Ameriška Domovina
Ar jl/11 C RI eA'111—HOME
No. 226
AMRMCAN IH SWIHT	_ „ ,	, ,
FOR€JGN in LANGUAG€ ONLY	M ttiwial and InteiuatlMial Circolatlan
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1959
tLOVCNIAN
MORNING HCWSPAJPGfi
ŠTEV. LVm.—VOL. LVHL
Ford ustavil proizvodnjo Veličasten pogreb pok. škofa dr. G. Rožmana avtomobila vrsle Edsel	--------
DETROIT, Mich. — Ford je objavil, da je opustil produkcijo avtomobila znane marke Edsel. Za to marko je kompanija delala pred par leti veliko reklamo;; to naj bi bil avtomobil za sred- J nje sloje, pri tem pa opremljen z vsem potrebnim luksuzom. j Tovarna je vtaknila v model Edsel baje kakih $250,000,000,1 toda interesentje se niso mogli vneti zanj. Avtomobil je bil v
Truplo pokojnika je bilo v soboto ob 10:30 v sprevodu prepeljano od sv. Lovrenca v stolnico sv. Janeza, kjer je škof dr. Krol opravil ob navzočnosti kakih 13j) duhovnikov, med njimi nadškofa in bivšega papeškega nuncija J. Hurtleya, clevelandskega pom. škofa F. Begina, opata O.S.B. T. Kojisa in nad 20 monsignorjev, črno pontifikalno sv. mašo. Pogrebne obrede je op avil nadškof Hurtley. Po opravljenih molitvah za pokojnega cerkvenega kneza je bilo truplo prepeljano v Le-mont, kjer bo dimes dopoldne položeno k zadnjemu počitku.
Predsednik Eisenhower je ustvaril novega načelnika stana. Njegova naloga bo skrbeti za pravilno vodstvo in delitev pomoči tujini. Na to mesto je imenoval gen. Willistona B. Palmerja.
CLEVELAND. O. — V sobo- Jagrom in č. g.. L. Baznikom na prodaji 26 mesecev in tekom te to dopoldne je bila ob devetih v čelu. Kanonik dr. J. Kraljič, dobe je kompanija prodala ko- cerkvi sv. Lovrenca črna sv. župnik V. Vodušek, in č. g. A. rnaj 110,000 voz. Kar imajo ve- maša za pok. škofa, nato so nje- Žitko so prišli na pogreb iz San letrgovci modelov še na zalogi, govo truplo prepeljali v sprevo- Francisca v Kaliforniji, č. g. jih bodo na podlagi pooblastila du v stolnico, kjer ga je pred Kopač C.M. iz Toronta, č. g. kompanije prodajali s precejš- cerkvenimi vrati sprejela du- Nande Blatnik je priletel na po-njimi popusti, ki bodo menda hovščina. Med molitvami so greb iz Evrope, kot zastopnik znašali od $300 do $400.	'prepeljali krsto z njegovim tru- krškega škofa dr. Koestnerja in
Edsel je prva žrtev boja za Plom Pred glavni oltar. Cleve-Jmsgr. Jagodica, č. g. L. Sterle Prodajanje malih voz. Ni iz- landski pomožni škof Krol je na-| in č. g. A. Jenko iz New Yorka, ključeno, da bodo tudi druge to °Pravil črno pontifikalno sv.'č. gg. dr. A. Farkaš in A. Hrib-tovarne opustile produkcijo po- mašo’ med katero ie Pel zbor šek iz Bridgeporta, Conn., č. g.
Nm,i grobo«; |ke IMENOVAL NAČELNIKA
ZA VOJAŠKO POMOČ TUJINI
Garden Rd., Willoughby, O., 42	----------—
let stari Stanley Gabrovšek.
Zapušča soprogo Dorothy, roj.
Perry, hčerko Sharon, mater Jennie, roj. Ogrizek, brata Josepha, sestre Mary Glick, Helen Click ter Betty Malippa in j AUGUSTA, Ga. — Vojaška pomoč zaveznikom, ozi- _ ___	t ^ ^
več drugih sorodnikov. Rojen je roma tujini sploh pride v novem proračunu prvič v okvir skrajšala pot sta" fantiča šla bil V Huntington Pa^ Zaposlen obrambnega tajništva. Freds. Eisenhower je zato imeno-	preko proge	New	York Central,
je bil pn standard Oil Co. Bd Val	novega načelnika, ki bo nekako enakopraven načelni-	pri	£emer	je	13	iet	starj	Ber_
je veteran druge svetovne voj- kom glavnih stanov za armado, mornarico in le.alstvo. Imel , skočil na nnčasi vozeči m ne. Pogreb bo v sredo iz Jos. bojudi enak čin — bo torej general s štirimi zvezdami.	P
Žele in Sinovi pogreb, zavoda Bela hiša je objavila, da bo na-
na 458 E. 152 St Cas še ni dolo- slov	na ta položaj imenovanega MilfAian V MotlilfS
čen. Obiskovanje od 7. do 19. gen.	Palmerja “direktor vojaške lw*i rlliVOjCin f riCfllRI
nocoj in od 2. pop. do 10. zv. pomoči” in da predsednik čuti,	______
jutri.
Josepl, Kravos	'pomoč na isti ravni s položaji vlade Anasl« Mikojan je ^W^SaT
Iz Clevelanda in okolice
Nesreča slovenskega dečka— Bernard Vidmar, sin Mr. in Mrs. John Vidmrr s 13822 Deise Ave., je šel preteklo soboto s tovarišem v trgovino, da bi prinesel nekaj jajc. Da bi si
vorni vlak. Izgleda, da mu je spodletelo in je padel z vlaka. Pri tem mu je desna noga prišla na tračnico in so mu jo moda naj bo ta položžaj za vojaško Podnredsednik soviet ske rah kasne-'0 v Huron Rd. bt l-----1 ^ J; r..,J * .Jr^u 1	S^ J ^ ^ nišnici v Stopalu odrezati. Ža-
dobnih voz.
Proračunski ravnatelj je precejšen pesimist
kojnika. Med molitvami je nato duhovščina z nadškofom, ško-x	foma in številnimi monsignorji
Napovedal je, da bo letošnji' spremila krsto s pokojnikom do Proračun pokazal primanjU cerkvenih vrat, nakar so jo nabijaj, in da bo prihodnji! ložili na avto in se pripravili
na odhod proti Lemontu.
župnik č. g. L. Baznik je v začetku svojega govora prebral
semeniščnikov in odpevala šte- j Francis Gaber pa iz Flodowood, vilna duhovščina. Po končani Minn.
sv. maši je spregovoril župnik Verniki go se prišli od pokoj-sv. Vida č. g. Baznik in orisal! nega škofa poslovit v takem življenje, delo in trpljenje po- številu, da so napolnili obsežno
Nenadoma je preminul v so- načelnikov treh glavnih rodov boto zvečer na svojem domu na oborožene sile z enakim voja-10214 Prince Ave. 72 let stari škim činom in rangom.
Joseph Kravos, doma iz vasi1 Po novem bo vojaška pomoč
Male Žabe pri Sv. Križu, od ko- zaveznikom sestavni del narod- iš Mikojan se 1e pripelial v' .. v ,	■
der je prišel pred 45 leti. Po-,?6 obrambe. Obrambno tajni Meh,k0) da teklo ,soboto ot_	JU
kojni je bil član društva Brook- atv.° bo Pa obvezano uredit! z vod rusko gospodarsko ra2Staj;™]° Jarm 00 10- letmC1 lyn No. 135 SNPJ. Tukrj je za- Iza'nlm tajms vom vsa vpia- v deželi. Razstava sama
prišel v Mehiko odpivt sov- ^ Vidmar 9 let st2-jetsko gospodarsko razsta- p	Miklaucig.
V°-	Zadušnica_
MEXICO CITY, Meh. To-1 jutrj ob 7.30 bo v cerkvi Ma-
katedraio. Med njimi je bilo tudi močno zastopstvo Slovencev iz Toronta v Kanadi.
pustil hčerko Helen Grabowski, sina Josepha in vnukinjo Katherine, v Evropi pa več drugih
sanja zunanje politike, ki bodo •	, Dodobn<1 tisti ki io ie
z vojaško pomočjo povezana. ;	. , ,	V1
Gen. Palmer, ki je »daj „a-	”Jela v V^orAen, ^ Jancigar ob ob,et„id
„ Kolizeju. Mikojan sd je spotoma
V sredo ob 6:45 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pak.
sorodnikov. Pogreb bo v sredo m^stndc glavnega poveljnika a- ustavij tudj v Halifaxu, N. S., in 7	.	,	.
*	ST ^	**	poroke
čas še ni določen.	JG/LuLi	Povedal Par PPJaznih besedi in , Mr_ in Mrs. Frank Virant v SND
Ko so se pred koncem obredov oglasili slovenski pevci in pevke s kora z “Vigred se povrne,” je bilo rosno prenekatero
oko. Bilo je kot slovo od dobrega očeta, ki je nepričakovano
proračun za kaka dva bilijona večji.
WASHINGTON, D. C.—Proračunski ravnatelj Stans je veliko bolj vplivna oseba v naši administraciji, kot bi človek sodil po njegovem naslovu. V njegovih rokah leži namreč kon-^'ba sestava federalnih proračunov; velikokrat je samo od
dolar j e^^a^0 federacija11 vtakne Pokoinlka °Pravili sv- daritve, j dobg valjenju slovenskega
sporočilo ameriškega episkopa- med delo’m 2a družino omahnil ta, ki se je zbral v petek ob po- in odšel 2a večno svetitvi nove stolnice v Wash-
ingtonu, D. C., v katerem izra-	*	•	•
ža sožalje ob smrti pok. škofa Pokojni Gregorij Rožman je G. Rožmana in mu daje prizna- ^ bil na čelu ljubljanske škofije v nje za njegovo delo. Člani epi- enem njenih najtežjih trenut-skopata so sporočili, da bodo za kov, v enem najusodnejših raz-
naših oboroženih sil.
Zopet neuspeh

bila izstreljena iz satelita Si-Siquierosa pozdravili moskovskega gosta s ploskanjem in lepimi besedami/ Mehikanske
Le-
v to ali ono proračunsko postavko. Ker ni politik, daje le ^erad izjave, kadar jih da, ne-ka3 pomenijo.
Zadnjič je v Augusti, kamor šel obiskat predsednika Ei-senhowerja, postregel kar z dve-^a neprijetnima novicama. Naj-PWo je rekel, da se boji, da bo Jetošnji proračun pokazal pri-^snjkljaj. Kot znano znaša pro-račun $79 bilijonov. Kako velik b° primanjkljaj, tega ni hotel Prorokovati, drugi poznavalci Poračuna pa trdijo, da bo nad bol bilijona dolarjev. Vzrok za b^ričakovani primanjkljaj tiči a jeklarskem štrajku, ki je že ° sedaj zmanjšal federalne dohodke za skoraj bilijon dolar-Jov. Tako že od 1. 1957 ne bomo 'beli nobenega proračuna s prebitkom.
Se bolj neprijetna je pa dru-Sa novica ravnatelja Stansa.
ekel je namreč časnikarjem, da vG b°ji, da bo prihodnji prora-
Pogreba se je med drugimi naroda. Svojo težko nalogo je udeležžil nadškof Hurtley, bivši pogumno, vstrajno in uspešno papeški nuncij v Beogradu. Na- vršil z vso požrtvovalnostjo. U-vzoči so bili tudi skoro vsi slo- gasnil je v tuji deželi, vendar venski duhovniki iz Clevelanda med svojimi slovenskimi rojaki, in okolice z župniki slovenskih med njimi na Lemontskem gri-fara msgr. J. Omanom, č. g. M. ču bo čakal tudi vstajenja!
eun
znašal $81 bilijonov. Bo to-
tej za dva bilijona dolarjev več-b °d sedanjega. Predsednik Ei-j,e?hower sicer želi, da bi pro-x??11 ostil na sedanji višini 79 1'Jonov,! toda Stans misli, da 6 do sedgj bilo uzakonjenih to-iz ° lzda^kov> ki bodo prišli do
^Pačila šele prihodnje leto, da J tudi izmenjava zdravnikov in be bomo mogli izogniti pro- zdravstvenega osobja na sploh.
. CU;nu, ki bo postal slaven po	'7""+—:1------ -J
> da bo: najvišji, kar smo jih
Amerika in Sovjetija za obsežnejše slike
Vladi Združenih držav in Sovjetske zv'eze sta se sporazumeli za povečanje medsebojnih vezi na znanstvenem, tehničnem, kulturnem, vzgojnem in športnem področju.
MOSKVA, Z.S.S.R. — V zadnjih dveh letih so bile uvedene j vezi med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami na kulturnem, tehničnem in znanstvenem področju, ki so se po sodbi vlade izkazali koristni. Tako sta se obe vladi dogovorili, naj se te vezi v prihodnjosti še povečajo in razširijo.
V okviru novega sporazuma za 1. 1960-61 bo povečano števi-. lo delegacij in njihov obseg, i Diplomatje dalje ne smejo ni-Združene države bodo poslale kamor PPtovati brez posebne-v Sovjetijo večje število šolni- dovoljenje, živijo dejansko
Tuji diplomatje se culi jo v Peipingu kol ujetniki
PEIPING, Kit. — Diplomatska služba v Peipingu je za vsakega diplomata prava muka, naj zastopa katerokoli državo. Kitajski komunisti sovražijo ves svobodni svet in svoje jeze ne morejo stresati nad nikomur drugem kot nad diplomati. Dajo jim čutiti na vsakem koraku, da jih smatrajo kot potrebno izlo.
Vodilni kitajski komunisti se jim načrtoma izogibajo, kitajska centralna uprava jim ne gre v nobeni stvari na roko. Družabnih stikov kitajski tovariši s tujimi diplomati nočejo imeti, zmanjšujejo celo uradne
Acheson napada zunanjo politiko administracije
WASHINGTON, D. C. — Biv-	____^
ši tajnik za zunanje zadeve v Razkrivač VIII. je srečno po-1 kai0 okoij Trumanovi administraciji Dean Acheson je zadnje čase postal glavni demokratski kritik naše sedanje zunanje politike. Zato ga radi vabijo na predavanja vsi tisti, ki jim naša sedanja diplomatska prožnost ni všeč ali jih celo skrbi. Mednje spadajo gotovo politiki in parlamentarci, malih NATO držav.
Povabili so Achesona, naj jim predava. Povedal j'm je to, kar je govoril pred tedni v Nemčiji, le da je svojo kritiko še bolj zaostril. Po njegovem je napačno, da se z Moskvo sploh raz-govarjamo o spremembi režima v vzhodnem Berlinu in da ne
jo opozoril, da je Moskva pripravljena, da trguje tudi s ka-!
nadskimi firmami “v medsebojno korist.”
Mikojana je na letališču ča-1,000 radovednežev.
na St. Clair Ave. je nekdo po | pomoti zamenjal suknjo. Lastnik jo dobi v uradu SND. Udeležba povoljna—
Glavno nagrado pri Sv. Vidu
nazaj proti Zemlji.
WASHINGTON, D. C.
bor se zahvaljuje vsem delavcem in obiskovalcem.
HITREJŠA RAST
Od 1. 1900 se je število prebivalstva v naši deželi podvojilo,
talstvo je v petek izstrelilo na tovarišije torej ne more biti rav-pot okoli Zemlje Razkrivač no vebbo število.
VIII. v upanju, da mu bo vsaj ! Mikojanov obisk bo trajal 10 tokrat uspelo, kar mu je spodle-|dni- Tovariš bo imel torej do-j število nad 65 let starih ljudi
telo že tolikokrat _____ prestreči'8^ prilike, da pridobi Mehikan- pa se je v tem času početverilo.
glavo satelita, ki jo naj ta iz-:66 za P05!0 z Rusijo in da poto-j
laži mehikansko vlado, ki je včasih precej nezadovoljna z
streli nazaj proti Zemlji.
Satelit Razkrivač VIII. je gla-1
vo v resnici izstrelil 26 ur po- moskovskimi diplomati, ker se tem, ko je začel krožiti okol'1Pečajo tudi z vsemi drugimi Zemlje, toda letalom se jo ni (moS06*mi stvarmi, ki ne spada-, v.	v	.	. posrečilo prestreči. Poskus.li so'l° v njihov delokrog, na pri-
dr?.lm° "a.S®f? oboroževanja na jo najti tudi z ladjami na pod -mer z podtalno agitacijo.
ročju južno od Havajev, kjer bi morala pasti v morje.
višini. NATO države bi morale biti bolj odločne proti komunistom. Ni treba odklanjati razgovorov z njimi, toda ponujati se jim pa ni treba. Na drugi strani je nespametno govoriti o zmno y|a(J# naj prayj razorožitvi. Treba se je s ko-	# *
munisti najpreje dogovoriti o kontroli oboroževanja, potem šele o razorožitvi sami.
Jeklarska unija svari
Mikojan bo gotovo tudi pogledal, kaj delajo rdeči diplomatje v nekaterih drugih državah Latinske Amerike. Da so zelo delavni, se vidi po tem, da je nastal ravno v teh tednih močen val hujskanja proti Ameriki ne samo v Kubi in Panami, ampak tudi v Venezueli, Gvatemali, Braziliji itd. Glasovi se tudi širijo, da bo Mikojan imel
stike na najmanjšo potrebno
mero.
čas poskrbi za jeklo!
WASHINGTON, D. C. — Jeklarska unija je opozorila zve-Acheson očita NATO drža- zno vlado na nevarnost, da bo vam, da premalo skrbe za svojo štrajk v jeklarnah v januarju1 posvetovanja s svojimi prijate narodno obrambo in vse breme obnovljen in da naj se zato o Iji s Kube, drugi celo trdijo, da valijo na ameriška ramena. Ni pravem času pobriga za jeklo, j bo morda kar na tihem obiskal čudno, da v Moskvi potem upra- ki je potrebno za narodno ob- Castra, kot je to storil jugoslo-vičeno sklepajo, da Evropa ni rambo.	| vanski zunanji minister "koča
pri volji ali celo nesposobna, da Zastopnik Unije je povedal v Popovič.
bi dala ves svoj prispevek k o- naprej, da se unija ne bo srna-1 Mikojan je prebrisan in dela-brambi svobodnega sveta. Ache- trala za odgovorno za pomanj- ven komunist, časa gotovo ne bo son dalje očita NATO državam, kanje jekla v industriji za na-'po nepotrebnem zapravljal v da so na napačni poti, ako po- rodno obrambo, v kolikor se ne , Mehiki. Posledice njegovega
kov in študentov, povečana bo
s©daj imel v mirnem času.

Vremensk
prerok
pravi:
Zastopnikom obeh vlad se ni posrečilo doseči sporazuma o u-stanovitvi stalnih čitalnic, ameriške v Moskvi, sovjetske v New Yorku.
Pred zvišanjem poštnine na pakete
WASHINGTON, D. C. — Pošta je dobila dovoljenje, da zviša poštne pristojbine za pakete.
samo v svojih stanovanjih in pisarnah in dolg čas preganjajo z medsebojnimi obiski. S kitajskim ljudstvom nimajo nobene zveze. Poročati morejo samo o tem, kar slučajno vidijo, slišati pa tako ne morejo od nikogar ničesar.	I
Značilno je dejstvo, da se tam počutijo nesrečne tudi satelitski diplomatje. Kitajci jih ne marajo, akoravno so tudi oni ko- 1 munisti. Diplomatje nimajo tudi nobenih svojih klubov ali prodajaln, v par hotelih pa jih gledajo kot nezaželjene goste.
zabijajo na t'sto Evropo, ki tiči bo zvezna vlada pravočasno po-pod komunističnim jarmom. Ti- brigala za primerno oskrbo z hi odpor v satelitskih državah njim.
je za svobodno Evropo nepre-	______0
cenljive vrednosti. Je pa vred-: nost tako očitna, da govornik ne
more razumeti, zakaj je Evropa ne vidi.
Napovedujejo, da bo zvišanje
obsegalo okoli 17% sedanje po-(Vsak diplomat težko čaka dne-
no oblačno, možnost dež- štine in da bo uvedeno nekje v va, ko bo prestavjen na drugo
^ajvišja temperatura 60.	1 začetku prihodnjega leta.	(mesto.
Predstava filma “Ljubimci” prepovedana tudi v Day tonu
DAYTON, O. — Oblasti so u-stavile nadaljne predstave francoskega filma “Ljubimca” češ, da je spolzek in škodljiv javni morali.
Isti film so prepovedali kazati že preje na Cleveland Heights iz istega razloga.
Amerika in Sovjetija skupno raziskovali vsemirje?
WASHINGTON, D. C. — Ruska Akademija znanosti je poslala k nam posebno delegacijo strokovnjakov za študiranje vse-mirja z nalogo, da naj se uedle-ži seje Ameriškega društva za rakete. Delegacijo vodi rofesor Sedov, ki je izjavil na tiskovni konferenci željo, da “bi bilo tako sodelovanje zaželjeno in izvedeno ostopoma.”
S svojo izjavo je mislil na pripombo našega izvedenca dr.
udejstvovanja bomo morda čutili šele po mesecih.
Budimo pri vsaki vožnji pre-idm m zmanjšujmo število Žr-
Glennana, ki je duša preiskovanja vsemirja z naše strani, “‘d‘a upa, da bi se Amerika in Rusija mogli sporazumeti na izmenjavo odkritij in strokovnjakov pri preiskovanju vsemirja.”
Da je dr. Glennan mislil resno, o tem ni treba dvomiti, ali je pa treba smatrati odgovor profesorja Sedova za kaj več kot izraz vljudnosti, to bodo pokazali šele nadaljnji razgovori med 0-bema izvedencema.
NAJNOVEJŠEVESTI
HAVANA, Kuba. — Kubansko organizirano delavstvo je izstopilo iz Medameriške delavske organizacije, protikomunistične skupine, ki je bilut ustanovljena pred 10 leti. Ta je del Mednarodne zveze svobodnih delavskih unij, ki ima svoj sedež v Bruxellesu v Belgiji. Kongres kubanskih
delavskih organizacij je označil Medameriško delavsko organizacijo za “orodje imperializma”.
BEOGRAD. FLRJ.— Jos. Broz Tito, predsednik komunistične Jugoslavije, je pozval male nevtralne države, naj se postavijo po robu delitvi sveta v dva tabora, ker da bodo v slučaju pregovorov med tema tfiboroma one ^ilste, ki bodo morale plačati ceno sporazuma. Tito je govoril v Nišu ob priliki odprtja dela nove avtomobilske ceste iz Beograda proti Grčiji skozi Marav-sko-vardarsko dolino.
PITTSBURGH, Pa. — Izgledi za sporazum med unijo in jeklarnami so sorazmerno
skromni. Proizvodnja je dosegla že okoli 90 odstotkov zmogljivosti. Kljub temu trdijo, da bo pomanjkanje jekla čutiti vse prihodnje poletje, četudi v januarju ne pride do obnove štrajka.
LONDON, Vel. Brit. — Po sem dospelih ves%h izgleda. da rdeča Kitajska bolj in bolj pritiska na Moskvo, naj se izogne sestanku na vrhu prihodnjo pomlad ali zgodnjo poletje.
Ameriška Domovina
acoc
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
sovali pot, po kateri naj ta načrt izvede. V tem pogledu si general noče dati diktirati ničesar od nikogar, torej tudi od Washingtona in Moskve ne.
Če kdaj, lahko sedaj vidimo razliko med odločnostjo in prožnostjo v mednarodni politiki. V Washingtonu so si vbili v glavo, da morajo biti prožni češ, da bodo na ta način pripravili Hruščeva k dobri volji in pameti. De Gaulle lo meni, kakšne volje je Kremlj, stoji odločno na svo-
se mai
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 226 Mon., Nov. 23, 1959
Ike in Mac obračata, De Gaulle obrne
Noben dogodek v mednarodni politiki ni vzbudil v zadnjem času toliko pozornosti kot zadnja tiskovna konferenca generala De Gaulla v Parizu. O njej je prineslo svetovno časopisje tako obširna poročila kot o zelo važnih domačih dogodkih. To smo morali opaziti tudi v Ameriki. Naše časopisje je prineslo o tej tiskovni konferenci tako izčrpne izvlečke, kot jih navadno prinaša samo o tiskovnih konferencah predsednika Eisenhowerja. Edino izjemo so pomenile tiskovne konference tovariša Hruščeva, toda on se je moral v ta namen potruditi v Ameriko. De Gaullu ni bilo treba niti tega.
De Gaullova tiskovna konferenca se je vršila ob prisotnosti 700 domačih in tujih časnikarjev, tudi to nekaj pomeni. Razumljivo je, da je general hotel opravičiti tako veliko radovednost vsega sveta in dal par res nepričakovanih izjav. Najprvo je napovedal, da ga bo Hruščev obiskal šele sredi marca in ne, kot so prvotno trdili v Parizu, sredi januarja.
Ker je po generalovem mnenju treba sestanek na vrhovih temeljito pripravljati, bosta za ta namen potrebni kar dve konferenci zapadnih državnikov; prva bo pred Božičem, druga pa šele po razgovorih med De GauHom in Hrušče-vim, torej tam enkrat v aprilu ali še pozneje. Hruščev se bo moral namreč z generalom tako temeljito pogovarjati, da bo ostal v Franciji kar dva tedna in šel domov šele koncem marca.
De Gaulle je dalje ponovil svoje stališče, da Francija mora imeti na vsak način svoje lastno atomsko orožje. Iz njegovih besedi je zvenel načrt, da mora na evropskem kontinentu vsaj Francija imeti tako orožje, da bo lahko vodila ta kontinent kot tretjo silo, ki se ne bo dala porivati sem ter tja po obeh velesilah; Ameriki in Rusiji. Da general misli veliko na evropski kontinent, se da sklepati tudi iz tega, da je na svoji tiskovni konferenci podčrtal važnost Italije, obšel pa Anglijo s par pripombami. Anglija namreč ne spada k evropskemu kontinentu. Sicer je pa De Gaulle tudi ne potrebuje; misli, da je zadosti, ako kontinent vodita Francija in Nemčija.
Da nekoliko ublaži svojo teorijo o temeljitih pripravah na sestanek na vrhovih, ki nanjo gledajo v Moskvi s precejšnjim nezaupanjem, je De Gaulle napravil tudi par poklonov tovarišem v Kremlju. Zaupal je svetu, da vidi v Moskvi mnogo znakov za večjo miroljubnost in resno pripravljenost, na žrtve v korist mednarodnemu miru. Po njegovem niso v Moskvi tako omejeni, da ne bi videli, kam cilja zunanja politika kitajskih tovarišev na dolgo roko. Pohvalil je tudi Hruščeva osebno, kar se spodobi, saj sta postala tako velika prijatelja, da se o svojem prijateljstvu sploh nočeta zgovarjati z nikomur na svetu. Plaši torej zopet “rumena nevarnost,” ki jo je pred pol stoletjem hotel izrabiti v politične namene bivši nemški cesar Viljem II. Kdo bi si takrat mogel misliti, da bo v tem pogledu dobil naslednika v predsedniku francoske republike.
V ostalih prestolicah svobodnega sveta niso bili nad tiskovno konferenco ravno navdušeni. Pojavil se je še celo odpor proti ideji, naj bi se voditelji zapadnega sveta sestali še enkrat po razgovorih med Hruščevim in De Gaullom. Verjetno se je De Gaulle zato le majo zmenil. Ve, da je neprijeten družabnik, toda ve pa tudi, da zapadni svobodni svet Francijo neobhodno potrebuje. Zato bo zaenkrat plesala mednarodna politika tako, kot bo on godel, vsaj tja do pozne spomladi.
Da se je svet s tem že sprijaznil, se vidi po tem, da bo prva konferenca zapadnih državnikov trajala pred Božičem samo par dni. V 2-3 dnevih se Eisenhower, Macmillan, De Gaulle in morda tudi Adenauer ne morejo kaj prida zgovo-rhi. Sicer pa, kaj naj se razgovarjajo, ko ne bodo vedeli, kako bodo potekli razgovori med De Gaullom in Hruščevim.
Takoj za tiskovno konferenco je prišel v Pariz na obisk angleški zunanji minister Lloyd. Govoril je s člani francoske vlade, ki so mu verjetno povedali, kar jim je De Gaulle zaupal o svojih načrtih in mu dali nasvet, naj se ne trudi, da bi generala kaj spreobrnil. Zato so pogovori na konferenci potekali zelo mirno, francoska javnost se je zanje menila zelo malo. Saj ve, da v generalovih očeh zunanji ministri malo pomenijo, njegov lastni in tuji.
De Gaulle je na svoji tiskovni konferenci tudi povedal, da bo vodstvo alžirijskih upornikov lahko politično delovalo, kakor hitro bo doseženo premirje. Ta njegova izjava se ni tikala samo alžirijskih upornikov. Bila je namenjena tudi Združenim narodom, tam namreč še zmeraj nekaj govore o alžirijskem vprašanju, naj pazijo, da ne bodo gene-ra'a razjezili, jim bo takoj svojo zagodel. Namenjena je tudi Moskvi; tudi tam morajo vedeti, da jim ni treba vtikati nosu v severno Afriko, ako se pripravljajo na obisk v Pariz. Saj vendar vedo, da je De Gaulle pripravljen, dati Alžiriji neodvisnost, ne spodobi se, da bi mu sedaj drugi še predpi-
jem stališču in dosega postavljene cilje. Upajmo, da bodo v državnem tajništvu za zunanje zadeve to kmalu vsaj opazili in da jih na to ne bodo morali opozoriti šele demokratje v Kongresu.
Vsekakor moramo računati, da sestanka na vrhovih ne bo pred majem ali junijem prihodnjega leta, ako De Gaulle ne sklene drugače.. To bo za Eisenhowerja najbolj nepri-praven čas. Bomo v začetku volivne kampanje. Eisen-howerju osebno ne bo veliko do nje, ker ne bo več kandidiral, v Kongresu bodo pa vsi škilili na volivni dan v novembru. V maju in juniju vlada na Kapitelu že po običaju velika nervoza, ki je večja kot navadno v volivnih letih. Ali se bo predsednik mogel takrat sploh odtrgati iz Washingtona? Ali bo sestanek na vrhovih sploh še potreben? To se bo posebno spraševal Hruščev, ko bo videl, da bo po novem letu že imel drugega sebi enakega gospodarja v Beli hiši.

j BESEDA IZ NARODA

škega goverherja, prezidenta Eisenhowerja, kongresnike in senatorje in kar z glavo zmajeval in dejal:	“Ko bi bil ja v
kongresu ali senatu, jaz bi jim kazal in povedal, kako je treba delati tam! Kaj bodo oni, ki sedijo pri polni mizi in nimajo nobenih skrbi?”
Z Juretom sva mu tu in tam prikimala in Nicku je šla beseda naprej, kakor bi kdo ploščo
Joliet, 111. — Predzadnjo sobo- navjjal na gramafonu.
to smo zopet' sedeli za Juretovo mizo, moja malenkost, prijatelj Nick s Center St., Jure kot hišni “gazda” in dobra Barba je nam rezala okusno špehovko, ter okusno opraženo raco, ter isto na velikem krožniku lepo razloženo postavila pred nas. Ju-
Nick se je posebno hudoval radi jeklarske stavke. Sam je delal nad 40 let v jeklarni in o težkih delih v jeklarni zlasti prejšnja leta res nekaj ve. Pa tudi zdaj, če tudi je mehanično izboljšanje pri obratovanjih precej olajšalo težaška dela, ki
re pa je poskrbel, da sta stali zdaj vršijo stroji, a človek je
dve precej veliki “flaši” napolnjeni z vinom pred nami. Ali
še vedno potreben, da obratovanja vodi. Stroj sam ne dela, je
mi boste zamerili če vam pdVem, treba da ga nekdo pripravi, da
da mi je v teh okoliščinah kar od veselja srce poskakovalo? Kako ne bi? Ko sem gledal na lepo rumeno opraženo raco, na špehovko in druge dobrote zraven pridjane. Novo vino se je pa iskrilo in dišalo tako nebeško !
v stanje, potem še le deluje, a še potem pod človekovim nadzorstvom. Brez človeka ne gre in zdaj še posebno po posebno izučenem in treniranim človeku za vsako tako poklicno delo.
Da bi ne govoričil samo Nick
lepo, da je bilo res kar zapeljivo. navdihu raznih dobrot, ki sva No in ob tem in tej priliki smo Jih bila deležna pri proslavlja-proslavili letos sv. Martina. Nič nJu sv- Martina pri Juretu, sem boljše in lepše bi ga ne mogli, posegel vmes in dejal, da naj Zraven smo se veselo razgovar- Jure svoje mnenje o vsem tem jali o vseh mogočih stvareh v M tudi nekaj ve, več kakor mi-našem življenju.	dva oba. Nick se je z mojim
Dobra Barba je skrbela, da predlogom zadovoljil in je z ro-naši krožniki niso bili prazni. ko pokazal proti Juretu rekoč Zraven je nas sproti poučevala i “No> Jure, zdaj pa še ti povej in dopovedovala, kateri kos od kaJ 0 vsem tem mi?liš?” race je bolj okusen in dober in ! Jure odloži pipo, ki jo je med po katerem naj sežemo in si pri-, t&m, ko je Nick govoril, pušil voščimo. Z Nickom sva se se-1 prime za kozarec, si poplakne veda malo branila radi lepšega,1 grlo in nato spregovori: da nisva potrebna in da bi tega I “Prijatelja, sedanja jeklarska ne bilo treba, a v srcu sva seve- stavka je zagonetna stvar. Meda mislila drugače in želela, da ni se zdi, da pri tem sporu gre naj bi Barba ja ne nehala naju | za bodočnost vsega našega gos-nagovarjati, da si naj postreže-1 va z raco in drugimi dobrotami.
In Bog je naju uslišal. Barba je
podarstva. Ne gre samo za jeklarsko industrijo, če tudi je ta ena najglavnejših. Danes stoji naju silila naprej, midva sva jo'skoro vse na jeklu. Najbrže ni pa voljno ubogala in otepala po1 ne enega obrata kakoršnega kolači, da je nam kar od ust ka- li, v kakoršni koli industriji, ki palo. Med tern so seveda vča-1 bi ne bilo odvisno v gotovi meri sih najina grla postala malo su-| od sodelovanja ali uporabe je-ha, tedaj sva pa hitro pogovor kla. Zato, ali se jeklo podraži zasukala z Juretom in hvalila ' ali poceni, to vpliva na vse dru-kako dobro kapljico je letos na- go gospodarsko življenje v de-prešal. Jure pa je ob-vsaki taki želi. In radi tega je jeklarska pripombi dejal:	j stavka tako velikega pomena,
“Tak dajta ga no, kaj ga pa'kakor je. Od poravnave te stav. gledata, pijta!”	j ke je odvisno, ali bomo
Midva sva ga pa pridno ubo- drseli naprej po brzicah in tokih gala, pri tem zahvaljevala vsak našega gospodarstva v še večjo v svojem duhu sv. Martina, da inflacijo, ali se bomo pri tej poje svetu dal goske in race, pa ravnavi- ustavili in rekli, d0 tu nisva pozabila zahvaljevati še in ne naprej. Do te odločitve posebno tudi Noeta, po katerem zna priti morda še preje, nego je človeštvo spoznalo, kaj se da bodo te vrstice objavljene. A
do njih mora priti, tako ali tako.
v
ve-
iz grozdja narediti, namreč dobro vinsko kapljico, ki ljudi veselje spravlja in jih dela šele.
Po vsej tej gostiji pa mi menda ni treba podrobno razlagati, da smo postali vsi trije in zraven kajpada tudi Barba malo, od sile modri in v preteklost in bodočnost gledajoči modrijani. Prijatelj Nick je svoje oči sukal sem in tja in deval v red illinoi-
Ali z inflacijo naprej, ali isto ustaviti in se boriti z nemalimi težavami in žrtvami. Gotove posledice in žrtve bodo padle na vse. Nihče ne bo izvzet. Pa naj izpade borba tako ali tako. Gre pri vsem le za to, ali je sedanji čas primeren, da se ta vprašanja in probleme reši zdaj, ali kak drug čas? Pri tem je treba gledati na probleme, po-
trebe, zaščite in drugo, ki pri tem nastaja v zvezah z zunanjim svetom.
Delavske organizacije so veliko pridobile vse od tam od nastopa pokojnega Franklina D Roosevelta, precej pravic in ugleda. Izredni časi med vojno in drugo je temu pomagalo Delavstvo mora biti previdno, da tega ugleda in teh pridobitev ne zgubi! Skrb za dobro stanje skupnega narodnega gospodarstva mora biti pred očmi tudi delavskim organizacijam. Na gotovih poljih in pri gotovih skupnih zadevah in problemih mora biti ne vsak sam zase, marveč, vsi za vsakega in vsak za vse! En tak skupen problem in zadeva je inflacija. Ta ima strahovito žrelo, v katero bomo zdrsnili vsi, če se ji ne bomo skupno zoperstavili. Ako bo nadaljevala, bo uničila naše gospodarstvo. Požrla bo z vedno višjo draginjo vsem prihranke gotovinah in drugih imovinah. Uničila bo vrednost valuti in šlo bo vse po tistem reku, s katerim je nekoč neki misijonar zagrozil poslušalcem, ki niso kazali razumevanja za kako poboljša-nje, ampak so po svoje živeli naprej in šarili. Pa jim je v enem svojem govoru napovedal; “Poboljšati se nočete in če tako, vam povem, da bo vse vas vrag vzel vsi boste šli vragu v r — “Amen.”
“Prijatelja, smejita se tej primeri, ali kakor vama drago in hočeta. Toda inflacija je tak vrag, ki grozi, če jo ne bomo znali ustaviti, da bo nas vse skupaj požrla! Posledice bodo, uničena bo industrija, uničeni delavci. In komu bo to koristilo? Tistim, ki pravijo, da bodo nas s svojo ideologijo “pokopali”? Menda razumeta koga mislim!”
Jure je z resnim pogledom na oba utihnil. Gostili smo se še en čas in nato se razšli. Jaz pa še danes premišljujem Juretove besede in se mi zdi, da je imel Jure z njimi zelo prav.
* JOLIET IN OKOLICA RASTE. — Koncem zadnjega meseca so se mudili v našem mestu in okolici več dni zemljiški posredovalci iz raznih delov našega osrednjega zapada in vzhoda. Pregledavali so pokrajine, ki naj bi bile primerne za razne in dustrijske tovarne. Velike korporacije že več zadnjih let pre-meščujejo in selijo tovarne iz gostih naselij ven na deželo. Potrebne pa 'So za to gotove ugodne okoliščine, kot primeren kraj za transportacijo. Nekaterim služijo vodna pota po rekah, zato gledajo za prostore blizu rek, ki so primerne za plovbo tovorov. Drugi zopet blizu železnic in drugi zopet blizu dobrih cest, ki služijo za težke tovore s trailorji, itd. Kakor se čuje je Joliet s svojo okolico ugodni kraj za razne industrije in več raznih tvrdk bo skušalo nabaviti potom kupa obsežna zemljišča za take namene. To kaže, da Joliet, ki že zdaj s svojo okolico raste, bo v bodočnosti še bolj rastel in v nekaj letih bomo videli rasti nove predmestne naselbine okrog nas. Mar-širamo torej v vseh ozirih naprej in ne nazaj!
AUTOMOBIL S K I H NEZGOD je vsak dan toliko, da jih mmaj slediš. Pred kratkem je 3il v auto nezgodi tudi L. A. Milavec, ki biva na 364 No. Hickory Street. Privozil je do gneče po cesti štev. 6. blizu kanala in se je hotel ogniti drugih au-tomobilov in pri tem mu je auto zdrsnil in se prekucnil v kanal. Njegov auto je ležal v vodi s ko-esi navzgor, a Milavec se je vendar rešil.
POZOR PRED “SHOPLIFTER JI”! — To so take vrste 3tiči v hlačah in kikljah, kakor vrabci in škorci v ptičji družbi
kokrat jih pa čuvarji zalotijo jim nabrani tovor, ki ga taki “dvigači” nabero, odvzemo, ter za “plačilo” jih izroče oblastem in te jim prisodijo po zaslugi brezplačni kvartir za nekaj časa v špehkamrah. Pravijo, da se te vrste “ptiči” zopet pojavljajo tu in tam po trgovinah. Pazite, da ne pridejo tudi v vaše proso!
— Pa še drugič kaj, če bom kaj zavohal pri nas in okrog nas. Do tedaj pa vse lepo pozdravlja	Tone s hriba.
Večerja v čast sen. Franku Lauschetu
Cleveland, O. — Na večerji, ki jo pripravlja The Lake Shore Post No. 273 American Legion za 28. novembra v čast sen. Franku J. Lauschetu, svojemu prvemu poveljniku, bodo govorili: bivši sen. Thomas Burke, Ralph Locher kot zastopnik odsotnega župana A. Celebrezza, E. J. Sklenicka, član izvršnega odbora Ameriške legije za Ohio, Kenneth J. Rankin, poveljnik 13. okrožja AL in mestni odbornik John Kovačič.
Gdč. Caroline Sudan bo zapela nekaj pesmi. Na klavirju jo bo spremljala ga. Vera Slejko.
Na razpolago je še vedno nekaj vstopnic. Kdor bi jo želel, imeti, naj kliče pred koncem tedna HE 1-1893.
Ne pozabimo, da je čast izkazana sinu slovenskega naroda, izkazana tudi narodu samemu! Sen. Frank J. Lausche je za poznavanje Slovencev v Ameriki in nemara v vsem anglosaksonskem svetu storil s tem, da je vedno znova poudarjal svoje slovensko poreklo, več kot prene-kateri drugi s svojimi načrtnimi napori za širitev poznavanja Slovencev in slovenskih teženj v svetu.	A. D.
tro, ko smo zavozili na 108 milj dolgo takozvano sončno avtomobilsko velecesto. Od našega me' sta do Fort Peirs smo plačali
$1.90 cestnine. V resnici je le
Miklavžev prihod napovedan
Iz pisarne sv. Petra v nebesih smo prejeli sledeče obvestilo!
Letos se je sv. Miklavž zopet odločil, da bo obiskal svoje ljubljence tudi v Slovenski šoli pri Vidu. Meni je naročil, da
sv.
pripravim vse potrebno za njegov prihod 6. decembra ob 3. uri popoldne v novi šolski dvorani in da opozorim otroke in odrasle naj bodo vsaj do njegovega priroda posebno pridni in v šoli ubogljivi. Sedaj imamo polne roke dela, a vam bom še podrobneje pisal o prihodu, čim bo sv. Mikavž odobril moje načrte. Vaš vdani
svetnik Peter.” Odrasle in otroke opozarjamo na to obvestilo.
težko, da bi bila še kod narava tako krasna kot je tod. Velik0 sem se prevozil po naši širni deželi, toda take lepote kot ob te] cesti nisem videl nikjer.
Po štirih urah smo bili v Smyrni. Napravili smo skupno 224 milj. Mary se je izkazala za izvrstno voznico.
Naj napišem nekaj o svoj^ vtisih o tej naselbini.
Znano je, kako se je začel nas narod naseljevati v tej širni deželi, da bi si prislužil boljši M večji kos kruha, ki ga je v rojstni domovini primanjkovalo. Nekateri so prišli preko oceana tu di za to, da so se izognili avstri); ski mačehi, ki do Slovencev bila nikdar posebno dobra. Pr' vim naseljencem so sledili novi' Naseljevali so se običajno taUi kjer so obstali prvi. Slovenske naselbine so se večale, v njih s0 zrastli tudi narodni domovi U slovenske cerkve. Veliko jih je v raznih krajih Amerike, zgra'
jeni so bili s pridnimi in žuljav
mi rokami. Današnja mladiU1 nima niti pojma, kako so se njihovi očetje in matere trudili, ka' ko težko delali. Tudi v N^ Smyrna ni bilo dosti boljše.
Tam se je prvi slovenski r°' jak naselil pred pol stoletja Prišel je iz nekega premogov^0' ga središča nekje v PennsyN3' niji. Začetek je bil težak, daneS pa je naselbina cvetoča. Roj^1 se dobro razumejo in goje dr11' žaibnost, kar je razumljivo P°' sebno, če pomislimo, da je r9ed njimi dosti takih, ki so pr$ sem uživat svoj pokoj. njimi so taki veseli ljudje kot a Rebol in njegova prijazna žel1 ska, g. Hribar in njegova vedf0 vesela soproga iz Radovljice Gorenjskem.
Računajo, da živi v mestu ok°' li sto slovenskih družin. Vse i^' jo krasne domove. Posebno
ili
Predavanje o Sovjetiji na Osmi v New Yorku
New York, N. Y. — V petek, 27. novembra, bo na Osmi v župnijski dvorani predavanje Rev. dr. Ludvika Čepona o vtisih in opazovanjih v Sovjetski zvezi. Predavatelj je preteklo poletje napravil v skupini izlet Sovj. Rusijo in bodo njegove misli in opazovanja o Sovjetski zvezi gotovo zelo zanimiva.
Predavanje priredita skupno Društvo Najsvet. Imena in Slov. kat. akad. starešinstvo. Ob pol osmih je v cerkvi na Osmi rožni venec, ob osmih pa spodaj v dvorani predavanje.
Vsi, ki se zanimate, vljudno vabljeni! Vrteli bomo tudi pokrajinski film.	J. B.
Rojaki v New Smyrna ieach v Floridi
Fort Lauderdale, Ela. — že dolgo sem želel obiskati slovensko naselbino v New Smyrna Beach. Naša vedno vesela Mrs. d radi prilete in sedajo v proso. | Mary Škrbec je tam dalj časa ži-Po naravi so nagnjeni, da se njih 1 vela in kraj dobro pozna. Ko
se je zadnjič enkrat spet name-raznih predmetov, iste dvigajo nila v svojim krasnim avtom
bili veseli, ko smo pozdrav našo prijateljico ga. Agnes karovic. Ona nas je ves d01! vodila, da smo obiskali čim ve naših ljudi. Ona je sama in krasno hišo skoraj čisto ob m01, ju. Ko smo bili eno noč njel1 gostje, nas je šumenje morsU valov zazibalo v prijetno sp3 nje. Draga Agnes, iskrena hva la za gostoljubje! Prav tak
tudi vsem drugim rojakom rojakinjam!
Mestna uprava gre Slovenc011’ zelo na roko. Uredili so si lastni balincarski park. Tam ^ zbirajo možje in žene, balm3^ in se kratkočasijo, kot je sF6 komu najbolj prav.
Kar sem opazil, je sprem0111
ba v vremenu. Ko smo no01 ’
je bilo kar hladno in morali sll\
P
imeti toplo odejo, med tem je tod pri nas še vedno zelo t0 plo, saj imamo danes (2. nov' ko tole pišem, 88 stopinj.
Ker je v deželi jesen, so
lice
na
siov°;
severu že vzele s ^ Ponoči pred zoro so zadnji^3 zaduhtele, predno jih je sF’1’ pokrila s srebrom. Rojaki zopet vračajo sem. Včeraj sll'_ srečali v Clevelandu splošno P ^ znanega g. Drenika in njeg°V soprogo. Naša gosta sta bilj ^ Burja in njegova prijazna Pavla, hčerka pok. Josepha ?
vnika. Na obisk sem sta Prl
ve$e
#!
iz Miami. Vsi smo ju bili
li. Vesel sem bil, da sem
priložnost spoznati prijazno
Taskarjevo Cilko iz vasi Obrl'e
fan
Savi. Ona je doma iz sv. Petra kot jaz.
V resnici lahko rečemo, ka ,
sed"
majhen je svet. Ona je - ž prvikrat v Floridi. Prišla Je v družino Drenik, pri katerih je službi.	v
V Floridi je gotovo SloveilCe
še veliko več; le da se ne P°;
za3'
yF1
mo, da ne vemo, kje kdo živi ne bi bilo prav, da bi se op..
d3
(lifting) in kajpada zato, da jih odneso seboj ven v življenje. Velikokrat se jim poisreči, veli-
tja, je povabila s seboj tudi soseda Opalka in mene.
Bilo je krasno nedeljsko ju-
šali iz raznih naselbin v ^ in se lahko ob priložnosti ^
bi tako zvedeli drug za drng6^
sestali? Dajmo zganimo se! Pozdravljeni!	..
John Do«11'
t.
KRVAVE ZARJE
MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc
Tu se je pojavil na pozorišču kapetan Ramon. Ko se je mladi častnik začel sukati okrog Lenore, se je stari lisjak zarežal od zadovoljnosti. V njem je videl orodje za dosego svojega smotra.
Ramon se je resno zaljubil v Lenoro. Njena lepota ga je popolnoma zmešala. Kmalu je postal pri Sanchezu vsakdanji gost. Zadeva je vzbujala veliko zanimanje in vsakdo je prerokoval, da med Ramonom in Lenoro nikdar ne bo prišlo do zakona.
Onega večera po bikoborbi je Sanchez čisto oživel. Z veliko živahnostjo je začel Lenori govoriti o svojih načrtih.
—Lenora — je dejal — ne izpustiva iz rok ugodne prilike. Sreča se nama smeje. Novo sonce vzhaja. Pred seboj vidim uresničene vse svoje želje.
Lenora je molče opazovala o-četa.
■—Gospodarica položaja si ti— je nadaljeval stari. — Bodi previdna! Polkovnik Luz se zanima zate. Opleti ga v svojo mrežo.
—Polkovnik Luz? Njega naj zapletam? In Ramon? Kaj bo^ dejal on, ako se oklenem polkovnika?
Sanchez je strmel vanjo, ko da po teh besedah v njej ne bi spoznal svoje hčerke.
—Ramon! — je zaničljivo der jal. — Kaj omenjaš njega? Sedaj ga ne rabiva. In ako Luz v Cuyutlandu prižene pred tebe še boljšo zver, potem bo tudi on lahko šel za Torresom.
Dekletu so se zasvetile oči.
—Toda Ramon je zaljubljen vame in se bo morda maščeval, če ga zapustim.
—Eh! — je zamahnil oče — ali sem ti dejal, da bi ga zapustila? Naj bo tvoj ljubček. Ako se nakana z višjimi ponesreči, naj ostane on. Le previdna bodi, da ne opazi tvoje dvojne i-gre.
Ubogi Ramon v tem trenutku ui mislil, kako ‘“ljubeznivo” govorita o njem nevesta 'in bodoči tast.
Bil je sirota. Starši so mu zgodaj umrli. V otroških letih je bil pri nekem stricu, ki je bil častnik. Torres mu je v poklicu sledil. Ko je postal častnik, le stric umrl in on je ostal v svetu popolnoma osamljen. V službi je bil vesten in je vse tooči napel, da bi se povzpel višje. V šestindvajsetem letu je postal stotnik.
Ramon je bil dober mladenič. Zabaval se je rad, a pameti ni iiikdar zgubil. Pijančevanje, surovost in druge nerednosti je sovražil, ženskam se ni nikdar preveč bližal in če je le mogel, se je izognil njihovi družbi.
Nenadoma pa se je pojavila Lenora in je mladega častnika tako očarala, da je izgubil vso Razsodnost. Vzljubil jo je z 'Wsem žarom mladega srca. Postal je njen suženj. V slepi zaljubljenosti si je dopovedoval, da tudi ona njega ljubi. On je bil odkrit, brez vsake zvijačno-stiin za take je imel tudi vse druge ljudi. Lenora ga ni odbija, a kakega posebnega nag-ftcnja ni čutila do njega. v
v “Mladinsko ljudsko gledališče” je bilo takoj po otvoritvi dan za dnem polno. Kričeči le-1 Paki so vabili ljudi v novi dom. tam se je dobilo vse: pijače, ledi, igre, knjige, kopalnice itd. plan je lahko postal vsak do leta starosti. Ob vstopu se le moral vsak zavezati, da se bo
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK
6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne
ob nedeljah udeleževal bibličnih večerov, ki sta jih menjaje vodila Sanchez Aron in Abraham.
Abraham je bil dober ravnatelj, toda govorniškega daru ni imel. Z enoličnim govoričenjem je marsikaterega poslušalca u-spaval, tako da se je često med njegovim predavanjem iz vseh kotov slišalo smrčanje.
Aron je bil drugačen. Nastopal je kot “profesor.” Pred nastopom si je nadel dolg plašč, na glavo pa si je posadil kapo. Beseda mu je gladko tekla. Govoril je z zanosom. Ono nedeljo po srečanju z Luzom je bil kakor navdahnjen. Govoril ,je kot kak starozakonski prerok.
—Otroci v Gospodu, krščanski mladeniči! — je začel. — Vzvišeni, vsemogočni Bog Jehova je po svojem sinu, ki ga je poslal na svet, oznanil, da išče take molilce, ki ga bodo molili v duhu in resnici. Mladi mož tam na levi strani, pazite, in ne lovite muh!
Mladi mož se je zarežal proti tovarišem in je postal miren. Profesor Sanchez je nadaljeval:
—Ta božja beseda me prevzema, ko stopim pred vas. Glejte okrog sebe! Tu ni podob in ka-menitih svetnikov, ne kadila, ne pisanih duhovniških oblek, ne zlata in srebra, kakor je pri poganih v navadi. Pač pa so tu vaše verne duše, ki so lepše od vsega zlata in srebra, duše, ki v duhu in resnici molijo Gospoda .. .
Po govoru se je Sanchez podal v knjižnico, ki je vsebovala le protiverske in komunistične knjige. V knjižnici je našel kopico mladeničev, ki so se živo prerekali. Nekateri so .sodili, da kristjan ne more biti član socialističnega delavskega društva. Aron je nekaj časa poslušal, potem pa je dejal:
—Kako ne bi mogel biti kristjan socialist, član delavskega društva? Ali Jezus ni bil delavec? Ali ni bil nasprotnik bogatinov?
Neki dijak je pripomnil:
—Ali je bil Jezus nasprotnik bogatinov, ne vem. To pa vem, da Grom dela zoper vero.
—Kako vam je ime, mladi prijatelj? — je vprašal Sanchez nekam razdraženo.
—Luis Segura. Sem slušatelj visoke tehnične šole.
—Priporočam vam, da preči-tate nekoliko več tozadevnih spisov. V knjižnici jih dobite.
—Ravno iz teh spisov sem do-znal, da sta si krščanstvo in komunizem smrtna nasprotnika. To bi morali vi, gospod profesor kot duhovnik vedeti.
Sanchez se je razburil in je zapičil oči v mladega dijaka.
—Ali niste prišli sem kot vohun kakega protirevolucionarnega društva?
—Ne! Svojevoljno sem prišel sem.
—Od sedaj naprej ne prestopite praga te hiše!
—Ne bom ga prestopil — je dejal Segura in je šel. Za njim so šli vsi ostali fantje.
Sanchez je zamrmral:
—Potrpljenje! Deset jih odide, prišlo jih bo sto. Naposled bomo dosegli svoj smoter.
—Le dolarjev naj ne zmanjka prej — je dejal Abraham, ko mu je brat povedal to zgodbo.
NOVINARSKI ATAŠE
Zadnjega dne v mesecu je šel Sanchez na ameriško poslaništvo, da bi dvignil svojo in bratovo plačo. Lind ga je sprejel jako hladno.
—Ne vem, kaj delajo tam gor. Še sedaj niso poslali denarja za plačilo zadnjega obroka, čeprav sem pisal celo velikemu mojstru. če bo šlo tako naprej, niti v desetih letih ne bomo dosegli kakih uspehov.
(Dalje prihodnjič.) ^
Papež Janez pozdravil Slovence
Po zaključku svoje sinode je tržajska škofija priredila uradno romanje v Rim, ki se ga je udeležilo okoli 900 Italijanov in okoli 250 Slovencev. V Rimu se je Tržačanom priključilo še blizu tisoč “beguncev iz Julijske krajine in Dalmacije”, ko so šli ti k papežu.
Papež Janez XXIII. je spre-
Ti ljudje pozabljajo, da se je Italija, vrnila v Trst na temelju londonskega sporazuma. Če hoče tega odpovedati s tem, da se ne mara držati njegovih določil, potem izgubi pravni razlog za svojo prisotnost v Trstu, ki je pravno še vedno samostojna država “Svobodno tržaško o-zemlje”.
Ladje za Čangkajška Ladjedelnice v Milju so dobile
jel skupino v veliki dvorani Va- nedavno naročilo za gradnjo
tikana in jo nagovoril. Ko je končal svoj italijanski govor, se je obrnil ponovno do skupine in spregovoril v slovenščini:
“Dragi verniki slovenskega jezika, ki ste navzoči ali odsotni, vedite, da sem v duhu z vami ter vas iz vsega srca blagoslavljam!”
Navzoči Slovenci so papeževe besede navdušeno sprejeli in pozdravili, med tem ko so vodniki skupine, ki Slovencev sploh niso nič omenili, v zadregi molčali.
Ven z njimi!
Tržaški “II Piccolo” je zapisal o papeževem slovenskem pozdravu Slovencev, da je zbudil splošno “začudenje”. To začude-
nje je bilo posebno močno med
dveh 3,500 tonskih in dveh 5,500 tonskih ladij za Nacionalno Kitajsko. Da tega naročila ni bilo, bi morali odpustiti novo skupino delavcev.
Po petiji letih še vedno daleč od cilja
Pretekli mesec je preteklo pet let, odkar sta si Italija in Jugoslavija razdelili Svobodno tržaško ozemlje. Slovenski tržaški list “Demokracija” ^razpravlja v uvodniku o izpolnjenih in ne-iizpoljijenih obveziah. londonskega sporazuma, na temelju, katerega se je to zgodilo.
Poudarja, da še vedno Italija ni sporazuma z vsemi dodatki uzakonila in da zato obstojajo še vedno dvomi o njegovi velja-jvi. Na Tržaškem še vedno niso
tržaškimi italijanskimi narodnimi prenapeteži, ki so jim Slovenci povsod na poti in trn v peti.
odpravljeni fašistični zakoni, ki
prepovedujejo na sodišču uporabo slovenskega jezika, čeprav jo londonski sporazum naravnost določa. Slovenske šole vise
Iz tega kroga je ^skupina, | ge vedno v zraku, njihove učne se je drznila v tržaški cerkvi ^v. ge njmaj0 stalnosti, ki je sv. Antona Novega ob nedav- j nujna za USpešno redno delo.
nem češčenju fatimske ^ar^ie> p)vojezični napisi' so še vedno ko se je oglasila slovenska pe-‘prava redkost celo v krajjh)
sem, klicati. Temu je tieba na_ kjer je nesporno Slovencev pre-praviti konec! Ven z njimi!”, ko četrtine prebivalstva Slo_
kot poroča slovenski tržaški lis.. vencj niso pravično zastopani v
Kdaj jih ho srečala pameti? Generalni komisar Palmara ]e izdal odlok, s katerim so v Trstu odprli tečaje slovenščine : za tiste javne nameščence, ki se žele učiti drugega deželnega jezika. Ukrep je v soglasju z londonskim sporazumom, po kate-
javnih službah in raznih ustanovah. Slovensko kulturno delo ne dobiva, potrebne podpore iz javnih finančnih sredstev. Od treh kulturnih domov, ki jih sporazum določa Slovencem, grade samo onega v ulici Petro-nico, ki ga j e, Rim izročil v roke
prijateljskega sožitja.
Nova župnija
Župnija Jamlje-Dol je dobila v avgustu tudi civilno priznanje italijanske vlade. S tem sta ti dve slovenski kratki vasi dosegli cerkveno neodvisnost in postali polnopravna župnija z vsemi pravicami.
Župnik č. g. Franc Štuhec odšel iz Doline
Sredi preteklega meseca se je župnik č. g. Franc Štuhec po desetih letih poslovil iz Doline in odšel na Opčine, kjer je postal ravnatelj Marijanišča.
škof dr. Srebrnič v Rimu
Solkanski rojak, krški škof dr. Srebrnič je dobil od jugoslovanskih oblasti dovoljenje za pot v Rim prvič po drugi svetovni vojni. Med potjo se je ustavil v Trstu, kjer je bil gost škofa Santina. Msgr. Srebnič je škof na otoku Krku že 36 let. Nasledil je pok. Mahniča.
rem je Slovencem priznana pra- j titovcev, vprašanje ostalih dveh vica, da se v uradih poslužujejo J je nerešeno .... slovenščine. Proti temu odloku Slovenci na Tržaškem še ved-so' italijanski nestrpneži zagnali upajo, da bodo obveze Italije
silen krik in “protestirali proti izpolnjene in da bo prišlo med uvajanju dvojezičnosti”.	obema narodoma do mirnega in
Smrt uglednega rojaka
Na Peči je bil 23. okt. položen k večnemu počitku znani goriški odvetnik dr. Leopold Bobič. Kljub delavniku se je od njega poslovilo veliko število vaščanov in drugih Goričanov, saj je bil znana goriška osebnost.
Po zobelh se bijejo
Poročevalska služba “Italia” je poročala v oktobru, da se je število slovenskih šolarjev letos v primeri z lanskim letom zmanjšalo kar za 899. “Katoliški glas,” slovenski tednik, ki izhaja v Gorici, je ugotovil, da se je število šolarjev slovenskih šol res letos zmanjšalo, toda le za 104 ne pa za 899. Padlo je dejansko le število učencev na ljudskih šolah od 1473 lani na 1311 letos, zato pa se je povečalo število učencev na srednjih in strokovnih šolah za 58. Te je koncem lanskega šolskega leta zapustilo skupno 67 učencev, na novo pa se jih je letos vpisalo 125.
Padec števila učencev na ljudskih šolah je brez dvoma zelo vznemirljiv, ker dokazuje pomanjkanje narodne zavesti pri slovenskih starših, ki so se dali zavesti propagandi in poslali svoje otroke v italijanske šole.
Zastopniki Slovencev pri dr. Palamari
Zadnjega oktobra so se zgle-isili pri generalnem komisarju za Trst zastopniki Slovencev s Tra-žaškega in mu predložili spomenico z zahtevami o izpolnitvi določil posebnega štatuta in uvedbo popolne narodne enakopravnosti Slovencev v Trstu. Palamari so izročili kopijo spomenice s temi zahtevami, ki so jo poslali v Rim predsedniku vlade Segniju.
JUTRO PRED ZDRUŽENIMI NARODI — Zgoraj vidimo stražo, ko vleče na drogove zastave 82 držav 1— članic, spodaj pa k lopi onstran ceste, ki sta si jih dva izbrala za prenočišče.	„
Slovenske šole v Trstu se ustaljujejo
V uradnem listu gen. komisariata je izšel zakonski ukrep, ki določa število učnih mest na slovenskih srednjih šolah v Trstu. Po objavljenem-načrtu bo na teh šolah skupno 33 učnih mest.
Obmejni promet na Goriškem začasno ukinjen
Zaradi slinavke in parkljevke, ki sta se pojavili pri goveji živini na obeh straneh meje, so začasno ustavili prehod preko meje z običajnimi obmejnimi prepustnicami. Ustavitev je bila pretekli teden baje že ukinjena.
je že dobila prva navodila, kaj naj dela. Dodali so ji tudi še nekaj strokovnjakov za posamezna vprašanja. Uporniki bi namreč radi dosegli, da izglasujejo tudi Združeni narodi resolucijo, ki naj priporoča, da naj razgovori med Francijo in Alžirijo temeljijo na načelu samo-odloč-be. Šele potem bi se morda razgovori prenesli v Pariz.
Vprašanje je, ali bo De Gaulle s tem. zadovoljen.
Alžirijski uporniki so se baje odločili za razgovore z De Gaullom
TUNIS, Tun. — Iz Tunisa prihaja vest, da se je uporniška vlada po dolgem premišljevanju in oklevanju vendarle odločila vsaj načelno za pregovore z generalom De Gaullom. Predno se bodo začela pogajanja, je treba rešiti še celo vrsto vprašanj: Kje naj ise vršijo začetna pogajanja?
Trenutno je največ upanja, da se bodo vršila v okvirju Združenih narodov v New Yor-ku. Delegacija alžirijske uporniške vlade v New Yorku je ba-
2 knjigi za $1.
Zanimiva knjiga je lep božični dar in za druge slučaje!
Morda leži vaš prijatelj bolan doma ali v bolnici in premišljujete kaj bi mu nesli ob obisku” Cvetlice so za kak dan — a uvenejo in jih ni več. Zanimiva knjiga je bolj na mestu, s to si bolniki preganjajo dolg čas z lepimi povestmi v urah, ko so sami.
Priliko imate te dni, da si nabavite za take slučaje zelo zanimivi knjigi za mal denar. Pišite še danes, priložite v pismo $1.00 v gotovini, M.O. ali čeku in dobili boste dve knjigi:
Prva: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” (vsebuje več zanimivih črtic iz življenja slov. izseljencev v A-meriki).
Druga:	“AMERIŠKE SLO-
VENSKE VEČERNICE” (kako so iz podtalnosti prilezli komunisti na površje v domovini). Obe knjigi samo $1.00
Nenavaden sadež
Gospodu Jenningsu iz Manchestra na Angleškem se je posrečilo dobiti kaj čudne sadeže: križal je namreč limone in paradižnike.
MALI OGLASI
Sobe se odda
Odda se 3-sobni apartment blizu cerkve sv. Vida. $45.00 mesečno. Kličite po 5:30 uri pop. UT 1-2226.
(228)
Išče garažo Iščem garažo v bližini Carl
Ave., Norwood Rd., ali Bonna
Ave. Kličite UT 1-1402 ali EN-1-2603.	(227)
Soba v najjem
Lepa spalna soba, opremljena, se odda mlajšemu zaposlenemu moškemu v bližini sv. Vida. Kličite UT 1-3955.	(227)
Sobe se odda
Pet sob se odda odraslim blizu E. 156 in Euclid Beach na 15714 Corsica Ave. KE 1-4347.
(227)
V najem
Štiri sobe, zgoraj, se oddajo. Blizu cerkve Marije Vnebovze-te. Na 15617 Saranac Rd.
(228)
V najem
Oddajo se 3 sobe in kopalnica, zgoraj, na 1086 E. 66 St. EN 1-0299.
(227)
Naslov:
Baragova knjižnica
6519 WEST 34th STREET, BERWYN, ILLINOIS.
ČE HOČETE . . .
prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnita se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th It. HE 1-6807
'i
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamina First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St.
GRDINA POGREBNI ZAVOD
lO.IS East 62 St.
17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1.6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
»imnnntnitntmttntttstmmtsuttntnntnmutttumttttammtntnunntnnnnKTT
Urama in zlatarna
REHBERG'S
lastnik Srečko Gaser
29221 Euclid Ave.
iel.;WH 3-1025
VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV TER RAZNIH DARIL
Garantirano popravilo ur vseh vrst!
Odprto vsak petek do devetih zvečer
»:mt:»:nst«n:ntt:;»tnm:}tnfflrattns8:mtttt{mssKtttttss:t::«t3ttt::m:»nnn

Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. 1, Konte 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503






AMERIŠKA RčMOVTNA,

HANDEL-MAZZETTI:
i
g
Junakinja iz Štajrai
Tudi pokopal jo je po kalvin- kaže na zunaj. Tiho govori, ka-skem. Vse to vem . . . !”	| kor se spodobi v bolniški sobi.
V stranski sobi je šepetal Tudi so obzirni njegovi koraki, prior: “Slabo, zelo slabo,” s po- s katerimi se bliža bolniku, kornim, tožečim glasom. Potem ( Njegov sin pa stopi v sobo se sliši Hendel, ki pravi s krep-' moško, glasno in vojaško. Ho-kim basom, da upa, da so men- tel je pokazati staremu meni-da vendar poklicali zdravnike hu svojo imenitnost. Todai ni ter naročili potrebnih zdravil. pomisiii; da že smrt iz njega Ničesar naj ne zamude. Sedaj o-leda
se odpro vrata bolnikove sobe. | čudno Se mu zdi vse> kar vi_ Dve ponosni moški postavi, se di v sobi 0pre ge na svoj je. prikažeta na pragu. Starejši i- kleni meč in Se s svojimi tem. ma cmo obleko mestnih svetovalcev, čez katero se ogrinja težak kožuh. Drugi mlajši nosi modro suknjo štajerskega mestnega vojaštva. Za obema ponižno stopa prior. Hendel je sto-	,	,
pil čez prag ter je urno s svoji- paJe,	V'
mi očmi premeril sobo, da bi' Bolni opat se je °^el za r°-videl bolnika. Pa glej čudo! čaje naslonia™’ s te?av° Je Mislil je, da ga bo zagledal na po 5apo in ^'e počasl- a razločno postelji, zlomljenega ... v ob- sPreg°voril: jemu smrti. — Pa tu sedi na 1 ‘‘GosP°d Hendel, prišli ste pri naslonjaču, čeprav smrt nad tako sIabem vremenu, hvala njim razprostrla svoja krila. vam-”
Poleg njega pa zagleda drugega Hendel je odgovoril: moža,' ki stoji tu, kakor čuvaj1 '	za^°- ^a kaJ Sre^”
pri vratih raja ... To je mož,1 °Pat Pritisne pest na srce in ki bo njemu, vsemogočnemu mo- izpregovori z glasom, da, se je žu, kmalu edini kljuboval v ce- strahu stresel prior, ki je stal lem Štajru ...	za naslonjačem:
“Gospod opat, želeli ste, da1 “Gre za pohujšanje, gospod pridem sem s pričo zaradi ne- Hendel. Neki moj, ki je naredil ke zadeve. Tokaj sem, tukaj je sramoto meni in mojemu sa-priča moj sin. Kaj želite?” [mostanu in je za nekaj let izgi-Hendel je gospod, ti pa so vsi nil, je sedaj zopet prišel v Šta-ubogi in niso nič v primeri ž j er — Romulus Kern mu je njim. Kraljevsko milost jim ime. Pri vaših pridigarjih je skazuje, da prihaja. Tako si mi- ^ našel zavetje, in sicer — kakor sli Hendel, čeprav tega ne po- pravijo — na vaše povelje. Je-li
'to res?”
Hendel je ledenomrzlo, mir-
dolžnost — hoče li spoditi iz spod Bog? Prazna pena so bile nia se člane: V mladinski oddelek torek v meseču v dvorani sv. Kri- 9:30 dopoldne v SND na St. Clair
Štajra tega uskoka, tega nesramnega, verolomnega odpadnika, in sicer takoj in za vselej?”
Pri besedi “odpadnik” se je mladi Hendel prevzetno zasmejal. Njegov oče se je okrenil in ga pogledal. Albert je nejevolj-
fid 1 do 16 leta; v odrasli oddelek stine. pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se
vaše lepe bešede.”
“Zdi se mi, da gospod ne ve, lahko od $250.00 "do	Naj-
s kom govori!” Kakor strele se novejši moderni certifikati; plač-
bliskajo oči mlademu Hendel-	itt/jet^.kLkofbfga' tl
nu, ki je prijel z roko za meč sili v banko in pri tem ste še živin je stopil tik k svojemu očetu. Ijensko zavarovani. Za pojasnila Od jeze zarde lica mladeniču,, s%rob/nltfe do uradnikov društva-ki mu je komaj prvi puh osul zdravniške preiskave od 1 do 45
PODRUŽNICA ST. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Rose Pujzdar,
podpredsednica Mary Markel, taj
AZe., v starem poslopju zgoraj.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METO* DA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, P°.9' predsednik John Zagorc; tajnih
nimi očmi radovedno ozira na starega bolnika. Ta je res pri koncu! je kakor smrt . . . Stanuje kakor kmet. Sicer stanujejo debeli farji v sijaju — ta
no zaklical: “Zakaj se smeje-1 brado: “Čujte, gospod, kaj nas leta starosti. Pošlužite se prilike ter Mladi Hende! je preteno brigajo vate prisege in vaši
odgovoril:	“Res je odpadnik.
Škoda, da še vedno gleda menih iz njega.” Albert ga je zavrnil: “Res, prav tako, kakor se
rolomci? Toda zapomnite si go-'operacij in smrti. Asesment se po-
spod, S komur govorite, je šta- ’ hira na vsaki seji tretjo sredo, v
jerski sodnik!”	|JDN Domu' VhT5ako četrto aedelj° v
J	mesecu pa v Baragovem Domu na
4 Ne tako, gospod je bolan,” . 6304 St. Clair Ave. ob 11. uri; oziro-
vidi na hudobnih angelih, da so . ga. zavračuje sodnik Hendel, ma P° deseti sv. maši.
bili nekdaj nebeški duhovi; za-
to so tem ostudnejši.” Mladi
“zdi se, da tega ne veš.”
“Postave, gospod opat,” mir-lajtnant je porogljivo zategnil no pravj 0patu, “poznam boljše, ustnice. Hfi, to je nedeljski ^ kakor vi. Poznam *pa tudi eno, Takoj nam napravi kj ne izhaja od cesarja Karla, marveč od Krista samega, po katerem se imenuje naša in vaša vera: Karkoli storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, meni storite.”
“Kristus nam ni zapovedal,
CHICAGO, ILL
William P. Laux
MUSIC STUDIO 4417 N. Melvina Avenue Kildare 5-3015 Dept. A. A.
•	Aceordian
•	Hrass
•	Organ
•	Piano
•	Reed
•	Voice
A Faculty of Artist Teachers
•	Violin
All Instruments Taught
.(228)
REAL ESTATE FOR S£LE
MIDLOTHIAN
New 3 bedroom brick ranch. Large fully improved lot. Equipped kitchen and modern electric heat.
14550 St. Louts Ave.
Shown by appointment only. Weekends call FUlton 9-3420, evenings Sati/rday and Sunday.
Call PO 7-1169
___________________________ (227)
BY BUILDER — New 3 bedroom brick, full basement. $20,900. 4320 N. Lawndale. Call Independence 3-2182.	(228)
REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN
FOREST PARK — By owner. 5-rpom brick bungalow. Enclosed porch. 2-car garage. Automatic gas heat. — $15,900. FOrest 6-3999.	(227)
no odgovoril: “Res je. To je moja stvar, ki samo mene briga. O tem nobene besede več!” Opata je zbodlo pri srcu, da je- glasno zastokal. Počakal je, da mine bolečina, potem pa je govoril s krepkim, zapovedujočim glasom in je prekinil le, kadar se je vrnila bolečina:
| “O tem je še mnogo govoriti, moj gospod štajerski sodnik. — S tem, da sprejemate odpadnika, ne izzivate samo mene, ki (sem bil njegov predstojnik, marveč ves naš red, sramotite
j
(našo sveto redovno obleko in prelamljate božje in človeške postave. Danes vprašam štajerskega sodnika, hoče li storiti, kar je bilo ž:e davno njegova
pridigar! pridigo!”
Stari Hendel je med tem rekel opatu:	1
“Poznam dobro svojo dolž- ^ nost. Kje na božjem svetu je postava, ki prepoveduje jemati! pod streho bivše menihe?’. naj jih jemljemo pod streho.
Opat je odgovoril z močnim Tega človeka so iz vseh krajev glasom, da je skoraj preglasil pregnali, podili so ga okoli in plamene, ki so v peči praske- gonili, nazadnje je prišel ves tali in tulili, kakor mrtvaške ' zdelan sem v Štajer. Prosil me trobente:	je, naj mu dam prostor, kamor
“Tako! Hendel vprašuje po bi položil svojo trudno glavo, postavi? Ne obstoji li postava,'naj mu dam grrljaj kruha. Naj da naj se vrže v ječo oni, ki je mu li ne dam, kar dam vsake-prelomil prisego, naj izgubi mu beraču? Ne dam zaradi te-svoje prste? Toda ne sklicujem ga, ker kot tridesetletni mož ne se na to postavo! Zahtevam le, more in noče izpolnjevati tega, da ne onečaščujete Štajra s tem, kar je pri svojih petnajstih leda odpadnika jemljete pod stre- tih slepo in prisiljeno obljubil ho. Božja in človeška postava takrat, ko ste ga ostrigli.” vam to prepovedujeta. Li tega | “Pri petnajstih letih?” gren-ne veste vi, ki ste se na dan vo- ko pripomni opat. “Imel jih je litve širokoustili, da boste rav- dvajset.” nali pravično kakor sam Go-1	(Dalje prihodnjič)
Imenik raznih društev
iCranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA. ST. 35 SSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Bazuk, pitsdsednik ; Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, tajnik John J. Polž, 1164 Norwood Rd., '.el. HE 1-0955; zapisnikar A. •jtrniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, John Gornik, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladin-;ke aktivnosti John J. Polž; za-Jtopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Dhio KSKJ Booster Club John
cijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravniki dr. Perko, dr Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako {. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 163 KSKJ Sprejema članice od 16 do 60 leta, Tudi najnovejše smrtninske ceffi-fikate od $250 do $5,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek Se sprejema otroke od rojstva pa po 16 leta. Odbor za leto 1957 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Mary Otoničar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV U0728; blagajn. J. Polž in Albin Orehek; zastopnika Frances Macerol. Zapisnikarica Pa-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY — Living quarters. Busy suburban location. Walk-in cooler. Established over 10 years. Excellent neighborhood business. Best offer. Call Viking 1-1403.	(227)
PRALNICA in ČISTILNICA — “Cash and carry.” Dobro obstoječa obrtni-ja. 3-sobno stanovanje primerno za družino. Pod cena za hitro prodajo. Kličite TRiangle 3-3789.	(227)
■ja Ohio KSKJ dan, Daniel Po-stotnik, Anton Strniša in Frank A. Turek, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvj torek V mesecu v sobi št. 4 šole sv. 'da ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se začne pobirati ob 6:30 pred
ejo in 25. v mesecu v dvorani zve-.er ob 6:00. Od 26. pa do konca me--eca na domu tajnika od članstva, ki nu ni mogoče plačati poprej. V dru tvo se sprejemajo novi člani In člani-e od 16 do 60 leta in se jim nudi pet rst zavarovalnine od 3250 do 35,000. iolniika pedpora znaša 37. In 314.00 ia teden v društvo se sprejemajo udi otroci od rojstva do 16. leta. V učaiu bolezni se naj bolnik Javi pri Uniku. da dobi zdravniški list In karto n ravna nal ae do pravilih Jednote.
BAKERY — 3-man shop. N. W. Established 42 years. Modern. Completely equipped with 200 pan freezer. Open Sundays. Call JUniper 8-9033.	(227)
HELP WANTED — FEMALE
SUPERVISORS
S3SO per month—40-hour week. Room, board and laundry, $40 per month. Permanent position. Excellent personnel policies.
ALSO NEEDED
REGISTERED NURSES
her general floor duty-all shifts. $305 per month—$5 increases every 6 months. $10 increase for night .duty.
Wire, write or call—Director of Ntfrses
DR. SV. LOVRENCA ŠT 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J J. •..'man, preds. Louis Simončič, pod-predsed. Ant. Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 80 St., tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Emeric Kordam Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St Jos. W. Kovach in John Krofi, zastopnik za SND Maple Hgts., Louis 'imoncic; zastopniki za atletiko in booster Club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. Folin, dr. Val. Meršol in dr. F. Jelercic. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
uline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosič in Paul ine Stampfel. Rediteljica Julia Slogan Zastop. za ženske in mladinsko aktivnosti: Frances Netnanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Marjanca Kuhar, Dorothy Strniša, Mary Otoničar, , Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdrajzniki. Seje se vršijo vsak prvi' ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida soba št. 4 ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek od 6 do 7, ure in vsakega 25. v mesecu od 6 do 8 ure v ravno istem prostoru,
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Matt Jagei, predsednik John Habat, podpredsednik Charles Pezdirtz, fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikarica Anna Kožel, blag. Louis Jarem; nadzorniki Frances Somrak, Anna Sko-lar in Carl Sterbenz. Vratar James Kastelc. Zdravniki: Dr. Skur, Dr. C. Opaskar, Pr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasnv in Dr. Leopold Urankar. Seje se vršijo vseak tretji četrtek v mesecu obz 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo icdeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 0 do 11. ure dopoldne ter 24. In 25. v mesecu r Slo-'enakem domu. Društvo sprejema etike od rotstv* de i« leta sa savaro-Mnlno od 3250 do 31000 brea zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 00 eta za zavarovalnino od 3250 do 35,000 ■n do 3200 bolniške podpore na dan
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ŠT. 191 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Alphonse Sajovic, podpredsednica Angela Derganc, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kil-deer Ave. tel. KE 1-2363; blagajničarka Ann Troha, zapisnikarica Vera Troha. Nadzorniki:	Fran-
ces Globokar in Antonia Carr. Zastopnik za Jugoslav Center: Alphonse Sajovic; za Ohijsko ligo KSKJ: Matilda Ropret. Za pregled novih kandidatov: vsi slov zdravniki v Clevelandu in Euclidu. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu na domu tajnice ob 7:00 uri zvečer.
niča Ella Starin, 17814 Dillewood in blagajnik Frank Merhar, 1021 & Rd„ tel. IV 1-6248; blagajničarka 185 St., IV 1-1334; zapisnikar An-M. Debevec, zapisnikarica Anna ton Strniša. 1273 Norwood Rd.; nad' Rebol. Nadzornice: Mary Cerjak, zorniki Marie Jean Golder, Anton Rose Strumble in Nellie Pintar. Za- Levstik in D. Germanovic; Vratar stopnica za SDD Mary Markel. Seje John Adamič, zastopnik SND Ignar se vsšijo vsak prvi torek v mesecu Verbič; društveni zdravniki so vsi v Slovenskem delaveskem domu na slovenski zdravniki stanujoči v
Waterloo Rd. soba št. 3.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač predsednik: Anton Tekavec: podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač Math Intihar, Helen Troha; zdravnik: dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baz^ nik, predsednik Ulrick Lube, pod-oredsednica Mary Wolf, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave, tel. EX 1-4767; blagajničarka Jean Grčar, 639 E. 102 St., PO 1-6651 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor; Frank Sega, John Zupančič in Ivan Rig ler. Zastopnik za klub SND in del niških sej: Ulrich Lube. Vsi slo venski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Urbas, podpreds Alojzija Čebular, tajnica Mary Camloh, 15926 Holmes Ave., LI 1-6245; blagajničarka Mary Komidar; zapisnikarica Tončka Repič; nadzornice: Amalia Novak, Mary Matoh, Jennie Košir; vratarica Jennie Koren. Seje Se vršijo vsak drugi torek v mesecu' ob 7 uri zvečet v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom bach, predsednica Amalia Legat, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Mrs. Pauline Cesar, 20975 Arbor Ave., IV 1-5764; blagajničarka Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Anna Mihelick. Anna Perko. Zastopnice za Klub dru tev AJC: Josie Cebuly, Josephine ine Blatnik. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, pod predsednica Mary Hosta, finančni in bolniški tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. UT 1-4349; DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ blagajnik Joseph Ovsenek, zapis-Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. O- nikarica Josephine Ovsenek. Nad-
MEMORIAL HOSPITAL
RAWLINS, WYOMING
(226)
an, predsednica Josephine Mulh, r odpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 t.; blagajničarka Antonija Debe-1 k, zapisnikarica Agnes Žagar. — Nadzornice: Frances Adler, Helen Krofi in Anna Zbikowski; zastop-'i za SND na 80. St., Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights, Anna Kresevic, .astopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost Josephine Vinter in Alice Arko; za Feders-
zornice:	Josephine Weiss, Anna
Palčič in Frances Kave. Zdravnik dr. F. J. Kern. Ža preiskavo vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretje sredo v mesecu ob 7 uri zvečer v J. D. Narodnem domu ni 4533 W. 130 $>t.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek K- S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodia Rt. Rev. J.
J. Oman, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St Dl 1-3515; blagajničarka Rose Rodič, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Veronica Škufca, Jennie Zupančič in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Redi teljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Rose Vatovec in Mary Hrovat. Poročevalka: Helen Mirtel. Zastopnici za Ohio Zvezo: Mary Filipovič, Frances Novak. Seje so vsako dru go sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodia Rev. Louis B Baznik, preds. Pauline Stampfel podpredsednica Frances Russ, tajnica in blagajničarka Mary Otoni-zar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor:	Angela Virant. Antonia
Mihevc in Julia Slogar. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v mesecu v šoli sv. Vida. članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Mary Drobnick, tajnica Theresa Popovič, 24631 Glenfo-rest Rd., RE 1-0562; blag. Barbara Baron. Zapisnikarica Frances Perme. Redit. Frances Sokach. Nad-
__t____, ,	_ zorni odbor: Ann Cooke, Anna
na dan bolniška podpore. Spreje- Chinchar. Seje se vršijo vsak prvi
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. J. J. Oman. predsednica Teiezija Bizjak, podpreds. Louise Kastelec, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., LU 1-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Helen Tomažič, nadzornice Antonia Brne, Rose Brgoc in Anne Kresevic, zastavonoša Eva Ožbolt, zastopnice za S. N. D. na E. 80th St., so Terezija Bizjak, Antonia Dolinar. Za SND v Maple
Clevelandu. Seje se vrše vsa^ tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
DRUŠTVO BLED ŠT. 20 SDŽ
Predsednik Frank Arnšek, Podpredsednik Anton Pelko, tajnic^ Anna Mae Mannion, 10012 Anderson Ave., Dl 1-6136, blag. Apolonij3 Kic, zapis. Jakob Resnik, nadzorniki Andy Tumbi, John Krofi, Lillian Pelko; zastopnika za SND n3 E. 80th St.: Anton Škufca in Apol°' nia Kic; zdravniki dr. A. Perko, dr.
J. Folin in Dr. A. Skur. Seje so vsa-Heights, Stanley Ave.: Anna Kre-jko tretjo nedeljo v mesecu v SND sevic, Jennie Pugely. Seje so vsak na E. 80 St. ob eni popoldne, drugi mesec na četrto nedeljo mesecu ob 2:00 na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik C. Vrtovsnik, podpredsednik Matt Modic, tajnik Joe L. Zab, 13368 Lake Shore Blvd., tel MU 1-2703. blagajnik Frank Penca zapisnikar Frank Kačar. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:30 zj. v SND pa St. Clair Ave.
BRUŠTVO SV. ANE. S‘i. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonik podpredsednica Angela Kofal, tajnica Jennie Suvak, 4208 Blue-stone Rd., So. Euclid 21, Ohio; te.’ EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič,	zapisnikarica
Angela Virant. Nadzornice: Rose L. Erste, Rose Hoffert in Marie Te lic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinski aktivnosti: Angela Kofal. Seja se vrši vsako drugo sredo mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ
Predsednik Thomas Kraich, taj Matt Debevec, 24151 Yosemite Dr. (V 1-2048; blag. Thomas Kraič, za pisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Laddie Debevec, Frank Štete in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ib 9 uri zjutraj v SND, soba št. (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM. ŠT. 6 SDZ
Predsednica Mol'y Legat, pod-oredsednica Rose Ule, tajnica Albina Veshl, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319; blagajničarka Jennie Hrvatin. Zapisnikarica:	Anne Cecelic.
Nadzorni odbor: Frances'Stupica in Louise Cecelic. Zastopniki za Dom Anton Hrvatin, Jennie Hrvatin. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slovenski zdravniki. Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 SDZ
PPredsednik Louis Erste, pod-oredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa, 1084 E. 74 St., EX 1-2915, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki Frank Ahlin, Dan Chesnik, John Rutar, vratar Anton Zadnik. Zastopnik za klub društev SND Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost John Rutar. Zdravniki: vsi slovenski. Seje so vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Josephine Levstik, Pauline Stampfel, Mary Pin-eulic. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov larodnem domu, staro poslopje št. 3.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, 6811 Bonna Ave., podpredsednik Frank Wirant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1-2246. zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor Frank Debelak Louis Mrhar in Frank Lunder. Za pregled vsi slov. zdravniki, zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Louis Mrhar, zastop niki za A TC v Fuclid. O.. John Ko-matar in Joseph Perko. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik Mike Vidmar, podpredsednik Frank Brancelj, tajnik-hlagajnik Frank Brinovec, 5609 Bonna Ave., tel. EN 1-2061; zapisnikar Matthew Penko. Nadzorni odbor: August De Fraine, Frank Majer, Jennie Shray; vratar Anton Pevec. Zastopnik za klub društev N. D.: Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilj'3’ podpredsednica Mrs. Frances Kro* mar, finanč. tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cheroke* Ave., IV 6-0462; zapisnikarica MrSt Mary Černigoj, nadzorniki: R°se Šimenc, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur i3 dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2' sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Av®-v snnd dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ
Predsednica Agnes Žagar, pod' predsednica Mary Filipovič, taju’' ca Aiice Arko, 7816 Union Ave., & 1-7540, blagajničarka Agnes Zag3r’ zapisnikarica Mary Filipovič, n3d' zornice: Josephine Winter, Ange'-3 Gregorčič, Veronica Škufca. Se' je so vsak tretjo sredo v mesecu 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St'
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SPZ
Prensf-rinicn Nettie Zarnick, P°d' predsednica Anna Zalar. tajnifa Louise Piks, 1643 Crest Rd. Zone %1" EV 2-1319, blagajn. Cecilia Znida1” sic, zapisnikarica Fanny Majer' Nadzorni odbor: Mary Oton)čar’ Emma Tofant in Dorothy Strniš3, Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr' ši vsako drugo sredo v mesecu du 8:09 zvečer v SND na St. Clair AV®' šopa št. 4 staro poslopje.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
, Predsednik Stanley Pervanj3, podpredsednik Frank Sternberg31-’ tajnica Jennie Pugely, 10724 TV' mouth Ave., Garfield Heights, tel-LU 1-4230, blagajničarka Antoni3 Dolinar, zapisnikarica Theresa P1' stotnik, nadz. odbor: preds. Fran“ Žiberna, Helen Tomažič, Terezij3 Bizjak, zastavonoša Stanley Pervanje in Frank Stemberger, zastop' niki ža SND na 80 St. Stanley P£>1“ vanje in Frank Stemberger, za SDl na Prince Ave. Frank Stemberg®r’ Seje se vrše vsako tretjo soboto ^ mesecu ob 7:30 zvečer na 86(1 Vineyard Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ ,
Častni predsednik Chas. Benevo« predsednik James Kastelic, P°a' uredsednik Martin Romih, taju1 Erank Perko, 1092 East 174 SG tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale tich, zapisnikar Joseph Hočevar-Nadzorniki; Valentine Kosec, Perušfek in John Majerle; zastop' nika za Federacijo SMZ: Fran _ M. Perko, Martin Valetich; zastop nik za klub društev S. D. na mes Ave.: James Kastelec. Seje 3 vrše vsako 4. nedeljo v mesecu °
1:30 uri popoldne v Slovenskem ^°' mu na Holmes Ave., kjer svoj asesment 25. v mesecu v sp0<l nji dvorani od 6. do 8. ure. _
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ ,
Predsednik John Sever. Hillgrove Rd.; podpredsednik * j r’"snik. tainik in blagajnik TojV Krampel, 961 E. 67 St., tel. 1-8387; »zapisnikar Fr. Kuhar. Na^ -orni odbor: Frank Kuhar. Loj31 Erste, Math Velikonje. Po'družmc zboruje vsako tretjo soboto v H16” seču zvečer v SND soba št. 4 Staro poslopje. Zastopniki za feder3 cijo: L. Erste, Matt Zaman, M®3 Velikonje. Tajnik pobira asesmeu tudi vsakega 25. v mesecu v SNr na St. Clair Ave. Zastopnik SNIL John Sever.	-
SLOVENSKA MOŠKA ZVEZA ŠT. 6
Predsednik F. Majer, podpr® sednik A. Zadnik, tajnik-blagajm Frank Macerol, 1172 Norwood B"'’ EX 1-8228; zapisnikar Leo Novak-Nadzorniki; L. Urbančič, L. Nova Seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 P°P' šoli sv.' Vida v januarju, n13! ’ sept. in dec.	„
PODRUŽNICA ŠT. 17. SMZ -
Predsednik Anton Tekavec, 203 Goller Ave., tel. KE 1-2907, P°“' preds. Anton Arko, taj. in blag- ' DrnKnick. 23Qni Tyan Ave.. ffl-1-7045, zapisnikar Anton Arko-Nadzorni odbor:	Frank Jarc, ^
stopnika za federacijo: Anton
kavec in Frank Drobnick. Seje vsa^ ,	, .	,	.	... ko tretjo nedeljo v mesecu v dv -
slovenski zdravniki. Seje se vršijo rani £V KHgtine na E. 222 St. vsako drugo nedeljo v mesecu ob1____________________ _________________-—