Ve6 kmetijskega pouka v šolo!  (S Štajerskega.)  Ta klic že dolgo časa odmeva na političnih zborovanjih in po časopisih. Sprejele so se tozadevne resolucije in vročile domačim poslancem, da stopijo s to zadevo na dan na merodajnih mestih in slednjič le izposlujejo kmetijstvu največ prostora in časa v domači šoli. Ta klic ni morda umetno podneten, ampak v resnici izhaja od ljudstva, ki mu je baš poljedelska panoga edina pridobnina. Faktično se itak kmetijstvo kakor poljedelstvo, hmeljarstvo, živinoreja, čebelarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in po krajevnih razmerah tudi gozdarstvo in celo svilopreja po zahtevi učnih črtežev poučuje na zadnji stopnji Ijudske šole. A da to znanje ne ustreza docela zahtevam sedanjegase modernizujočega kmetijstva, je docela umevno. Več intemeljitejšega pouka v tej stroki se pa tudi ne da kar čez noč uvesti v naše šole. Prva in silno težko premostljivaovira bi bila že premenitev državnega šolskega zakona v tosvrho, zakaj do danes je po omenjenem zakonu ljudski šoli naloga vsestranka izobrazba in splošen temelj za vsak stan. Zato se rado prigodi, da bi si rad vsak šloj po svoje ukrojil ustroj šole. Profesorjem, ki dobivajo mladino izvečine iz ljudskih šol, podaja šola premalo gramatikalnega znanja,obrtnikom premalo risanja, računanja, vojaštvu premalo zemljepisja, zgodovine in računanja, trgovcem premalo obrtnega spisja in naš ktnet bi tudi najrajši, da bi se razen čitanja, pisanja in računanja učilo le kmetijstvo. Ali je torej upati na izpremenitev ljudskošolskega zakona v kmetiškem smislu ?Skoro lahko rečemo, da ne! Morebiti se dajo pomnožiti ure ?Izbacniti se ne sme nobenega predmeta, prtdati še pa tudi ni kam, saj imajo itak naši učitelji zaradi ljube nemščine nekaj več ur naprtenih kakor njih nemški tovariši, ki pa so notabene tudi bolje plačani. Ali je torej vsak poizkus, pridobiti kmetskemu pouku v ljudski šoli več veljave zaman ? Nell Da se tudi po sedanjih zakonih nekaj več uvesti, a za to je neobhodno potreba, da se šole razširjajo in izpopolnujejo! Vsakemu bo umljivo, da se na enorazrednici o kmetijstvu komaj govori, Bog, če se nauČe dečki s pridom cepiti. Ne dosti več se ne doseže na dvorazrednih in triraz-rednih šolah, dočim pa štirirazrednice, petrazrednice in celošestrazrednice dosežejo v tem predmetu v slučaju, da seučitelj sam nekaj več zanima za poljedelstvo, že krasne uspehe. Otroci dobe izborno teoretiško in praktiško podlago, da so po izstopu usposobljeni, s pridom čitati strokovne časnike in knjige — ako skrbe starši za to, da se mladina sama naobrazuje, a ne pohajkuje in popiva. Šola tudi'rne more delati čudežev, ako ji starši ne gredo na roko. Torej razširjatev, to je eno sredstvo, čemur pa naš kmet ne samo odkimava, ampak se z vsemi močmi protivi in upira. V slučaju, da se po pritisku višjih oblasti šola raz- širi, bi radi imeli nekateri putili kratkovidneži zopet le vse nemŠki, a la Urlep, Št. Juri ob j. ž. Ko sem nekoč moledoval pri seji krajnega šolskega sveta za nakup nazornih slik v svrho gojitve slovenskega jezikovnega pouka, ni bilo denarja za to, a ko sem pri drugi seji črhnil, da se po istih slikah i nemščina poučuje, je vstal takoj tak »veljak« in navzočim na _fce govoril, da pristanejo v naročitev, saj bodo otroci zato nemški znali. Toda, okrenimo se zopet k predmetu. Da pa se bo naš predmet v šoli tudi dovolj praktično poučeval. ker teo- rija brez uporabe je mrtva, je potreben obširen in dobro negovan šolski vrt. Le v obširnem šolskem vrtu je mogoče gojiti razen čebel, drevesnice in trsnice še različne vrste trav, žit, detelj, okopanin, stročnic, gomoljnic in drugih kmetijskih rastlin. Tu bodo otroci spoznavali različne trave in njih prikladnost ali neprikladnost za tamošnjo zemljo, delali bodo poizkušnje z novo uvedenimi vrstami Žit, detelj, krompirja, pese, kbruze itd. V obširhem šolskem vrtu bodo imela pro- stor znamenita jabolka, ražlično trsje, tu bodo spoznavali kemični sestav zemlje, razne prsti in slično. Deklicam se bo nudila prilika k gojenju sočivja, zelenjadi, pa tudi cvetic in vrtnic. Še semena bodo dobivale tod. To ni samo ideal šolskega vrta, ampak takih eksistuje več po Spodnjem Šta- jerskem. Seveda merijo blizu pa tudi nad sto arov. Kmetje podpirajo uČitelja ter mu vozijo gnoj pa tudi pesek za na- pravo potov. A kjer se mora učitelj prepirati z ljudstvom za dohodke \z šolskega vrta, kupovati sam gnbj, popravljati plot, odvajati vodo, tam seveda ne bo šolski vrt dosegel tega smotra, učitelj bo, če je vrt obširen, imel rajši zasajenega s krompirjem. Torej ne klica po dominiranju kmetijskega pouka v ljudski šoli, v to država zaradi ozira na druge stanove ne more pristati, ampak vglobljenje pouka in razšrijenje z razširjanjem šol v večrazrednice ter upoštevanje praktične strani s kmetijsko-poizkuševalnimi šolskimi vrti. Ljudstvo naj stori za šolo in učitelja potrebno, a šola in učiteljstvo bosta potem tudi zadostila kmetiškim zahtevam. Slednjič pa naj ne zamre klic po slovenskih kmetijskili šolah. Ne zadovoljimo se z eno, vsaj dve taki, kakor nam eno obetajo, naj dobimo. Saj so pridelki po Slovenskih Goricah in Ptujskem polju drugačni kakor ob Pohorju, v Savinski dolini in v celjskem pogorju. In vendar se rriorajo za vsak kraj le špecialitete posebno gojiti. Zmore li to ena sama, in tako nizko organizovana kmetijska šola, kakor se nam obetaPSkoro menim, da ne ! Saj trpi na tej hibi tudi deželna kmetijska šola v Krottendorfu. Posestniki mnogo znajo, a niso ni v enem veščaki! Sicer pa o tem o drtigi priliki 1 Da bodu naši ljudje upoštevali gorenje nasvete, bodo obsodbe naših šol, da premalo nudijo za kmeta, kmalu utihnile. «¦>-*««-¦..