50724


Mali šopek


Zložil in na s v i 11 o dal

Radoslav Silvester,

tergovaki pomočnik v Vipavi.

j«r#/ »

Natisnila tlskarnic* družbe s v.  Mo&ora v Celovec.

Založil pisatelj..

Mali šopek


Zložil in na svitlo dal

Radoslav Silvester,

tergovski pomočnik y Vipavi.

Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.

Založil pisatelj.

o

Izročilo.

Iz venca, v zgodnji, vitega pomladi,
Odbral za narod šopek sem cvetlic;
Pošiljam med slovenski svet v nadi
Vedriti serca bratov in sestric;
Sprejmite ga, — sodite — prosim, milo,
Priprostega to pevca je darilo.

3

Molitev.

V prahu tu zdihujem
K tehi, o Gospod!

Serce povzdigujem

Za Slovanski rod.

V varstvo Ti ga vzemi,
Večni Gospodar!

Z milostjo objemi,

Saj je tvoja stvar.

V vez zveličavno
Združi nas, Gospod!

V vero sveto, slavno,
Ktero je Metod,

Sluga tvoj pobožni,
Slavjanom prižgal;

Da ti mnogozmožni
Eod bo čast dajal.
Pošlji iz višine
Sveti blagoslov,

Da nesloga zgine
Iz med Slavjanov!

Prisega Modrici.

Otožen sem taval po poti samotni
Mladeneč, v cvetji najlepših še let;
Zamišljen, kak bližam osodi togotui —

Se v kremplje, in kak da zvijačen jo svet.

Deržaje v roki duhtočo cvetlico
Vertnico, ki slika ljubezen, nje žar,

Gledaje jo z oka si brisal solzico
Ter klical: o sreče nemili vihar!

In glej! kot bi čula z ozračne višine
Častita Modrica, prikaže se mi;
Nadzemeljsko čutje mi serce prešine,
Prečudne krasoto oko ostermi.

1 *

4

Obleka nje bila sneženo je bela,

Obličje žareče kot vertnice cvet:

Y nježnih ročicah je liro imela-,

Oči tamno - modre, o častni pogled 1

Ko vidi, da strah in trepet me obdaja,

Oberne prot meni pohlevno oko,

Mi migne, naj pojdem z otožnega kraja
Pod lipo, ter mi beseduje takd:

Predragi mladeneč, besede čuj mojel
Si vtisni globoko jih v mlado serce,

So znane, mladeneč, britkosti mi tvoje,

Težave, ki vnetega duha more.

Al’ s tugo na stran zdajl — Slovensko deželo
Ljubiti, naj tvoja bo draga dolžnost.

Pridruži se v pesnikov mojih kardelo,

Pozabil boš zgubo, tolažil britkost.

Naj pesmi so tvoje poštene, pobožne,

Iskrene, kot mili slovenski moj rod;

V nje zlivaj vse misli, vesele otožno,

Navdihala ti jih jaz bodem povsod.

Popevaj, kakd domovina jo draga,

Za brate sestrice bod’ pevoc unet;

In varuj izdajstva se bolj ko sovraga,
Odpaden’c od moje bo strelje zaddtl

5

*Prisezi zatoraj “ — mi še beseduje —

„Da majke Slovenije zvesti boš sin;

Tertnica naj tvoja se domu daruje,

Jaz bom darovala ti liro v spomin. “

Darujem cvotlico — me jasno pogleda,
Pokleknem na trato pod lipo cvetu6;
Slovesno je bila rečena beseda:

Prisegam, da serce ostane zvesto 1

Prisegam, da serce bo verno ljubilo,

Kar rečeš slovenska Modrica mi ti;

Slovenski moj narod ljubilo bo milo,

Dokler le v gorečih mi persih živil

Prisegam! da ljubil bom vero očakov
Kot porvo svetinjo iz svetih nebes,

Naj vdarja tud’ strela iz tamnih oblakov,

Mi serca ne zmaja brezverski potres.

Za kar pa bo serce v ljubezni žarilo,

To dalo bo v pesmi domači na dan;
Predrage mi brate, sestrice budilo,

Dokler plam ljubezui za Slavo bo vžgan. —

Daruj mi, te prosim, Modrica, zdaj liro,

Ak moja prisega ti bila je všeč;

Za dom moj premili — za sveto mi vero,
Ponavljam še enkrat, da zmir bom goreč.

6

„Irt ako pokliče te v boj domovina,“

Pristavi Modrica, — „boš slušal nje glas?
Za vero, cesarja boš kazal se sina?“ —
Prisegam! prisegam! — govoril sem jaz. —

In v tistem trenutji Modrica premila
Zvišave se zniža, — mi liro poda;

Z očmi le — Se milo se je poslovila
Ter zginila v jasne višave neba.-

Vse za vero, dom, cesarja!

Eod slovenski slavnoznani,
Avstrije mogočni škit,

Sveti veri, domu vdani,

Bič sovragu strahovit,

Geslo zlato v sercu hrani,
Ki nad solnčni sije svit,
Bolj žari kot rana zar’ja:
Vse za vero, dom, cesarja!

Ko v nedeljo iz zvonika
Zvon mogočno zadoni!

Glej, že množica velika
V zalo cerkev gre, hiti;
Tam po zgledu učenika,
Boga moli in časti,

Prosi večnega Vladarja:

Vse za vero, dom, cesarja!

Tam pod lipo po navadi
Imajo možje svoj snid,

V spomin jemljejo radi
Mnogoverstnih del izid;

Sklepa se v najboljši nadi —
Geslo zlato tekne v prid;

Se pomenkva, se prevdarja:
Vse za vero, dom, cesarja!

Če slovenska mati dete
Pestovaje povedri;

Njemu peva pesmi vnete,

Dete se razveseli;

Ko odraste, njemu svete
Serčne čutja bolj jasni,

Ljubo, milo prigovarja:

Vse za vero, dom , cesarja!

7

Dečku materna beseda
Nezbrisljivi je spomin;

Ko mu bistri glavo veda,
Majke glas ne gre v pogin;

V solnčnem blišu, al ko bleda
Luna sije iz višin,

On prepeva, v strune vdarja:
Vse za vero, dom, cesarja 1

Ljuta vojska ko prihruje
Nad preljubo Avstrijo;

Kdo se zvestega skazuje,

Kdo junaško brani jo? —
Glej! — Slovenec — on daruje
Premoženje, kri za njo:

Z ojstrim mečem odgovarja:
Vse za vero, dom, cesarja 1

Bistre je Sloven glavice,
Zvest, pobožen in serčan;
Njemu grejo vse pravice,

Ki ima jih Avstrijau;

Tirja jih pošteno lice,

Noče bit’ za drugim djan!

In pri tem zvesto povdarja:
Vse za vero , dom, cesarja!

Naj bi skorej zasvetilo
Solnce ravnopravnosti
Tud’ Slovencu, ki tak milo
Prosi, čaka, in terpi;

Naj ne bi se pozabilo
Gesla, serčne vdanosti,

I)a z veseljem izgovarja:

Vse za vero — dom — cesarja!

Spomini na G-orensko.

I. Na Meškem, jezeru.

Na jezeru čoln so maja,
Petje z njega se glasi;

Jek odmeva v sence gaja,
Cez pečine zadoni.

V čolnu so prijatli zbrani,
Terde zvezo bratovsko:

„Zvesti.sm<5, bomo Slovani,
Danes zagotavljamo.

Sveta naša je prisega:
Vse za Boga in za dom!
Naj v pečine se razlega,
Naj doneva kakor grom;
Cuje jo nebes kraljica,
Cuje Triglav velikan;

Po germičih vsaka tiča,
Ter ponavlja dan na dan

8

Boga zvest in očetnjavi
Je Slovenec vselej bil;

Teren sin, zvest majki Slavi,
Materi bo veneče vil. —

Cuj me tujec, ki vzraša
Poželjivi ti greben:

„Le čez mertva trupla naša
Prišel bi na rop in plenl“

II. Pervi pogled na Triglav.

Pozdrav moj sprejmi, velikan,
Sneženih gor glavar!
Pozdravljam serčno te Slovan,
Poklon darim ti v dar.
Svobodno solnce ti bliši,
Svobodo vživaš večne dni;
Kedaj pa Slovan bo,

Dosegel svobodo ?

Si Nem’c in Lah bi rad svojil
Te, častni naš očak;

Pa ti Slovanov last si bil,
Slovenski korenjak.

Slovencem ti si kraljeval,

Naš Triglav vedno boš ostal,
Ko davno tuj’c šel spat,

In šel tud renegat.

Kraljuj, Triglav, in vladaj ti
Nad vso Slovenijo;

Sinovom njenim serca vžgi,

Da vsi jo ljubijo.

Naj nam, ko tebi, kralj častit!
Zasije zor — svobode svit;

Naj naš premili rod
Svoboden bo gospod. —

9

III. Zdililjej Triglavu.

Slava, Triglav naš bliaeči!
Ti svobode svitli vzor;

K tebi zdihljeji goreči —
Zdaj kipe — zato pozor!
Čuj, očak nepremakljivi!
Čutja iz serca globin,
Domu vdan v ljubezni živi
Ti dari jih Slave sin: —

Tujca glej, kak se pouaša,
Kot bi on bil vsih gospod;
Noče znati, še ne vpraša,

Biva tu Slovenski rod?

Kot zverjadi rop svoj, ljuti —
Hoče treti slavski cvet,

Steza od zunaj zmaj peruti
Nad slovenski lepi svet.

Brez strahu se tujec usti,
Da mi zginemo ko prah;

O Triglav, nikar ne pusti!
Naj občuti on tvoj strah.
Pošlji mlačnim iz višine
Stresajoči blisk in grom,
Dremajoče zbudi sine,

Da gorijo za svoj dom. —

Teseli spomin.

Vselej ko spomlad priklije,
Se ovenča dol in gaj;

Mi serce radostno bije,
Kakor bilo jo kedaj
Še v mladosti; saj spominja
Pomlad mila me na njo;

In radosti se mi vtrinja
Z oka solza za solzo.

Slajšega ni v tujem kraji,

Ko spomin mi na mladost;
Ah, kjer bival sem še v raji
Ljub’ga doma, ko britkost
In moreča skerb ranila
Ni še mladega serca;

Kjer me majka je gojila,
Majka serčno ljubljena. —

10

Vsaka mi spomlad prinaša
Preveseli ta spomin;

Struna pevska se oglaša,

Serce gorko pa z globin
Pesmico premilo poje,

Pesmico od mladih dni;

Z njo pozdravlja drage svoje,
Kterim zvesto še gori.

Ce v nesreči glas poneha
Strune, pomlad odcvete,
Serce moje se ne vpeha,
Ta spomin mu moč daje;
Sladko bije, kakor bilo
Še v mladosti jo kedaj;
Veseli, kot veselilo
Še vživaje mladi raj, —

Domu.

Dom preljubi, dom predragi!
Za-te serce mi gori;

Za-te je, in bode bilo,
Dokler v persih mi živi.

V tebi zibelka je moja
Tekla, v tebi mamica
Zlata me poljubovala
Pregorečega serca.

Zlobnež je, kdor te pozabi,
Kdor no ljubi te zvestd;

Ti si biser mi predragi,

V tebi umerje se lahko.

In kdar to me bo zadelo,
Dom premili! prosim te,

V tvojem krilu da bi smelo
Počivati mi serce. —

Sovič pri

Na Soviču — skalnem griču
Stal je čversti grad;

Eazvaline — podertine
Dajo še spoznat’;

Da na skali — tej bivali
Kdaj Slovani so;

V mili zarji — grad je stari
Bil sloveč močnč.

Postojni.

S te višine — čez pečine
Glej v planinski verh,

V dolini — bolj v ravnini.
Pa Postojno — torg.

V tej višavi — sapi zdravi
Glasno zakričim:

Tod stanuje — se raduje
Zvesti Slave sin! —

11

Majniku v pozdrav 1873.

1. Pozdravljam te, cveteči maji
Pozdravljam te, mladostni raj!
Obilno rodi mi cvetlic,

Ne zgini še raz mojih lic! —

2. Se zveseli otožni svet,

Ko, majnik, tvoj zadije cvet;
Ti serca vžigaš presladko,
Mi dajaš up, vedriš ok<5.

3. O kinč pomladi, majnik moj!
Milotuo dije cvet mi tvoj,

V spominu v ljubljeno mladost
Dariš mi radost in sladkost.

4. Oj cveti, cveti dolgo še

Mi krasni majnik, prosim tet
Pozdravljal bodem te vsigdar,
O majnik moj, o rajski dar!

Budnica.

Urno bratje se vzdignimo,

Za domovje v boj hitimo
Vsi, kar nas junakov jel
Zložno vdarimo v sovraga,
Zložnim bo sijala zmaga,

Z njo pa solnce svobode. —

Saj nas mati je rodila
Ena, — mati Slava mila,
Vsak ji bodi zvesti sin;

Naj derhali bo ko peska,
Ker za mater sablja tleska,
Zmagal bode domačin 1

Zagrabimo puške, meče,

V boj junači, — kerv saj teče
Nam po žilah slavonska;

Proč s sovragom, ’z domačije,
Da svoboda spet zasije
Na domače naše tla!

Naj nam orel bo dvoglavni
Vedno naš voditelj slavni
Na zastavi Avstrije; —

K nji pridruži se Slavonska,
In naj pride moč peklenska,
Zmaga nas Slovenov je!-

12

Pri viru.

Za balo platno je belila
Pri viru mlada deklica,

Na solncu ga z vodo kropila,
Je bilo lepše od snega.

Prečudne misli so hodile
Deklici verli zdaj na mar:
Veselo-tožne — serčno-mile,
Da tako ne poprej nikdar: —

Al srečna bodem jaz nevesta ?
Al serčni bom vživala mir?

Al je ljubav njegova zvesta
Ter čista, kakor ta-le vir ?

Pogled in misli obernila
Proseča k Stvarniku v nebo;
In solza biserna zalila
Ji bistro modro je oko.-

Slovenka sem.

Slovenka sem, in serce bije
Mi gorko za moj dragi dom;
Zaklad je sladke lepotije,
Ljubila dom svoj serčno bom!

Zakaj bi tudi ne ljubila
Sloven’je mile iz serca?

Saj v nji me majka je gojila,
Slovenska majka ljubljena.

Naj bodo le dežele tuje
Sloveče, lepše, kakor ti;
Slovenka v njih se ne raduje,
Slovenija jo veseli.

Pošteni kjer žive Slovenci,
Pobožno dobroserčni rod;

Le tam cveto slovenski venci
Eadosti, sreče; ne drugod. —

Oj zemlja sladkega spomina,
Zame radosti polni raj!
Neprecenljiva dragotina
Mi bodi vselej, kakor zdaj!

In proden bode utihnilo
Za te, moj doml gorko serce,
Bo moje zadnje naročilo,

Da v grob domač me položd. —

13

Todniku buditelju Slovencev.

Slavo izrekam, buditelj premili,

Tebi, o Vodnik! preserčno na glas,
Zvezda slovenska, pred ktero jasnili
Tujstva oblaki, — bežali od nas.

Majka je Slava se britko solzila,
Tujstvo tlačilo sinove je zl6;

Cuj pa 1 v višavah zasliši se Vila, —
Žalostno majko tolaži tako:

„Kaj mi žaluješ, o ljubljena Slava?
Narod slovenski ni zate zgubljen!
Danes naj poje dolina, dobrava, —
Sin se rodil ti bo zvest, razsvitljen."

„On bo preganjal narodu temine,
Zbudil slovenskega zopet duha;

Da so oprostil mardg bo tujine,

Da te v resnici bo ljubil s serca. “

„On učenik bo kmetvalcu, gospodu,

Za blagostanje mogočno bo vnet;

Luč bode svitla slovenskemu rodu,
Speči izdramil slovenski bo svet.“

„V majhni vasici pri beli Ljubljani
Se ti, o majka! ta sin bo rodil,

Iuo v ljubezni, hvaležnosti vdani
Narod otet’ te po njem bo slavil. “

14

„Križ mu podala v davilo bom z liro,
Križ, — ker Slovencem bo pot do nebos
Kazal, in stal kakor skala za vero, —
Liro, —kor mile pel pesmi bo vmes.“

„Toraj ne jokaj, o majka premila!
Narod slovenski ni zate zgubljen!
Danes je mati slovenska rodila
Sina, po kterem bo narod zbujen. “

Zginila Vila nat6 je v svitljavi, —

Ura v vasici odbila je tri;

Pesem začuje se glasna v dobravi:
„Dans se Slovencem buditelj rodi!“

Kar govorila je Vila, spolnilo,

Vodnik, natančno nad tabo se je,

Ti si rešitelj naš, ki te slavilo,

Dokler bo bilo slovensko serce.

Toraj pozdravljam iz duše te vnete,
Vedno živi naj tvoj blagi spomin!
Kličem v imenu ti majke otete ;

Slava doni naj ti, naš Valentin i

Tila odpadniku.

Gromeči blisk in strašni piš viharja
Zdajalca žene v grozen kraj teman;
Ga kliče Vila, — da se odgovarja,
Je prišel zanj osvete njene dan.

15

Se zlobnež trese straha in trepeta,

Mertvaški lije mu po licih pot;

Biižaje kraju se, kjer mlada leta
Prisegel je zvestobo — Iškarjot.

Ko vgleda lipo, kjer mu liro dala
Je častna Vila, pesniški spomin,

Mu vero, dom, ljubiti velevala, —

Slovesnih spomni se obljub, zločin. —

In glej! z oblakov strel — in gromonosnih,
Kadar žaroči blisk jih razsvitli,

Priplava Vila pevska oči rosnih,

Namesto lire — palčico derži.

Obleka temno ji je ogrinjalo,

Žari osvete resni nje obraz; —

Serdito, da v gore je odmevalo,

Zdajalcu žuga zdaj grozeči glas :

,,Nevredna stvari" — se z njenih ust glasilo,
Tako ljubezen vračevati znaš ?

Kakč da brezdno ni te pogoltnilo,

Ko v prah prisego sveto poteptaš?-

Kaj ti je včinil mili rod slovenski,

Da ga černiš, nevsmiljeno čertiš ?

Mu skruniš vero — sluga ti peklenski,

Prodati v spdne temne ga želiš. —

16

Mi nisi li prisegel tu na trati,

Pod lipo klečal ko si pred menoj,

Da ti bo vedno draga Cerkev mati,

Da bodeš serčno ljubil narod svoj ?-

In zdaj si se obema izneveril,

Značaj, poštenje zlobno si prodal,

Kedo ostudnost toljko bode zmeril,

Kedo pošastno djanje dosti vžgal ?

Zato izrekam nad teboj os ve to,

Ki jo izrekel večni je Gospod:

Zares bi bolje bilo, bitje vkleto ,

Da vidil tebe ni človeški rodi

Tužna sprememba.

Pomladi v vertecu je pela
Deklica blaga zalih lic;

V mladosti svoji vsa vesela
Si spletla venček iz cvetlic.

Na vejcah tičke žvergoleče
Družile so se radostno,

Krog mile deklice cveteče
Pomladno pesem pele z njo.

Odšla pomlad je in poletje,
Jesen prišla je, zima, mraz;
Utihne pesem, zgine cvetje,
Ovene vertecu obraz.

Pomlad ko drugo zopet pridem,
Oj tužno-žalostni prizor t
Ginljive slike več ne vidim,

Ni cvetja več, le sam razdor. —

Le tičic čul sem mile klice:
Popotnik, kaj si prišel v vert ?

Ni cvetek več, — ne njih kraljice,
Objela vse je bela smert.-

17

"Vipavska.

Sini smo mi — slavne doline,

Stebri močni — bran domovine;

Njena nam čast — serčna je slast;

Serce in um — materi dragi,

Hrabrost pogum — proti sovragi
Dajmo ji v dar, — bratje vsigdar.

Bog nam je dal — tertico milo,

Sladko prižgal — v persih čutilo,

Ki nam gori — domu vse dni.

Vince krepča — serce in lice,

Tugo konča — brate, sestrico
Vabi serčnč — peti lepo.

Ko se vihar — tuji oglaša,

Vera — dom — car — zvezda je naša;
Zvezdica ta —• k zmagi pelja.

Nanos budi — bratje v Vipavi,

Zvesti da vsi — majki smo slavi,

S stermih višin — zdajstvu pogin!

Zložno tedaj — bratje vipavski!

Pčjmo sedaj — varhi smo slavski;

Kupo v roko — terčimo z njo:

Bog te varuj — mila Sloven’ja!

Le se raduj, — nikdar ne jenja
Biti za-te — naše serce!

2

18

Tipava.

Pozdravljam, Vipava, te krasni moj raj!

V spominu mi bodeš na veke, ko zdaj;
Naj tudi prehodil široki bi svet,

Vipava, ti moje radosti boš cvet!

Kje vpervo se mila prikaže pomlad ?

Kje slavčeka petje, kje pervi je sad?

Po gorah, dolinah, ko sneg še leži,
Vipava že cvetje in sadje deli.

Kje najditi hočeš slovenski zarod ?
Pošteno priljudnost, ne take drugod ?
Podaj se v Vipavsko dolino lepo,

Nad blagim Vipavcem nahajal boš to.

Poznati češ vneto mladino za dom?

V Vipavsko dolino popeljal te bom ;

Kot solnce pekoče, ki grozdje zori,

Tak serce Vipavca Slovenji gori. —

Slovenska Vipava! naj venca ko kdaj
Te zljga in sprava, premili moj raj; —
Naj tertica mila obilno rodi,

Predragi Vipavci, vse Bog naj živi! —

1 !)

Zvezdici.

Zvezdica sveti,
Zvezdica mila!

Kaj se za temni
Skrivaš oblak ?
Kam bom po sveti
Brez tolažila,

Ce te več sem ni,
Šel siromak?

Oh ne ugasni,

Ker si vodila
Me od zibeli
Vedno zvesto;

Svit tvoj prekrasni
Duša ljubila,

Je v veselji,

V tugi tako.

Varuj me, vOdi,
Zvezdica moja.

Bodi do groba
Vedno z menoj;

V vsaki nezgodi
Luč naj mi tvoja
Sveti, vsa zloba
Zgin’la bo koj.

Ni je zvezdice: —
Mamo preljubo
Mi zagernila
Groba je noč.

Britke solzice
Točim nad zgubo,
Al brez čutila
Smertna je noč. —

Za dom mi serce gori

Čez dol in plan že lunica sije,
V zelenem gaju vse molči;

-^-1 serce moje ne počije,

2a dom v ljubezni mi gori!

Pokriva megla zemljo krasno,
V pokoju sladkem vse že spi;
A serce moje milo - glasno
Prepeva domu, zanj gori.

01

Naj kras noči vso moč si skuša,

Me s sladkih misli ne zbudi;

Za dom je vneta moja duša,

Za dom, za dom — serce gori! —

2 *

20

la ptujem.

(Prosto po nemški.)

V tujin’ od doma stran,
Ljub nikomur, nepoznan
Mislim, kak mi mati mila,
Zame solze bo točila;

V tujin’ od doma stran,
Ljub nikomur, nepoznan.

Le po domu so želje,
Močno sili tje serce;

Ker, kar gorko je ljubilo,
Vse je tamkaj zapustilo;
Le po domu so želje,
Močno sili tje serce.

Ah , kak lep si, dragi dom!
Te li kdaj še videl bom ?
Enkrat le želim dospeti
V te, potem oči zapreti:

Ah, kak lep si, dragi dom,
Te li kdaj še vidil bom ?

Pozdrav.

i.

Pozdrav ti pojemo
V radosti serca;
Vso srečo želimo,
In blagor z neba.

Krilatci iz raja,
Naj var’jejo te;
Mir blagi navdaja,
Naj tvoje serce.

Da zdrav v ljubavi
Zmir božji živiš;

In kdaj na višavi
Si ven’c pridobiš.

Da tud domovine
Prezvesti si sin;

To z serčne globine
Želimo v spomin.

21

Naj pesem uneta
Se toraj glasi:
Premnoga še leta
Naj Bog te živi!

Pozdrav.

ii.

Tiho mirni
Cas večerni
Vabi prijatelje nas;

V pesmi vneti
Razodeti

Serčne želje ti na glas.

Mnoga leta
Milost sveta
Naj ti se doživet’ da;

In po časni
Dobi v krasni
Raj nebeški te pelja. —

Sreča mila
Tebi vila

Krasne vence z mir da bi;
Mir iz raja
Naj napaja

Serce v blagih persih ti.

Dobro došli!

(Po merilu nemške pesmi „Willkommen“ prosto predelal)
Naprej!

Naprej, oj bratje veseli!

Naprej, da bomo pričeli
Slovesnost s petjem lepo;

22

Le-sem, oj ljubčcki petja,

Saj pot iz radosti se cvetja
Vam kinča, zal’ša serčno:
Naprej!

Serčno!

Serčno, naj burja le brije,

Naj zima svet celi zakrije,

Pri nas je radost, pomlad;
Skerbi vse zdaj zapnstimo,

V ljubezni se serčno objemimo,
Poljubi brateča brat:

Serčno 1

Tako 1

Tako, o bratci veseli,

Cversto sem k nam ste dospeli.
Pozdrav doni vam na glas;
Kjer čisti donijo glasovi,

Se družijo Slave sinovi;
Ljubezni vlada tam kras:
Tako 1

Umirajoči pevec.

Zakaj ste oj tičke vmolknile;
Zakaj no prepevate več ?

So pesmi vas moje slavile,

Za vas sem bil zmeraj goreč.

23

Oj pisanke lepe pomladi!
Kerčite glavice zakaj ?

Šetaje mem vas po livadi,
Prepeval sem vedno vam kaj.

Drevesa cveteča in gaji,
Povejte, kje zdaj je vas cvet?
Saj v senci sem vaši najraji
Prepeval slavice le vnet.

Oj solnčice zlato in luna,
Zakaj sta tak mračna, temna?
Saj vama je pesem in struna,
Glasila čutila serca.

In tičko in rožice blage,

In solnce in luna in gaj
Za pevcem pretakajo srage
Sočutja, velijo zakaj:

„Za tabo se pesnik solzimo,
Ker, dragi 1 odhajaš od tod;

A vendar ti srečo želimo,

Ker rešen boš britkih osod.“

Zdaj zvezda glaseča se vterne:
Tam doli nesrečen si bil;

Pri nas se ti radost odgerne,
Na vek tu se boš veselil." —

24

In pesnik vse čuje; — prijazno
Smehljaje — zatisne oči,
Utihne serce — nehojazno —
Osrečen duh k Bogu hiti.

Materno serce.

(Prosto poslovenjena.)

Na zemlji znam za liramec hlazih nad,
Najdraži v njem počiva mi zaklad.

Na zemlji znam za stanje ljuboznjivo,
Milotno cerkvico, mo v se vabljivo.

Na zemlji znam za skrinico terdnd,
Skrivnosti vse ki hrani preslcerhnd.

Na zemlji znam za cvetko čudovito,

Ki v tamni noči cvete mi slavito.

Na zemlji znam za mili upa svit,

Ce vse slepi, ne more on slepit’!

Na zemlji znam za velikansko moč,

Nje slavnih del jo vodno svet nazoč.

Na zemlji znam, ah! za milotni plam,
Znajoč, da vir mu večni Bog je sam. —
Na zemlji znam za lepi zvezdni žar,

Ki sveti mi doma, v tujin’ vsigdar.

25

Na zemlji znam za mirno kočico,

Ki vsak čas gledam rad nazaj za njo.
Na zemlji znam za dragi ljubi vir,
Šumija prijetno, čisto meni zmir.

Na zemlji znam za bitje, ki blagruje
Krepost, a v šipki hrambici stanuje.
Otrok nesreč zna zanj, in dobro ve,
Da to je milo materno serce!

Kaj dete vpraša?

Ki preserčna mama zlata!
trosim odgovori mi:

Ki 0  je moj predragi ata,

^ nikdar doma ga ni?

^ama, dragi otročiči
ljubim atom šetajo;

“Uz sirota med dekliči
pogrešam prebritko. —

K°lje nam bi potlej bilo,
Ko bi vernil se, kaj ne ?
|j a l mi kruheka obilo,
Kupil novo krilice?

Ki na gorkem bi šivala,
Kama ne pretil bi mraz;

Bi se lačna ne jokala
Nikdar, mama, potlej jaz.

Je-li v tujo šel deželo,

Al no more več nazaj?

Ali hudo ga zadelo,

Zanj ti veš gotovo, kaj ?

Grem, povej po kteri poti
Verne se, naproti mu,

Več ne bodeve siroti;

Ko pripeljem ga domu.

On bo vse preskerbel nama,
On bo naji rad imel;

Ah! povej, povej mi, mama.
Kam je dragi ata šel?

26

In globoki zdihljej vroči
Materi gre iz serca,

Jo objemši — vprašajoči
Hčerki ta odgovor da:

Ni na tnje šel čez mejo,
Ljubo dete, ata tvoj!

Pod zeleno že odejo
Sladki vživa si pokoj.

Tam-le cerkvico z ograjo
Vidiš, kjer se križ bliši,
Tamkej ranjci dom imajo,
Tam tvoj dragi ata spi.

So možje ga zakopali,

Oj, globoko pod zemljč 1
Mati vmolkne — hčerki mali
V solzah zabliši ok6. —

Slovenska junakinja.

„Sti v rokah mi terdnjavi: Gora Hrastovica"

Se divje Hasan paša po zmagi krohota,

Ošabno nosi glavo poturčeni kristjan, —

Ter se ponosno vrača v armadni glavni stan.

Krog taborov se čuje kristjanov vjetih jok,
Namenjenih v sužnost, žen, deklic in otrok;
Mladenčev, mož prehrabrih pa trupla tam leže,
Ki dali so za vero, za dragi dom glave.

Povsod odmeva vpitje, turčinov studni krič,
Nevsmiljeno strahuje kristjane turški bič;
Povsod je zdihovanje, povsod teko solze;

Pogled teh rev omečil bi kamnato serce.

27

Med vjetimi je tudi mlada junakinja,
Ivanka deva mila, ko zora jutranja.
Oblečena je kolo, na glavi venč’ka kras,
Se lesketa verh lepih, rumenkastih ji las.

Le ona ne žaluje, marveč se veseli,

Tolaži prenesrečne, jim upanje budi,

Kazaje proti nebu, z uklenjeno roko
Navdušeno, veselo jim govori tako:

„ Nehajte žalovati, radujto se z menoj 1
Obhajala poroka se moja bo nocoj,

Ne bode oskrunila sovraga mo strast,

Moj ženin mo bo branil, domu me peljal v čast!“

A glej! ponosni Hasan pred njo prikaže se,

Goreče čul besede Ivankine je vse;

Da upa reva sužnja tako si govorit’,

Se zdi mu derzovito, zavpije ji serdit:

„Kdo si? da tu ponašaš se revno sirote,

Da si v lasti moji, ti li ni znano še ?

Le mignem naj, odsekal ti glavo bo turčin,

In tebi pa poroka še hodi na spomin ?“

„Jaz, Hasan! sem kristjana, slovenska deklica,

Ki rada dam življenjo za dom svoj, in Boga,

Še danes bo poroka, odkrito ti spoznam,

Zato, — ker se turčinom oskruniti ne dam!“

28

„Tud’ ti, o kruti paša, si nekdaj bil kristjan,

Pa zdaj si kervoločni odpadnik, ljut paganl
Ti zoper lastne brate divjaš in jih moriš,

Hijena kervi žejna! po kervi ves hlepiš!

Zdajevec domovine, čuj ti, — o ti si kriv,

V deželah da slovenskih potok kervi je lil;

In še nasiten nisi, ti vgaja bratov stok,

. Glej, kri njih za osveto doni v neba obok!

In blizo je osveta, o Hasan, ti povem,

Ko jaz na ženitnino in ko k poroki grem:

Osvetil se s Sloveni bo Večni iz višin

Nad tabo, ter sramotno te pahnil bo v pogin 1“

Z zobmi zaškriplje Hasan, poseže zdaj za pas
Po samokres; — iz ust pa doni mu strašni glas:
„Pogini!“ — sproži — hrabro Ivankino serce
Od krogle je zadeto, — na zemljo zgrudi se. —

Oj z Bogom, mi prijati!! oj z Bogom, dragi dom!
Zdaj idem jaz k poroki — za vas prosila bom.

In zdajci se ji vlije iz serca gorka kri,

Se enkrat vzdihne: „Jezus!“ — Ivauka in zaspi.-

In proč poda morivec se urno kakor blisk,
Pripravlja trume divje, končati mesto Sis’k,

Je strašno Bog s Sloveni osveto storil v njem,
Poginil je sramotno v valovju Kolpinem.

29

Sanja.

Ko t  senci starega drevesa,

Od dela vtruden, spim sladko;

So v sanji dale mi nebesa
Prikazen čudno in lop6:

Pod lipo vidim v krasnem dolu
V sredi ljubljenih sinov
Sedi mi „ Slava" na prestolu
Slovanskih — majka — vsih rodov.

Pozdrav so ji sinovi peli
Iz vsih slovanskih pokrajin;

Da je odmeval glas veseli
Nad verho snežnatih planin.

Tam vidim Rusa, tam Hervata,
Slovaka, Čoha hrabrega;

Bolgara in Bošnjaka — brata,
Poljaka, Serba slavnega.

Oblečeni v opravi zali,

Oborožen zmed njih je vsak;

Na slavne majke mig le mali,
Pripravljen v boj je vsak junak.

In z maternim ponosom Slava
Obrača upno v nje oči;

so

Ljubav, edinost, sloga, sprava, —
Iz ust prijazno se glasi.

Ko čujem to, se iz daljine
Približam dragi majki mi;

A serčna me radost prešine,

Ko ona me nagovori:

Tud’ ti pozdravljaš pevc me mladi ?
Da sin si moj, pove pogled;

Motila nisem se v nadi,

Da tudi ti si za-me vnet.

„ Slovenec sem, kervi slovanske,
Slovansko serce v men’ kipi;

Sin matere sem velikanske,

Ki nima več enakosti.

In mati ta si ti, o Slava,

Mogočna in častitljiva!

Je draga moja očetnjava
Slovenska zemlja miljena.

To zomljo, dešino očakov,

Slovenov staroslavni dom,

In tebe, majka, dobro vsako,

Celo do groba ljubil bom!

In ker te ljubim, Slava mila!

Kako me to v serce skli;

Da v slavskih zemljah huda sila
Narode v mraku še derži 1

31

„Zapisano je nam v osodi
Neskončnega, še ni obrok —
Svitlosti slave! — miren bodi —
Mi pravi majka, moj otrok 1

Zasvetijo spoznanja dnovi,

Prižgal luč vere bo Gospod,

Da mraka strejo se okovi,
Katoliški bo slovanski rod.“ —

In s to obljubo potolažen,

Oj živi majka! zakričim; —

O pridi skor, trenutek blažen! —
Zakličem, ko se prebudim. —

Černogorka.

V visokih gorah bivam, Černogorka,
Kjer veje zrak hladan in bistročverst
A v sercu kri pretaka se mi gorka
Za dragi dom, svobodo, častni kerst!

Oj rod slovanski! tudi zate bijo
Serce, ki tlači ljuti te sovrag;

Kedaj svoboda tebi li zasije,

Ki Cernogorki biser je predrag? —

Junaško bili so se bratje moji,

Ko šli zate so v boj zad teh pečin,

32

Pregnani Turka so nešteti roji,

Bil zmagoslaven je naš gorski sin.

In vendar tobi zvezda še rešenja,

Premili rod, ne sije, ne blišči;

Strašne ponavljajo se ti terpljenja,

1  Nemilo Turk te ropa in muči.

Derve iz Azije se, glej, kardela
Divjakov černih sere, in černih lic.
Moritev, rop, skrunitve so načela,

„Pogin kristjanu“ gesljo njih in klic.

Pa naj se zbere vsa peklenska torka,
Svobodo bratom zasijal bo dan;

To terdno upa v Boga Cernogorka,
Zanaša se na bratov jatagan!

Da bratje moji slavni so junaki,

Dokaz je Volčjidol, dokaz Medun,

Krog Podgorice tam — kervavi znaki, —
Da Oornogorec nikdar ni begun 1

Junaško bodo zopet ga sprejeli
Sokoli naši, sam gro v svoj pogin;
Moslemskih glav, ne trum ne bodo šteli,
Bo Cernogorcev pomnil dušmanin.

Zato v prihodnji boj oko plamteče
Pogumno gleda, in ne trepeta

33

Serce, ki Slavi kije mi goreče,

Naj zbere dna man tudi pol sveta ! —

Oj blagi narod, ki ječiš pod vragam,
Vtolaži se, svobode mili zor
Zasveti ti, bo kon’c kervavim sragam,
Veliki rod gre bratski za-te v bor! — —

Bog čuva te, — se spolni tvoja nada,

Vezi preseka ti slovanski meč;

Slovanska kri, prelita — a brez sada —
Evropa vedi, ne bo nikdar več! —

Osveteno mučenstvo bo Bulgarsko,

Osveten Djunis, Kosovo polje, —

Osveten rop, in skrunjenje barbarsko,
Osvetene vse deve, in žene.

Pravica Večna tirja to osveto,

Nad Krista, da ne dviga se pagan;

Da razperši Slovan derhal ukleto, —
Osvobodi obširni ves Balkan.

O Bože mili! glej, molitev gorka
’z globin serca, zdaj mojega kipi;

„Pomagaj bratom!" — prosi Černogorka,
Stoletnih spčn jih reši in otmi!-

34

Slovo.

jBojomir in Lj izcimila.
(Dvogovor.)

Ljudmila.

Naprej, uaprej na boj! čez tursko mejo;
Povsod pogumni se razlega klic;

Kot levi, glej! — junaki tje derejo,

Slovivši se od bratov, žen, sostric,

Za zmir da ljutem’ zmaju glavo strejo.
Navdušenost se bere jim iz lic;

Terpe molče slovosa bolečino,

I)a oproste si brate, domovino.

Slovo prebritko tudi mene čaka,

Ker v boj kervavi mora ženin moj,

Vendar oko solza mi ne pretaka,

Ko zadnjič se poslovil bo z menoj;

Ponosna sem slovanskega junaka,

Saj gre „za svobodo, za častni kerst“ na boj!
Da, sama zadnjič — bodem ga venčala
In ojstri meč v dosnico mu podala.

Boj o mir (nastopi).

Bog sprimi te! — je moje pozdravilo,

Prejel od matere sem blagoslov,

In zdaj pa pridem k tebi v poslovilo,

Nevesta mila, ker sem si gotov,

Da serce, ki se mi je zaročilo,

Spozua dolžnost slovanskih zdaj sindv,

35

Prišel je čas, nevesta, serčno draga!
Da vdarimo na divjega sovraga.
Odpusti meni, v silnem zdaj viharji,
Besede dane spolnil ker ne bom.

Ljudmila.

Zročiva večnemu zdaj to Vladarji.

B o j o m i r.

A ko pojenja grozni boja grom,
Zasveti solnce ko po tamni zarji,

Ko oproščen bo naš slovanski dom,
Takrat obljubo svojo spolnim zvesto,
Peljam k altarju blago te nevesto.

Ljudmila.

Da, kakor ljubim te, zvesto in vroče,
Slovanka, čutja zatajiti znam;

Naj tudi v persih so mi serce joče,
Ljubezni se mehkužni ne udam;

Kedo H bratom pomagati hoče?
Oprostiti Slovan se mora sam!

Bo mar otela ga svojatnost slepa,

Ko se raduje, da Turčin ga vklepa ?

B o j o m i r.

Evropa mirno gleda, ko slovanski
Narod terpinči, muči Muselmau.

Ljudmila.

V krajih, kjer prebiva rod keršanski,
Zadal triuog je brešteviluo ran.

3 *

86

Boj o m i r.

A konec tega je, zarod tiranski!
Zazoril je osvete naše dan!

Osvete dan za tvoje hudobije,

Za vse skrunitve, robstva in morije;
Na hoj, na hoj ! na divje Azijate
Za svobodo, za sveti častni kerst!

Ljudmila.

Oprosti z brati mile sestre, brate;

Ko se boril boš sredi divjih verst,
Bom jaz molila zvesto k Bogu zate,
Da si junak nevstrašljiv in čverst!
Če padeš pa pod vragovo ojstrino,

Saj umreti je sladko za domovino.

B o j o m i r.

Da, sladko je umreti, duša mila!
Junak Slovan se smerti ne boji; —
Me v boj molitev tvoja bo spremila,
Kjer tekla bo za brate gorka kri,
Kjer ljuta smert serdito bo kosila,
Da že Turčin Evropo zapusti,

Da rešen križ bo in svoboda zlata;
Da zadnjega osvobodimo brata!

Ljudmila.

Podam ti toraj ojstri meč, junaku;
Oj suči ga, pogumno in serčno!

37

V rešenje bratom in poraz divjaku,

Da nikdar več zatiral jib ne bo;

Da svitli zor zasije v sužnem mraku
Svobode, čez slovansko vso zemljo 1
Da gre sovrag nemili, kervoločni
Nazaj na starodavni dom iztočni!

B o j o m i r.

S pogumom, ki si z njim me navdušila,
Ljudmila draga, sukal bodem meč;

V potokih kri osmanska bode lila;

Ako pa padem v boju kervaveč,
'Zvestobo meni, če boa ohranila,

Se snideva, kjer ni ločitve več,

Tam gori v krilu večne domačije,

Kjer rajsko soluce vsim svobode sije.

Ljudmila.

Obljubim, večno tebi bodem zvesta,
Nikdar me drug ne pelje pred altar!
Postala Kristusova bom nevesta,

Darila serca čisti cvet mu v dar;
Okrajša ko se tu življenja cesta,

Zasije zadnjega ko dne mi žar;

Nevesto svojo v cvetni lepotiji
Boš našel tam pri Jezusu, Mariji. —

V spomin ta venček sprejmi še od mene,
Ljubezni čiste naj ti bo dokaz;

Ce tudi v vencu perjiče ovene,

Nikdar v zvestobi ne Ovenem jazi
Ko smertni angelj s psico me zadene —

38

Takrat o Bojomir, za večni čas
Zedini v raju naji radost sladka, —
Saj pot do groba je obema kratka. —

Bojomir.

Oj serce moje! z Bogom, z Bogom, srečno!
Ko lev junaški bodem se boril;

Za vbogo rajo, sužnjo, prenesrečno;

Za majko Slavo rad bom kri daril;

Da že vkrotimo zmaja, — zver derečno,—
Da več ne bo slovanske kervi pil.
Dokler nam križ zmagalno ne zasije
Nad Carigrad, na svete hram Zofije! —
Podam ti zadnjič morda, še desnico,
Zvestoba naji večno naj velja;

Ak čula boš, da padel sem, novico,
Ostani v Bogu, mirnega serca.

Ljudmila.

Saj padel boš za brate, za pravico,

Ki že stoletja jo turčin tepta.

Bojomir.

če toraj smert zavezo tu zabrani,
Ljudmila.

Združiva večno se na uni strani;
Obvari Bog te, hrabri sin slovanski!
Molitev moja spremlja te povsod! —

39

B o j o m i r.

Na Boj tedaj, med roj mahomedanski
Za sveti križ, za sužnji Slave rod!-

Lj u d m i 1 a.

In ti o Stvarnik večni, velikanski!

Za zmago Slave, prosim te Gospod!
Zatiranih usliši mile glase,

Slovanom daj že enkrat Boljše čase.

la gomili materni.

Luna mila
Je svetila

Prav prijazno na zemljo;
Zvezde zale
Že migljale,

Na ohnehju so lepč.

Vse počiva
In uživa

Sladki mir večerni že;
Čutje sili
Me k gomili

Tje, kjer draga mati spe.

Ko približam,

Se prekrižam,

Kjer počiva mamica;

Nima znamnja,

Križa — kamna,
Vendar serce jo pozna. —

Mati moja,

Cuj! iz hoja
V domovino vernem se;
Zbudi, zbudi
In potrudi,

Se s temine prestrašne!

40

Kaj vložilo
Te v gomilo

Je tak zgodnjo, mi povej,
Ljuba mati!

Saj zaspati

Sinu ni že moč poprej.

Te vložila
Skerb obila

Zame, — da zdaj tu ležiš ?
Al bolezen?

Al ljubezen?

Ah, zakaj ne govoriš?

Saj ljubila,

In gojila

Si me vedno prezvestd;

Al ti vzela
Smert je bela
Tud ljubezen tak serčno?

Vendar — ni je,

Če tud lije

Potok solz mi iz oči;

Serce v meni
V nezrečeni
Se otožnosti topi.

Tuge vtrudil,

Sem se zgrudil
Na gomilo, in zaspim;

V mirnem spanji,
Sladki sanji

Pa tolažbo zadobim.

U blišavi
Se postavi

Draga mati pred oči;

Je vesela
Me objela,

Ter prijazno govori:

,He v mertviši,
Gori iši

Me v nebesih, ljubi sin!
Tam zdaj bivam,
Raj uživam

Brez težav in bolečin."

„Moja duša
Slad okuša,

Da je ni popisati,

Ne zamudi
Priti tudi

Za menoj, jo vživati."

„ Dragi! toraj

V raju zgoraj
Misli tvoje bodo naj,

Bogu služi,

Da te združi
Enkrat z mano vekomaj!

41

Sanja mine —

Mati zgine,

Več no čujem glasa nje;
A premila
Zapustila

Je tolažbo za serce. —

Prečastitemu monsignorju gospodu

L. Jeranu.

Prežlahtna, a pohlevno cvetka dije,

Vijolica, — srod dragega mi dčma;

Nje blagi cvet, keršanstva mati — Koma, —
Spozna, ter z vencem slave jo ovije. —

Zvezdica na slovenstva nebu sije,

Ne skrivši se pred silo strel in groma, —
Z gošave vodi varno zm6t in dvoma,

Ter kaže pot do rajske domačije. —

Cvetlica, zvezda mile domovine,

Duhti, žari, ki nji in Cerkvi v slavo
Ste Vi, Gospod preblagi, prečastiti!

Serce hvaležno Vam za blage čine,

Ki so kazali pevsko pot mi pravo, —
Naj sme Vam v čast ta cvetek podariti.

42

I.

Mojemu narodu.

Glej, narod moji bučelico kak zbira
Presladki med iz rožic vsake baže,
Izgleda mar živalica ne kaže:

Iz pridnosti vse dobro da izvira?

Na delo, narod moj! ne daj si mira;
Pogum naj roka in serce pokaže
Za sveto geslo, sercu ti najdraže,

Pri temu delu te sam Bog podpira.

Ne vstraši se serditib trum sovraga,

Naj tulijo ko v bosti divje zveri,

Ne boj se jih, — če Bog je tvoja nada.

Pravica zadnjič naša slavno zmaga,

Ak’ tvoje geslo je: „domovju, veri" —;
Se radoval kdaj sladkega boš sada. —

II.

Osoda pevčeva.

Osoda pevca je na sveti čudna,

Le redko žarek sreče mu zasije;
Nadlog vihar pa gostoma ga brije,
Divja nad njim moč zlobna in ostudna.

43

Šaljivo up — se kaže mu in skrije,
Ko solnce zemlji proti koncu grudna;
Že sta serce in glava vdarcev trudna,
A kladvo sil nad njim ue opočije.

Vendar nesrečnež peti ne odneha,

So hudi vdarci vir mu pesem novih,
Ki tužno serce jih na dan izliva.

Zasmčh sveta ga rani, a ne vpeha —
On upno zre nakviško po svetovih —
Tje, kjer tud zanj veselje se odkriva.

III.

Potujčevalcem.

Vi trudite se za potujčevanje
Slovenske Daše mile domovine,

Čiga otroci vi ste rodovine?

Le čemi škrat podpira vaše djanje 1

A vse zastonj! narodovo je spanje
Minulo že, spoznava vaše čine,

Oprostil kmalo se ho sam temine,

Nad vas pa pride vredno maščevanje. -

Lepo Slovenske že cveto doline,

V najstermih gorah led in sneg odhaja
Prerod Slovenija vesel ohhaja. —

44

Le vam po tujačini cede se sline,

Le vas domače solnce ne obsije, —

Oj izdajice —■ drage domačije! —

IV.

V spomladi.

Pomladno solnce gorko je sijalo,

Po vertu truma tičič prepevala;

S cvetečim krilom se je odevala
Narava cela, — vse se radovalo.

A meni pa je le veselja malo
Cveteča pomlad, pesem tičič dala;

Ker sladka nada sercu je zbežala,

Se ne raduje več s spomladjo zalo. —

Vse prazno je nečimerno sedajno,

Če tudi kaže lepo se — sijajno.

U kratki dobi v nič se spreoberne.

Človeku solnce sreče redko sije,
Spomlad mu venček komaj pervi zvije,
Že zvezda mila se za vselej vterne. —

V.

Jagode.

V otroških letih jagode nabiral

V zelenem logu sem lepo rudeče ;

45

Neskušen še, se nisem tal nesreče,

Mi pota vidno ni nihče zapiral.

Vesel sem v hribec se krog germa vpiral,
Steg’val po jagodah roke — hlepeče,

Že menil biti sem v raju sreče, —

A gad strupeni se je v nič oziral.

Košarico imel že naloženo,

Še ne čutivši kače nevoščljive,

A zdajci se sovražnik mi prikaže.

Ino v trenutku — vse je b’lo zgubljeno t
A v sercu pa bodo ostale žive
Besede te: da svetna sreča laže !

VI.

V tolažbo.

Serce, zakaj si vedno tak nemirno ?

Saj zopet bliža se spomlad zelena,

In doba mladih let še ni zgubljena;

V Boga zaupaj, Njemu vdaj se verno.

Glej, solačice zahajati večerno;

Za mali čas mu luč jo zatemnjena,

A komaj zora odbeži rumena,

Prikaže se krasnejše neizmerno! —

46

Zato serce, v britkosti in nadlogi
Pomoči iši vedno le pri Bogi,

Y Njegovo milost upanja ne zgubi. —

Od Njega prejme solnce žar blišeči,

Tud ti ne boš na veke v nesreči;

Saj On te bolj — kot svitlo solnce ljubi! —

■ YII.

Ozir v mladost otroško.

Veselo se spominjam še mladosti,

Kako je takrat serce srečno bilo!
Vesolja čistega premnogo vžilo,

Ko ni zavdajal svet mu še grenkosti.

Pri pičli brani, vendar pa radosti,
Kudeče lice se mi je žarilo;

Pri drazik starših ko sem peval milo,
Ne občutivši še, kaj so britkosti.

Otroška doba naglo je minila,

Otrok prestopil sem v mladenške leta,
Prihodnost zlatih vencev mi obeta. —

Obeta sladka, kak si me vkanila!
Namesto zlatih meni prenemila
Osoda moja ternjeve le spleta!-

47

VIII.

Petelini.

Verh dimnika sem vidii petelina,

Ki se je vedno semtertje obračal;

Od severa ga jug je naglo vračal,

In zopet v sever jug zagnal vertina.

Tud ti, slovenska mila domovina!

Imaš že nekaj tacili kokodajev,

Vetrovnih, babjih, ničevih značajev,
Prepuhlih glav, in kratkega spomina.

Ljudi, ki danes černi so in jutri beli,
Potem rudeči, če jih kdo bi plačal,

Zdaj katoličani, kmalo svobodnjaki; —

Pans bodo „starim“, jutri „mladim“ peli,
In v malo časa slugi ropnih zmajev,

Jaz zovem jih: „ostudni vetrenjaki!“

IX.

K slavnemu godu

preč. gospodu .Varij 11 Grra.brijan.11.,

Vipavskemu dekanu, častnemu kanoniku, vit. Fr. Jožefovega roda itd.

Široko lipa veje, se sprostira,

Vihar buči, razgraja ko vsestransko,

48

Zastonj zaganja se v drevo slovansko,
Nevihta, burja ga zastonj podira.

Stoji častito, močno, velikansko,

Bolnikom 16'k iz cvetja milo zvira,
Bučelic truma med iz njega zbira,

Drevo sloveče hasni nam vsestransko.

Enaki lipi ste, gospod častiti!

Ki blagih del Vam vse življenje sluje;
Naj tud vihar se zlobe v Vas zalčta. —

Naj toraj on, Stvaritelj vekoviti,

Ki blaga dela tehta in plačuje,

Živi, ohrani Vas še mnoga letal

X.

Ivanu Zamiku,

nekdaj učitelju v Budanji, na pervi njegov sonet.

Sonet izversten je, moj dragi brate!

Naj iz Budanj jih mnogo še prihaja, —
Saj pomlad mila serce ti navdaja,

Duhteče cvetke in zelene trate.

In ko boš v senci lipice košate
Pri kovu pesmic sedel v cvetji maja,

Se Radoslavu — misli — serce taja, —
Zavida ti presrečne ure zlate.

49

Zatoraj kuj prijatelj! — čas porabi
Za dragi dom, za našo sveto vero,

Oboje vrag oskrunja in napada! —

Da delo vspeh imelo bo, ne žabi
Okinčati iz serca svojo liro — —

Bo pesem krasna — kakor cvetka mlada.

XI.

Pozdrav

Verhniški Čitalnici pri slovesnem odpertji

24. sept. 1874.

Pozdravljam te, slovenska hčerka milo,

Ti zaželjena meni dragotina!

V rojstnem kraju, milega spomina,

Kako budiš presladko mi čutilo!

Naj čas rodi ti rožic preobilo,

Poštenih sere, — ki kinč so in milina,

Da bode to vesela domovina ;

To pevec ti pošilja za vezilo. —

Oj da spolnile bi se želje moje:

Da se ohraniš čvevsta mnoga leta,

Ko dojdejo nam časi boljši, novi.

Pod praporom preslavne barve trojo
Naj sreča, sloga tebi vence spleta,

Predraga hčerka, Bog te blagoslovi! —

4

50

V spomin mili domovini.

Sonetni venček.

Bog varuj to, si lepo pomlajena,

Oj domovina! sprejmi pozdravilo,

Ki ti ga v venček serce je povilo,

Ljubav do tebe pevčeva ognjena.

Ljubav do tebe prava, neskažena;
Gorečnosti ne bo ji ugasnilo
Nobeno zid, dokler me v gomilo
Ne pahne smert, neproprosljiva žena. —

Oj, da bi bilo viditi mi dano,

Predno očesa luč bo utamnila,

Te vedno zvesto sveti Cerkvi vdano!

Ak zvezda vere bode ti svetila,

Ime bo tvoje vedno slavno-znano,

Oj očetnjava draga, mi premila 1

Oj očetnjava draga, mi promila,

Darov naravnih slavljena posčda,

Dom vernega slovenskega naroda;

Tud’ mene tukaj mati jo rodila.

Oj mati, ki me serčno je ljubila,

Častiti učila večnega Gospoda;

Ki v njem je vsaka milost, je svoboda,
Iz Njega stvar je bitje vse dobila.

51

Naj no zadene ljuta te osoda,

Da bi Gospoda tega zapustila,

Naj ne zadene te noizmerna škoda!

In ker zaupam, da ne bos klonila
Brezvernosti se kačjega zaroda,

Goreče zate serono so čutila.

doreče zate serčne so čutila,

Še tiča ljubi — rada v kraj zahaja,
So drage ji zasenčne veje gaja,

Kjer v gnjezdicu se gorkem je gojila.

Judeja Jezusu je draga bila,

Po nji uči od kraja in do kraja,

V ljubezni se Mu sveto Serce taja,

Ko naroda ga slusa brez štovila. —

V ljubezni joka čez preljubo mesto,
Mu v silno žalost duša je vtopljena,
Zgubljeno vidit’ Sionsko nevesto, —

Zato še meni želja je iskrena
Ljubiti te, o domovina! zvesto ;

Vesel mi glas je tvojega imena.

"Vesel xni glas je tvojega imena,
Globoko serce sinovo prešine,

Ime premilo slavne očevine,

Kako velika res je tvoja cena!

4 *

52

Velikrat bila si opustotena,

Divjati tukaj vidila Turčine,

Skrunili hčere, ti davili sine,

Nabrali koliko so v tebi plena!

In v vsih napadih ti si že keršanska,
Ostala verna, — kar nebi nobena,

Se sije luč ti krasno zveličanska.

Znebila se tlačivcev in bremena,

Najlepša hčerka miljena Slovanska,

Ah ! naj ti pomlad klije zmir zelena t

Ah! naj ti pomlad klije zmir zelena,
Očetom čast naj delajo sinovi,

Zakrili zgodnji ko so jih grobovi,

S kervjo si domovina oprostena. —

Očetje naši starega korena
Za vero zvesti stali so stebrovi
Močno, zmajali niso jih vetrovi
Tedanj’ga časa, zmedli ne namena.

Za vero, za — te v smert so šli kervavo,
Za vero, za — te, gorka kri je lila,
Marija, Jezus — kinčala zastavo.

V sladki nadi, da bo ohranila
Sedanjost dom moj, staro svojo slavo,
Kočica moja ti bo venček vila.

53

Kočica moja ti bo venček vila,

Al ne zameri, prosim te pohlevno,

Mi, domovina, če pletenje revno,

Te ktera cvetka ne bo veselila. —

Spomlad bila je pevcu, ah! nemila,
Oblačno vreme vladalo, deževno,

Poletno solnce sije mu dozlevno,

Osoda vedno tužna ga mučila. —

Le sveta vera njemu sladko-jasno
Otožno serce v persili je vedrila,

Kazaje gori — pomlad večuo krasno.

Pa kor se roka plesti ni učila —

Bo venček cvetni — to pričujem glasno

Y spomin ljubezni le — ti ga darila.

!F spomin ljubezni le ti ga darila;
Kedor je gluh za svojo domovino,
Slovenstva staro last in dragotino,

Čutila v sercu so mu oterpnila!

Al jaz še bolj te ljubim, ker priklila
Mi v tebi zar’ja z rajsko je miliuo,
Katoljška vera, ktera mi edino

V britki sili daje tolažila.

Oj, tožna tmina krila neznaboštva
Je pred kereanstvom dobrega Slovena,
Ga krili vraž oblaki duhoboštva.

54

Keršanska vera pa zjasni vremena,

Ljubezni pridejo iz nje poroštva,

Iz raznih cvetek ličnega plemena.

3 z raznih cvetek ličnega plemena
Ljubezni zora ti zasije zlata
Od svetih Mohora in Fortunata,

Ki z njuno bila si kervjo pojena!

Od druge strani v Bogu razsvitljena
Blažita narod tvoj Solunska brata
Učena, v blagih čednostih bogata,

Slavitolja neutrudna Nazarena.

Po teh in drugih vnetih učenikih
Postalo v krilu tvojem bolj svitld je;
Spominjaj se dobrotnikov velikih!

Spominja venček te naloge tvoje,

Spominja v raznih barvah, rajskih mikih ;
Na — vzemi, prosim, si ga v krilo svoje!

5a — vzemi, prosim, si ga v krilo svoje 1
Sej pevcu to naj slajše bo plačilo,

Da serce ti je slavni venček vilo,

Ker ni mi dano iti za-te v hoje.

Preganjal pa bom vedno zlobne roje,

Al kar bi tvojo slavo, čast tamnilo,

Da verno ljudstvo bi se okužilo;

Kazsul bom zvite svoboduške stroje.

55

Naloga ta je tvoj’mu pevcu sveta,

Se trudil za — te vos svoj dan bom živi,
Saj Bog za trud mi večni raj obeta.

Dam z vencem ti značaj nespremenljivi,
Naj v tvojo slavo vedno se razcveta,

Ah! sprejmi darček, češi pomanjkljivi!

it.h! sprejmi darček, češi pomanjkljivi,

O Domovina! dobro voljo sprejmi;

Saj dvakrat dražja, ljubša si ti zdaj mi,
Kar žuga nov sovrag ti nevošljivi. —

Bi rad utopil v zmoti te goljfivi,

Prostost obeta ti, ko kdaj Moslemi, —
Očita ti, da narod tava v temi,

Je vera jez, napredku — pogubljivi !“

Ne daj se prevariti, domovina!

Na videz stavi lepe ti pogoje,

Sovrag želi le tvojega pogina. —

Da braniš vero, narodnost, oboje,

V spomin ta venček vzemi zdaj od sina!
Število cvetek v njemu je le troje.

Število cvetek v njemu je le troje,

Vendar preživo tebi naj pomenja,

Da bodem zvest ti celi čas življenja,

Da serce zate bilo bo, — gorko je.

56

Solznd, — o domovina! mi ok6 je,

De mislim le, oh koliko terpljenja
Prestala si britkč do pomlajenja,

Zadelo kolikero tebe zl6 je.

Plenili Huni so, Avari v tebi,

Lutranstvo uk trosilo zapeljivi,

Je menil Turk pri tvojem bit’ pogrebi.

A ti živiš v slavi neminljivi;

Navdušen pevec kak ti klical ne bi:

Daj gledati mi kras tvoj ljubeznjivi!

Baj gledati mi kras tvoj ljubeznjivi;

Že vsako zoro sveti bolj z lepoto,

V tebi vtihni ves vihar s togoto,

In naj beže brezbožnikov upljivi!

Naj tvoji sini med seboj sterpljivi,

Edini tvojo branijo celoto —

Eatoljško vero, to nebeško doto,

Predragi biser in neprecenljivi!

Voditeljca jim bodi sloga blaga,

Zvijačnost zgine naj spred ravne hoje —
Da gospoduje le pravica, snaga!

V ta namen ti pevec pesem poje;

Naj Večni brani stisk te, o predraga!

Oj domovina, prdsi, serce moje!

57

©j domovina, prčsi serce moje,

Da vedno zvesta bodeš Cerkvi sveti,

Da se ohraniš v spomladnem cveti,

Da ti obličje zorno in bistro je.

Naj narod tvoj ne cepi se na dvoje ;
Je komaj pomlad jela zeleneti,

Te solnce sloge mora gorko greti;
Nezlčg le tujstvu da te v ropne p roj e.

To pevca želje so prav hrepeneče,

So beli venček upa, nezvenljivi,
Zvestčst, ljubezen v njemu se leskeče.

„Bod’ stanovitna kakor Triglav sivi ;

O domovina, kličem ti goreče:

Mogočni Bog te blagoslovi, živi!

Mogočni Bog te blagoslovi, živi!

Naj tebi v milosti stoji na strani,

In verni narod tvoj varuje, brani,

Da zvest je Kirnu, Skali nezrušljivi,

Ne vdaj se, draga, kači prekauljivi,
Novopaganstva strahoviti rani;
Slovenija, keršanska le ostani,

Ce ne, te pogubi njih uk strupljivi.

In zdaj serce ko venček je zveršilo,
Ostane mi do tebe prošnja ena:

Počiva v tebi naj, ko bo vtihnilo.

58

Še v zadnji dobi, bod’ zagotovljena,

Bo tebi, mati, sin zaklical milo:

Bog varuj te, si lepo pomlajena.

E a v n i 1 o.

Bog varuj te, si lepo pomlajena,

Oj očetnjava draga, mi premila!

Ooreče zate serčne so čutila,

Vesel mi glas je tvojega imena.

Ah! naj ti pomlad klije zmir zelena ;
Kočica moja ti bo venček vila,

V spomin ljubezni le ti ga darila,

Jz  raznih cvetek ličnega plemena.

Na — vzemi, prosim, ga v krilo svoje,
Ah 1 sprejmi darček, če-si pomanjkljivi:
Število cvetek v njemu je le troje.

Daj gledati mi kras tvoj ljubeznjivi,

Oj domovina! prosi serce moje, —
Mogočni Bog te blagoslovi, živi!

Cvetlica.

Mil’jone rožic cvete po livadi,

Jim milo soluce uiajnika, prigreva;
Gledaje kinč, ki hrib in plan odeva,
Serco človeško vda se sladki nadi. —

Lete metulji okrog cvetek radi,

Jih mika med, iz glavic ki duhteva;

Ki sladek so pohlepnežem dozdeva,
Mars’kteri cvetki vropajo, ga mladi! -

Pomlad cvetlična tvoje je življenje
Mladost premila! ali, kak lepo klije!
Najterji serce mora omečiti; —

Ti cvetka si, o pazi, da hlepenje
Metulja — zlobe, cveta ne izpije,

O čuvaj se, — ne daj si ga vgrabiti!

& o š lin.

Med veje splazi se gošun zelone,

Iz kterik bistro poželjivo pazi;

Ko človek pride, al žival prilazi,

Po bliskovo na rop se svoj zažene. —

Gorje, gorje! kogar se on oklene
Zada mu smert! — oj žalostni dokazi
V nesrečo strašno vsakdo da zagazi
Nevarnosti iz poti če ne krene.

Gošun je satan, ljuta stara kača,

Zelene veje v ktere rad se skriva,

So slabe knjige, časniki, in družbe; -

Konča jih mnogo strupna ta igrača,
Zapomni si mladost preljubeznjiva,

Ga dušna smert sledi iz te okužbe! -

60

Zastavica.

Perva sem, ki te pozdravim,
Ko zagledaš beli svet,
Mnogokrat ti jaz ozdravim —
In varujem serca cvet.

Ko te tarejo britkosti,

Kmalo se ti pridružim;

Ko topiš se n radosti,

Rada jaz ti zablišim.

Ko se posloviš od doma
Staršev, bratov, in sestric,

Sem med vami jaz brez dvbma
Na vaš serčni pridem klic.

Se poverneš v domačijo,

Ko objameš brez besed
Svoje, — serca govorijo -
Se prikaže tam moj sled.

Kdar obiše žena bleda,
Smert nemila, te s kos<5;
Tudi jaz bom prihitela
Te pozdravit za slovd. —

Le če duša se ločila
Tvoja bo v nebeški kras,
Tje ne bodem te spremila,
Ali veš kedo sem jaz ? —
'VZlOg

Ciganski deček.

(Prosto poslov.)

Ne vem, da kje sem rojen,
Moj sled mi je razhojen,
Sorodstva ne poznam;

Mi zibel svet je celi,

Kjer spavam — osameli
Za dom moj to imam.

Kje serce zdaj je milo,
Naročje, k’ me nosilo,
Predrage mamice?

In oče, kje prebiva ?

Al tugo, radost vživa,
Neznano meni je.

Po zemlji sam potujem
Brez doma; — kjer stanujem
Sem tujec vsim ljudem;

61

Le enkrat smertna sila,

Mi dom bo podelila,

Gomilo hladno, — v<5m. —

Junakovo slovo.

(Prosto po Hoffers Abschied.)

Oj dom predragi, zvezdni žari
Življenje, kri, rad dam ti v dar;
Ljubezni vez me v bdi v boj,

Vez krasna, ljubi dom, s teboj. —

Otroci, žena, hiša, dvor,

So dragi mi, ljubezni vzor;

Ki ljubim jih zvestd, serčnd :

A tebe dom, še bolj močno.

In če po sklepu Božjem bom,
Umreti moral zate, dom!

Na grob naj krasno se vsadi
Drevd svobode naše mi. —

Kaznovana zloba.

(Basen.)

Močnik mački sti vživali
Dokončavši mišji lov —

V miru, — so nikogar bali,
Bil obed je skor gotov.

Pride pa, „nebod’ga treba u ,
Mačicam sovražen ves, —

So priplazi k skledi — sreba
Ven, požrešen velik pes.

62

Mačica zboji se mala,
Zamijavka, odbeži, —

Ali starka — je ostala,
Neboječa govori:

„Proč od sklede se mi spravi,
Močnik zate je preslan !

Ako ne, — dobiš po glavi,

Ce si tudi velikani —“

A namesto zapustiti
Skledo, pes mermra, renči;
Staro mačko odpoditi,

Žuga z ostrimi zobmi.

Starki to se zdi zamalo,

Misli: čakaj pritepin!

Bom ti pokazala kmalo,

Da boš pomnil zlobni čin. —

Zdajci jezna se razširi, —
Zakadi se psu na vrat,

Tačke delajo — vse štiri —
Gobček;—veskervavjetat. —

V kot potisnjen obžaluje
Zdaj cvileči — zlobno slast,
„Kaj som storil? plah zdihuje,—
Nikdar več ne idem krast 1“

Zlobnemu še vsakem činu
Slede: kazen, kes, britkost;
To ti bodi v spominu,

Moja miljena mladost!

Resnic e.

i.

Bogastva vseh narodov,
Povej mi, kje je kvas ?
Po vsi poveršji zemlje
Je zlati polja klas. —

63

II.

Velikrat v majhni več — posodi,
Ko v vel’ki vrednosti leži;

Na videzno nikar ne sodi,

Unanji hliš — ok6 slepi!

Prolog.

(Govorila g. G. Julijani. 1876.)

Pozdravljam te, občinstvo mnogoslavno 1
Zahvale serčne sprejmi tu izraz,

S pohodom svojim ki častiš zabavno
Slovesnost našo, — mi je živ dokaz
Blagote sere; in priča lepo davno
Vipavsko slogo, mili nje obraz;

Slovesnost toraj kaj nocoj pomonja,

Ki s prologom se mojim zdaj pričenja?

Pomlad odgorne kadar svoje krilo,

Itazsiplje majnik svoj prekrasni cvet;

Oglasi v gaji slavček se premilo,

Preserčna radost verne se na svet;

Oko, ki v solzah se je prej topilo, —
Serce otožuo — se raduje spet ;

Saj mila pomlad zmage god obhaja,

Kaduje vso cvetličnega se raja.

A glej! nevihta severna pritira

Nad cvetno pomlad smertni udarec — led,

64

In mladi slavček vmolkne — tožen umira,
Serce ginljivi bil je nanj pogled.

K prijateljem se solzen še ozira,

K slovesu serčno zdihno naposled:

Oj z Bogom bratje! z Bogom domovina 1
Vi mojem sercu vedna dragotina 1 —

Kdo bil je slavček, — je lahko umeti,

Saj tu na odru — mnogokrat je pel;

Bil slavček je Vipavski vedno vneti
Za narod naš, se trudil je vesel —
Mladeneč verli, a v najlopšem cveti
Nemili smertni lok ga je zadel —

Življenje mlado v cvetji je usahnilo,

Serce goreče, ah! mu vek vtihnilo!

Da se spomin nam dragemu ohrani,

Ki bil je bele žene zgodnji plen;

Da grob okinčan v prihodnje znani,

Da slavček ni pozabljen, zapušen:

Le-to, častiti gostje tukaj zbrani!
Slovesnosti nocojšnje je namen.

Doni pozdrav naj Vam v serca globine,
Kojaki blagi mile domovine!