 je umrl v goriški civilni bolninšlci 67-let-ni upokojenecc Deodato Comand iz Ločnika Ul. Perco 8. Podlegel Je poškodbam, ki jih je dobil prejšnji večer ko je padel doma po stopnicah. Comand je namreč v nedeljo o-krog 19.30 hotel po stopnicah iz Po debati o konzorciju za industrijski razvoj Tržiča, ki se je zaključila z odobritvijo predloženega osnutka za statut, o čemer smo poročali že v naši nedeljski številki, so pokrajinski svetovalci na seji preteklo soboto odobrili še vrsto upravnih ukrepov. Med temi Je bila odobritev sprememb v proračunu za 1964, ki jih je predlagala centralna komisija za krajevne finance, odpoved posojila v znesku 27 milijonov lir pri mestni hranilnici ter Jamstvo za posojilo družbi za gradnjo avtoceste Trst-Benetke. Družba mora najeti posojilo v znesku 6,8 milijard Mr. Pokrajinska uprava mora Jamčiti za 3 odstotke tega posojila, ki je v celotno breme države. Nadalje so odobrili prispevek en milijon Ur kemičnemu preizkuševalnemu zavodu v Gorici za leto 1965. Odobriti so tudi strošek 5.450.000 lir za popravilo in ureditev prostorov v prvem nadstropju pokrajinske hiše v UL RIsmondo v Gorici, kamor se bosta preselila pokrajinski zdravniški in živinozdravnic šk! urad. ki sta sedaj preveč na tesnem v neprimernih prostorih pre-fekturne palače. Tu bosta imela na razpolago 12 ali 13 sob in na vprašanje socialističnega svetovalca Marinčiča Je predsednik dr. Chien-taroli oovedal, da bodo prostori pripravljeni za vselitev že čez kake štiri mesece. Po določilu nagrade za preglednike pokrajinskih računov in povračilu stroškov za božičnico otrokom pokrajinskih uslužbencev, ki znašajo 406 tisoč lir, so svetovalci izvolili zastopnike pokrajinske uprave v raznih ustanovah. V odbor za pomoč nezakonskim otrokom je bil določen dr. Francesco Danelon, ravnatelj podjetja SAFOG inž. Ghisol-11 Je postal član upravnega odbora tehnične industrijske šole. Na tajni seji so določili za zastopnika ONMI Emilia Fumata, dr. Carraro za zdravniškega vodjo pri zavodu za najdenčke itd. Debato o statutu za goriški konzorcij za proučevanje gospodarskega In socialnega razvoja so odložili na prihodnjo sejo, kakor tudi razpravo o obračunu za 1963 ter o proračunu za 1965. Sejo bo v kratkem sklical predsednik z vabili svetovalcem na dom. VERDI. 17.00: «Le ore nude», R. Podestš ln P. Leroy, črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.15: «La spada nella roc-cla», dokumentarni barvni film Walt Disneya», sledi barvna slikanica «La volpa d’argento»; zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO. 16.00: «11 piaca-re e M mistero*, barvni kinema-skopski dokumentarni film o Indiji, mladini prepovedan; zadnja predstava ob 22.30. VITTORIA. 17.15: «11 giustiziere dl Londra*, W. Preiss in M. Pere-schy, črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «Lo sparviero dei Caraibi*, J. Desmond In I. Molnar, italijanski barvni film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan; zadnja predstava ob 21.30. A. LESTVICA IZIDI Milan Inter 21 21 15 11 5 8 1 2 38 39 13 18 35 30 *Atalanta—Foggia 1-0 Juventus 21 10 7 4 26 15 27 •Fiorentina—Varese 14) Fiorentina 21 10 7 4 28 19 27 •Genoa—Catania 1-1 Bologna 21 9 7 5 30 18 25 •Inter—Lazi« 3-0 Torino 21 X 9 4 25 17 25 *LR Vicenza—Cagliari 1-0 Vicenza 21 8 6 7 22 21 22 •Mantova—Juventus 1-0 Roma 21 5 11 5 22 20 21 •Messina—Bologna 3-3 Atalanta 21 5 10 6 10 12 20 •Roma—Sampdoria 1-0 Foggia 21 6 8 7 14 18 20 Miian-*Torino 2-1 Sampd. 21 7 6 8 16 20 20 Prihodnje tekme 21. t.m.) Catania 21 6 7 8 25 30 19 Juventus - Atalanta; Sampdo- Varese 21 4 10 7 18 24 18 rla - Bologna; Inter - Genoa; Lazio 21 4 8 9 16 24 16 Varese - LR Vicenza; Cagliari - Genoa 21 3 10 8 16 26 16 Mantova; Catanlaa - Messina; Cagliari 21 3 7 11 11 24 13 Lazlo • Milan; Fiorentina • Ro- Messina 21 3 6 12 14 29 12 ma; Foggia - Torino. Mantova 21 3 6 12 9 22 12 ALPSKI POKAL V DAVOSU Francoz StamOS in Avstrijka Hecher prva v smuku DAVOS, 15. — Francoz Plerre Stamos je zmagal v moškem smuku za alpski pokal pred Avstrijcem Karlom Schranzem in rojakom Leom Lacroixom. V kombinaciji je prvi Nemec Ludvig Leit-ner V ženski konkurenci je pred Švicarko Therese Obrecht prepričljivo zmagala Avstrijka Traudl Hecher, ki je tako dosegla prvo mesto v kombinaciji. Za njo se je uvrstila Nemka Heidi Biebl . Schmidt. V ekipni lestvici je prva Francija «3 • Tre» v Madonna di Campiglio Mekpond v slalomu Avstrijec Messner pa v kombinaciji MADONNA Dl CAMPIGLIO, 15. — Francoz Jules Melquiond je včeraj zmagal v slalomu mednarodnega tekmovanja «3—Tre». Za fran-cozom se je uvrstil njegov rojak Georges Mauduit, medtem ko je bil Italijan Gerardo Mussner tretji V lestvici kombinacije je prvi Avstrijec Messner Heidi, medtem ko je drugo mesto pripadlo Muss-nerju. Tretji je Melquiond, četrti pa Sodat. V ekipni lestvici je Italija A prva pred Avstrijo A, Francijo A, Švico A, Avstrijo B POKAL «KURIKKALA» Italijanske ekipe brez tekmecev v štafetnem teku HAUTE NENDAZ, 15. — Italijani so včeraj uspešno zaključili tekmovanje v nordijskih disciplinah za pokal Kurikkala. Italijanska prva postava je z Manfroiem, De Florjanom, G. Stello in Nonesom zasedla s časom 2.28’27” prvo mesto v štafeti 4x10 km. Na drugo mesto se je uvrstila druga italijanska štafeta s Steinerjem, Scolo, A. Stello in Stufferjem. V končni lestvici tekmovanja je Italija na prvem mestu pred Francijo, Nemčijo, Švico, Avstrijo itd. V NEDELJO PRED DOMAČIM NAVIJAČI Kljub izredni igri poraz šestorke Bora Oster odpor Gasilcem iz Ravenne Po zadnjih dveh zmagah na tu jih tleh je Borova ekipa zabeležila pred svojim občinstvom spet negativen rezultat. Tokrat smo bili priče zelo borbeni in zanimivi igri, ki je navdušila gledalce. Obe moštvi sta vnesli v igro vse svoje mlade moči in bili so trenutki ko smo bili liiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiliiMliiliinniiiriiiiliiiiiiiiliiiliiiiiinniiillHiiiiiiinniniiHtiiiiiiiitiiiiiiuiiniiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiilitllliliiiiiiiliilllliiil V 21. KOLU ALKE liorentina dohitela Imitira Preveč zapravljivi Turinčani v tekmi z Milanom Tokrat je sreča rešila Milana če ne poraza pa vsaj delitve točke. Milančani so bili v gosteh izredno živahnega in žilavega Torina, ki je stalno napadal, a Je imel žal prednjo vrsto v negativnem dnevu. Domačini so tudi prvi prišli v vodstvo, vendar jim je Amarildo prekrižal račune, ko je tik pred koncem prvega dela Igre Izenačil. V drugem delu pa je Altafini uganil strel in obe točki sta qstali v rokah Milana. Inter je v nedeljo pokazal česa Je zmožen. Sicer je res, da Je Imel v gosteh šibki Lazlo, a priznati je treba, da so domačini pokazali tehnično lepo igro, ki jim je prinesla tej ustrezno zmago. Juventus Je tokrat klonil in za las ohranil tretjo mesto, katerega mu zdaj ogroža Fiorentina, ki si je privoščila, pa čeprav za minimalno razliko, borbeni Varese. Bologna pa Je razočarala. V prvem polčasu Je sicer vodila v Mes-sini, v drugem pa se Je morala sprijazniti z delitvijo točk. Povedati pa je treba, da Je sodnik razveljavil Bologni popolnoma regularen gol Roma Je po štirih mesecih končno le prišla do zmage. Njena žrtev je postala Sampdoria. Genoa ni mogla dlje od neodločenega izida, medtem ko sta Atalanta in Vi-cenza obogateli za dve točki. V NEDELJO NA IGRIŠČU LIVORNA Triestina z obrambno taktiko rešila točko Mantovani in Lessi izključena iz igre LIYOR.NO: Bellinelli; Vergaz-zola, Lessi; Varlien, Cairoli, Ba-lestri; Azzali II, Mascalaito, Tor-riglia, Caleffi, Galli. TRIESTINA: Colovatti; Frige-ri, Cattonar; Palcini, Dalio, Sadar; Mantovani, Seala, Berna-sconi, Novelli, Gentili. SODNIK: Gussoni iz Tradate. KOTJE: 4:4. Triestina Je odšla v Livorno s trdnim namenom, da reši točko. In to se ji posrečilo kljub ostrim napadom domačinov. Livorno, ki je imel v gosteh enajstorico, ki je prav tako kot on na nevarnem prepihu, ni znal izkoristiti priložnosti, in je moral prepustiti Trlestini polovico izkupička. In to Trlestini, ki Je na tujem samo enkrat prišla do točke in sicer v tekmi z Alessandrio. Za domačine je bil nedeljski že peti neodločen rezultat na lastnih tleh. Tržačani so se predstavili gostiteljem s strogo obrambno taktiko. Da bi prebili tržaški zid, so se domačini pognali v napad. S tem so seveda napeljali vodo na tržaški mlin, ker so imeli gostje boljši pregled nad Igro in so lahko brez posebnega napora odbijali neorganizirane napade Livorna. Tržačani so namreč razumeli, da gostitelji nimajo hitrih napadalcev. Vedeli pa so, da so gibčni in neusmiljeni posebno z visokimi žogami Zato so glavno obrambno črto uredili že na središču Igrišča. V drugem polčasu sta se obe enajstorlci odpovedali taktiki in sta se vrgli raje v neorganizirano borbo. Igralcem Livorna so začele pešati sile, Tržačani pa so to Izrabili in sprožili številne nevarne napade. Največkrat je poskušal Bernasconi, ki pa ni imel sreče. V 25’ drugega polčasa so Imeli 1 g > i j t g Atalanta—Foggia (1-0) 1 i. — 1. Steno Fiorentina—V arese (1-0) 1 2. Blera Genoa—Catania (1-1) X 2. — 1. Mombasa Inter—Lazio (3-0) 1 2. Lord Brummel Vicenza—Cagliari (1-0) 1 3. — L Lovello Mantova—Juventus (1-0) 1 2. Zingana Messina—Bologna (3-3) X 4. — 1. Arabo Roma—Sampdoria (1-0) 1 2. Turano Torinu—Milan (1-2) 2 5. — 1. Grignasco Potenza—Palermo (3-2) 1 2. Norico Spal—Reggiana (2-1) 1 6. — 1. Wolfang Lucchese—Arezzo (M) X 2. La bella di Salerno Taranto—Cosenza (1-0) 1 KVOTE KVOTE 12. — 4.187.918 lir 13 — 344.000 lir 11 — 125.391 » 12 — 14.800 > 10 — 10.818 » 1 1 2 X X 1 1 2 1 2 2 1 LESTVICA JHL Brescia 21 11 8 2 28 13 30 IZIDI Lecco 21 11 6 4 28 7 28 •Lecco—Alessandria 2-0 Modena 21 8 9 4 25 13 25 •Livorno—Triestina 0-0 Spal 21 8 9 4 22 15 25 •Modena—Padova 2-0 Reggiana 21 9 5 7 26 11 23 •S. Monza—Napoti 1-1 Napoli 21 6 II 4 23 15 23 •Parma—Venezia ( 0-0 Palermo 21 8 7 6 26 24 23 •Potenza—Palermo 3-2 Potenza 21 8 7 6 33 29 23 Brescia—*Pro Patria 3-1 Venezia 21 7 8 6 19 16 22 •Spal—Reggiana 2-1 Verona 21 6 10 5 16 21 22 •Trani—Catanzaro 1-0 Padova 21 6 9 6 12 12 21 •Verona—Bari 0-0 P. Patria 21 8 5 8 18 27 21 Prihodnje tekme (21. t.m.) Bari 21 6 8 7 19 21 20 Triestina • Spal; Reggiana - Catanzaro 21 5 10 6 11 14 20 Lecco; Catanzaro - Livorno; Na- Alessand. 21 5 10 6 15 21 20 poli - Modena; Palermo - Par- S. Monza 21 5 7 9 19 30 17 ma: Alessandria - Monza; Pa- Trani 21 5 7 9 14 26 17 dova - Potenza; Bari - Pro Pa- Livorno 21 3 10 8 11 17 16 tria; Brescia - Trani; Venezia - Triestina 21 4 (i 11 11 25 14 Verona. Parma 21 3 4 14 13 32 10 KONČNO TEKMOVANJE ZA POHORSKI POKfll IH ZLATO LISICO Francozinja Steurerjeva osvojila obe lovoriki Od 42 tekmovalk samo 19 na cilju - Odlična uvrstitev Jugoslovank (Od našega posebnega dopisnika) MARIBOR, 15. — V nedeljo zvečer so svečano zaključili teden mednarodnih smučarskih tekmovanj na Pohorju za Pohorski pokal in «Zlato lisico». Staro in mlado je ves del opazovalo in ploskalo mednarodni promenadi pisanih puloverjev in obrazov iz Evrope, Azije in Avstralije, skratka z vseh koncev sveta. Na slovesnosti, ki je bila v nedeljo zvečer v domu JLA, so letošnji zmagovalki FIS A tekem na Pohorju 15-letni Francozinji Florence Steurer izročili tradicionalni pohorski pokal in Zlato lisico. Simpatična Florence, ki je to vi- kot druga tekmovalka dobila soko priznanje, je popolnoma zasluženo zamenjala lanskoletno zmagovalko Marielle Goitschel. Poglejmo kako je potekal nedeljski slalom, številni gledalci so -se zbrali ob progi, zastave 14 držav domačini edinstveno priložnost za dosego gola. Iz gneče pred tržaškimi vrati je Torrlglia poslal žogo proti mreži. Colovatti ni bil na mestu, bil pa je Frigeri, ki je s prsmi ustavil žogo in jo odbil v polje. V 32’ je Bernasconi ostro streljal. Vratar gostiteljev je žogo ubranil, a je ni ustavil. Mantovani, ki je bil v bližini, se je pognal proti njej ravno v trenutku, ko se Je tudi vratar nasprotnikov ponovno pognal za usnjem. Tržaško krilo se je znašlo tako na vratarju, kar je razburilo Lessija. Spopad med obema igralcema je prekinil sodnik, ki je oba poslal v slačilnico. S P D T priredi 7. marca na Livku smučarske tekme v slalomu za člane in v smuku za člane, članice in naraščaj. Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa do 3. marca. GORIŠKI NOGOMET Juventina je prinesla točko iz Gradiške S protinapadi V drugem polčasu je zmagala tudi Podgora - Poraz Sovodenj v Marianu Preteklo soboto smo zapisali, da nogometaši iz Standreža ne bodo- imeli lahke naloge proti itali iz ‘Gradiške, pa še na njenem igri. šču, pa čeprav so že večkrat pokazali odlično igro prav v najtežjih tekmah. To se je zgodilo tudi v nedeljo, kjer so z dobro obrambo in tudi s protinapadi dosegli, da domačini niso niti enkrat prodrli skozi njihova vrata in je tekma ostala brez . gola. Tako so Juventin- UMETNO DRSANJE MOSKVA, 15. — Avstrijec Emme. rich Danzer je danes osvojil naslov evropskega prvaka v umetnem drsanju. Na drugo mesto se je uvrstil bivši prvak Francoz Alain Cal-mat, na tretje pa Avstrijec Peter Jonas. SMUČARSKI SKOKI CORTINA D’AMPEZZO, 15. — V tekmovanju za trofejo Cortino, ki je bilo na olimpijski skakalnici, je zmagal Italijan Giacomo Almoni, ki si je s skokoma 83 in 81,5 m nabral 233,3 točke. Za njim so se uvrstili Raška Jiri (CSSR), Mario Ceccon (It.), Preiml Baldur (Av.), Poirot Jean Marie (Fr.) itd. Najboljši Jugoslovan Eržen Je zasedel 11. mesto, Marjan Pečar 15., Miro Oman 17. in Giacomeli 19. CIKLOKROŠ CAVARIA, 15. — Italijan Renato Longo je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka v ciklokrosu. Njegov najnevarnejši tekmec Nemec Wolfshohl se je moral zadovoljiti z drugim mestom. ci prinesli domov dragoceno točko, čeprav so domačini poskušali vse, da bi dosegli zmago ter se približali leaderju lestvice. Marianu. Igra je bila lepa in rezultat odgovarja njenemu poteku. Ce bodo Juventin-ci nadaljevali v formi, kot so jo pokazali pri dosedanjih tekmah po. vratnega kola, potem bodo še bolj utrdili svoj položaj v gornji polovici razpredelnice, kjer se nahajajo sedaj. Tudi Podgora je zmagala na svojem igrišču, čeprav je v prvem polčasu kazalo drugače. Gostje iz Mo-rara so namreč v prvem delu igre, ko jim je pihal v prid veter, vodili s 3:0 in so bili prepričani, da imajo zmago že v žepu. V drugem polčasu pa je bil veter v korist Podgorcev, ki so ga dobro izkoristili ter so predvsem s pomočjo lepe igre dohiteli in prehiteli goste ter zaključili tekmo z rezultatom 4:3. S tem so se obdržali na prvem mestu na lestvici, ki ga že ogroža Itala, saj je med obema ekipama le dve točki razlike. Sovodenjci so prišli v nedeljo iz Mariana praznih rok, kot je bilo pričakovati. Vendar pa je le ma- S lokdo računal na tako veliko ploho golov. Tekma se je namreč zaključila s 7:0 v prid Mariana in zaman so bila vsa prizadevanja gostov, da bi dosegli vsaj časten gol. pa so danes zadnjič plapolale ob hotelu Belleveue v čast 44 tekmovalkam iz skoraj vseh krajev sveta. Proga je bila speljana izredno drzno in je potekala po zaledenelem snegu. Postavila sta Jo Francoz Michel Minloux in Jugoslovan Marjan Magušar. Progi sta bili dolgi 400 m z višinsko razliko 160 m, s 55 oziroma 57 vrati. Prva je startala zahodna Nemka Mittermaier, ki je progo presmučala v zelo dobrem času 59” 10. Omenimo naj še to, da je organizator pustil startno številko 3 brez imena tekmovalke, in to v spomin na zahodnonemško smučarko Bar-bi Henneberger, ki se Je tragično ponesrečila v gorah in ki je lansko leto s to številko zadnjič startala na Pohorju. Ena od favoritinj Avstrijka Eda Kainz je s startno številko 4 smučala lzrecino stilistično in je popravila rekord proge na 58”. Med gledalci je vzvalovilo, ko se je na progi pojavila Brauerje-va, ki je s fantastičnim časom 54"37 popravila prejšnji rekord proge. Vsi so bili mnenja, da se podoben podvig, vs&j v 'prvem teku, ne bo posrečil nobeni tekmovalki. In res je bilo tako. Sobotna zmagovalka v veleslalomi) Francozinja Steurer je presmučala progo s časom 54”69. Najboljša Jugoslovanka Majda Ankele je tokrat bolje vozila kot po navadi in se Je v prvem teku uvrstila na sedmo mesto. Tudi Krista Fanedl je bila dobra. Največ tekmovalk so pokopala u-sodna vrata štev. 26, ki so bila izredno ledena. Tu so številne tekmovalke Avstrije, Avstralije, Japonske in drugih vzhodnoevropskih držav nesrečno končale. V drugem teku je prva startala Steurerjeva. Na startu je bila izredno mirna in na vprašanje, kdo REZULTATI 1. FLORENCE STEURER (Fr.) 110”40 (54”59, 55”71) 2. Sieglinde Brauer (Av.) U3”30 (54”37, 58”39) 3. Eda Kainz (Av.) 116”44 (58”00, 58”40) 4. Vivianne VVassdahl (šv.) I17”56 (60”09, 57”47) 5. Heidi Obrecht (šv.) 119”08 (61”27, 57”81) 6. Aud Hfvammen (Norv.) 119”33 (60”57, 58”76) 7. Gertraud Gabi (Av.) 120”30 (60”17, 60”13) 8. Majda Ankele (Jug.) 120”85 (59”41, 61”44) 9. Ingrid Lafforgue (Fr.) 121”83 (60”41, 61”42) 10. Krista Fanedl (Jug.) 123”21 (62”55, 60”66) 11. Bernard Florence (Fr.) 123”70 (58”54, 65”16) 12. Halina Jarek (Poljska) 128”95 (63”50, 65”45) 13. Gabrijela Zdovc (Jug.) 132”73 (69”06, 63”67) 14. Christl LapreU (ZRN) 133’Tl (64”85, 86”26) 15. Aliče Sutter (Šv.) 134”29 (65”34, 68”95) 16. Erika Pongratz (ZRN) 136”05 (63”46, 72,59) 17. Suki Misuzu (Jap.) 147”78 (74”90, 72”88) 18. Monika Lundberg (šv.) 151”33 (61”62, 89”71) 19. Brigita Vatovec (Jug.) ■ 229”18 (79”91, 149”27) bo zmagal, je odgovorila: »Opazujte ta tek». In res smo gledali in se čudili, ko je švigala kot puščica tudi skozi zloglasna vrata, katera je prevozila mimogrede. Ko so merilne naprave Longines objavile rezultat 55”71 je nastalo vprašanje, katera do prva: Francozinja ali 18-letna Avstrijka Brauer. Ta tekmovalka je vozila prav tako dobro kot v prvem teku, vendar je v spodnjem delu preveč robila, kar jo je stalo zmago. Njen čas je bil za skoraj tri sekunde slabši od Francozinje. Jugoslovanki Ankele in Fanedlo-va sta precej tvegali, kar Jima je prineslo 8. oziroma 10. mesto. Lep uspeh je dosegla Zdovčeva, ki se je uvrstila na 13. mesto. Kaj naj rečemo o tekmovanju v celoti. Francozinje in Avstrijke so dosegle kar lep uspeh, medtem ko so bile Nemke na splošno slabe. Z malo več sreče bi lahko zadovoljile tudi Švicarke. Organizator — Smučarski klub Branik — je s svojim strokovnim kadrom dokazal, da je zmožen izvesti tudi tekmovanja najvišjega ranga. JANEZ UJČIČ prepričani, da prisostvujemo tekmi prve lige. Bor je nastopil s trenutno najboljšo postavo. Velika hiba je bil blok. ki je le redkokdaj zaustavil nasprotnikove napade. Boljše pa je šle z napadom, kjer je blestel Wal-ter Veljak. Po našem mnenju Je bila to njegova najboljša tekma, odkar nastopa v prvi borovi šestor-ki Njegova zasluga je namreč, če je Bor osvojil najprej drugi, nato pa še tretji set. Ko je zapustil igrišče v začetku četrtega seta so to izrabili nasprotniki in za Bor, kljub vrnitvi Walterja na igrišče, ni bilo več pomoči. Plavi so začeli dobro in takoj povedli, nato pa so nerazumljivo popustili in dopustili nasprotniku, da je pri stanju 13:13 izenačil. Gasilci se niso dali dvakrat prositi in set je bil njihova last. V drugem in tretjem setu pa Je stopil na plan Veljak in večkrat zmedel obrambo nasprotnikov, ki so morali pred njegovimi bombami popustiti. Predvsem ob koncu tretjega niza je dokazal, če Je bil še kak dvom, da si Je zaslužil mesto v juniorskl državni reprezentanci. ko je z nekaj inteligentnimi in flntlranlmi žogami prevaril Ravenčane. V začetku četrtega seta je na Veljakovo mesto vstopil Fučka. Ta je odlično izpeljal svojo nalogo. Občutiti pa je bilo odstranitev Veljaka. Tudi z vrnitvijo tega na polje ni uspelo Borovi ekipi nadoknaditi zamujeno. V petem in odločilnem setu pa je v borovih vrstah zmanjkalo kondicije. Kljubovali so nasprotniku do stanju 5:5. Nato so Emilijanci prevzeli vajeti igre v svoje roke in z osvojenim setom zadali slovenskim odbojkarjem drugi poraz na domačih tleh. Poleg Walterja moramo pohvalK ti vse ostale mlade igralce Bora, med starejšimi pa Drasiča, medtem ko nas je nekoliko razočaral Jur-klč, kateremu trenutno nagaja forma. IZID: Gasilci (Ravenna) — *BOR 3:2 (15:13, 13:15, 11:15, 15:10, 15:7) RITTER iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii AMATERSKI NOGOMET Neodločeno brez gola med S.Anno in Primorjem Katastrofalni poraz juniorjev V nedeljo je proseško Primorje ponovno igralo proti S. Annt. Igra je bila v prvem polčasu na obeh poljih slaba in brez povezav. Prosečani so šli večkrat, sicer neorganizirano v napad, zaradi česar je obramba Sv. Ane z lahkoto odbijala in pripomogla, da je njena prva vrsta izvedla več nevarnin protinapadov. Prvi polčas se je tako zaključil neodločeno brez gola. V začetku drugega polčasa se je Primorje nekoliko organiziralo ter večkrat spravilo obrambo tekmecev ■v zagato. V tem delu premoči Primorja je Petrucci v 15’ dosegel gol, katerega je sodnik razveljavil. Pet minut kasneje je Verginella usmeril žogo v prazna vrata, kjer Je branilec S. Anne v zadnjem trenutku ustavil na sami beli črti. Kljub tein napadom Prosečani niso mogli več priti do mreže in so se morali zadovoljiti z delitvijo točk. Primorje ne nastopilo v naslednji postavi: Mora; Galli, Olenič; Sardoč, Fi-notto, Metelko; Morgera, Petrucci, Verginella, Husu in Daneu. Ta tekma je vredna kratkega komentarja. Sicer Je že nekaj časa, da enajstorica Primorja igra precej slabo in neorganizirano. To seveda vpliva tudi na rezultate ter na moralo igralcev. Kljub neuspešnim rezultatom se ekipa nedeljo za nedeljo predstavlja s skoro nespremenjeno postavo. In vendar ima Primorje na razpolago lepo število igralcev, ki nestrpno čakajo, da bi jih vključili v moštvo. Vprašanje je torej, zakaj trenerji oziroma odgovorni za enajstorico ne pustijo ob robu igrišča utrujene nogometaše, katere lahko brez težav zamenjajo s svežimi silami. S tem bodo brez dvoma uspeli izboljšati igro, s katero bo Primorje ponovno prišlo do ugodnih rezultatov. Mladinska ekipa proseškega Primorja, ki Je prvič nastopila v mladinskem prvenstvu, je morala v nedeljo v Nabrežini kloniti Ponziani z rezultatom 2:1. Tudi juniorska ekipa, ki Je v nedeljo igrala proti Sv. Ivanu, je morala prepustiti obe točki gostiteljem. In to z rezultatom 9:0. Pripomniti pa je treba, da so imeli Proseški juniorji v moštvu štiri rezerve in so ves čas igrali v desetih. B. RUPEL M. ŠAJINOV J Cvetočih lit. » Iz delovanja mladinskih društevjJ>stu pred štiridesetimMeti Treniranje se je začelo s tem, da nam je Bambič — kot prvo razgibalno vajo, kakor da bi ne bili že dovolj razgibani od celodnevnega skakanja —- ukazal preteči ne vem kolikokrat igrišče okrog in okrog. Nato je vzel iz žepa kakor brevir drobno knjižico, jo nekje odprl in nas začel iz nje učiti, da je treba voditi žogo, zlasti kadar je igralec v napadu, s špico čevlja in nikakor ne z njegovo stranjo. Ker smo ugovarjali, da je to nemogoče, ker s konico čevlja se sploh ne da ravnati žoga, je Bambič nam žonglerjem žoge, nam, ki nam je bilo upravljati žogo z nogo lažje kakor z obema rokama hkrati, nam, ki smo bili virtuozi v cunjasti žogi prav tako kakor z veliko usnjeno žogo, iz knjige dokazoval, da je včasih desetinka sekunde pri nogometu lahko usodnega pomena in da je treba zato v napadu izkoristiti vso brzino in tudi seveda dolžino stopala. Bambič je bil trener in mu zato nismo smeli veliko ugovarjati. Pokorili smo se mu in neštetokrat pretekli igrišče po dolgem In počez in smo pri tem brcali žogo le s špico čevlja, kolikor se je dalo. Ne vem, kako se je natančno zgodilo in kdo Je povzročil konec tem težkim vajam, toda nekdo, ki je bil obut, je v teku nenadoma tako močno brcnil žogo, da je odletela v dolgem loku v gosto robidovje na pobočju grička. Kdo ve, morda je Bambič imel tudi prav v svojem učenju. Vsekakor je pri njem veljala več matematika kakor empirizem. Nekoč sem ga srečal, ko se je počasi vračal po Ul. Sanzio domov. V roki je imel knjižico, iz katere je nekaj čital, tako da je neslišno premikal ustnice. Ustavil sem ga in vprašal, kaj tako zanimivega čita. «Učim se, učim se in sicer madžarskega Jezika. Ce bom vsak dan pridobil le deset besed, bom konec leta ta jezik že kar dobro razumel,« je odvrnil. Ne dvomim, da mu je v njegovi vnemi uspelo, saj Bambič govori in piše kakih sedem jezikov. Sicer pa je univerzalen. Nekoč sem bil na njegovem domu. «Glej, to so slike, slikane z levico. Z levo roko se da prav tako dobro slikati ali karkoli opravljati kakor s pravo, le priučiti se je treba temu, oziroma živčevje v možganih prisiliti, da se pokori naši volji in da daje našim organom take ukaze, kakor mi želimo. Desnica ali levica, to je vseeno, le priučiti se je treba že v mladosti na enakopravno delo rok.« «To so izumi,« je nadaljeval in mi pokazal osnutke raznovrstnih predmetov. Nekatere sem dal zaščititi pri mednarodnem patentem uradu za izume,« in pri tem pokazal patentne listine. Kdo ve, če bo Milko kdaj obogatel?! «Kaj pa z violino delaš?« sem ga vprašal, ko sem ugledal na nekakem ognjišču gosli. «Igram,» je odvrnil, «kadar mi je dolgčas, igram.« Ne verjamem, da je sploh mogoče temu vsestranskemu človeku, temu Leonardu v malem, Milku, ki je v vsakem predmetu taku dobro podkovan, biti kdaj dolgčas. Preveč je marljiv, da bi mu čas ostajal. Toda v športu, v vlogi nogometnega trenerja mislim, da je pogrešil. Nogomet ni matematika, nogomet je fantazija in naključje, je improvizacija in je zato naše društvo samo zaradi Bambičevega napačnega pojmovanja kmalu zašlo v veliko krizo, potem ko je komaj izlezlo iz porodnih krčev. Lahko si je predstavljati, kako smo žogo iskali in da smo v svoji vnemi prodrli v gosto robidovje bolj daleč kakor katerakoli Tomaževa koza. Kljub vsemu pa je bilo vse naše prizadevanje zaman, kajti žoga je izginila, kakor da bi se razblinila. Od tu dalje se je začela kalvarija. Na članskem sestanku dne 16. 5. 26. je Bambič, načelnik športnega odseka, poročal o treningu in o žalostnem koncu žoge, ki je navzlic marljivemu iskanju ni bilo moč najti. Nadalje je še poročal, da tov. Schmidt odločno zahteva drugo Nogometni moštvi m. d. Sv. Ivan in m. d. Rocol pred prvenstveno tekmo 21. XI. 1926 na igrišču m. d. Obzor žogo in da «pod nobenim pogojem noče odškodnine, zaradi česar da smo primorani vrniti mu v najkrajšem času žogo. «Drugega nimam,« tako pravi v nadaljevanju zapisnik, «kakor navzlic vsemu apelirati na nogometaše, da se udeležijo v sredo športnega sestanka.« Toda na IV. redni odborovi seji dne 18. 5. 26. je bilo spet govora o žogi. V zapisniku je bilo o tem dobesedno napisano takole: «Eden izmed odbornikov javi tov. tajniku, da se je na prvi trenaži nogometašev izgubila po neprevidnosti žoga. To sicer je že vzel na znanje sam podpredsednik na nedeljskem društvenem sestanku«. Podpredsednik, načelnik športnega odseka ter trener je bil M. Bambič vse v eni osebi in sedaj zamislite si, kako je poročilo načelnika ter obenem trenerja vzel na znanje «sam», on v funkciji podpredsednika. «Ker je ta na današnji seji odsoten, se bo na prvi seji določilo, kdaj in kako se vrne žoga tov. Schmidtu. Pri tem se oglasi tov. Zajec ter naznani tajniku, da je darovala «Prosveta» 50 lir našemu društvu. Ta denar bo uporabljen za nabavo druge žoge.« Bambič je bil v prvem letu društvenega delovanja res agilen. Ne samo da je delal, kjer je le mogel, ampak je večkrat tudi predaval in s tem pomagal takrat, kadar ZMD ni poslala na naš sestanek svojega predavatelja. Tako na pr. je predaval v prvi poslovni dobi «0 prevoznih sredstvih«, «o poletu Norgeja«, «o zrakoplovih« ter «o fiziologiji glada«. V naslednji poslovni dobi pa je imel dvoje predavanj, in sicer «0 letalstvu« in «o postanku zemlje in človeka«. Nadalje je bila Bambičeva zamisel ustanoviti odsek za strokovno risanje. Tako je na VII. rednem članskem sestanku poročal, da se strokov-no-risarski odsek ni mogel obnesti zaradi premladih interesentov, ki niso mogli slediti težkim izvajanjem, in je zato predlagal ustanovitev odseka za prostoročno risanje, v čemer pa tudi ni imel uspeha. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 8- II. TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 - II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: Četrtletna 2.250 lir," polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesefino 420 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965. - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stari trg 3/I„ telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicitš Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst