Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Dalavtka unlvarza Domžal«,
Kolodvorska c. 6. talafon 72-082. -Uraja uradniški odbor. Odgovorni uradnik Karal KuSar. - Tehnični uradnik Franc Ravnikar. - Izhaja dvakrat mesec no - Naklada 11.000 Izvodov. - Za gospodinjstva v obči nI Domžale ja glasilo brezplačno Tisk:  Oalavska unlvarza Domžale.
Domžale, 27. november 1976 LETO XV - St. 18
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
OB DNEVU REPUBLIKE
Rojstvo pomeni v življenju slehernega itrmd nas dogodek, ob katerem se zbudijo v naši notranjosti občutki lastne mladosti, topline in nežnosti- Ob takih trenutkih pozabimo na vsakdan/e dolžnosti, saj skušamo posvetiti nebogljenemu bitju del svoje notranjosti, izraziti v besedah in kretnjah vse tisto, kar drugače ne delamo.
Rojevanje je proces, ki ne na čas in ne na kraj
Ko nas razmišljanja smrti, šele spozna, Socialistična fedt mer jati z drugi časa, odločeno, tovarištvom in
Vsak naš n, nic, ki so daj, BRA TSTVO, ljudi. Tj*
Izrečene besede na II. zasedanja A VN> naši zavesti, ne samo med spremeniti trji\ ne more uničiti boj in svojo svoi odstranjevanje
29. novembejr/ne smo sposobni nekdanje sprejemljivo v razvoju naše
Zavedamo se, da "simboli smo spoznali, da so toxsjmboll odnose, ki se iz mozaika krajevni i skupnosti in družbenopolitičnih organi, republiko Jugoslavijo.
tja in to neglede na stopnjo f$
tdno pripadnost, ni vezano
'/e/o v našo polpreteklo zgodovino, v čas vi ^JBK novembra, dneva, keSmeje rodti$Maša ta ka Jugoslaviji/, -mrn^tMi :¥anwkfs svet miru in v zmago ucionarni. rodnost jfigi r edinemu ENAKOPRA
I"
sveta, v čas orožja in ugosipvanska stvarnost — da tega rojstvi ne moremo pri-vrtnic in nežnih pogledov, ampak trdota stvarna dejstva povezana z neomajnim
hol med žitno klasje / 'n smislu obsto/a naše skupnoiti < razvah
toženih plame-ene v besedah: slavije trpečih
7
tako kristalno čiste, da so ostale v 'noM^K^K^^Cfi P1"' obnovi domovini in tudi v času, ko so drugi hoteli pombnM njihovo življenjsko bistvo. Besede so postale granittfrmejniki, ki jih iki, ki kljubujejo vsem pritiskom in ob katerih tudi drugi iščejo zglede za svoj je ena sama velika RE VOL UCIJA, boj, ki ne pomeni več frontejn hajk, ampak
tistega.
je ostalo kot usedlina mračne pretekli liko jih je bilo dosedaj, vendar je v. e sM&nenmmltelegocije zavestnih
arnoi__
"•«38.
z napredkom, menitfn s spoznanji,da dpravljati tisto, kar ni več
Tjalske djfižbe, toda že zdavnaj anjem času pravilne medsebojne enega dela, samoupravnih interesnih Enovito državo, — Socialistično federativno
Družbenopolitične organizacije Skupščina občine Domžale
c4)el0t9nim Ljudem in &bcanom čestitamo sa pcaznik cepufalike
UREDNIŠKI ODBOR
★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★
★ ★ * * ★ ★ ★ + ★ *
★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★
OB PETNAJSTLETNICI
5.novembra 1962 je izšla 1.številka OBČINSKEGA POROČE VALCA, glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale.
Zamisel, za katero so takrat stali mnogi aktivisti in politični delavci s svojimi prizadevanji po širšem obveščanju, je bila tehtno in skrbno pripravljena, saj se v 15. letih ni nikoli pretrgala. Ko lista mo po prvih številkah lahko najde mo veliko takega, kar se pojavlja tudi v sedanjih. Razlika je samo v tem, da so se v tem obdobju spre menili družbeni odnosi, da vladajo drugačne razmere v samoupravljanju, da smo prešli od odborniške-ga k delegatskemu sistemu, da smo tudi na področju delovnih organizacij izoblikovali nove oblike, jim dali vsebino in da smo zaceli povezovati preko samoupravnih inte resnih skupnosti tudi pestro dogajanje v krajevnih skupnostih.
Vse to pa je vplivalo na naše glasilo. Spremembe pa niso spre menile tistih osnovnih načel, ki so bila prisotna pri vseh uredniških odborih in pri odgovornih urednikih kako posredovati delovnim ljudem in občanom dogajanja v občini, prinašati odločitve in skle pe, kako v javni razpravi vplivati na to,da se bodo problemi reševali v korist človeka in družbe. Če je bilo in je glasilo tudi kronist, potem lahko trdimo, da smo uspeli ohraniti marsikaj, kar bi drugače že utonilo v pozabo.
Čeprav smo lahko zadovoljni s kvantiteto, saj glasilo izhaja v 11.000 izvodih, pa verjetno vsi skupaj nismo vedno zadovoljni z vsebino, ker čutimo, da nekaj manjka. To pa je tisto, kar se neposredno dogaja okoli nas, kar delamo pa ne znamo ali pa nas je „strah in sram", da bi napisali in povedali preko glasila tudi drugim. Zaradi tega bi morali tudi vi, spoštovani bralci, pisati več, saj bi s tem lahko pripomogli, da bi bi i glasilo manj ,,uradno", čeprav včasih tudi v uradnih zadevah močno utripa naše vsakdanje življenje in delo.
Prepričani pa smo, da lahko v široki fronti delovnih ljudi -Socialistični zvezi in njenem glasilu razpravljamo o vsem, kar nas spremlja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Odbor
Obisk tovariša Sergeja Kraigherja
V začetku meseca novembra je Domžale obiskal predsednik Predsedstva SR Slovenije tovariš Sergej Kraigher in se s predstavniki družbenega in političnega življenja naše občine pogovarjal o gospodarskih, političnih, družbenih in ostalih vprašanjih dela in življenja v domžalski občini. V dopoldanskem razgovoru so sodelovali predstavniki skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti ter gospodarstva. Tema razgovora je bila, kako sprovajamo v resolucgi začrtana izhodišča našega gospodarskega razvoja in kakšni pojavi prihajajo do izraza pri vsakodnevnem delu.
Del udeležencev na razgovorih ob obisku predsednika Predsedstva SR Slovenije tovariša Sergeja Kraigherja
obliki samoprispevkov in z lastnim delom pri graditvi najrazličnejših komunalnih objektov. Opozoril pa je še na to, da je ponekod še vedno prisotna miselnost, da se sredstva ustvarjajo samo v delovnih organizacijah, se tam delijo in ne najdejo poti v krajevne skupnosti. To pa pomeni, da pri razdeljevanju sredstev pozabljamo na to, da so v resnici največji problemi tam, kjer živimo in kjer kot občani zahtevamo mnoge družbene objekte.
O urbanističnem planiranju je spregovoril predstojnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ing. Janez Kovač. Opozoril je, da smo v srednjeročnem planu skušali rešiti vprašanje prostora za vse namene in potrebe, vendar pa naletimo na mnoge težave zaradi tega, ker imamo v občini veliko najrazličnejših rezervatov. Glede stanovanjske izgradnje in oblikovanja industrijskih con pa je poudaril, da smo uspeli rešiti to vprašanje s tem, da smo se zmenili, kako bo potekala stanovanjska gradnja in da bomo gradili industrijske obrate na neplodnih površinah. Ponovno je opozoril, da je nujno potrebno rešiti vprašanje rezervatov za hitre ceste in s tem omogočiti gradnjo predvsem na območju Črnega grabna, kjer že deset let ne moremo graditi ničesar. Ti rezervati pa pogojujejo tudi „črne gradnje", ki jih v občini ni malo.
Uvodne misli je podal predsednik skupščine občine Domžale tovariš Jernej Lenič, ki je s podatki pokazal stanje v občini in opozoril na probleme, s katerimi se srečujemo v gospodarskem in družbenem življenju. Orisal je delovanje delegatskega sistema in povezovanje delovnih ljudi in občanov pri razreševanju zadev v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela. Predsednik izvršnega sveta Viljem Držanič je obrazložil, kako smo v naši občini pristopili k planiranju za srednjeročno obdobje 1976-1980 in opozoril na to, da so delovni ljudje in občani veliko razpravljali o programskih izhodiščih in da so sprejeti plani dokaj realni in pogojeni v načrtovanem gospodarskem razvoju. Opozoril je na to, da so bile upoštevane vse analize glede koriščenja zemljišča in da je bil v srednjeročnem obdobju nakazan tudi razvoj na področju kmetijstva. Čeprav so v resoluciji in v srednjeročnem planu postavljeni dokaj visoki odstotki glede gospodarske rasti in ostalih dejavnikov, pa je po mnenju tovariša Držaniča realno pričakovati, da bo to tudi doseženo.
O gospodarskem razvoju občine je poročal vodja plansko-analitske službe skupščine občine tovariš Milan Marolt. V svojem izvajanju je dal največji poudarek posameznim investicijam, ki so predvidene v srednjeročnem obdobju. Dejstvo je, da je celotno naše gospodarstvo v velikih investicijah in da predvidevamo kar 3.370 milijonov din investicijskih naložb. Med največje spadajo Papirnica, Lek in Helios. Pri tem je izrednega pomena tudi tesno sodelovanje gospodarstva z Ljubljansko banko - podružnico
Domžale, ki skuša s krediti omogočiti izvajanje vseh investicij v občini.
Opozoril pa je tudi na stanje zaposlenih delavcev v naši občini, saj iz podatkov lahko zaključimo, da je od celotnega števila zaposlenih kar 55 % žensk. Predstojnik oddelka za gospodarstvo in finance skupščine občine Štefan Loncnar pa je govoril o skupni in splošni porabi. Orisal je velik pomen v pripravah planov samoupravnih interesnih skupnosti in povezovanje le-teh s plani krajevnih skupnosti in TOZD. Pri zasledovanju gibanja sredstev za samoupravne interesne skupnosti lahko ugotavljamo, da prispevna stopnja 31,40% od bruto osebnih dohodkov zagotavlja dovolj sredstev za delo na tem področju. Glede na to, da so se osebni dohodki v prvem polletju povečali za 16 %, je bil tudi dotok sredstev za SIS večji in predvideva se, da bo na koncu leta ostalo približno 6 % zbranih sredstev. Vendar pa so SIS že sprejele sklepe, da zadržijo 5 % sredstev in da jih na podlagi sklepov skupščin namenijo ob soglasju gospodarstva za posamezne namene, kot je izgradnja šole v Krašnji.
O stanju na področju krajevnih skupnosti je poročal član izvršnega sveta Jakob Zanoškar. Opozorilje, da je na področju krajevne samouprave zaslediti nekatere pozitivne premike, čeprav lahko istočasno opažamo, da še ni tesne povezave med KS in TOZD. Kritično je ocenil samoupravno dogovarjanje za združevanje sredstev, saj samoupravni sporazum iz leta 1974 še vedno ni realiziran, kar pa pomeni za krajevne skupnosti velik izpad sredstev. Poudaril pa je, da občani združujejo  dokajšnja  sredstva v
pospeševalna služba. Naloga obeh je bila, kako na področju kmetij stva odstranjevati nekatere zastarele pojave in odstraniti miselnost, da iz zemlje izvirajo konflikti med mestom in vasjo, ki družbeno niso rešljivi. Vendar pa lahko ugotavljamo, da je prišlo do velikih premikov tudi na tem področju, ki se odraža v socializaciji vasi in pri delu mladih zadružnikov in reševanju dela žensk na kmetijah.
Odprta so bila še vprašanja glede dnevne migracije in enovitih delovnih organizacij na območju občine, vprašanja ki so značilna za mešane kmetije in tudi tista, ki obstojajo med družbenim in zasebnim kmetijstvom ter zamisel o ustanavljanju kmetijskih zadrug. Na vsa ta vprašanja so odgovarjali predstavniki kmetijstva, predsednica Občinske konference SZDL Marija Ivkovič in sekretar Komiteja občinske konference ZKS Milan Narat.
RAZGOVORI V PAPIRNICI KOL1ČEVO
Tovariš predsednik Kraigher se je skupaj s predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij pogovarjal s predstavniki delovne organizacije Papirnice Količevo o njihovi največji investiciji, to je o gradnji KS III. Za uvod v razgovor je direktor delovne organizacije tovariš Miro Varšek seznanil nav-
....
Tovariš predsednik Papirnici Količevo
ogledal tudi največje gradbišče v občini v
O vprašanju kmetijstva v občini je govoril ing. Franc Gorše svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo pri skupščini občine. Izhajal je iz tega, da imamo v občini približno 10.000 ha kmetijskih površin in od tega 2000 ha v družbeni lasti in 8000 ha v privatni lastni. Za privatne kmetije je značilno, da so močno navezane na delovno organizacijo Emono, s katero vzpostavljajo kooperacijske odnose. Iz podatkov lahko zaključimo, da imamo v občini samo 10 % prebivalstva zaposlenega v kmetijstvu. Če govorimo o privatnem kmetijstvu, potem lahko ugotovimo, da imamo približno 1000 čistih kmetij in približno 3000 mešanih. Med temi je največ takih, kjer je eden od nosilcev zaposlen v industriji in si tam ustvarja svoje življenjske pogoje. Velike premike na področju kmetijstva lahko ugotavljamo šele po letu 1971, koje bil ustanovljen sklad za pospeševanje kmetijstva in ko je začela z delom tudi
zoče z obstojem te delovne organizacije in s potekom na priprave in izvedbo začrtane investicije. Glede na to, daje to največja investicija v srednjeročnem planu v naši občini, saj znaša okoli 850 milijonov dinarjev, je bila teža razgovorov posvečena predvsem odnosom, ki nastajajo med sovlagatelji in tudi tujim kapitalom, ter o kadrih, ki jih bo potrebno zagotoviti za nemoten potek proizvodnje. Poleg tega so bila odprta vprašanja glede surovinske osnove za načrtovano proizvodnjo 50.000 ton kartona letno, povezovanje delovne organizacije v okviru SOZD Slovenija-papir in sodelovanje ter povezovanje z Gozdnim gospodarstvom v širšem slovenskem prostoru. Predstavniki delovne organizacije so predsednika Kraigherja seznanili z vsemi dokumenti glede samega vlaganja, predvsem tujega kapitala in iz pogodb izvirajočih odnosov,
ki bodo nastali v prihodnje. Ravno tako je bil dan odgovor glede na surovinsko bazo, saj po sedanjih podatkih ne bo primanjkovalo niti odpadnega papirja niti celuloze, ker je bilo že v sedanjem obdobju veliko narejenega v te namene. Verjetno pa bo potrebno narediti še dosti pri kadrovskem vprašanju, saj sama tehnologija ne bo rešila tudi vseh kadrovskih vprašanj.
Uvodoma je direktor TOZD Živinoreja v sestavi Biotehnične fakultete  docent  dr.   Franc Krvina
prikazal dejavnost te delovne organizacije v sklopu visokošolskih zavodov. Zanimivo je, da je to edina visokošolska ustanova, ki ustvarja tudi dohodek. Njena dejavnost se sestoji iz treh osnovnih sestavin in sicer pedagoške, ki je zastopana s 35 %, raziskovalne, ki je zastopana s 25 % in pospeševalne dejavnosti s 40 %. Dosežki te
Predsednik skupščine Kulturne skupnosti dr. Miro Stiplovsek je v Grobljah seznanil predsednika o zgodovinski vrednosti Jelovškovih fresk in o tem da kulturna skupnost posveča ohranjevanju takšnih spomenikov takšno pozornost
delu močno razgibale tako delavce v TOZD, kakor občane v KS in drugih samoupravnih sredinah. Narejene analize pa kažejo, da bo prišlo do ustanavljanja novih TOZD predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer le-te do sedaj še niso bile ustanovljene. Ravno tako so bile narejene nekatere kadrovske spremembe, ki pa bodo pokazale svoje pozitivne učinke šele v daljšem časovnem razdobju. Sistem informiranja je postal bolj stvaren in dovzeten za vse naše delovne ljudi in občane, saj jih skušamo sproti seznanjati z vsemi gospodarskimi in družbenimi pojavi v občini. Tudi solidarnostne akcije na območju občine dobro potekajo, saj smo uspeli zbrati 140 % sredstev za izgradnjo cest, realizirali smo prvi krog pomoči Posočju, v drugem pa dosegli že 95 %. Poleg tega lahko rečemo, da so usklajeni odnosi do reševanja problemov v KS in SIS in da z družbenimi intervencijami skušamo odstranjevati mnoge probleme pri vsakodnevnem življenju in delu.
RAZGOVOR V MORAVČAH
V Moravčah so potekali razgovori s spredstavniki kooperantov, kijih združuje delovna organizacija Emona - TOZD Kooperacija na širšem območju domžalske, bežigrajske in kamniške občine. Osrednje vprašanje so bili odnosi, ki nastajajo med delovno organizacijo in kooperanti in vprašanje medsebojnih pogodb, ki naj bi reševale dokaj zapletene ekonomske odnose na tem področju. Glede na to, daje v kooperacijo zajetih približno 1500 kmetijskih gospodarstev in to na področju govedoreje, perutnine in prašičjereje, so bili podani tudi nekateri zanimivi podatki, ki pričajo o tem, da Moravska dolina in tudi nižinski del občine predstavljajo veliko pre-skrbovalno zaledje večjih potrošniških centrov.
V razpravi so sodelovali Ivan Nastran iz Radomelj, Aleš Leopold iz Topol, Štefka Brodar iz Dobrave pri Moravčah, Ivan Vidic iz Hrastnika pri Moravčah, Tone Lebar, kot predsednik sveta kooperantov, Hren ing. Janez, Gorše ing. Franc, predstavnik aktiva mladih zadružnikov Janez Abe in Gašperin dr. Franc.
Osrednja vprašanja so se nanašala na pogodbene odnose, probleme žena na kmetijskih posestvih, na gospodarjenje z gozdovi, na bolezni živine na tem območju, na izdelavo prostorskega plana in s tem povezanega kmetijskega razvoja ter na sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.
ZBOROVANJE POLITIČNEGA AKTIVA V GROBLJAH
Zborovanje političnega aktiva je vodila predsednica občinske konference    SZDL    Marija Ivkovič.
TOZD so močno povezani ne samo s slovenskim in jugoslovanskim gospodarstvom, ampak tudi dosegajo velike uspehe v mednarodni menjavi dela. Uporabljanje sodobne tehnologije je tej delovni organizaciji odprlo vrata v svet, saj njihove projekte koristijo tako na Bližnjem vzhodu, kot na Japonskem, Koreji in še marsikje.
Nato je sekretar Komiteja občinske konference ZKS Domžale tovariš Milan Narat podal politično analizo stanja v občini. Iz njegove analize povzemamo, daje bilo delo v preteklosti mnogotero in da so prišla povsod do izraza številna stabilizacijska prizadevanja, predvsem glede produktivnosti dela. Napravljene so bile analize, iz katerih lahko ugotovimo, da nekatere zadeve niso bile vedno usklajene in da niso bile verificirane v tistih sredinah, v katerih bi morale biti.
V razpravi so sodelovali: Jože Knep, Marjan Kaliman, Franc Mušič, Matevž Štefe, Peter Gubane, Marica Jerman, Vida Hafner, Jože Pogačnik, Franc Požar-šek, prof. Franc Habe, dr. Miro Stiplovsek in Jernej Lenič.
Razpravljalci so načeli naslednja vprašanja: o delovanju klera na območju KS Jarše, o vprašanju normativnih aktov v naših delovnih organizacijah, o stanju obrtništva v občini, o graditvi nove soseske v Trzinu, o samoupravnem sporazumu o ustanavljanju zavarovalnice Triglav, o razvoju krajevne skupnosti Peče, o problemih otroškega varstva in šolstva, o komunalni dejavnosti v občini, o delovanju in povezovanju komunistov na območju Mengša, o kulturni dejavnosti v naši občini in še o nekaterih odprtih vprašanjih.
POVZETKI, ZAKLJUČKI IN SMERNICE
Predsednik Predsedstva SRS tovariš Sergej Kraigher je na vsakem izmed posvetovanj podal ne-
— Glede na to, da je srednjeročni plan dokaj visoko postavljen se moramo zavedati, da bo kot tak še bolj izpostavljen posameznim vplivom trga in tudi delitvi samega dohodka. Živimo v času, ko brez medsebojne povezanosti ne bomo mogli reševati vseh gospodarskih tokov, zaradi tega bo medsebojna povezava tista, ki bo zagotavljala nemoten razvoj. Analize morajo biti stalno prisotne in naša hotenja morajo biti razumljiva pri vseh delovnih ljudeh in občanih, kjer bodo na podlagi razumljivosti čutili, da so primorani sodelovati pri izvajanju sprejetih načrtov.
— Drugo pomembno vprašanje je odnos do poslovnih partnerjev, ki ne more biti samo enkraten, ampak mora biti zgrajen na dolgoročnih programih. Ravno tak odnos je potrebno vzpostaviti tudi do trgovine in do obrtništva, ki je sestavni del življenja v domžalski občini. Izhajati moramo iz tega, da naše samoupravno planiranje ne prenese nobene zaprtosti in zaradi tega je nujno, da najdemo izhodišča v širšem jugoslovanskem prostoru in tudi v trgovanju s tujino.
— V procesu planiranja moramo dograjevati vse tiste družbenoekonomske odnose, ki izhajajo iz samoupravi) alskih odnosov v temeljnih organizacijah združenega dela. Stalno nam mora biti prisotna misel, da je ustvarjen dohodek vedno dohodek dveh partnerjev in da se mora neprestano obnavljati. Zaradi tega moramo iskati vse možnosti, da najdemo realne dohodkovne osnove, te pa so samo v samoupravljanju. Če jih bomo postavili v samoupravne sporazume, jih bomo postavili na realno osnovo in ne bodo izpostavljeni posameznim elementarnim silam, ki se pojavljajo v našem družbenoekonomskem sistemu. Nikakor ne smemo delovati oddvojeno, kajti le povezava med TOZD in KS lahko spremeni stare odnose, ki so se razvijali znotraj delovnih organizacij. Ne smemo ločeno obravnavati osebnega dohodka od kreditov, osnovnih sredstev od obratnih in ne kadrov od celotne infrastrukture. Zavedati se moramo, daje vse to sestavni del dohodka in da so to materialna sredstva, ki se v končni fazi oblikujejo v splošni in skupni porabi.
— V letu 1977 moramo priti pred delavce — ne glede na njihovo organiziranost — z oblikovano delitvijo dohodka in to tako, kot ga pojmujemo v novi funkciji. Delavec se mora sam odločiti o tem, koliko bo dal za splošno in skupno porabo, koliko za sklade v svoji delovni organizaciji, koliko za investicije v svoja osnovna sredstva in koliko za druge potrebe. Dohodek mora biti stalno vrednoten in mora biti sestavni del vseh programov. Zaradi tega moramo vedeti, da osebni dohodki niso edino merilo počutja delavcev, ampak daje tudi krajevna samouprava in vse kar je povezano z njo sestavni del njihovega počutja.
— Neposredno povezovanje TOZD in KS je nujno tudi zaradi
(Nadaljevanje na 4. strani)
Med zasedanjem političnega aktiva v Grobljah
Na to je brez dvoma vplivala premajhna povezanost družbenopolitičnih organizacij tako na občinskem nivoju, kot v KS in TOZD. Opozoril je na to, da so razprave o Zakonu o združenem
katera gledišča glede na iznesene probleme, ki obstojajo v naši občini. Iz njegovih odgovorov in razmišljanj povzemamo nekatere bistvene značilnostti:
velike delovne migracije. Ne smemo dopuščati, da bi meje med KS ali občinami zavirale razvoj posameznih krajev. Izhajati moramo iz tega, da se v KS oblikujejo vsi interesi in da morajo najti ustrezno materialno osnovo v TOZD. Pri tem pa moramo še nadalje gojiti oblike samoprispevkov in združevati ljudi pri živem delu za reševanje mnogih komunalnih zadev. Če bomo hoteli reševati vse sporne situacije, je nujno, da vsem dopovemo, da naš samoupravni socialistični sistem sloni na vseh in daje socialistična zveza- tista, ki mora združevati jjudi v krajevni skupnosti, in da je
ženem delu. Razslojevanje kmečkega prebivalstva moramo zavreti, vendar le s tem, da bomo vzpostavili nove ekonomske odnose, ki ne bodo izvirali samo iz kooperacije, ampak tudi svobodnega združevanja kmetov v obliki kmetijskih zadrug. S tem bomo dosegli tudi to, da individualni kmetijski proizvajalci ne bodo odtrgani od dogajanj v KS in izpostavljeni samo odnosom s strani ene same delovne organizacije. Pri tem moramo bolj dolgoročno planirati medsebojno povezavo, kajti le tako bo mogoče pospeševati kmetijstvo na tistih predelih, kjer so za to dani pogoji. Na sploh pa bomo morali o problemih kmetijstva še razpravljati, saj to  zahtevajo  veliki potrošniški
Predstavnik Biotehnične fakultete docent dr. Franc Kervina pojasnjuje
delo TOZD Zininoreja udeležencem političnega aktiva
sindikat tisti, ki v delovni organizaciji oblikuje politiko razdeljevanja dohodka. Če bližje pogledamo ta odnos, potem gre v veliki večini za ene in iste ljudi in tudi za tiste, ki kot delegati odločajo v delegatski skupščini ali pa v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Če bomo odpravili vsa nasprotja, potem bomo lahko uskladili splošno in skupno porabo, normalen razvoj KS in TOZD ter zagotovili socialno varnost vseh. Pri tem pa si ne delajmo nobenih utvar, da bodo drugi reševali naš samoupravni socialistični sistem ampak da bomo mi sami tisti, ki bomo morali z analizami odstranjevati in odkrivati vse slabosti in se zoperstavljati vsem negativnim pojavom, ki se pojavljajo v različnih oblikah in v različnih sredinah.
— Na področju kmetijstva moramo izhajati iz tega, kar smo zapisali v osnutku zakona o zdru-
centri v naši neposredni bližini.
— Ko ocenjujemo politično situacijo v občini nam mora biti vedno prisotno dejstvo, da se ne smemo loviti ob posameznih pojavih, ampak da moramo svojo frontno pripadnost stalno izpričevati potom SZDL v krajevnih skupnostih in potom sindikata v delovnih organizacijah. Pri tem pa moramo nujno vključiti vse družbenopolitične dejavnike, kajti zna se zgoditi, da bomo ostali osamljeni v naših prizadevanjih. Politični aktiv mora biti seznanjen z vsemi dogajanji in ne sme dopuščati, da bi se posamezni negativni pojavi razvijali.
— V osnovi moramo razčistiti pojem krajevne skupnosti kot teritorialne enote v našem samoupravnem sistemu in v njej ustvariti družbeno enovit ekonomski odnos, ki mora sloneti na dohodkovni povezanosti.
Ta povezanost pa lahko izhaja edino med KS in TOZD
- Usmerjeno izobraževanje je tisto področje dejavnosti, kjer gre za celotno preobrazbo našega šolstva Nikakor ni dopustno, da bi reševanje tega vprašanja prepustili samo prosvetnim delavcem, saj gre za potrebe delovnih organizacij in zato so le-te dolžne izdelati profile kadrov, ki jih bodo potrebovale za svoj nadaljnji razvoj. Oblikovanje novih izobraževalnih skupnosti mora zajeti vse populacije na področju šolstva in dojemljivi moramo biti za vse spremembe, ki se pojavljaj o v združenem delu.
— Ob razpravah o Zakonu o združenem delu moramo spregovoriti tudi o posebnih organizacijah združenega dela (POZD). Obrtništvo ne smemo ocenjevati kot nek element, ki ni povezan z našo stvarnostjo, ampak kot sestavino našega ekonomskega in družbenega razvoja. Zaradi tega ustanavljanje POZD ni politična akcija, ampak je tudi gospodarsko pogojena, saj rešuje mnoga vprašanja združevanja osebnih sredstev za delo z družbenimi sredstvi. To pa pomeni, da morajo v tej akciji sodelovati tako socialistična zveza, kot izvršni svet, skupščina občine in upravni organi. Obrtniku smo dolžni pokazati, da mislimo resno in da ne bo imel strahu, da bo v tej naši ustavni in zakonski akciji izigran.
Vsa navedena izhodišča, stališča in povzetki bodo morali priti večkrat v obravnavo, posebno pa takrat, ko bomo z vidika plana reševali posamezna področja dejavnosti in skušali zagotoviti enovit razvoj tako v KS, TOZD, kot v SIS in na drugih področjih.
Iz zapisnika obiska.
OBVESTILO
Avto—moto društvo Domžale prireja tečaj za voznike koles z motorjem in delovnih strojev.
Tečaj se bo pričel takoj, ko bo zadostno število tečajnikov.
Društvo sprejema prijave vsak dan od 15. do 19. ure, razen sobote in praznika v društvenih prostorih, Domžale, Krakovska 18.
AMD Domžale
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlllI
JFO ljubljanska banka
podružnica Domžale
V MENGŠU je od 20. maja odprta nova poslovalnica Ljubljanske banke - podružnice Domžale in to v KOLODVORSKI ULICI (v novem bloku).
POSLOVALNICA JE ODPRTA:
vsakdan od 8.30 do 15. ure v soboto od 8.00 do 11. ure
V novi poslovalnici dela:   hranilna služba, poslovanje s tekoči-
mi,žiro in deviznimi računi, posojilna služba in tudi služba za stanovanjska posojila. POSLUŽUJTE SE NOVE POSLOVALNICE V MENGŠUI
Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah.
Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem.
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE
IZ SEJE KONFERENCE DELEGACIJ
4. novembra se je v Klubu upokojencev Domžale sestala na 8. seji Konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Domžale. Poleg članov konference so bili navzoči tudi predstavniki republiške Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupščine občine Domžale in Samoupravne stanovanjske skupnosti. Delegati so razpravljali o zelo zanimivih vprašanjih sedanjega gospodarskega stanja v naši občini in tudi o drugih vprašanjih, ki so predmet mnogih razprav v sedanjem času.
Uvodoma so jih predstavniki skupščine seznanili o gospodarjenju v naših delovnih organizacijah in jim posredovali podatke o tem, kje se nahaja naše gospodarstvo. Kritično so ocenili industrijsko proizvodnjo in vse tisto, kar se pojavlja v naših delovnih organizacijah. Predvsem so razpravljali o neopravičenih izostankih in ..bolezenskih dopustih", ki kažejo zelo visok odstotek. Zavedati se moramo, daje med delegati veliko upokojencev, ki se še vedno živo zanimajo za delovne organizacije, v katerih so delali dolga leta in ustvarjali v najtežjih pogojih to, kar imamo danes. Zaradi tega čutijo pravico in tudi dolžnost, da izrekajo svoje mnenje o današnjem stanju v našiti delovnih organizacijah. Odprta so mnoga vprašanja, ki izvirajo iz nezainteresiranosti do dela, neurejenih medsebojnih odnosov, prevelikimi razponi med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki, pomanjkanje delovne discipline kar velja bolj za administracijo, kakor za proizvodnjo -in tega, da nihče ne nosi dovolj odgovornosti. Ravno tako so poudarili, daje premajhna skrb za invalide in da ni pravilnega odnosa do invalidnih oseb. Kdcn izmed delegatov pa je še posebno poudaril naslednje: „Ceprav smo upokojenci, pa smo še vedno aktivni dejavniki v našem samoupravnem sistemu". Zato lahko trdim, daje imela razprava o srednjeročnem družbenem planu precej grenak priokus in to zaradi nepravilnosti, ki se dogajajo v našem življenju.
Morda si bo kdo mislil, kaj to upokojence sploh zanima? ! Upokojenci smo
Ponosni na svoje minulo delo. okojnina za nas ni miloščina, temveč zaslužek za trud in opravljeno delo. Prav je, da naša mlada generacija ve, da je bil začetek vsega ustvarjanja v novi Jugoslaviji kramp, lopata in udarniško delo. Cilj nas vseh pa je bil, da bi naši zanamci bo|jc živeli. Dejstvo je, da takrat nismo poznali plačanih nadur, raznih počitkov, malic in kavice, letovanj in še marsičesa drugega, kot so zaščitna sredstva, urejena delovišča in sezonski bolezenski dopusti. Zaradi tega ne moremo odobravati zavidanja do tistih delavcev v delovnih organizacijah, ki s svojo visoko strokovnostjo skrbijo, da tovarne uspevajo, da so plačilne kuverte delavcev neokrnjene, da se skladišča sproti praznijo, če le^i prejemajo višje osebne dohodke. Ravno tako ni prav, da se zapirajo vrata našim mladim strokovnjakom, pa čeprav so jih te delovne organizacije štipendirale in so bili primorani oditi v tujino in tam služiti tujcem Skratka tudi današnji delavci bi se morali zavedati, da bo tudi njihovo sedanje delo nekoč minulo delo, razlika pa bo v tem, da bo kronano z znanostjo in tehniko, ne pa s krampom, lopato in žulavimi rokami.
V razpravi je bilo tudi dosti govora o novem Domu upokojencev v Domžalah. Ugotovljeno je bilo, da zaradi stalnega naraščanja cen ni mogoče pričakovati, da bo cena oskrbnega dne v tem Domu nižja kot je drugod. Bojazen, da bo zaradi tega Dom prazen ali da bo le za petične ljudi je popolnoma odveč in neumestna. Za oskrbovance bodo morali poskrbeti tudi svojci, če pa teh ne bo, pa celotna družba. V Dom bodo prišli vsi oskrbovanci, za katere že sedaj skrbi naša družba, poleg tega pa bo prostora še za 40 upokojencev, ki bodo potrebovali streho v tem Domu.
Nace Vodnik
Mladi smo kritično ocenili pokongresno obdobje
Sredi meseca oktobra smo se delegati iz vseh osnovnih organizacij ZSMS zbrati na redni volilni in programski konferenci, da bi kritično ocenili delo občinske konference in njenih organov, da bi ugotovili, koliko so izpolnjeni sklepi in smernice 9. kongresa ZSMS, kako je družbeni razvoj v tem obdobju vplival na mlade ljudi in koliko je mladina aktivno vplivala na družbena dogajanja. Vsem osnovnim sredinam je bilo v razpravo poslano poročilo o delu mladinske organizacije in tako lahko rečemo, da je ocena dela nastala po temeljitih razpravah, v katerih smo mladi iz vse občine kritično ugotavljali, kakšno je stanje in katere naloge stojijo pred nami v tem času. Pomembno je omeniti tudi to, da je ocena tudi plod obiskov 00 ZSMS, kjer smo se člani predsedstva seznanili z uspehi, predvsem pa s težavami posameznih 00 ZSMS.
Obdobje po kongresih ZSMS in ZSMJ pomeni v delovanju občinske mladinske organizacije precejšen premik naprej, tako na organizacijskem, kadrovskem, akcijskem, in političnem področju. Uspeh ni bil na vseh področjih enako velik, vendar je bilo ugotovljeno, da je naša organizacija v tem obdobju zelo napredovala. Na samo dejavnost pa so vplivali tudi nekateri dogodki v tem obdobju kot npr.:
— uresničevanje vseh dokumentov obeh kongresov ZSM in s tem popolna reorganizacija mladinske organizacije, ki se je konstituirala po delegatskih principih;
— uresničevanje nove ustave in z njo uveljavljanje delegatskih odnosov na vseh ravneh in v vseh sredinah;
— razprava o osnutkih statutov SZDL in o drugih dokumentih ostalih družbenopolitičnih organizacij;
— reševanje temeljnih problemov gospodarskega in družbenega razvoja in v zvezi s tem bitka za stabilizacijo našega gospodarstva;
— razprava o osnutku zakona o združenem delu in v zvezi s tem kritične analize samoupravnih razmer, ki so bile izdelane v TOZD, KS in drugod.
Najpomembnejše naloge v preteklem mandatnem obdobju, ki so izhajale iz operativnega načrta so bile:
— boj za nadaljnje razvijanje samoupravnih delovnih odnosov;
— bitka za stabilizacijo (prostovoljno delo, zbiranje odpadnega materiala),
— izvedba MDA Brdo 76,
— zbiranje posojila za ceste,
— akcija za uveljavljanje usmerjenega izobraževanja (problemska konferenca),
— kontinuirano idejnopolitič-no izobraževanje članov ZSMS,
— kadrovanje članov ZSMS v ZK,
— informiranje svojega članstva (bilten OK ZSMS 72-790),
— preverjanje delovanja mladih delegatov in njihovo usposabljanje,
— akcije na področju LO in DS, kadrovanje v šole rezervnih vojaških starešin v enote TO,
— odpravljanje problemov na področju kmetijstva v naši občini,
— navezovanje stikov mladinske organizacije z družbenimi organizacijami in društvi, medsebojno sodelovanje.
Če na splošno ocenimo aktivnost mladinske organizacije, lahko rečemo, da smo bili dokaj uspešni, kar pa seveda ne pomeni, da ne bi mogli biti še bolj. Vzrok lahko iščemo tudi v premajhni koordinaciji in sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Medtem ko mladinci nismo bili ravnodušni do vsebinskih sprememb delovanja drugih družbenopolitičnih organizacij, ki pa so včasih kar pozabile na delovanje mladinske organizacije. Zato je bilo ob koncu razprav o poročilu o delu ZSMS v obdobju 1974-76 izraženo prepričanje, da bo boljše sodelovanje ZSMS z ostalimi DPO veliko doprineslo k uspešnejšemu skupnemu delu.
Ob koncu volilne in programske konference je bil sprejet akcijski program OK ZSMS in njenih organov do leta 1977 in naslednji sklepi:
1. Organi in organizacije ZSM v občini Domžale se morajo angažirati pri uresničevanju ustave na vseh področjih družbenega življenja in v vseh sredinah.
2. Aktivno se bomo vključili v izvajanje določil Zakona o združenem delu.
3. Izdelali bomo analizo delovanja delegatskega sistema v naših sredinah in na tej osnovi vodili priprave za volitve v temeljne delegacije in delegacije SIS v naši občini.
4. Aktivno se bomo vključili v izvajanje srednjeročnega plana občine Domžale in letnih planov na vseh področjih.
5. Spremljali bomo gospodarska gibanja v naši občini in po svojih močeh prispevali k povečanju materialne osnove gospodarstva, dvigu produktivnosti in storilnosti dela.
6. ldejnopolitk.no in strokovno bomo izobraževali mlade kmetovalce in prispevali k izboljšanju razmer v kmetijstvu v naši občini. V svoje delovanje bomo vključili čim več mladih kmetovalk in kmetovalcev.
7. Kadrovski politiki bomo v bodoče posvečali še večjo pozornost. Stalno bomo izobraževali perspektivne člane ZSMS in se
Delegati osnovnih organizacij ZSMS so na konferenci ocenili svoje delo in sprejeli obširni program nalog
Po razpravah, ki so bile zelo plodne, je bilo na vrsti poročilo nadzornega odbora, nato pa so delegati (navzočih je bilo 89 %) izglasovali razrešnico staremu vodstvu.
Ker je bila kandidatna lista za OK ZSMS in njene organe že potrjena s strani vseh 00 ZSMS, so se delegati odločili za javno glasovanje.
Za novega predsednika OK ZSMS je bila izvoljena Vera Grošelj iz 00 ZSMS Dob, za sekretarja pa Justi Smrdel j iz OO ZSMS Indu plati, za člane predsedstva pa: Drago Korošec, Jana Skok, Jože Stenko, Ljubo Obreza, Irena Cerar, Mija Bizjak, Matjaž Sonc, Srečko Krevs, Vito Habjan, Lado Goričan, Janez Abe, Mojca Smerkolj, Brane Močnik, Rado Pevčevič, Tone Homar, Franc Arnuš, Janez Kušar in Brane Kosmač.
aktivno vključili v predlaganje mladih v ZK. Kadrovanje v LO in DS mora postati sestavni del kadrovske politike v ZSMS.
8. Realizirali bomo kontinuiran program idejnopolitičnega izobraževanja na vseh področjih našega dela in življenja.
9. Prizadevali si bomo zagotoviti enake možnosti za šolanje vsej mladini, za dosledno izpolnjevanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju, za dosledno uresničevanje ustavnih načel v procesu vzgoje in izobraževanja.
10. Učenec mora postati polnopraven subjekt v procesu vzgoje in izobraževanja, zato si bomo prizadevali za uveljavljanje celodnevne šole in usmerjenega izobraževanja ter po svojih močeh prispevali k idejno angažirani šoli.
11. Svoje sile bomo usmerili tudi v prizadevanje za dosledno
uresničevanje določil samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje delavcev in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju občine Domžale.
12. Prizadevali si bomo za permanentno strokovno izobraževanje ob delu in se na tem področju še zlasti povezali s sindikalno organizacijo.
13. Poskrbeli bomo, da se odpravi stanje, da mladi komunisti ne delajo v naših sredinah in v ZK predloži le tiste mladince, ki s svojo aktivnostjo dokazujejo, da lahko postanejo člani Z K. 00 ZSMS morajo biti pri reševanju teh vprašanj bolj kot do sedaj v tesni povezavi z 00 Z K
14. Potrebno je dosledno in kontinuirano usposabljanje in organiziranje vseh mladih, ki v ZSMS kot DPO akcijsko in samostojno delujejo ter svojo dejavnost usklajujejo in usmerjajo v SZDL kot fronti enotnih socialističnih sil.
15. Na področju revolucionarnih tradicij se bomo še zlasti povezali z ZZB NOB.
16. Sodelovanje z ZRVS moramo okrepiti in prenesti na vsa področja. Zlasti moramo veliko pozornost posvetiti kadrovanju v ŠRO in enote TO.
17. Prizadevati si moramo za čim kvalitetnejše in vsestransko sodelovanje z vojaki iz kasarne Bratstvo in enotnost
18. Dejavnosti na področju LO in DS bomo usmerili v krepitev sistema LO v vseh sredinah, poskrbeli za vključevanje v delo ZSMS študentov, ki se usposabljajo v mladinskih učnih centrih, konkretno bomo delovali na področju DS ter več pozornosti posvetili vključevanju mladih v CZ.
19. Delovali bomo na področju mladinskih delovnih akcij in skušali čim več mladih vključiti v prostovoljno delo.
20. Na področju kulture in telesne kulture bomo svoja prizadevanja usmerili v množičnost in kvaliteto.
21. V vseh sredinah, kjer 00 ZSMS še niso formirane, bomo poskušali mladinsko organizacijo aktivirati in obenem posebno pozornost posvetiti ustanavljanju in delovanju krajevnih svetov. Poenotili bomo vse oblike našega delovanja v vseh sredinah.
22. Prizadevali si bomo, da se bo čim več mladih iz družbenih organizacij in društev aktivno vključilo v delo ZSMS, obenem pa se bomo angažirali, da bodo tudi tu zaživeli delegatski odnosi ter obenem popravili stanje organiziranosti družbenih organizacij in društev z vidika kolektivnega članstva ZSMS
23. Usklajevali bomo programe ZSMS s programi pionirske organizacije in poskrbeli za kontinuirano izobraževanje pionirjev - bodočih članov mladinske organizacije.
24. Pospeševali bomo dejavnost mladih pri izdajanju glasil in skrbeli za dobro informiranost našega članstva.
Četrta seja občinske konference SZDL
Dne 28. 10. 1976 je Občinska konferenca SZDL Domžale ocenila delo občinske organizacije SZDL in sprejela nov program za prihodnje leto. Poleg tega so delegati DPO in KK SZDL razpravljali o uresničevanju Resolucije o družbenoekonomski politiki v 9-tih mesecih 1976. leta. Zelo ostro so delegati obsodili politiko avstrijskih oblasti do slovenske in hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji.
predočevanje problemov glede stabilizacije gospodarstva in realno trošenje družbenih sredstev. Ob javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu je vez med TOZD in KS ter delom vseh DPO in SZDL kot enotne fronte vseh socialističnih sil prišla do polnega izraza.
Tudi organiziranost SZDL v KK SZDL se je v večini KS dopolnila. Nekje so dinamični in vzpodbudni
Predsedstvo občinske konference SZDL je na svojem zasedanju sprejelo
med drugim tudi program političnega dela do konca leta 1977
Ocena preteklega dela
Preteklo delo so delegati SZDL obravnavali sočasno s programom dela za naslednje leto. Poudarjeno je bilo, daje SZDL skadno z ustavno vlogo svojo aktivnost pogojevala s celovito povezanostjo na frontni osnovi, politično in akcijsko enotno v snovanju in izpeljavi družbenopolitičnih akcij in nalog.
SZDL se je bolj kot kdajkoli doslej v preteklem letu aktivno angažirala v razprave dokumentov, ki so dograjevali naš družbenoekonomski in politični sistem. Te dokumente je osnovala in dograjevala tako, da so se skozi dogovore in sporazumevanja uveljavljali tako v TOZD, KS, skupščini občine in skupščinah SIS. Veliko naporov je bilo vloženih v stalno
(Nadaljevanje s 5. strani)
25. Krepili bomo intemaciona-listično vzgojo čim širšega kroga mladih ljudi.
26. Svojo dejavnost bomo na vseh področjih in v vseh sredinah usklajevali z akcijami drugih družbenopolitičnih organizacij.
27. Poživiti je potrebno klubsko dejavnost in zagotoviti finančne in prostorske možnosti.
28. Pri predsedstvu koordinacijskega odbora se naj formira komisija za tehnično kulturo.
29. Sklepi volilne in programske konference OK ZSMS se posredujejo zbranim delegatom na seji občinske konference SZDL.
Vera Grošelj
novi prijemi in oblike dela socialistične zveze, drugod pa se čuti občasno zatišje. Do izraza je delo SZDL prišlo tudi v toku priprav na srednjeročni program razvoja posamezne KS in občine kot celote. Ugotovljeno je bilo, da smo z večjo angažiranostjo DPO pri skupščini občine ustanovili strokovno službo za kadrovska vprašanja. Namen je bil dober. Služba naj bi sistematično in konkretno pripravljala predloge kadrovskih rešitev na jasnih stališčih in smernicah DPO in skupščine občine. V proučevanju kadrovskih gibanj v občini in izdelavi analiz s predlogi je bilo bore malo storjenega. Učinki te službe izpričujejo, da imamo malo uspehov.
Glede izobraževanja je bilo ugotovljeno, da je bilo organizirano 15% realnih oblik družbenega izobraževanja s skupno 1452 urami.
S programom v preteklem letu smo zajeli tudi razna praznovanja. Pri tem je ugotovljeno, da se delovni ljudje in občani radi masovno udeležujejo različnih manifestacij.
Velika pridobitev delovnih ljudi in občanov v preteklem letu je v naši občini tudi ta, da vsako gospodinjstvo prejema list SZDL -Občinski poročevalec. Šibka točka vsega informiranja pa je predvsem v tem, da nam je krog dopisnikov iz KS in TOZD za naše glasilo še vedno zelo majhen.
Občinska konferenca SZDL je v preteklem letu posvetila nemalo časa tudi skrbi za šoloobvezne otroke — predvsem organizaciji celodnevne šole. Nekaj uspehov se že kaže.
Zelo pomembno področje aktivnosti SZDL je društvena dejavnost, ki je v naši občini zelo razvejana. Imamo kar 136 društev, ki smo jim dali soglasje za registracijo in jim bomo morali prihodnje leto posvetiti še več pozornosti.
Občinska organizacija SZDL je skupaj s KK SZDL in drugimi DPO opravila še več drugih nalog. Omembe vredne so solidarnostne akcije za pomoč Kozjanskem, Posočju in Tolminski ter posojila za ceste.
Delovni program SZDL za 1976/77
Delovni program Občinske organizacije SZDL za prihodnje leto sloni na rezultatih dela v preteklem letu. Poudarjeno je bilo, da smo v preteklem obdobju dosegli znatne uspehe v idejni in akcijski enotnosti, kljub nekaterim proti-slovjeni Dosegli smo uspehe v spreminjanju družbenoekonomskih odnosov na področju gospodarstva in tudi kmetijstva. Dosegli smo določen spoj političnega vodstva in interesov množic, kar je bilo očitno v množičnih akcijah (proslave, solidarnostne akcije, zakon o združenem delu itd.).
Nov program sloni na doseženih pozitivnih premikih in skuša še nadalje razvijati vse, kar je bilo do sedaj dobro. Zelo pomembno je to, da se naš program vklaplja v plansko obdobje celotne družbenopolitične skupnosti inje nekako uglašen s programom delegatske skupščine. Naša dejavnost na frontni osnovi naj bo prisotna vseskozi in naj bo časovno pred delom skupščine, kar bi omogočilo jasnejše izoblikovanje izhodišč in končno tudi sklepov v delegatski skupščini in ostalih sredinah. Planiranje in sprejeti plani so največji dosežek v preteklih dveh letih. To pa nalaga vsem socialističnim silam boj za uresničitev planov, politično in akcijsko enotnost in veliko odgovornost vseh družbenopolitičnih organizacij, vključenih v enotno fronto SZDL v naši občini.
Zelo pomembno je stališče delegatov Občinske konference SZDL po vprašanju izgradnje šolske mreže in eventuclnega razpisa III. samoprispevka. Rečeno je bilo, da se izteka II. samoprispevek v občini, daje bilo veliko zgrajenega, a telovadnici v Moravčah in na Brdu ter popolna osnovna šola Vcclja Perka še čakajo na gradnjo. Prihodnje leto se mora pričeti z izgradnjo vseh treh objektov, saj so dane obljube in sprejeta obveza. V pripravah na volitve in ob pričetih delih na vseh treh objektih pa je treba v javni razpravi delati na tem, da se uvede III. samoprispevek, morda ne samo za izgradnjo šolskih objektov, ampak tudi zadruge planske potrebe posameznih KS.
Celoten program bo objavljen na drugem mestu v Občinskem poročevalcu.
Uresničevanje Resolucije o družbenoekonomski politiki
Delegati Obč. konference SZDL so zelo zavzeto razpravljali o uresničevanju Resolucije o družbenoekonomskem razvoju in rezultatih
v prvih devetih mesecih leta 1976. Glede na dosežene rezultate in stanje je Obč. konferenca SZDL izrazila zaskrbljenost za tiste delovne organizacije, ki so v težkem gospodarskem položaju. Pri tem je bilo poudarjeno, da je treba aktivirati štabe za stabilizacijska prizadevanja tako v TOZD, kot v občini. Vse DPO, posebno pa sindikat, morajo povečati svojo aktivnost v smeri vzpodbujanja za povečanje produktivnosti dela. Na vseh ravneh družbene potrošnje je treba dosledno upoštevati zmerno porabo, ki mora biti usklajena z gospodarskimi možnostmi, kot to določa sprejeta Resolucija srednjeročnega razvoja občine. SIS morajo izoblikovati predloge glede sredstev, ki so pritekala hitreje, kot je bilo predvideno s planom. Utemeljeni predlogi se morajo posredovati delegatom zborov porabnikov vseh SIS v roku, ki bo zagotavljal vsem delegatom izoblikovati stališča s svojo bazo.
Stališče Občinske konference do dogodkov na Koroškem:
Delegati Občinske konference so izrazili hud protest zaradi velikega in v sodobnem svetu nenormalnega pritiska na našo narodnostno manjšino na Koroškem. Zlitje avstrijskih oblasti s težnjami najbolj konservativne miselnosti avstrijskih strank, ki so v drugi svetovni vojni podpirale Hitlerjev fašizem, je huda kršitev državne pogodbe, ki zagotavlja Slovencem v Avstriji iste pravice kot Nemcem. Odstranjevanje slovenskih napisov, raztreljevanje spomenikov borbe proti fašizmu, omejevanje uporabe materinega slovenskega jezika v šolah in drugih javnih ustanovah predstavlja hud udarec demokraciji, prizadevanju za mir in nemoten razvoj narodov in narodnosti. Delegati so obsodili dajanje pravic številkam in zapostavljanje pravic, ki gredo vsakemu človeku.
Pripravil: Marijan STOPAR
HELIOS
Kemična industrija DOMŽALE, Ljubljanska 114, n. sol. o.
Skupne službe podjetja Odbor za medsebojna razmerja
OBJAVLJA
prosto delovno mesto:
KURIRJA
Pogoji:
— končana osemletka
- priučitev 1 mesec
— izpit A kategorije
- poskusno delo 1 mesec.
Kandidati za objavljeno prosto delovno mesto naj pošljejo prijave na naslov podjetja Helios kemična industrija Domžale, Ljubljanska 114, ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku podjetja, kjer bodo dobili podrobnejše informacije.
Zaključki s posvetovanja predsednikov krajevnih konferenc SZDL
Občinska konferenca SZDL Domžale je organizirala z vsemi predsedniki krajevnih konferenc SZDL ali njihovimi namestniki (sekretarji) posvete o Zakonu o ljudski obrambi in Zakonu o družbeni samozaščiti.
Posveta se niso udeležili le naslednji predsedniki: Požaršek Franc - Peče, Macerl Olga - Trojane, Volkar Peter - Blagovica, Snoj Jože - Radomlje, Brenčič Franc - Dob in Okoren Franc — Ihan. Vsi ostali predsedniki ali njihovi namestniki pa so bili prisotni in so se vključili v razpravo.
Sprejeti so bili naslednji zaključki:
1. Za celovitost načrta in programov za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v krajevni skupnosti je nujna realna družbenopolitična ocena sedanjih razmer. Na osnovi realnih ocen je potrebno izdelati tudi predloge za delo KS v izrednih primerih. Pri tem morajo sodelovati DPO, posebno še SZDL.
2. SZDL v KS mora sprejeti skladno z oceno tudi svoje sklepe za organiziranost v izrednih primerih.
3. Do 15. decembra 1976 je treba kadrovsko utrjevati in dopolniti vse organe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v KS. Posebno skrb je treba posvetiti kadrovski organiziranosti in funkcionalnosti organov SZDL v izrednih primerih. Pri kadrovskih rešitvah je treba upoštevati pomembnost organov in družbeno opredeljenost posameznikov in dati večji poudarek vključevanju žensk in mladine v celovite obrambne in varnostne organiziranosti.
4. Na posvetu je bilo poudarjeno, da so nesprejemljive kakršnekoli ideje in misli, da izredne razmere ukinjajo in onemogočajo socialistično samoupravljanje, ampak ga krepijo. Pri tem pa je treba že sedaj splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito vtkati v samoupravljanje. Z vsebino obeh zakonov se morajo delavci in delovni ljudje seznaniti in jo v okolju, kjer delajo in živijo, vnesti v sedanje življenje.
5. Vsa aktivnost na podružbljanju in organiziranosti splošnega ljudskega odpora (SLO) in družbene samozaščite (DS) mora biti uresničena na temeljnih izhodiščih obeh zakonov, na izkušnjah NOB in revolucije, na samoupravni vsebini naše družbenopolitične ureditve ter dosežkih znanosti.
V ta namen je bilo dogovorjeno, da bodo družbenopolitične organizacije ZSMS, ZS, ZK in ZB NOV kot tudi SZDL kot enotna fronta vseh socialističnih sil ustvarjale pogoje za resnično usmerjenost in orientacijo razprav kot tudi organiziranost glede SLO in DS. Strokovne službe in upravni organi občine in SIS kot tudi delovnih in drugih organizacij pa morajo nuditi strokovno, tehnično in svetovalno pomoč.
Delegatska skupščina občine, SIS, organi upravljanja v TOZD in drugih organizacijah združenega dela pa morajo s svojimi sklepi zagotavljati take samoupravne odločitve, ki bodo pogojevale hitrejši razvoj vsesplošne obrambne sposobnosti in družbene samozaščite vseh delovnih ljudi in občanov naše občine.
Marijan STOPAR sekretar OK SZDL Domžale
OBVESTILO
Po sklepu Upravnega odbora Sklada za dopolnilno izobraževa -nje delavcev v zasebnem sektorju z dne 4.11.1976,
BO ORGANIZIRAN
v okviru programa družbenopolitičnega izobraževanja delavcev v zasebnem sektorju
OGLED KUMROVCA IN SPOMENIKA MATIJE GUBCA.
Prijavite se lahko do 27.11.1976 v sobi štev. 15 - dvoriščna montažna stavba občine Domžale.
Vpisnina znaša 50 din; ostale stroške bo pokril sklad.
Ogled Kumrovca je predviden dne 4.12.1976 ob 6. uri. Zbirališče bo na parkirnem prostoru za Veleblagovnico „Napredek" v Domžalah.
VABLJENI
Zaključek že na pragu nove sezone
Ob zaključku izobraževalne sezone lahko rečemo, da je pozornost, ki jo je Občinski komite ZKS preko komisije za idejno politično usposabljanje komunistov posvečal usposabljanju članstva, obrodila sadove, ki se kažejo ne le v številčnem povečanju vseh oblik in števila udeležencev, temveč tudi v postopnem dviganju idejno-teore-tične ravni članov ZK, ki pogojuje krepitev razrednega bistva in družbene vloge ZK v neposredni praksi revolucionarne preobrazbe naše socialistične družbe.
V izobraževalni sezoni 1975/76 je bilo preko Delavske univerze organizirano več izobraževalnih oblik za nosilce funkcij na občinski ravni in v (X) ZK. Pri tem ne moremo iti mimo seminarjev z akcijskim programom, ki jih je organiziral komite Občinske konference ZKS Domžale pred vsako pomembnejšo politično nalogo. Lahko trdimo, da je uspešnost in širina razprave o osnutku zakona o združenem delu tudi posledica izobraževanja in sprejetih nalog na takih seminarjih.
Pri pregledu realizacije izobraževalnega programa je komisija za IPUK ugotovila, da je bil program izobraževanja in usposabljanja članov ZK v celoti izvršen. To pomeni, da ni bilo niti ene 00 ZK v občini, ki se ne bi vključila v izobraževalne oblike, da so bile organizirane uvodne oblike idejno-političnega usposabljanja za večino kandidatov za članstvo v ZK. da so bili v seminarje za novo-sprejete člane ZK vključeni vsi
novosprejeti člani, ki so v veliki večini tudi končali politično šolo „A" oziroma „B" programa.
Z zaključkom politične šole, ki je bil 28. 10. 1976, se je zaključila tudi izobraževalna sezona 1975/76.
Zaključek je bil povezan z razdelitvijo spričeval udeležencem političnih šol in z zanimivim predavanjem prof. Ivana JUSTINKA „Zveza komunistov in ostale subjektivne sile v naših samoupravnih odnosih." Predavatelj je poudaril družbeno in politično vlogo in obveznost članov ZK v vseh družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih sredinah.
Besede tov. Tita na X. kongresu ZKJ, da je idejnopolitično izobraževanje osebna potreba in družbena obveznost slehernega člana ZKJ, se potrjujejo v praksi, kajti akcijska usposobljenost članov ZK je v neposredni povezavi z vsebino, širino in usmerjenostjo idejnega in družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja članov Zveze komunistov.
Spoznanja ob tem nas vse člane Zveze komunistov obvezujejo, da v tekoči izobraževalni sezoni posvetimo še več pozornosti samo-izobraževanju in realizaciji ne samo svojih izobraževalnih programov, temveč je naša naloga tudi to. da si prizadevamo za dosego takih pogojev, ki bodo zagotavljali uspešno delo vseh nosilcev, organizatorjev in izvajalcev družbenopolitičnega izobraževanja v naši občini.
M. Z.
Na zaključku politične šole prof. Ivan J ustinek
,A" in „B" programa je slušateljem predaval
OBJAVA
Delovni ljudje in občani!
Kulturna skupnost Domžale bo v začetku decembra organizirala za delovne ljudi in občane gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane s komedijo Carla Goldonija LAŽNIK:
6. decembra 1976 ob 19.30 v kulturnem domu v Mengšu
7. decembra 1976 ob 19.30 v Hali v Domžalah
Vljudno vabljeni!
Minil je oktober — mesec varčevanja
20" in rojstnega kraja našega pisatelja Josipa Jurčiča, Muljavo. Izleta se je udeležilo 85 otrok, katere so izžrebali po šolah in v pionirski hranilnici. Čeprav nam je vreme
Pot smo nadaljevali proti Žužemberku, kjer smo se drugič ustavili. Tam so nam tovarišice razdelile dopoldansko malico. Po kratkem odmoru smo se odpeljali v Kočevski Rog, kjer je bila naša glavna točka na izletu. Peljali smo se do kraja
V oktobru se po vsem svetu spominjamo pomena varčevanja, ki ima velik vzgojnosocialni pomen tako za posameznika, kot za družbo.
Posameznik varčuje, da si zagotovi dosego cilja oziroma izboljšanje življenjskih razmer. Za našo samoupravno družbo je značilen dinamičen družbenoekonomski razvoj, ki nalaga tej družbi oblikovanje vedno novih dodatnih sredstev za naložbe. Zato je povsem naravno, da spoznanje o pomembnosti vseh oblik varčevanja prodira vse globlje v zavest slehernega občana.
Organizirano varčevanje se je najprej pojavilo v razvitih zahodnoevropskih državah: Angliji, Franciji, Švedski. Na Švedskem varčuje danes osemdeset odstotkov prebivalcev. V teh deželah so že v preteklem stoletju spoznali, da je za organizirano varčevanje potrebna vzgoja prebivalstva. Privajanje posameznika k varčevanju ni kratkotrajna naloga, temveč je del vzgoje od otroštva dalje.
Organizacija otroškega varčevanja je tisto, kar poraja kasneje odraslega varčevalca. To so izkušnje narodov s tradicijo varčevanja. Te izkušnje smo upoštevali tudi v naši podružnici in se posvetili varčevanju   odraslih   in otroškemu
varčevanju. V mesecu maju 1975 smo v ta namen odprli Pionirsko hranilnico poleg naše poslovne stavbe, ki ima obliko pikapolonice. Sam objekt je zelo zanimiv, zlasti pa privablja naše mlade varčevalce, saj tu najdejo stik s svojimi vrstniki. Prav tako smo maja odprli v Mengšu našo ekspozituro, v kateri lahko občani Mengša in okolice opravijo vse bančne posle.
V naši podružnici se bavimo s hranilništvom šele zadnjih nekaj let, vendar smo na tem področju dosegli lep uspeh, saj so sredstva prebivalstva leta 1975 udeležena s 25 % v skupnih sredstvih podružnice, za leto 1976 pa predvidevamo, da bodo sredstva prebivalstva udeležena z 238 % v skupnih sredstvih prebivalstva.
V zadnjih štirih letih smo z organiziranim delom pristopili k varčevanju in si tako pridobili zaupanje občanov. Med uspešne akcije štejemo prenos izplačila OD delavcev združenega dela na hranilne knjižice. Do konca meseca novembra se bo v to obliko po naših ocenah vključilo 52 delovnih organizacij s prek 9.600 delavci. Velik delež deviznih sredstev prebivalstva je zabeleženo v zadnjih štirih letih, kar je rezultat predvsem dobro organizirane varčevalne mreže v tujini.
S sprejema v Ljubljanski banki - Podružnici Domžale, na katerem je predsednik odbora varčevalcev tov. Milan Likar podelil najmlajšim varčevalcem nagrade za najboljše spise in likovne stvaritve v nagradnem natečaju
MLADINSKO VARČEVANJE
Mladinsko varčevanje je doseglo v naši podružnici večji razmah šele z otvoritvijo Pionirske hranilnice maja 1975.
Za mlade občane naše občine je postala ta hranilnica vedno bolj vzpodbudna oblika varčevanja in iz dneva v dan imamo vse več mladih vlagateljev. V to obliko varčevanja se danes vključujejo predšolski otroci, imamo pa tudi organizirano varčevanje po šolah, kjer ima skoraj vsak tretji učenec naš hranilnik. Prav tako smo med prvimi podružnicami Ljubljanske banke., ki smo prenesli štipendije nahranilne knjižice. Pred koncem leta 1976 name-
ravamo vključiti v to varčevanje tudi vse naše novorojene občane. Nedvomno se pri tem kaže želja, ki bi jo lahko strnili v misel: vzgojiti varčnega človeka, ki bo jutri poslovni prijatelj banke.
Mlade varčevalce vzpodbujamo k varčevanju tudi z malimi pozor-nostnimi darili. Pripravili smo značke pionirske hranilnice v več barvah, v mesecu oktobru pa za vse naše vlagatelje obeske za ključe. Največje presenečenje pa so mladi občani doživeli 16. oktobra 1976, ko smo organizirali „DAN MLADIH VARČEVALCEV". Pripravili smo zanimiv in poučen izlet v Kočevski Rog z ogledom „Baze
Na posameznih šolah so izžrebali med mladimi varčevalci posameznike, ki
so se udeležili izleta v Kočevski rog, kjer so si ogledali Bazo 20
nagajalo, so se mladi varčevalci prijetno počutili in odšli domov z lepimi spomini in željo, da bi ,,Dan mladih varčevalcev" organizirali vsako leto. Nekateri udeleženci izleta so nam poslali prispevke.
IZLET MLADIH VARČEVALCEV LJUBLJANSKE BANKE - PODRUŽNICE DOMŽALE
V mesecu oktobru, v mesecu varčevanja je Ljubljanska banka podružnica Domžale, priredila izlet mladih varčevalcev na Dolenjsko. Izleta se nas je udeležilo toliko varčevalcev, da smo napolnili dva avtobusa.
Odhod je bil v soboto, 16. 10. 1976 ob 8. uri izpred Pionirske hranilnice -banke v Domžalah. Na poti smo se najprej ustavili na Muljavi, kjer smo si ogledali Jurčičevo rojstno vas in hišo, njegovega junaka Krjavlja. Nato smo se odpeljali čez Rog do Baze 20, kjer je bil med NOB nastanjen Vrhovni štab NOV in POS. Kljub dežju smo si z zanimanjem ogledali ohranjene barake. Nemci in domači izdajalci jih niso nikdar odkrili, čeprav so bili nekajkrat že blizu.
Po ogledu Baze 20 smo se odpeljali v Dolenjslce toplice na kosilo. Po kosilu smo pot nadaljevali po dolini reke Krke, te čudovite zelene reke, od katere smo se morali v Novem mestu ločiti. Krka je nadaljevala svojo pot po strugi, mi pa smo kmalu zavili na avtocesto in proti domu.
S tega izleta smo se kljub dežju vrnili zadovoljni. Želimo pa, da bi se še kdaj srečali na tako prijetnem izletu.
Biserka Cimbala, 8. b. OS Vcnclja Perka Domžale
Z IZZREBANJEM NA IZLET V KOČEVSKI ROG
Izlet! To je nekaj čudovitega. Spoznaš nove kraje, nove ljudi. Nagradni izlet pa je še nekaj lepšega. Takrat so veseli vsi tisti, katerim se nasmehne sreča. Med temi srečneži sva bili tudi midve.
V soboto, 16. oktobra smo se učenci osnovnih šol občine Domžale, ki smo bili izžrebani, zbrali pred banko v Domžalah. Tu sta nas že čakala dva avtobusa, s katerima smo se odpeljali proti Dolenjski. Nekaj časa smo mirno sedeli in opazovali okolico, toda kmalu smo se ojunačili in začeii pogovor z dosedaj še neznanimi učenci iz drugih šol in sklepali nova prijateljstva. K temu so nas spodbudile tudi tovarišjce, ki so bile zelo prijazne z nami. Naša prva postaja je bil kraj Muljava, kjer smo si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča, Krjavljevo kočo. Jurčič jo opisuje v romanu Deseti brat in pa staro cerkev, kamor so se vaščani skrivali pred Turki.
Stari Rog in se tam odcepili na neasfaltirano cesto, po kateri smo se še nekaj časa peljali, nato pa smo pot nadaljevali peš z namenom, da si ogledamo Bazo 20. Ko smo prispeli do prvih koč, nam je tovarišica povedala, zakaj so nastale in kaj je bilo v njih organiziranega. Nismo si ogledali vseh, saj je pričelo deževati in morali smo se vrniti v avtobus. Po ogledu Baze 20 smo se odpeljali v Dolenjske toplice, kjer smo imeli kosilo in se nato vsi veseli in srečni odpeljali proti domu. Peli smo, si izmenjavali naslove z novimi prijatelji in se pogovarjali še o marsičem. Ta izlet je bil kljub slabemu vremenu lep, saj smo si ogledali mnogo lepih in koristnih stvari, za katere smo nekateri že vedeli, a smo si jih samo predstavljali, drugi pa, ki niso še ničesar slišali o tem, so lahko izkoristili priložnost.
Vsem organizatorjem in tovarišicam, ki so nas spremljale na izletu se najlepše zahvaljujeva.
Brežic Lidija in Poznič Jožica OS „Janko Kersnik" Brdo
OBISK MLADIH VARČEVALCEV IZ ZAGREBA
Zadnji delovni dan v mesecu oktobru, t. j. 29. 10. 1976 so nas obiskali mladi varčevalci Ljubljanske banke, filiale Zagreb.
Zelo so se zanimali za poslovanje z otroškimi hranilniki v naši Pionirski hranilnici. Pripravili smo jim sprejem, jih pogostili in seznanili z delom za mlade varčevalce.
Mladi Zagrebčani so bili zelo navdušeni nad samim objektom, za katerega so dejali, daje zelo zanimiv, zahvalili so se za gostoljubje in nas povabili, da jim vrnemo obisk v prihodnjem letu, ko bomo praznovali ,,Dan mladih varčevalcev".
MEDŠOLSKO TEKMOVANJE
V programu informativne-propagandne dejavnosti naše podružnice za leto 1976 je predvideno tudi medšolsko tekmovanje likovnih in literarnih del, zato smo že v mesecu septembru napisali objavo za najboljše literarno in likovno delo. Ta razpis je zajel učence vseh osnovnih šol na območju naše občine. Vsak učenec se je lahko tekmovanja udeležil le kot predstavnik razreda, krožka ali
Zaposlovanje invalidnih in prizadetih oseb
šole. 1'čenci so pošiljali svoje prispevke na temo „KAKO VARĆU-JEM". Do razpisanega roka, t. j. 6. 10. 1976 so prispela dela otrok iz naslednjih šol: Osnovna šola ,Josip Broz Tito", Osnovna šola Radomlje, Osnovna šola Dragomelj, Osnovna šola Mengeš. Ostale osnovne šole nam prispevkov niso poslale.
Strokovna žirija ni imela lahkega dela, kajti vsi prispevki so bili zelo kvalitetni. Odločila se je, da podeli nagrade:
- CERAR LJUBI, Osnovna šola „Josip Broz Tito", literarno-novinarski krožek, 7. b za literarni prispevek ,,Moj prvi hranilnik", nagrado prejme krožek I. nagrado v višini 1.000 din;
- CERAR MAGDI, Osnovna šola Radomlje, 8. a, za literarni prispevek ,,Kako varčujem", nagrado prejme razred II. nagrado v višini 750 din;
- URBANCIČ MARKU -Osnovna šola Dragomelj, 4. razred, nagrado prejme osnovna šola — III. nagrado v višini 500 din.
Vsi ostali udeleženci tekmovanja pa so dobili za sodelovanje značko in obesek za ključe. Nagrade je podelil predsednik odbora varčevalcev tov. Milan Likar, 28. oktobra 1976.
Prvo nagrado tudi objavljamo.
MOJ PRVI HRANILNIK
Bila sem še majhna deklica, ko mije mamica podarila lep rumen hranilnik. Nisem vedela, čemu pravzaprav služi. Mislila sem, da je kaka nova igrača. Medtem ko sem si ga radovedno ogledovala, mi je mamica razlagala, kakšen pomen ima varčevanje.
„Vidiš, tale lepa rumena stvar m igrača," je dejala. „Pokazala ti boni. kako se uporablja." Razprla je dlan in v njej se je zasvetilo nekaj okroglih, svctli-kajočih se srebrnih ploščic. Vedela sem že, da se te ploščice imenujejo denar in da je z njimi mogoče kupiti bonbone in čokolado. Mamica je nad režo v hranilniku podržala ploščico, jo spustila in ploščica je izginila skozi režo. Ta čarovnija, kakor sem to imenovala, mi je bila silno všeč, zato sem prosila mamico naj jo ponovi. Poskusila sem še sama. Razočarana sem bila. ko je zmanjkalo srebrnih ploščic, pa me je mamica hitro
potolažila. „Zdaj ko imaš hranilnik, ti bova z očkom, kadar boš pridna dala nekaj i,riarCkov. Kaj boš Uorila z mirni? ' m? :e vprašala Niti porr-'O'Ja nisem na aru:, ne siadkarne tako meje prevzelo cnMJJjanje novcev, ko so padali; vedro m brez omahovanja sem odgovo-nla: „Carala bom!" Mamica je odgovorila: . Toda če hranilnika ne boš vestno polnila z novci, bo zbolel, zvijalo ga bo v trebuščku in le pomisli, kako se počutiš, kadar si lačna." In res se mi je ubogi hranilnik tako zasmilil, da mije zakrulilo v želodcu. Mamica se je nasmehnila in mi ljubeče rekla: „In ko bo tvoj hranilnik poln, bova kupili nekaj lepega. Prav? " „Bova", sem odgovorila s sijočimi očmi in se privila k njej.
Takrat sem sklenila, da moj lepi. kot sonce rumeni hranilnik ne bo nikdar trpel lakote. Mojega prvega hranilnika nimam več. Nadomestil ga je novi. A kljub temu nisem pozabila, kaj sem sklenila pred leti. Vedno znova polnim hranilnik, spustim kovanec, pomislim na znani pregovor: ,,Kdor varčuje - si srečo kuje."
RAZGOVOR Z MLADIMI VARČEVALCI
V Pionirsko hranilnico sta prišli dve deklici Sabina Pfeifer in Sand-ra Stajner, učenki 3. b razreda OŠ Venclja Pcrka.
Vprašala sem jih, kaj želita in dejali sta, da bi radi vložili denar na hranilno knjižico razredne skupnosti.
Kdo vaju je izbral, vama zaupal, da prinašata denar v hranilnico? Obe sta odgovorili: tovarišica Albina Gostič, najina razredničarka.
Zakaj nosite denar v banko, zakaj ga nimate shranjenega v razredu v šoli? Bolj varno je, sta dejali, in tudi več ga bo. ker bodo obresti.
Kako ste zbrali denar, ki sta ga prinesli? V šoli, je povedala Sabina, smo organizirali zbiralno akcijo steklenic, papirja in to prodali, ter tako dobili denar. Te akcije bomo še ponovili, je pripomnila Sandra.
Kaj pa sami, tudi varčujeta? Tudi, sta dejali in tudi skoraj vsi najini sošolci in sošolke.
Kako boste porabili privarčevani denar razredne skupnosti? Za izlet na koncu leta, sta povedali Sandra in Sabina.
Torej čimveč boste privarčevali učenci 3. b. razreda, daljši in lepši bo vaš izlet.
Invalidne osebe so tiste osebe, ki težje najdejo m zadržijo zaposlitev zaradi svoje psihofizične prizadetosti in tiste telesno ali duševno prizadete osebe, ki potrebujejo za svojo usposobitev za delo ali zaposlitev posebne strokovne postopke.
Zaposlovanje invalidnih in prizadetih oseb je v SR Sloveniji že od leta 1962 predmet izredne družbene pozornosti, ki je bila izražena v mnogih družbenopolitičnih in strokovnih razpravah ter dokumentih. Na osnovi družbenih izhodišč je bil v SR Sloveniji dosežen napredek, ostajajo pa še vedno za mnoge invalide skoraj nepremostljive ovire do njihove zaposlitve.
Za učinkovito zaposlitev je mnogim invalidom potrebna določena strokovna pomoč. To strokovno pomoč imenujemo poklieno ali delovno rehabilitacijo, ki je po priporočilu Mednarodne organizacije dela tisti del neprekinjenega in usklajenega procesa rehabilitacije, ki vključuje poklieno usmerjanje, poklicno usposabljanje in ustrezno zaposlovanje, kar omogoča prizadetemu človeku, da najde in zadrži ustrezno zaposlitev.
Zaposlovanje invalidov se mora po načinu in vsebini podrediti enakim načelom in kriterijem kot zaposlovanje ostalih kategorij iskalcev zaposlitve. Invalidu, kandidatu za zaposlitev torej ne zadošča, da mu delno ohranimo ali nadomestimo njegove psihofizične sposobnosti za delo. treba ga je strokovno delovno usposobi, da je zaposljiv, da je sploh lahko kandidat za zaposlitev.
Določene kategorije invalidov pa ni mogoče usposobiti do te mere. da bi bili sposobni konkurirati v rednih pogojih in v rednih delovnih organizacijah. Za te skupine se organizira usposabljanje in zaposlovanje pod posebnimi pogoji v invalidskih delavnicah in za najtežje primere v delavnicah /a delo pod posebnimi pogoji.
V SR Sloveniji se po oceni strokovnjakov število vseh invalidnih in prizadetih oseb giblje od 110.000 do 130.000.
Praktični razlogi in potrebe kažejo na to, da se na področju poklicne rehabilitacije in zaposlovanja invalidov mnoga pričakovanja niso uresničila in da so nekateri izredno pereči družbeni in socialni problemi invalidnih ljudi še vedno odprti. Raziskave kažejo na to, da je delež poklicno usposobljenih invalidov glede na današnjo stopnjo družbenega razvoja v SR Sloveniji izredno majhen in da vsa dosedanja družbena prizadevanja ne zagotavljajo možnosti zaposlovanja vsem invalidom. Spričo tega je položaj precejšnjega števila invalidov, ki bi ob pogojih boljše poklicne rehabilitacije bili sposobni za ustrezno zaposlitev, še vedno negotov in pogosto zunaj proklamirane vzajemnosti in socialno-ekonomske povezanosti ljudi v združenem delu.
Z namenom, da bi omogočili vpogled v hotenja, ki se na terenu vsakodnevno odpirajo spričo nerešenih problemov in na možne rešitve, je bil sprejet Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 18/76 z dne 16. 7. 76 in začne veljati 1. januarja 1977. leta
S tem zakonom se urejata usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, ki zaradi svoje telesne ali duševne prizadetosti potrebujejo pri usposabljanju in zaposlovanju posebno strokovno pomoč in ki imajo pravico do tega posebnega družbenega varstva, nimajo pa tega varstva kot invalidne osebe zagotovljenega po drugih predpisih.
Za usposabljanje in zaposlovanje teh oseb skrbijo Skupnosti za zaposlovanje. Ta med drugim skrbi tudi za materialno pomoč pri usposabljanju in pripravi za zaposlitev. Invalidne osebe imajo v času usposabljanja pravice in obveznosti iz naslova priprave za zaposlitev po predpisih o zaposlovanju in p zavarovanju za primer brezposelnosti. Osebam, ki so potrebne tudi socialne rehabilitacije, se jim ta tudi zagotovi.
Invalide se po tem zakonu zaposluje individualno glede na preostalo dela-zmožnost. Invalidne osebe, ki ne morejo delati v enakih razmerah, kot ostali delavci v OZD. se zaposlijo v invalidnih delavnicah in v zavodih za zaposlovanje invalidnih oseb pod posebnimi pogoji. Za tovrstno zaposlovanje skrbijo skupnosti za zaposlovanje. Organizacije združenega dela pa so po tem zakonu dolžne zagotavljati možnosti za zaposlitev invalidnih oseb. Na podlagi 2. in 4. člena zakona o zaposlovanju invalidnih oseb so organizacije združenega dela dolžne zagotavljati sredstva za njihovo izvajanje.
Delovni ljudje, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po tem zakonu, uveljavljajo pravice do usposabljanja in zaposlovanja po določbah tega zakona in v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti za zaposlovanje. Postopek za ugotovitev lastnosti invalida in za prizadevanje ustreznih pravic, se začne, ko se prizadeta oseba prijavi skupno*ti za zaposlovanje.
Dosedanja pozitivna zakonodaja ni pri zaposlovanju invalidnih in prizadetih oseb skorajda v ničemer prispevala k uspešnejšemu reševanju te problematike, saj je večina invalidov in prizadetih oseb ali nezaposlena, ali zaposlena na takih delovnih mestih, ki so bila ali pa niso bila njihovim strokovnim sposobnostim in vrsti prizadetosti primerno izbrana. Pomanjkljivost zakonodaje se je kazala tudi v tem, da ni omogočala delovanja modela poklicne rehabilitacije in zaposlovanja. Model zaposlovanja, ki ga imamo danes, je model slučajnih uspehov, ne pa model sistematičnega vključevanja. Pokazalo se je, da načela niso zaživela, ker niso bila zakonodajno izpeljana. Z novim zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb želimo, da bodo napisana in sprejeta načela zaživela. Prepričani smo, da je usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb na današnji stopnji družbenoekonomskega razvoja Slovenije in njene družbeno politične ureditve postalo najbolj racionalna in ekonomsko najbolj učinkovita oblika pomoči prizadetim državljanom Zaposlovanje te kategorije ljudi je bistveni element socialne in ekonomske varnosti. Hkrati pa pomeni ustavno normo, ki je zaobsežena v pravici do dela in v dolžnostih družbene skupnosti, da ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo.
KLKL1A GABRIC
Pionirsko hranilnico v Domžalah so obiskali tudi mladi varčevalci iz Zagreba in se s sovrstniki v Domžalah pogovarjali o namenu varčevanja
OBJAVA
Avto—moto društvo Moravče obvešča člane in voznike motornih vozil, da se bodo v kratkem pričeli tečaji s testiranjem za obnovitev in dopolnitev znanja o prometnih predpisih.
Tečaji bodo kratki, ker so namenjeni voznikom, ki imajo že izpite. Pojasnila in informacije lahko dobite v pisarni AMD Moravče.
Odbor
Obvestilo
Obveščamo vse lastnike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem, da od 19. 11. 1976 na podlagi 61. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) in v zvezi s 132. členom citiranega zakona občan lahko vozi v javnem cestnem prometu tovrstna vozila le na podlagi predhodno opravljenega izpita iz znanja predpisov o varnosti cestnega prometa.
Potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa lahko dobi, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. Da je opravil preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa.
2. Da je dopolnil starost:
- 18 let, za vožnjo delovnih strojev,
- 15 let, za vožnjo motokultivatorjev,
- 14 let, za vožnjo koles z motorjem.
Potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa se bo izdalo z neomejeno veljavnostjo.
Preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa se opravi pred izpitno komisijo za voznike motornih vozil pri SOb Domžale za vse tiste kandidate, ki imajo stalno prebivališče na območju naše občine in tudi za tiste kandidate, ki začasno prebivajo na območju občine več kot 6 mesecev.
Priglasilnice za pristop k preizkusu znanja predpisov o varnosti cestnega prometa lahko kandidati dvignejo v sprejemni pisarni SOb Domžale ali na sedežu AVTO-MOTO DRUŠTVA Domžale, Krakovska cesta. Priglasilnico za preizkus znanja je kolkovati po tarifmi številki 1. in 11. ZUT v skupnem znesku 7 din. Stroški preizkusa pa znašajo din 30.
Lastnike delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem, ki še nimajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil ali kmetijskih traktorjev, obveščamo, d a bodo morali opraviti preizkus znanja predpisov o varnosti cestnega prometa po 61. členu Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75), mora lastnik navedenih sredstev za njihovo uporabo imeti potrdilo o znanju predpisov o varnosti cestnega prometa. Po 132. členu istega zakona bi ta potrdila lastniki morali pridobiti do 19. 11. 1976, ker Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS in šole za usposabljanje voznikov motornih vozil, niso v navedenem predhodnem roku uspeli z naložbo testnih pol in potrdil o opravljenem preizkusu znanja cestno prometnih predpisov in tečajev za usposabljanje, bo potrebno to izvršiti v najkrajšem času. Upravni organ za notranje zadeve je doslej prejel že vse potrebne tiskovine, avtošole pa so pripravile programe za organizacijo tečajev o preizkusu znanja varnosti cestno-prometnih predpisov. Glede na navedeno stanje predlagamo lastnikom delovnih strojev, motokultivatorjev in koles z motorjem, da se čimpreje vključijo v tečaje, ali neposredno prijavijo za preizkus znanja,će smatrajo, da poznajo osnovne predpise o varnosti cestnega prometa.
Pred izdajo potrdila o uspešno opravljenem preizkusu mora kandidat predložiti eno fotografijo v velikosti 35 x 45 mm.
Ob pristopu k preizkusu znanja iz predpisov varnosti cestnega prometa mora kandidat predložiti na vpogled dokazilo o starosti (osebna izkaznica, potni list, dijaška izkaznica in podobna listina).
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
r
PREVOJSKE „SVE2E NOVICE"
Zaradi vse bolj pomembne vloge, ki jo ima informiranost občanov v novem političnem-delegatskem sistemu in sploh zaradi slabe informiranosti krajanov in pasivnost le-teh pri reševanju skupnih problemov krajevni skupnosti Prevoje, je OO ZSMS Prevoje predlagala, da se v tej Krajevni skupnosti začne izdajati glasilo, v katerem bi se lahko posredovali vsi aktualni problemi v krajevni skupnosti in bi bili tako rekoč dostavljeni slehernemu občanu prevojske Krajevne skupnosti „na dom". Kljub izhajanju Občinskega poročevalca menijo Prevojci - da problemi in naloge v Krajevni skupnosti niso znani pretežnemu številu krajanov. Z uvedbo glasila bi vsak občan dobil vse informacije v zgoščeni obliki. Na osnovi statuta Krajevne skupnosti Prevoje ter Zakona o javnem obveščanju sta svet in zbor delegatov Krajevne skupnosti Pre-
rz.
/iWo/!iH-,l*
voje na seji dne 22. 1. 1976 sprejela sklep o izdajanju glasila z naslovom „Sveže novice" (naslov je vzet iz neke prevojske anekdote, ki je še sedaj živa med ljudmi).
Izvoljen je bil uredniški odbor, katerega pristojnost so predvsem tehnične narave. Izvoljen pa je bil tudi družbeni organ glasila Sveže novice, ki je istoveten z izdajateljskim svetom. Le-tega sestavljajo štirje člani iz družbenopolitičnih organizacij in štirje člani iz organov Krajevne skupnosti Prevoje. V poslovniku glasila, ki je bil sprejet, je zapisano tudi tole: Namen glasila je seznanjati vse občane Krajevne skupnosti Prevoje o delu družbenopolitičnih organizacij ter o izvajanju sklepov in nalog, ki jih občani poverijo svojim izvoljenim predstavnikom, obenem pa mora objavljati tudi literarne in humoristične prispevke občanov, vendar vsebina ne
HOV/C t
Tako izgledata naslovni strani Svežih novic, ki jih izdajajo v Krajevni skupnosti Prevoje
nančna poročila, aktualni problemi itd. Zasnovo so sprejele vse družbenopolitične organizacije na Prevojah, kot tudi svet Krajevne skupnosti, zbor delegatov oziroma zbor delovnih ljudi na Prevojah.
In na koncu Prevojci se lahko pohvalijo že z dvema številkama njihovega glasila Sveže novice, za katerega lahko rečemo, da je po mnenju občanov najbolj bran in najbolj zaželen časopis v prevojski krajevni skupnosti.
Tone Homar
sme biti kakorkoli protiustavna ali kako drugače v nasprotju z družbenimi normami. Sprejeta je bila tudi ustrezna zasnova časopisa, ki je okvirno takale: Uvodnik, sporočila in pojasnila uredniškega odbora bralcem, informacije in sklepi samoupravnih organov Krajevne skupnosti Prevoje, izvlečki iz zapisnikov sej, poročila o delu družbenopolitičnih organizacij, društev in klubov, prispevki občanov, poezija, leposlovje, kultura, prosveta, oglasi, novice, rojstva, poroke, osmrtnice, karikature, humor, satira, šport in rekreacija, gospodarska in fi-
Ob dnevu OZN
24. oktobra 1945 je bila dokončno ratificirana ustanovna listina Organizacije združenih narodov, ki je v svojih 31. letih obstoja dosegla lepe uspehe pri uveljavljanju svetovnega miru, pri skrbi za prijateljstvo med narodi in pri prizadevanjih za izvajanje mnogih člo-večanskih pravic.
Ob 24. oktobru je tudi klub OZN, ki deluje v okviru mladinske organizacije na Osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu pripravil krajšo slovesnost, ki so se je udeležili učenci višjih razredov in učitelji.
V uvodnem nagovoru je predsednik OO ZSMS na kratko orisal 31 letno prehojeno pot organizacije, vse njene uspehe in prizadevanja za svetovni mir.
V svojem izvajanju je na kratko orisal tudi vlogo Jugoslavije v OZN in delo kluba OZN na naši šoli. V drugem delu so člani kluba OZN predstavili kontinente z gospodarskega in družbenopolitičnega vidika, nato pa ob spremljavi glasbe še poezijo narodov posameznih kontinentov. Tako smo lahko slišali pesem o kitajskem bojevniku, o Arabcu, ki brez družine In doma roma okoli, o afriškem dečku, ki se sprašuje, kdaj bo enak belemu vrstniku, o ameriškem črncu, ki še ne ve, kaj je enakopravnost, vendar ve, da se ga beli ljudje bojijo.
Proslava je lepo uspela in člani kluba upajo, da so se s tem dostojno vključili v praznovanja vseh ljudi ob 24. oktobru.
Omenim naj, da je bil to tudi prispevek mladinske organizacije na OŠ Brdo k akciji ČLOVEK - DELO -KULTURA. v.G.
Obvestilo staršem
Za predšolske otroke, ki niso vključeni v VVU (od 3. - 7. leta) organiziramo po vrtcih ure pravljic po naslednjem razporedu:
Vrtec Kidričeva: vsak torek od 16. - 17. ure - za otroke okoliša Osnovne šole Šlandrove brigade.
Vrtec Savska: vsak četrtek od 15.30 do 16.30 - za otroke okoliša Osnovne šole Venclja Perica.
Vrtec Veljka Vlahoviča, Rodica: vsak četrtek od 16. -- 17. ure - za otroke okoliša Osnovne šole Josip Broz Tito (desni breg Kamniške Bistrice)
Vrtec dr. Igor, Vir: vsak četrtek od 16. - 17. ure - za otroke šolskega okoliša Osnovne šole Josip Broz Tito (levi breg Kamniške Bistrice) in šolskega okoliša Osnovne šole Dob.
Vrtec Količevo: vsak četrtek od 16. - 17. ure.
Vrtec Radomlje: vsako sredo od 16. — 17. ure.
Vrteq Mengeš: vsak torek od 16. - 17. ure - telovadba v telovadnici TVD Partizan Mengeš vsak ponedeljek in četrtek od 16. -17. ure.
Prispevek za celo šolsko leto znaša 100 din. V KS, kjer ni vrtcev, organiziramo Ciciban ovo šolo in sicer: KS Prevoje: vsak torek od 15. - 17. ure v prostorih KS Prevoje. KS Dob: vsak torek in sredo od 15.30 do 17.30 v Osnovni šoli Dob.
KS Vrhpolje: vsako soboto od 8. - 12. ure v prostorih Osnovne šole Vrhpolje - začetek šele po 1. 12. 1976.
Za KS Trzin, Dragomelj in Lukavica bomo sporočili naknadno. Prispevek za celo šolsko leto znaša 100 din.    yyz DOMŽALE
Z ženami od Domžal do Trojan in naprej
Že precej časa prihaja naše občinsko glasilo v vse naše domove, vsak naš občan naj bi ga z veseljem vzel v roke, saj v njem lahko vidi ali bere o naših ljudeh in krajih, ki jih vsi poznamo. Opazimo pa lahko, da v njem malo ali nič ne piše o našem kmetijstvu in kmečkem življenju. Zaradi tega vas bo mogoče zanimalo, kako so se imele kmečke žene na izletu.
Kmetijska zadruga Domžale je sredi oktobra organizirala lep izlet kmečkih žena, ki sodelujejo z njo v kooperaciji. To je bil za marsikatero ženo edini dan v letu, ko je vse delo in skrbi doma prepustila drugim in stopila v družbo svojih sovrstnic. Žene od najmlajših do starejših smo se zbrale v Domžalah. Bilo nas je za dva avtobusa, ki sta nas zgodaj zjutraj odpeljala proti Trojanam. Z nami sta bila tudi dva strokovnjaka iz zadruge. Čeprav je bilo precej mrzlo in megleno, še celo dež se je ponujal, v avtobusih ni manjkalo humorja, petja in dobre volje.
Prva postaja je bila na Vran skem, kjer smo se na hitro male podprle in pogrele s toplim čajem Pot nas je vodila po lepi Savinjski dolini proti Celju. Tu smo si ogledali veliko delovno organizacijo EMO in v njej proizvodnjo naše vsakovrstne gospodinjske posode. Tovarna Emo je velika, saj zaposluje 3500 delavcev. Delo v začetnih fazah je zelo umazano, vendar pa je proizvodni proces v glavnem mehaniziran s sodobnimi stroji. V končnih fazah je delo neprimerno lepše in ga v glavnem opravljajo žene. Po odhodu iz tovarne smo se ustavile v trgovini, da bi kupile posodo, vendar smo bile razočarane, ker nismo mogle priti vse na vrsto. Toda našo slabo voljo je odstranil vodja našega potovanja, ki nam je „obljubil", da bomo prihodnje leto šli v Celje s tovornjaki in si nabrali dovolj posode.
Nato smo se odpeljali v veliko vrtnarijo, ki ima tudi dvoletno vrtnarsko šolo. Tu smo si ogledale velike nasade najrazličnejših rož in dreves. Najbolj pa nam je ostal v spominu velik pokrit nasad lepih cvetočih krizantem in nageljnov. Od teh prečudovitih rož se kar nismo mogle ločiti, tako so bile lepe. Pot nas je vodila dalje in smo videli urejeno nižinsko kmetijo. Presenečene smo bile nad novim velikim hlevom, sušilnico hmelja in vaško hladilnico mleka. Na tem območju imajo organiziranih kar 60 takšnih hladilnic, v katere nosijo kmetje mleko zjutraj in zvečer.
V našem programu smo imele še ogled preusmerjene kmetije nad Šoštanjem. Ustavile smo se v Za-vodju, kamor smo prišle po lepi asfaltirani cesti med prostranimi gozdovi. Kmetija seje preusmerila na vzrejo lepih krav. Opremljena je z vsemi sodobnimi kmetijskimi stroji. Za nakup te opreme je zadruga mlademu kmetu dala posojilo. Čeprav je v višini okoli 600 m življenje težko, je vendar lepo, odmaknjeno od industrije in mestnega vrveža.
Ura je bežala, naši želodci pa so nas začeli opominjati. Odpeljali smo se proti Velenju in se ustavili v hotelu Paka, kjer nas je čakalo kosilo in tudi dobre kapljice ni pri manjkovalo. Z večernim mrakom smo se odpeljale proti Trojanam, se poslovile od prelepe Štajerske in se ustavile pri Konšku tovarni krofov. Nismo bile skope in smo tudi za svoje domače kupile lepe in okusne trojanske krofe.
Tako je minil zanimiv izlet v sicer hladnem jesenskem dnevu. Vsem, ki so nas lepo sprejeli, vsem, ki so izlet organizirali, se žene najlepše zahvaljujemo in upamo, da to srečanje ni bilo zadnje.
Marija Šare
Da bi uskladili svoj program s programom Občinske konference ZSMS Domžale, smo mladi iz KS Dob v mesecu septembru pripravili volilno in programsko konferenco naše osnovne organizacije. Priprave na konferenco so bile temeljite, zato je bila uspešna.
Na konferenci, ki je bila v Gasilskem domu v Dobu, se je zbralo blizu 50 mladih, predstavnik OK ZSMS Domžale in sosednjih OO ZSMS, sekretar OO ZKS in vodja delegacije, ki je obenem tudi predsednik Gasilskega društva. Po pozdravu predsednika OO ZSMS in izvolitvi delovnega predsedstva smo najprej poslušali poročilo o delu mladinske organizacije v preteklem mandatnem obdobju, ki sta ga podala Vera Grošelj in Mitja Vilar. Lahko rečemo, da je kljub nekaterim težavam (v zadnjem času je OO ZSMS brez prostora) mladinska organizacija dobro delala. Skušali smo delati na vseh področjih, precej pozornosti smo posvečali delu krajevne skupnosti in njenih organov, skrbeli za delegatsko povezavo med družbenopolitičnimi organizacijami, izpolnjevali naloge v okviru občinske mladinske organizacije in skušali čim bolj kvalitetno izkoristiti svoj prosti čas. Kako nam je to uspelo, smo ocenjevali v razpravi, ki je sledila poročilom. Ugotovili smo, da bo v bodoče potrebno še več narediti na področju idejnopolitičnega dela in izobraževanja, da je več pozornosti potrebno posvetiti
V drugi polovici septembra so se /brali v Domžalah člani Društva energe-tikov Domžale - Kamnik na redni skupščini. Skupščine so se udeležili predstavniki pobratenega društva iz Sombora, predsednik Milosavljević Dušan, direktor namakalnega sistema Donava-Tisa Donava. predstavnik S/DI Sombor s sodelavci, predsednik Zveze energetikov SRS tov. Bohorč, sekretar Zveze energetikov SFRJ tov. Franjo Habuš, podpredsednik SOb Kamnik Matija Jenko, predstavnik S ZDI, Domžale in drugi gostje.
Predsednik društva tov. Ivan Nogra-šek je v poročilu opisal delovanje društva za preteklo obdobje. Poudaril je, da društvo letos proslavlja 25 let delovanja. V tem obdobju so člani veliko doprinesli k strokovni vzgoji energetskih kadrov, izboljšanju delovnih pogojev delavcev - kurjačev in pri modernizaciji energetskih postrojev. Naloge društva pa se ne končajo samo v strokovnem izpopolnjevanju. Ena izmed pomembnih nalog članov je tudi v tem, kako čim manj onesnažiti okolje in ozračje, varčevanje z gorivi ter kako zagotoviti energijo v primeru vojnega stanja. Materialnih pogojev pa društvo takorekoč nima, da bi v celoti lahko uresničevalo cilje, ki jih določa statut. Za izkazano razumevanje in materialno pomoč seje predsednik še posebg zahvalil delovni organizaciji Papirnici Količevo. Ta delovna organizacija je največ pripomogla k uspešnemu delovanju društva. Nadalje se je zahvalil tov. Flcrinu za dolgoletno in požrtvovalno delovanje v organizaciji, ki je bil tudi njen steber. Za prizadevno in dolgoletno delo v društvu je na koncu poročila republiški predsednik zveze energetikov nekaterim članom podelil pohvale in diplome.
V razpravi so delegati nakazali precej problemov, ki jih bi bilo v bodoče rešiti. To so: izobraževanje delavrev-kurjačev preko šol in tečajev, normativno rešiti status kurjačev. stopnjo strokovne izobrazbe in kvalifikacijo, izpeljati zastavljeno nalogo o beneficiranem stažu, urediti pristojnosti glede nadzora parnih kotlov in posod pod pritiskom, rešiti materialni položaj društva in povezati delovne organizacije z energetiki v cilju boljšega izkoriščanja energetskih postrojev. Izvršilni odbor društva si mora v bodoče bolj prizadevati za vključevanje v organizacijo tudi drugih strokovnih delavcev, ki delajo na področju energetike ali se pri svojem delu srečujejo s podobnimi nalogami. Društvo deluje precej anonimno, ker se o energetikih premalo piše v javnih
akcijam na področju LO in DS, da se v kulturno življenje KS vključuje premalo mladih, da pa mladi zelo dobro delujejo v okviru družbenih organizacij in društev v Krajevni skupnosti Dob. Predstavnik OK nas je opozoril, da bo potrebno v bodoče v akcije OO ZSMS pritegniti še večje število mladih, kajti le tako bo mladinska organizacija dosegla svoj namen. Se več mladih bi bilo potrebno vključiti v naše vrste, jih izobraževati in vključevati v delo drugih družbenopolitičnih organizacij.
Po končani razpravi je staro vodstvo dobilo razrešnico in sledile so volitve, katerih rezultat je bil, da je bil za novega predsednika 00 ZSMS Dob izvoljen Rajko VOJSKA, za sekretarja pa Silva RODF.. Novi predsednik se je najprej zahvalil nekaterim najaktivnejšim članom OO ZSMS, nato pa smo udeleženci konference soglasno sprejeli novi program mladinske organizacije v Krajevni skupnosti Dob. Ob koncu naj še pripomnim, da je še vedno pod velikim vprašanjem mladinska soba v gradu Cešenik, kot pa je videti, je mladi ne bomo dobili.
Mladi smo se na konferenci domenili, da bomo s skupnimi močmi program, ki je zelo obširen in kvaliteten, izvedli, seveda pa bo to izvajanje v precejšnji meri odvisno od dela novega vodstva,     kateremu    želimo veliko
občilih. Vprašanje energetike pa je zelo kočljivo področje, ki ne zanima samo strokovne delavce, ki delajo v kotlovnicah, temveč je tudi širšega družbenega pomena. Samo spomnimo se energetske krize pred tremi leti in grožnje Amerike, da bo uporabila tudi silo. če bi bila država ogrožena zarati i manjše dobave nafte.
V našem vsakdanjem življenju se predvsem pogovarjamo o virih za proizvodnjo energije, zelo malo ali pa nič ne govorimo in ukrepamo o izgubah energije v kotlovnicah, ker je naš povprečni izkoristek 28 %, medtem ko znaša v drugih evropskih deželah 45 %. Za takšno majhno izkoriščanje pa so predvsem odgovorne delovne organizacije, zaradi zastarelosti kurilnih postrojev, strokovni delavci zaradi premajhnega čuta odgovornosti za racionalno obratovanje kotlovnic, kurjači zaradi neustrezne strokovne kvalifikacije in družbena skupnost, ker teh vprašanj normativno ni uspela rešiti v osmih letih. Ce bi se vsi dejavniki vključili v tako pomembno področje energetike, bi bili energetski postroji bolj izkoriščeni, manj bi potrošili goriv in pridobili več energije.
Dan pred skupščino je goste iz Sombora sprejel predsednik občine Kamnik I rane Svetclj. Seznanil jih je z gospodarskim in političnim stanjem v občini. Gostje so se mu zahvalili za sprejem. Sprejel jih je tudi predsednik občine Domžale, kijih je tudi seznanil z gospodarskim in geografskim položajem občine. V spremstvu predstavnikov društva so si ogledali Papirnico Količevo in reaktor v Podgorici. Za tovariški sprejem se je v imenu vseh udeležencev (bilo jih je šest) zahvalil predsednik društva tovariš Milosavljević in pozval prijatelje iz Domžal in Kamnika na še tesnejše sodelovanje in krepitev tovariških in prijateljskih vezi.
A. Konda
OBVESTILO
Osnovna šola Šlandrove brigade Domžale obvešča vse starše, da bo vpis v 1. razred v soboto, dne 11. decembra 1976 od 8. do 12. ure.
Vpisovali bomo otroke rojene leta 1970 in otroke rojene do meseca junija 1971.
Ravnateljstvo iole
Novo vodstvo še uspešnejše
Društva prijateljev mladine so v naši občini zelo delovna Mnoge humane akcije so sadovi prizadevanj članov samih društev in Zveze kot celote. O tem je bilo govora tudi na sprejemu, ki ga je organiziral predsednik skupščine
Skupščina energetikov
Visoška kronika v Dobu
Kulturno prosvetno društvo Jožef Virk iz Doba v okviru proslav ob 70-letnici kulturne dejavnosti v Dobu je v letnem gledališču na Močilniku pripravilo vsem občanom in delovnim ljudem iz Krajevne skupnosti Dob in okolice prijeten večer. V soboto, 7. avgusta in v nedeljo, 8. avgusta, na praznik Krajevne skupnosti Dob, so se polnemu gledališču predstavili s priredbo Tavčarjevega dela VISOŠKA KRONIKA.
bega vremena onesposobljene, veliko pozornosti pa so posvetili tudi ureditvi odra, ki je delno cementiran, delno pa lesen in se zelo lepo vklaplja v okolico. Urejen je bil dostop do letnega gledališča, ob vhodu pa je postavljen pomnik, ki bo prihodnjim rodovom pričal o uspešnem 70—letnem delu na kulturnem področju v Dobu.
Prva predstava Visoške kronike je bila namenjena praznovanju krajevnega
Člani dramske skupine Kulturnega umetniškega društva iz Doba ob uprizoritvi Visoške kronike
Poleg vaj, ki so jih člani imeli v gasilskem domu v Dobu, so imeli precej dela z ureditvijo gledališča. Treba je bilo urediti klopi, ki so bile zaradi sla-
Pomnik, ki ga je postavilo prosvetno društvo Jožef Virk ob 70-letnici svojega obstoja in na katerem je naslednje besedilo: „Naj viharja moč udarja, hraste cepi, skale taja, prahe zemlje naj zdrobi Vendar, kakor siva skala sred viharjev trdno stala večna bo Slovencem čast." To so besede ljudskega pesnika, čigar ime nosi društvo, ki so še danes moto dela društva
praznika Dob. Ljudje, ki so se zbrali v letnem gledališču In ga tudi napolnili, so nestrpno pričakovali začetek predstave, ki je veliko obetala. Kulise so bile izbrano postavljene in že sam začetek predstave je dal vedeti, da gledalci tudi tokrat ne bodo razočarani. Glasba, ki je vseskozi spremljala dogajanja na odru, je bila izbrana z okusom, kostumi igralcev pa so nas popeljali v čas zadnjih luterancev na Visokem, v domovanje gospodarja Kalana, ki ga je igral Miloš Starbek, ki je igro tudi režiral.
Kronika, ki je že za branje precej zahtevna, je bila kvalitetno predstavljena, dogajanja so bila tekoče povezana, igralci pa dobro pripravljeni. Kot sem že povedala, je glavno vlogo gospodarja Kalana igral Miloš Starbek, ki je s svojo igro precej pripomogel k uspešni izvedbi igre. Gledalci so se še dolgo spominjali prizora smrti, ki je bil dovršeno odigran. V vlogi njegovih sinov sta se predstavila Marjan Kuret in Mitja Vilar, v vlogi Margarete in Agate pa Majda Smolnikar in Milica Habjan. Vsi so še zelo mladi igralci, vendar so jih gledalci včasih nagradili s ploskanjem na odprti sceni. Ostali igralci so bili dobri, mogoče je še najbolj izstopal ,,zbor" vaških opravljivk, ki so bile zelo prepričljive in so večini gledalcev najbolj ugajale.
Povedati je potrebno, da je zelo mlad ansambel letos pridobil tudi nekaj starejših igralcev, ki so igro poživili in marsikaterega izmed gledalcev s svojo prisotnostjo in igro presenetili. V celoti lahko rečemo, da je igra zelo uspela in da so gledalci zadovoljni zapuščali letno gledališče.
Igra je bila ponovljena še v nedeljo in bo še letos ponovljena v Domžalah, na Viru in v Dobu.
Vera Grošelj
POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU
Ko smo na OS Dob pri Domžalah zvedeli presunjivo novico, da je prebivalce v Posočju zopet prizadel hud potres, smo se na pobudo PO odločili za solidarnostno akcijo. Prispevki so bili prostovoljni. Učenci so pridno nosili prispevke svojim razrednim blagajnikom Tako smo v nekaj dneh zbrali denar iz vseh razredov. Zbrali smo 233 starih tisočakov. Podobno akcijo smo izvedli že v maju in zbrali 2550 din. Ta
denarje šolski blagajnik odposlal na RO RK Slovenije. Tako smo zaključili akcijo za pomoč prizadetim ob potresu. Bili smo zadovoljni, saj je dobro uspela.
Z akcijo smo bili zadovoljni tako jaz kot moji součenci. Mislim, da moramo ljudem, ki jih prizadene potres in druge naravne nesreče, pomagati ter tako izkazati ljubezen in tovarištvo do sočloveka oz. do soljudi. Milena Jerak
OS Dob pri Domžalah
Utrip letnega gledališča v Mengšu
Spomladi leta 1946 nas je zbral, sedaj že pokojni, Pavel MERSE iz Mengša in nas navdušil za ureditev prostora v takratnem kamnolomu, na katerem smo potem tri desetletja uprizarjali ljudske igre. Komaj končana vojna je uničila vse. V zaprt prostor nismo mogli, ker ga v Mengšu takrat ni bilo. Na prostem pa je bilo prostora dovolj in, ustvarili smo „letno gledališče" za katerega nam je dala narava vse. Edinstvene kulise v ozadju in noč, ki nam je bila potrebna za ustvarjanje svetlobnih efektov. Potrebni so bili le še igralci. V Mengšu tudi teh ni manjkalo.
V novem okolju smo se Mengšanom predstavili z DESETIM BRATOM. Vodstvo gledališča in režijo je prevzel Pavel Merše. Ljudske igre so mu ležale, kot temu pravimo. Premiera je bila 29. junija 1946. Na dveh predstavah je bilo okrog 1.500 gledalcev. Zaigrali smo odlično - uspeh je bil popoln. In scena, na levi grad, na sredini gostilne Obrščak, zraven Krjavljeva koča. Vse to seje enkratno zlilo v naravno okolje. Pri tej prvi igri nas je sodelovalo 25 igralcev. Na sceno pa so prišli tudi konji in ravno o njih mi je ostal v spominu dogodek, ko se je konj, na katerem je prijahal na sceno graščak Piskov, začel ritensk umikati, dokler ni zdrsnii s prizorišča med gledalce v prvi vrsti. Prišlo je do rahlega preplaha, ki pa ni imel posledic. Vse se je končalo brez nezgode.
Enkrat smo z Desetim bratom gostovali tudi v Moravčah in dvajset let pozneje smo igro ponovili, takrat v režiji, tudi že pokojnega Mirka LAVRIĆA.
Ta začetni uspeh nas je tako navdušil, da smo sklenili naštudirati za vsako poletje eno dramsko delo.
Naslednje leto smo uprizorili DIVJEGA LOVCA. V režiji Pavla Meršctaje v tej drami sodelovalo kar 30 oseb. Naglasil bi rad, da je še vedno veljalo načelo udarniškega dela, tako pri pripravi in izdelavi scen, kot za igranje.
Tudi tretje poletje je vodil režijo Merše. Zaigrali pa smo igro o rokov-njaču DIMEZU.
Po enoletnem premoru smo nato uprizorili MI K LOVO ZALO. Režijo je tokrat vodil Janez Vrhunc. Igralcev in statistov skupaj, ki so pri tej igri sodelovali pa je bilo že štirideset. Posebej velja pohvaliti vlogo Almirc, ki jo je zaigrala tovarišica Lina SITAR.
Leto pozneje je slavila mengeška godba na pihala svoj jubilej. V našem letnem gledališču so se takrat zbrale vse godbe na pihala iz kamniškega okraja. S satirično igro 2 x 2 = 5 pa je nastopilo Mestno gledališče Ljubljansko. V Mengšu smo tako prvič videli profesionalne igralec.
Nekaj let pozneje, bilo je 1964. leta, pa smo se odločili uprizoriti Finžgar-jevo dramo POD SVOBODNIM SONCEM.   Režijo je  prevzel Mirko
LAVRIC, organizacijo pa Slavko PIŠEK. Tokrat je šlo za veliko predstavo, ki je terjala tudi veliko dela. S pripravami smo začeli že februarja in z vajami marca. Štiri mesece kasneje smo nastopili. Vseh igralcev nas je bilo okrog 60, nekateri med njimi so bili iz Trzina, ker nas je bilo domačinov premalo. S sodelovanjem smo bili zelo zadovoljni. Svoje vloge so Trzinci zelo uspešno podali. Občinstvo nas je zelo pohvalilo in laskavih besed priznanja ni zmanjkalo. Tudi tokrat smo šli v goste - v Moravče. Dramo pa smo eno leto kasneje ponovili in z njo zopet nastopili. Med gledalci je bil takrat tudi poklicni igralec iz Ljubljane tovariš Maks FURJAN, ki je našo igro ocenil zelo ugodno. V nadaljnjem pogovoru z njim je prišlo do dogovora, da bo prevzel režijo za igro o kmečkem uporu pod naslovom ZA PRAVDO IN SRCE.
Furjan je režiral kasneje še 2ENITEV in CELJSKI GROFJE. Furjan sam je igral starega grofa Hermana tako, da smo imeli v njem najboljšo zasedbo za zelo odgovorno vlogo. S to dramo smo v zimskem času gostovali v zamejski Slovenski Koroški.
SKOPUH je bila naslednja drama, režiral pa jo je BELINA. Borove RAZTRGANO! pa je režijsko vodil zopet Mirko LAVRIC. Zgodovinsko igro TUGOMER je režiral ponovno FURIJAN, pred verna letoma pa je režijo VERONIKE DESENIŠKE vodil tovariš Franc KONČAN. Sceno je pripravil Saša KUMP iz Kranja (profesionalec iz Prešernovega gledališča).
30-letnico osvoboditve smo proslavili s ponovitvijo drame Pod svobodnim soncem. Igralska zasedba je bila skoraj ista, kot pred desetimi leti. Zaradi bolezni tovariša Lavriča je režijo vodil tokrat Maks FURIJAN.
V jubilejnem letu našega letnega gledališča smo zaigrali JURIJA KOZJAKA. lok rat sem režijo vodil sani (avtor tega zapisa).
NA MESTO EPI LOGA
Nekoč je menil o legi našega letnega gledališča v Mengšu tovariš Vrhunc: Lega gledališča je tako enkratna, in se tako čudovito podaja v naravno okolje, da ga ni lepšega v Sloveniji. Podobne laskave ocene so nam dajali gledalci tekom treh desetletij.
Seveda pa ne gre pozabiti, da je 30 let že dolga doba, vsaj tako dolga, daje zob časa resno načel že tudi naš „teatr".
Tradicija je sedaj na naši strani. Tudi igralci, čeprav mnogi že precej starejši. V pomoč pa kličemo skupnost, ker ho brez ukrepanja mnogo propadlo, čeprav samo v letnem gledališču v Mengšu, katerega so zgradili domačini leta 1946 z udarniškim delom.
F. Veidcr
Recitatorska skupina Šolskega kulturnega društva na Osnovni šoli Šlandrove brigade Domžale
J02E PER - NANDE
Koncem meseca oktobra smo se v Krašnji za vedno poslovili od tovariša Jožeta Pera-Nandeta, nosilca partizanske spomenice 1941, znanega prvoborca s Korena. Njegova 88-letna življenjska pot ga je mnogokrat vodila iz rodne vasi v svet, od koder se je vedno vračal in skušal pomagati svojim otrokom do boljšega življenja, kot ga je lahko dajala gorata kmečka zemlja.
In memoriam
Jože Per-Nande
Njegovo življenje je tesno povezano z naj krut ej iimi dogodki, ko je bila požgana vas Koreno, ko so v ognju gorela človeška življenja. Jože je ušel razdivjanim plamenom, odšel s hčerkama in sinovoma v gozdove in moral prepustiti na trnjevi poti v taborišče ženo Heleno, iičerko in sina. Usoda je z vso krutostjo posegla med njegove najdražje, saj so leta 1942 kar trije od njegovih otrok omahnili v smrt. Toda Jože ni s solzami, marveč s stisnjenimi pestmi prestajal krute udarec usode, se boril in bil prepričan, da bodo tudi prišli za njega in njegove preživele boljši časi. Vsakokrat, ko ga je korak zanesel mimo požgane domačije je vedel, da bo vztrajal v boju in da bo kot borec, komunist, tovariš in prijatelj dočakal dan, ko se bo iahko mirno vrnil v požgano vas. Po vojni je pokojni Jože postal neutrudni delavec v družbenopolitičnih organizacijah, povsod je skušal pomagati s svojimi bogatimi življenjskimi izkušnjimi m ne samo sebi, ampak tudi drugim graditi nov dom. Njegova življenjska pot se je končala tako nenadoma, saj je komaj mesec dni ped njim odšla njegova žena Helena. Svoj zadnji dom je pokojni tovariš Nande njsel ob svoji življenjski družici njegovo življenjsko pot in njegovo delo pa so orisali govorniki na njegovem domu in na pokopališču, kjer so se mu v spomin ob zvoku žalostink poklonili številni borčevski prapori.
Lik pokojnega Jožeta Pera-Nandeta prvobi rca bo ostal še dolgo med nam\ saj mu gre zahvala za nesebičen boj in za nepozabno t»vaii.štvo, ki ga je toliko desetletij gojil med nami.
A. L.
ANA PESELJ
Na domžalskih Žalah smo se 20. oktobra poslovili od tovari-šice Ane Pcše|j, ki je začela svojo življenjsko pot pred 79-lcti v Starem trgu ob Kolpi v Beli krajini. Njena mladost je bila polna pomanjkanja, saj skopa zemlja ni mogla prehraniti 11 otrok. Vojna vihra je zajela tudi njeno družino, njen dom pa je postal
partizanska šola in pribežališče mnogih borcev in aktivistov. Mož in sin Pavel sta odšla leta 1942 v partizane, Ana pa je ostala sama s tremi otroki. Vojna ji je vzela moža in pot jo je vodila na Kočevsko, od tam pa leta 1956 v Domžale. Skromnost, ki je bila porojena na trdi zemlji, borba za lepšo prihodnost sta v njej ostali kot vrlini, ki ju je znala povezovati s svojim
Ana Pešelj
delom in domom. Aktivno je delala v mnogih družbenopolitičnih organizacijah. Na pragu osemdesetih let pa je zastal njen korak in ob svojem sinu Pavlu je našla svoj tihotni dom v zemlji, ki ji je bila vse življenje zvesta. V imenu borčevske in invalidske organizacije se je od nje poslovil Mile Dedič in ji zaželel mirnega jxičitka v zadnjem domu.  ^ ^
LEOPOLD RUClGAJ
Na zadnji poti smo 6. novembra pospremili Leopolda Ru-čigaja z Dobcna.
Pokojni Polde je bil znan Dobenčan in vsi smo ga poznali kot krajevnega zgodovinarja, saj je znal pripovedovati o mnogih stvareh, ki so se dogajale v tem mirnem kraju. V času druge svetovne vojne seje pridružil tistim, ki so se uprli okupatorju inje od leta 1943 bil kot intendant v enotah NOB na Dolenjskem.
Leopold Ručigaj
Ljudje so ga poznali tudi kot dobrega čebelarja, saj jim je s svojimi življenjskimi izkušnjami velikokrat pomagal. Ob zadnjem slovesu sO 69»lctnega Poldeta spremljali mnogi njegovi va.šča-ni, prapor Zveze borcev in čebelarskega združenja. Zadnjo žalno pesem pa mu je zapel domači studenec, ki šumi za njegovo rojstno hišo na Dobenu.
Ivan Dobovšck
AVGUST JURJEVEC -ZORE
Na domžalskih Žalah smo se v nedeljo, 14. novembra poslovili od tovariša Avgusta Jurjevca - Zoreta. Pokojni Avgust se je rodil pred 53. leti na Vrhpoljah pri Moravčah, v družini, v kateri je bilo 17 otrok. Ze v rani mladosti je moral oditi od doma in služiti kot pastir v Leskov-cu pri Krškem, kjer je dokončal osnovno šolo in se izučil za mizarja. Vojna vihra gaje zajela že leta 1941, koje začel delati za narodnoosvobodilno gibanje in to vse do januarja 1943. leta, ko je vstopil v Kamniški bataljon. V številnih borbah tudi njemu ni bilo prizanešeno in v borbi pri Kališu nad Kamnikom je bil ranjen. Kot aktiven in napreden človek je bil že v začetku leta 1943 sprejet v SKOJ in poslan na terensko delo v kamniško okrožje. Ko je bil sprejet v KPJ je bil imenovan za sekretarja v Lukovici in izvoljen za člana Okrajnega komiteja KPJ Kamnik.
Družina iz katere izhaja pokojni Avgust je bila zelo napredna in v boju so padli trije njegovi bratje, ostali pa so bili izseljeni. Po končani vojni se je zaposlil v lesni industriji, kjer je opravljal mnoge pomembne funkcije, vendar se je moral zaradi bolezni predčasno upokojiti.
Avgust Jurjevec
Na zadnji poti ga je pospremilo veliko njegovih soborcev in tovarišev, mu v besedah izreklo zahvalo za njegovo delo z željo, da bi mirno počival v zadnjem domu.
A. F.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in sina
ANTONA KRAŠEVCA
ste nam pomagali in stali ob strani, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Se posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom, delovni organizaciji TO KO, društvu ZSAM Domžale, organizacijam ZB, domžalski godbi, pevskemu zboru, gasilcem iz Štude in govornikoma za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvalal
Žena, sin in mama v imenu sorodstva
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moje dobre mame Helene, ki je umrla 14. septembra, in očeta Jožeta Pera, kije umrl 25. 10., se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jima stali ob strani, jima lajšali zadnje dneve življenja inju tako številno pospremili na zadnji poti.
Hvala organizacijam Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov, Pevskemu društvu Janez Cerar, godbi in vojaškemu spremstvu ter gasilcem.
Hvala vsem govornikom za poslovilne besede: Jerneju Leniču, Boženi Habjan, Jožetu Piršu-Luk i, Mirku Podbevšku—Ladu in zastopniku gasilskega društva.
Prisrčna zahvala dobrim sosedom, ki so nam tako nesebično pomagali in za tolažilne besede, s katerimi so lajšali obema zadnje ure življenja.
Vsem še enkrat prisrčna zahvala.
Hčerka Ivanka Bevk in sorodniki.
ZAHVALA
Ob smrti očeta in starega ata
PETRA JERETINE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali cvetje.
Posebno se zahvaljujemo predstavnikom ZB, KS in GD Jarše-Rodica in tovarišici Ani Testen za poslovilne besede.
Žalujoči svojci
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega nepozabnega očeta, tasta in dedka
AVGUSTA JURJEVCA-ZORETA
se zahvaljujemo vsem družbenopolitičnim organizacijam, pevcem, domžalski godbi, sosedom in govorniku ter vsem, ki so tako sočustvovali z nami in nam stali ob strani.
Žalujoče hčerke z družinami
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo občanom Krajevne skupnosti Dob za denar no pomoč ob smrti naše ljubljene mame, ki nas je tako nenadoma zapustila v naši rani mladosti. Za to humano dejanje se zahvaljuje
Homar Angelca in bratje
Mladi kulturniki na osnovni šoli Šlandrove brigade
V okviru Šolskega kulturnega društva delujejo dramski, likovni in recita-cijski krožek in pevski zbori. Pa to še ni vse. SKD se ukvarja tudi s pripravo vseh proslav na šoli, z organiziranjem ogleda gledaliških in opernih predstav ter z izdajanjem šolskega glasila „ISKRICE".
Dramski krožek deluje šele od meseca marca dalje, vendar so mladi igralci zelo marljivi, tako da se bodo ob koncu leta predstavili z igrico, ki jo pripravljajo. Krožek vključuje 40 navdušenih pionirjev in mladincev. Člani likovnega krožka so sodelovali na več likovnih prireditvah tako v okviru šole, kot tudi izven nje. Ob kulturnem prazniku so pripravili ilustracijo Prešernovih pesmi, ob praznovanju ..CANKARJEVEGA LETA" pa ilustracije Cankarjevih del. Sodelovali so tudi na republiški razstavi „Likovni svet otrok", kjer so prejeli tudi tri nagrade (učenca Branko Hrovat in Milica Dimic ter mentor Jože Starman).
V recitaeijskem krožku sodeluje 20 pionirjev, ki pripravijo tekste z domovinsko in revolucionarno tematiko. Poleg tega pa vadijo lepo smiselno in čustveno podajanje umetniških tekstov v prozi in poeziji in to posamezno in zborno. Z vsemi temi teksti sodelujejo na vseh šolskih proslavah.
V okviru SKD delujejo tudi štirje pevski zbori, ki pripravljajo program slovenskih ljudskih pesmi, pesmi tujih
Dne 19. 10. 1976 je praznovala sedemdesetletnico tov. Mara Scgula, upokojena učiteljica v Moravčah. Tov. Segulova je prehodila pred vojno vso trnjevo pot napredne slovenske učiteljice, vendar ni nikdar zgubila veselja in volje do prosvetnega dela v šoli in izven nje. Po dokončanem učiteljišču v Ljubljani leta 1926 je dobila prvo službeno mesto V Kuzdobljanah blizu tromeje v Prckmurju. Nato je službovala po ra/.ruh krajih v Prckmurju, od koder je bila zaradi naprednega prepričanja in delovanja v naprednih organizacijah kazensko premeščena leta 1939 v Kočevsko Reko in nato v Dobrepolje. Med vojno je že v Dobrepolju delala za ()[•' in bila 1943. leta aretirana in odpeljana v zapor v Ribnico. Ko so jo po treh mesecih zapora izpustili, je delala kot terenska delavka OJ v Zdcnski vasi. Januarja 1945 je bila ponovno aretirana in zaprta v „prisilni delavnici" v Ljubljani, nato pa odpeljana na prisilno delo v Struge na Dolenjskem, kjer je pričakala svobodo. Po vojni je bila nastavljena na raznih krajih, dokler ni prišla 1947. leta v Moravče, kjer je dočakala resnično zasluženo pokojnino. V pokoj je šla 1962. leta.
Izredno razgibana in trda življenjska pot je tovarišico Maro prekalilo v neumorno in vestno delavko na šolskem in izvenšolskcm področju. Njeni nekdanji učenci in sodelavci se je še danes radi spominjajo kot vestno in dobro vzgojiteljico, ki je znala pomagati svojim učencem tudi izven šole z dragocenim ,nasvctom. Se posebno pa seje tov. Mara angažirala na različnih področjih izven-šolskega dela. Vodila je neštete tečaje in od vsega začetka, ko je prišla v Moravče, delovala kot tajnica takratne ženske organizacije AEŽ. Prav po njeni zaslugi imamo danes ohranjen celoten arhiv te organizacije, ki je imela v povojnih letih pomembno vlogo v Moravčah- Se bolj pomembno pa je bilo njeno delo pri RK, kjer je bila tajnica 25 let. Organizirala ali sodelovala je pri vseh akcijah RK na Moravškem območju, za kar je tudi dobila več pohval in priznanj, med njimi tudi najvišje republiško priznanje organizacije RK. Poleg tega je vrsto let delovala v odboru SZDL in je že 14 let vestna tajnica
narodov, umetnih, partizanskih in otroških pesmi. Sodelujejo na vseh šolskih predstavah, višek pa je vsekakor tradicionalna akademija ob Dnevu mladosti. Ne smemo pa pozabiti sodelovanja na občinski reviji pevskih zborov. V vse pevske zbore je vključenih 200 pionirjev in mladincev.
Pomembna dejavnost SKD je tudi tradicionalno tekmovanje za Cicibanovo in Kersnikovo bralno značko, katerim pa se je v tem letu priključila še Cankarjeva bralna značka. Namen tega tekmovanja je približati knjigo mlademu bralcu. V tem tekmovanju, ki vključuje vse učence, je 632 učencev osvojilo Cicibanovo, Kersnikovo oziroma Cankarjevo bralno značko.
Ob podelitvi bralnih značk so sodelovali Člani Mladinskega gledališča iz Ljubljane, ki so popestrili prireditev.
Vse to so pionirji ugotovili na svoji letni konferenci, ki so jo imeli v mesecu oktobru. Na tej konferenci so poleg pregleda dela pripravili še program za prihodnje leto. Zahvalili so se tudi svojim mentorjem, ki so veliko svojih prostih ur porabili pri izvedbi tako obširnega programa, in Kulturni skupnosti Domžale, ki z vsem srcem podpira mlade kulturnike in jim pomaga preko ovir, ki se jim postavijo pred nje.
Odbor SDK na OS Slandrovc brigade Domžale
Društva upokojencev v Moravčah. Za svoje neumorno delo je prejela Red za zasluge s srebrno zvezdo. Ob sedemdesetletnici pa ji je podelila občinska skupščina najvišje priznanje za njene zasluge na kulturno-prosvctncm in družbenem področju, ki ga ji je ob prijateljskem srečanju ob njeni sedemdesetletnici v šoli v Moravčaii izročil v imenu predsednika skupščine tov. Zaje Maks, predsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Domžale. Ob tej priliki se ji je tudi zahvalil za njeno požrtvovalno in plodno delo in ji zaželel še vrsto zdravili in srečnih let. Ob njeni 70-letnici so se je spomnili tudi organizaciji RK in DU, ki staji na prijateljskem srečanju zaželeli še mnogo sreče in da bi še vrsto let bila tako čvrsta in delovna, kot je bila do sedaj.
Spoštovana tov. Mara, vsem čestitkam in najlepšim željam se pridružujemo tudi ostali Moravčani, ki vas poznamo in cenimo vaš trud, ki ste ga vložili za napredek in družbeni razvoj našega kraja!
Vresk
OGLAS
"UNIVERSALE"
tovarna klobukov, slamnikov in
konfekcije Domžale, Kidričeva 4
sprejme VEČ INDUSTRIJSKIH ŠIVILJ
Prednost imajo kvalificirane šivilje in krojačice ter mlajše delavke za priučitev.
Prijave sprejema kadrovski oddelek.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev „Universale" Domžale
Karate
Budokai klub v naši občini redno dela in zaradi tega želi seznaniti naše bralce o vseh svojih dosežkih. Dele kluba je v letošnjem letu potekalo p< sprejetih smernicah in v skladu s sprejetim programom Člani kluba smo se udeležili številnih tekmovanj in dosegli precej vidnih uspehov. Naj navedemo le nekaj najpomembnejših: ohranili smo I. mesto v kategorijah pionirjev, za dekleta in pri rjavih pasovih. Udeležili smo se tudi letne karate šole v Medolinu pri Puli, ki je trajala 8 dni. Kar 14 članov kluba si je nabiralo novih znanj. Klub uspešno tekmuje v slovensko-hrvaški Budokai ligi, kjer je trenutno med trinajstimi klubi na sednem mestu. Postavili pa smo tudi temelje za razvoj tega športa in obrambnih veščin v okviru TVD Partizan Jarše in v Osnovni šoli na Brdu. Te sekcije pa bodo kmalu dosegle večji razmah in pomen za karate v Domžalah. Z namenom, da povečamo množičnost in izboljšamo kvaliteto, smo organizirali obširen tekmovalni sistem v občini, ki bo obenem pomenil tudi občinsko tekmovanje. Tekmovanja so enkrat mesečno za vse člane, ki se ga želijo udeležiti.
I. kolo tega prvenstva je bilo v nedeljo, 24. oktobra v dvorani TVD Partizan Jarše. Zaradi tega, da bi bilo tekmovanje čim bolj izenačeno in da bi tudi drugi lahko dosegli prva mesta, niso nastopili trije najboljši člani. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Člani in mladinci - absolutno cup: Hasko Hašič, Branko Krnja k, Jože Kastelic, Bojan Podlogar, Zlatko Breg-lec, Zlatko Djurkin, Vladimir Grame, Mladen Medlobi, Miran Srebotnjak, I ranjo Bušnja in Stjepan Sinček.
Rekreacija je tista sodobna in organizirana aktivnost, ki fizično, praktično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost.
Z delitvijo rekreacije po vrsti aktivnosti je nastalo vprašanje pojma „rekreacija" in „šport". Pri obeh gre za razvedrila, kratkočasje, aktivni počitek. Pri športu je dodan še njegov bistven del „tek-movanje", rekreacija pa izraža potrebe po gibanju, igri in razvedrilu.
Interes za rekreacijo torej ni le domena posameznika, marveč interes vseh osnovnih družbenih institucij; družine, šole, delovne organizacije, krajevne skupnosti, občinskih in drugih skupnosti. Pri nas ima rekreacija širši pomen in cilj. Ne gre samo za to, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost, ampak tudi zato, da bi bil človek pri delu in življenjskem okolju srečen, da bi z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi bil vreden in aktiven član družbe.
OGLAS
Izgubil se je nemški ovčar, ki sliši na ime ČRT. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na naslov: Vinko Dolenc, Ljubljanska 34, Trzin.
Pionirji - absolutno cup: Damir Droždjek, Franci Skufcain Franci J ane-žič. Pionirji - absolutno kohaku - vsak z vsakim: Franci Skufca in Damir Droždjek. Kate - sestavi: Miran Srebotnjak, Jože Kastelic, Branko Krnjak, Bojan Podlogar, Franci Skufca in Franci Janežič.
Tekmovalni sistem, ki smo ga pripravili, služi predvsem kot del treninga in je namenjen vsem članom za merilo njihovega dela skozi vse leto, saj vsak tekmovalec dobi diplomo z oznako doseženega mesta, oceno oziroma rezultatom Prvo tekmovanje je pokazalo, da so bila naša predvidevanja pravilna, saj je bilo tekmovanje na dokaj visoki kvalitetni ravni.
Program treningov: DOMŽALE:
Ponedeljek' '- Ekonomska šola od 18.30 do 21. ure.
Sreda - OS Josip Broz Tito od 18.30 do 20.45 ure. Petek - Ekonomska šola od 18. do 21. ure.
JARŠE:
Torek in četrtek v dvorani TVD Partizan od 18. do 20.30.
LUKOVICA:
Torek in petek v OS na Brdu od 16. do 18. ure.
Treninge vodijo: asistent - instruktor Slavko Sorotar - mojstrski pas 1. Dan in asistenti: Vesna Lulasič in Hasko Hašič - rjavi pas 1. KYU (mojstrska kandidata) in Janez Slokan - plavi pas 2. KYU.
Slavko Sorotar
Naloge rekreacije se nanašajo na vpliv, ki ga imajo športno rekreacijske aktivnosti na organizem človeka. Osnovne naloge tega področja so:
— da s primernim gibanjem omogočimo mlademu organizmu rast in pravilen telesni razvoj -zato je športno rekreiranje mlademu organizmu življenjska potreba;
— da s športnimi rekreacijskimi aktivnostmi utrjujemo organizem proti boleznim;
— da s športno rekreacijo sproščamo prenapete mišice, preak-tivne živce ali vsaj blažimo tempo življenja, ki izčrpuje, preutruja organizem;
— da s športno-rekreacijskimi aktivnostmi krepimo in boljšamo vitalnost, razpoloženje tja v visoko starost;
— da s športno-rekreacijskimi aktivnostmi ustvarjamo in boljšamo delovno sposobnost s tem, da uravnavamo odnos med enostranskim gibanjem pri delu z vsestranskim gibanjem pri rekreiranju ter da uravnavamo odnos med izrabo fizične in psihične energije.
Marjan Gorza
Mara Šegula — 70-letnica
Cilji športne rekreacije
		
	<4*J	
vam v svoji POSLOVALNICI V DOMŽA-LAH, Antona Skoka 20 a. tel. 72-397, nudi ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji hiše:
betonsko železo, cement, izolacijske materiale, apno, opeko, razno kritino in drugo
- okna, vrata, ladijski pod    opaže, parket
- keramične ploščice in sanitarno keramiko
- peči za centralne kurjave, radiatorje
DELOVNI ČAS od
15:XI.1976 - 31.111.1977
od 7 - 18 ure sobota od 7. -14 ure
TILIFON: 72-397
r>
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
Papirnica Ko
icevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo: raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
BIRO 71 — Domžale
Ljubljanska cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMUISCA.
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENGINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
EVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z detovticl
Semenarno In Drevesnico Mengeš Drevesnico v Raovanju pri Mariboru In Drevesnico v Tlsira pri Murski Soboti nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje In okrasne nasada ter storiš za okras In se priporoča
TOVARNA KOVČKOV IN
USNJENIH IZDELKOV DOMŽALE
S SVOJIMI TOZD:
— Galanterija
— Usnjama
— Inštitut za usnjarstvo
— Maloprodaja
Proizvodni program:
Damske torbica, potovalne torbe, kovčki, aktovke, mape, pasovi, drobna galanterija, rokavice, Izdelki Iz reptUlJ Vrhnje usnje ki usnjena podloga
Usnjarska pomožna sredstva in sredstva za nego čevljev
EMONA
TOZD Kmetijska kooperacija
s poslovalnicami kmetijskega reproma-teriala v Domžalah. Moravčah, Lukovici in Blagovici se priporoča in čestita za praznik.
Tovarna filca
MENGEŠ
Izdelujemo In prodajamo tehnične In Iglaste fllce, ter
sodobne talne obloge za pode.
Delovni kolektiv čestita vsem občanom za praznik
Živil*ki kombinat
»ŽITO« LJUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
»MLINOSTROJ«
TOVARNA 8TROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK
Komunalno
podjetje
Domžale
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čast rta za praznik
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
	SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TOZD OPEKARNA MENGEŠ Votla k 1/1, Votlak 1/1,5, Modulam blok. Zidni blok BH 4, Porollt 5 cm, Porolit 8 cm, Monta 12, Monta 16 in Super votlak	P 0 R 0 Č I A M 0	Gostišče PRI "KONSKU" - TROJANE - AVTOMATSKO KEGLJIŠČE - IZBORNA KUHINJA -SOLIDNA POSTREŽBA Gostom in občanom iskreno čestita mol	MELODIJA MENGEŠ čestitamo za praznik. Proizvajamo glasbene Instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje Izdelke
M Kolektiv /^\T^»^^       delovne organizacije ^■T »NAPREDEK« Domžale se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnoga blaga v svojih prodajalnah lirom občina			TOVARNA POZAMENTERIJE //C/TP \f)              Pridružujemo se čestitkam m priporočamo K/ t/VVl C             /se vrste tkane elastike, svileno m najlon t                r             elaatlko, elastične In neelastične trakove, vrvice, trakove Mengeš	
			TAMIZ Mengeš Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokate, hotele In gostinske obrate. Se priporočamo	EKSPLOATACIJA. PREDELAVA IN OPLEMENITENJI: NEKOVIN »TERMIT« DOMŽALE SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
8ERVO MIHAU IPK ZREKJANIN OLJARNA DOMŽALE čestitamo za praznik In priporočamo kvalitetna ledHna olja				
			SLOVENUALES Radomlje proizvaja žagan les, Jedilne m sedežne garniture Priporočamo proizvode	ČEVUARSKO PODJETJE »MOJCA« LUKOVICA Priporoča svoje kvalitetne usluge In čestita za praznik
liicfrometJ 1 rVLJ KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE MENGEŠ nudi svoje proizvode In kvalitetne usluge — (zdelava m montaža opreme za čistil ne naprave komunalnih In industrij akih odpadnih voda, — izgradnja regionalnih vodovodov In čroaHSč. —• preskrba a pitno vodo In odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo				
			AVTOSERVIS Domžale čestitamo za praznik Nudimo servisne usluge na vMlHh VW, Volvo, popravljamo tudi vsa druga osebna vozila, tovornjake ki avtobuse	ZAVAROVALNICA »SAVA« Poslovna enota Mengeš čestitamo zs praznik in priporočamo svoje storitve
			GOZDNO GOSPODARSTVO Domžale Občanom čestitamo za praznik	KOMUNALNO GOSPODARSTVO Mengeš Priporočamo svoje usluga
ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAJO
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZSMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
MHELIOS
TOZD TOVARNA BARV, LAKOV IN UMETNIH SMOL KOLICEVO TOZD KEMIČNA TOVARNA DOMŽALE
TOZD TKK TOVARNA KEMIČNIH IZDELKOV IN PROIZVODNJA KREDE SRPENICA
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše najnovejše premaze ža široko potrošnjo:
BONDEX — lazurni lak za zaščito In oplemenitenje lesa za različne podnebne razmere; IDEAL extra — lak za lakiranje parketa In drugih lesenih
predmetov;
VIKEND lak in emajl — za pleskanje oken in drugih lesenih predmetov izpostavljenih vremenskim vplivom; TESAROL export — univerzalni sintetični emajl za les in kovino; MOBIL speclal — kvalitetni sintetični premaz za avtomobile; HELIOPLAST EXTRA — disperzijska barva za pleskanje sten; MOZAIK — barva odporna na drgnjenje In pranje, za pleskanje sten' in lesenih predmetov. Z enkratnim nanosom dosežemo večbarvni izgled; DOMOPLAST — plastični omet, bel In obarvan, za pleskanje notranjih in zunanjih sten. Priporočamo tudi naše kvalitetne Izdelke za kovinsko predelovalno industrijo, industrijo pohištva, papirno In tekstilno Industrijo.
Ce želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov in konfekcije
»UNIVERSALE« Domžale
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM
KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO IfH^^J^S^     ČESTITAMO ZA
ZA PRAZNIK IN ŽELIMO MNOGO v različnih barvah PRAZNIK
in velikostih
DELOVNIH USPEHOV
na
induplati — Jarše
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU 2ELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
TOSAMA
DOMŽALE