54. številka. Ljubljana, v soboto 7. marca. XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan ive«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemat) za avatro-ogerak« dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec, 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čotrt leta 3 pld. 80 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po U kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni'tvo in upravniStvo je v O.iBpodskih ulicah 5t. 12. D pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Po volitvah.
i.
Gospoda pri „Slovencu" je vsled izida volitve v notranjskih in gorenjskih mestih vsa zamaknjena
v rajsko veselje. Ob jednem pa se zavija tudi v železje in težko kopje auče proti nam, tež, od daneB naprej vas ne poznamo, vam ne damo nikakega par-dona več. Proti vsaki Hpravi, proti vsakemu kompromisu so; krvoločni so do skrajne meje! To pa je prej kot ne upljiv zadnje številko „R mskega Katolika", ki ravno našega „Slovenca" brez usmiljenja obgiavlja. Da bi se dr. Mahniču prikupili, pa ž njim kriče: nikacih kompromisov več! Dobro, ostanite pri tem! Kdo pa bo beračil pri vas za kompromise, mi brez vas lahko živimo, živite pa še
vi brez nas! Ali tukaj se ne pravdamo za vse to, tu naj se reši najprej uprašanje, smete li res tako ponosni biti na to zmago in smete li v istini upati, da bodete radi te zrnato odšle na lastnih nogah stati mogli? Najprej nam dovolite, da vas opozorimo na to, da pri vsaki priliki ne bodete imeli dekorovanega svet-iika pri rokah, ki bi bil ljub vam in uašim Nemcem. Če pa postavite kandidata, ki bi bil ust var j'.mi po podobi Andreja Kalana, sle lahko prepričani, da bi v notranjskih in gorenjskih mestih si jaj no propadel proti dr. Majaronu! O tem nas je prepričal izid zadnje volitve, če hočete, pa poskusite prihodnjič b takim kandidatom!
Poučljivo je, fte se pri tem predočujemo, kako so naši nasprotniki sploh agitovali v posameznih mestih, in kdo je posebej agitoval za nje. Oglejmo si najprej Postoj i no. Tukaj se je javno pred svetom bratil kandidat katoliško-politične stranke z nemškim „liberaleem" gospodom dr. Deu-ora, ki mu je prignal na volidče najmanj trideset glasov. Da v sili naše katoliško politično društvo tudi liberalne muhe je, to se jo v Postojini pokazalo. Dr. Deu, ki se poti za kandidata našega katoliško-poli-tičnega društva, je vsekako podoba, katera se mora na steno pribiti, karakteristična, prekarakteristična tudi za našo nemško stranko, ki se jo tako poni žala, da je postala strežaj našemu katoliškemu pu-
Nedeljsko pismo.
Volilni valovi so se polegli in izinoj razburkanega morja pri plavali so na obal naši poslanci, mej njimi pl. Globočnik, kakor da ga je znana Jonasova riba vrgla na kopno. Klerikalni generalni Štab, ki je neprestano bil ua nogah, ima zopet počitek in je v četrtek zvečer v Poljskih ulicah, v hiši rokodelskih pomočnikov, praznoval svojo zmago. Bili so izredno Zidane volje, proslavljali so uzorm-ga poslanca Globočnika in brezmejne zasluge posamič nih članov, mej katerimi se lesketajo liki zvezde nepreimčuice: Kalan, ŠusterŠič, Prosenc, Žitnik, dr. Deu iz Postoj i ne, slavni dr. Schafter iz Ljubljane, Obreza z Vrhnike, trgovec in ž-jaujeproda-jalec Dolem, dekan Mežnarec in kapelan Lavrenčič iz Krauja, Mally iz Tržiča in drugi taki in jednaki veleznameniti možje, ki sploh pripadajo zjedinjenim klerikalcem in uemškutarjem.
prašna zveza je to, katera pozivlje narodno atoletje; na junaški mejdan. Odrekati se jim ne more čilosti./Čili so morda celo preveč. Kdor po noči, kukonr se je dogajalo v Kranji, leta ob jeduajsti uri fie odt hiše do hiše, stiska tu nadobudni vdovi nežno
litičnemu društvu! Tukaj sta se srečali dve duši, jedna druge vredni! Čestitamo na obe strani!
Podajmo se na Vrhniko. Kaj bi bil tam kandidat katoliškega političnega društva opravil, da mu ni priskočil na pomoč slavnoslavui Karleto ObresaV Ta gospod, ki do sedaj še ni ud katoliškega političnega društva, se je ua vse kriplje pehal za Vrhniškimi volile*, in pl. Globočnik se mu ima zahvaliti vsaj za dvajset glasov! Mi ne vemo, se li ima katoliško-politično društvo bolj sramovati takih zaveznikov ali pa naša nemška stranka, da ima tako značajne ude! To je gotovo, zadnja volitev v notranjskih in gorenjskih mestih je sijajno dokazala, da naša nemška strauka nikacega vodilnega načela več nema in da tiči — hvala Bogu — v popolnem razpadu! To tolažilno zavest, če druzega ne, smo si pridobili iz te volitve! » Kako se je agitovalo v Idriji? Radi priznamo, da se je to starodavno mesto Častno držalo. Naši pesimisti v Idriji niti na deset glasov računali neao. In kako neznatna je večina, katero si je pl. Globočnik priboril in sicer zopet a pomočjo nemčkutarjev, katerih je vsaj petnajst zanj glasovalo. Pa niti Nemci bi gospodu pl. Glo-bočniku ne bili pripomogli do zmage, da ni prišel v zadnjem trenutku g »spod Srečko Stegnar na površje, da je s svojim uplivom rešil, kar He je rešiti dalo. Radovedni smo, bode li gospod Srečko Stegnar tudi takrat v Idrijo romal, če bode nem-škutarska vlada priporočala ubogim knapom nem-šbutarskega kandidata?
Podajmo se v Kranj. Tu je bil glavni steber pl. Globočnikove kandidature nemškutarski trgovec France Dolenjec. Mož je sicer slovesno obljubil, da ne voli, konečno pa se je vaedel na svojo besedo, ter ni samo volil, temveč je tudi strastno agitoval. Njemu ima kandidat katoliškega političnega društva hvalo dajati vsaj za dvajset glasov. Kranj je znamenit tudi zategadelj, ker je tja odposlala še celo kranjska hranilnica svojega agitatorja, ki je neumorno deloval za pl. Globornika! V tem mestu je tudi vladni zastopnik javno za pl Globočnika deloval. Iz gotovega vira vemo, da je nemški okrajni glavar poklical pred vsem davkarja viteza Frankena —
roko, oudu se na pol razcveteli in zarudeli gospici dobrika ter jej „sub sigillo" i/.vabi obljubo, da bod-i z vsemi možnimi in nemočnimi, ali vsaj ne baš pravilnimi načini uplivala ua soproga, brata ali pa sorodnika, ta je čil dovolj. Meni se le čudno zdi, da takih gospodov ni veliko videti sicer. Ali se jim gorečnost za dušni blagor svojih kosmatih in ostriženih ovČic vzbuja le ob volitvah, „par odre du Mufti", ali jim pred volitvami iu po volitvah njih vest in stanovska dolžnost zaukazuje kolikor toliko nebrižnosti ?
No, sedaj bili so „urnih krač". Švigali so sem ter tja, kakor štrigaliee in njih upliv ua ženska srca in krila bil je tolik, da so n. pr. v Kranji počivale vse kuhaluice in gospodje, ki so le nekoliko pod „šlapo", opoludne neao imeli niti obeda, v Škofjiloki pa so uekatere tercitalke začele brusiti burklje, da bi ž njimi pobile vse one „brezverce", ki se predrznejo nasprotovati „gospodom".
Bili so zares hudi duevi. Z lece švigale so strele na liberalni svet, kapelani korteševnli so na vse kriplje, lagali in mamili, da se je kar kadilo, vino teklo je z miz, golaš del se je kar na pipo in kmetski voldci že dolgo neso pušili toliko vir-žink, nego baš o volitvah. Najceneje izhajal je pri tem g. Klun, kajti bil je jednoglasno izvoljen, a
Krškega spomina — ter mu o volitvi povedal svoje mnenje. Vsled tega prišli so vsi davčni uradniki od zadnjega praktikanta do gospoda davkarja k volitvi, in glasovali so vii za kandidata ^katoliškega političuega društva. Kako so agitovali \lrugi go-Bpodje, o tem je bolje, da molčimo!
Kar se tiče Škofje Loke dobil je ondi pl. Globočnik samo deset nemškutarskih glasov. Glavno agitacijo pa je prevzel nunski Bamostan, ki si je vedel pomagati s svojim ravnokar nakupljenim gradom Ta grad hočejo matere nune prezidati, in pri tem bodo dobili Loški obrtniki obilo dela. Te obrtnike so dobile matere nune vse na svojo stran, ker so vsakemu, ki se je pričetkom branil pl, Globočnika voliti, zagrozile, da pri „gradu" niti najmanjšega dela dobil ne bode. Taka agitacija je nekoliko divja, pa je tem uspešneja, ker je v takih mestecih vsakdanji kruh prva skrb! Loški volilci so torej opravičeni; graja zadeva le tiste, ki s takim orožjem v agitacijo posezajo!
O Tržiču ne bomo mnogo govorili. Ondu dobil je kandidat katoliškega političnega društva vsaj štirideset nemškutirskih glasov. To je tako gotovo, kakor je gotov amen v očenaši. Tu naj še kdo pride, ter uaj nara na utega trobi, da so volili pl. Globočnika pristni ^katoliški" možje! O gospodu državnem poslancu pl. Globočniku ne vemo, je li u I katoliškega političnega društva ali ne, za gotovo pa vemo, da je dobil večino le po neniškiifarjih in prisiljenih uradnikih !
Istotuko bilo je v Kamniku. Netnškiitarja Fischer in dr. Binder privlekla sta na volilšče vsaj dvajset glasov. To je fakt, ki ne vsak hip dokazati da. Če bi pl. Globočnik pristopil v parlamentu k sjedinjeni nemški levici, bi se mu ničesar očitati ne moglo, ker ga je nemškutarska klika do zmage privedla! Le mimo grede omenjamo, da je v Kamniku uradništvo pri okrajnem glavarstvu iu pri davkariji kakor jedeu mož glasovalo za kandidata katoliškega političnega društva. Kaj hočemo govoriti o močeh, ki so to prouzročili! Vsak \o, pri čem smo, čemu bi torej javne reči na široko razkladali ?
V Radovljici je vseh dvajset nemJkutarjev glasovalo za pl. Glohočknika in to z velikim nnudu-
ves njegov račun pri Ferlinci iznašel je par šestič pod pet goldinarjev.
Ko premišljam, kako se je delovalo pretekle dni, obhaja me skoro karja polt. Takozvani liberalci, ki smo pa še vedno premalo liberalni, da o radikalnosti niti ne govorim, slikali so se vernikom kot pravi pasjeglavci, ves klerikalni stroj je puhal s polnim parom, „subin-telligitur": z lažmi, obrekovanjem in summčeniem. Za vse to pa gospodje neso dosegli druzega, nego da so pokazali svojo skrajno podlo taktiko in preverili slednjega, da s tacimi življi ni nobenega pogajanja, ker se z licemerstvom in z elementi, katerim ugaja vse.ko sredstvo, nikdar pajdaši li ne bomo. Mi držimo narodni prapor visoko, iu čutimo, da ima sedanja zveza nemškutarstva in klerikalizma isti pomen, kakor v Jurčičevem „Tugomeru".
Hvala Bogu do komolca, da so volitve pri kraji, hvala pa tudi, da je začel pihati topli jug in preganjati zimo, ki nas je toliko časa tlačila ualik klerikalno-nemškutarski mori. Par dnij čutijo ae vsaj po dnevu že pomladanske sapice, sneg polagoma gine in ščinkovci in ščinkovke začeli so žvrgoleti že nekoliko dnij pred sv. Gregorijem, ki Re v pra-tiki s tičem slika in pričenja takozvauo kmetsko spomlad.
šenjem. Istotako, kakor v Kranji, poklical je tudi glavar Kaltenegger davkarja k sebi, ter mu na srce pokladal, tako se ima voliti. Da so potem vsi davčni uradniki, kakor jagode v molku k volitvi prišli, in vsi za kat^jijafa katoliškega ppjjfičnega^ druStva glasovali,* temu Je raj" prav čiste? pjC mj čudimo.
Čemu smo vse fo navedli V Samo zategadelj, ker s«1 „Slovence" sedaj bdha, kakor da je s pl (11«.hm-nikom prodrlo katoliško-politično društvo. Večja nerespjca^ se še ui nikdar zapisala. Da se volitve neso udeležili naši Nemci, <Ja niso upjjvali okrajni glavarji, bj bil gospod vladni svetnik sijajno propadel, in naj bi ga bil 'pred volitvijo sam doktor Mahnič desetkrat blagoslovil. Poskusite kandidovati pristnega „katolika", pa bodemo videli, koliko glasov bode dobil, če so proti njemu prvič duhov-ščiua, drugič vlada, in tretjič nemškutarji. Če je taki koaliciji nasproti dobil kandidat „Sloven-skega društva" 2(J0 glasov, je to manjšina, kakor bi je pl. Globočnik nikdar dosegel ne bil, če neso zanj glasovali nemškutarji in politični uradniki! Iz tega pa izvajamo, da se gospoda pri „Slovenci" brez potrebe napihuje in da nema najmanjšega uzroka, če udriha po kompromisu! O tem pa prihodnjič!
„Rimskomu katoliku" namesto odgovora.
„Diligito ver,Utoni, tilirtin Dri!*
Dr. Mahuič piše v svojem ,Rimskem katoliku" 1890. i., na strani 405. doslovno:
p/daj oglejmo si nekaj posameznih točk Li udno r jevega krščanstva!
Kake pojme ima o veri sploh! Vera mu je nejasen čut, plod razgrete domišljije, katera zanese človeka v svet, ki ima z resničnostjo prav malo skupuega. V duhu, ki je zavzet od verskega čuta, ni treznosti, niti razumnosti. Razume se po tem takem, da vera je le za nevedne, tope ljudi, nikar pa za trezne raislitelje. Zatorej pojema vera v isti meri, kakor raste omika. Vera in veda se mej seboj izključujete. Današnji verski indiferentizem izhaja iz narodno gospodarstveuega napredka, kateri orao-gočuje, da postaja prijetniše na zemlji! Zatoraj trdi naš tilozof, da vera ima le izposojeno moč — die Macht der Religion ist etoe erborgte, — moč, katero dobiva od javnega mnenja, od javne zavesti! On je prepričan, da bi zamogla sistema socijalnih dolžnosti tudi neodvisna od vere, imeti veči upliv ua razvoj človeštva, uego kakorkoli verstvo l"
Dr. Lindner pa piše v svoji knjigi „Enevklo-padisehes Handbuch der Erziehuugskunde", na strani 720. doslovno: „ln der Erziehung wirkt die Ueligion als oberste Autoritat, welche durch die Veranstaltungen des religiosen Cultus Uber alles Irdiscbe gehoben und durch die Beziehung auf Gott als ihren Mittelpunkt gegen jed- AbuUtzung ge-schtitzt wird. Diese A u t o r i t. ;i t ist die Grundlage fiir die s i 111 i c h e Lebens-fiihrung und fiir die nachmalige E n t -wicklung des Charakters, indem sie ar. der Stelle des unpersonlichen Sittengesetzes und der subjeetiven ethischen VVerthschiitzung die Ge-bote Gottes, als einer Persbnlichkeit Btellt, die von
Veseli se človek, ko začuje prvikrat ščinkov-čevo petje, naznanilo mladoletja. Zalo so ščiukovci zelo v čislih, osobito pa oni, ki znajo „ta dolgo". Po nekod pa imajo tudi v tem oziru svoje pojme. V Žužemberku ščinkovec ni prav nič priljubljen. Na pustni torek je nosil nekdo kletko s črnim ščin-kovcem okolu iu ga ponujal na prodaj za majhen denar. Dasi je našteval vse ujegove lastnosti iu zatrjeval, da je ta ščiukovec že „ta dolgo" pel, od-slavljali so ga vender povsod iu niti pred farovžem samim ui našel milosti. Ubogi ščinkovec, ki ga nikjer ne marajo! Smili se mi in rad bi mu potresel, če ne druzega, vsaj malo soli ua rep. No, česar jaz ne morem, storili bodejo morda usmiljeni ljudje v Trebnjem in to je za inilosrdnega človeka, kakor sem jaz, tudi tolažba.
V ostalem pa me je postni čas močno vzel. r rod 11 ustom bil sem še nekako ponosen, a sedaj vidim, na kako nizkem klinu je velik del človeštva. Dandanes začenja človek stoprav pri penzijonistu in kapelanu. Za njima ni nekoliko kilometrov nikogar, potem še le pride po vrsti ostali svet, kolikor ga je klerikalnega, trcijalke z burkljami in nemškutarji s svojim čruo-rudeče-žoltim želodom! Lepa Lovaršija! 8.
der hochsten Autoritat getragen wird. John St. Mili in seinem berubnoten Essar „Ueber Ueligion" |st allerdjngs der Ansicbt, dsss diese Macht der Reljjjon eine erfcorgte, sej, jndgni jig ejgentjjcjj guf den Einfiusg der grste^n Eipjjfucjig Ujid auf jeuep der allgemejnen Anerkennung gevvisser ^ehren (Jurph die ofTeiitJicfie Meinung zijrijckzufiihren sei. Er (John St. Mili) behauptet niimlich, ,dass ein Syn|;em socialer Pflichten, vvelches die3 Menscbheit Bich aneignen mocbte, sejbsf unabhangjg von der Relipon, mit demselben Erfolge von Kindheit auf, eingeptlanzt vverden konnto und diesen Erfolg in yiel grosserem Masse haben wttrde, a|s jrgeud eine Lehre ihn gegenwartig hat.1*
„Rimski katolik" piše na strani 409.:
„Da mu (dr. Lindner-ju) niso tudi redovniki pri srci, se mora pač razumeti samo ob sebi."
Dr. Lindner pa piše v svoji navedeni knjigi, stran 443.:
„Die Benedictinerkloster waren zur Zeit der Vblkeiwanderung Zufiuchtstatten nicht bloss der Kunst und Wissenschaft, sondern auch der Arbeit und des Gewerbefteisses — — standen doch ihre Pforten Rechen und Armen, Freien und Knechten, Grossen und Kleinen, Geistlichen und Laien be-standig oflen. Und ro wurden sie in einer Zeit ali-gemeiner Verwilderung und bestiindigen Wnffen-gerasBels zu eigentlichen Cultur-Mittel-puukten — .u
nDie Fraociskaner insbesondere vvaren durch ihre volksthiimliche Lehrart, sowie durch die aus ihrem Orden hervorgegangenen neuen LehrbUcher sehr beliebt — —."
„Ausser diesen Bettelorden sind noch zu nennen die Pramonstatenser und Cisterzienser, welche besonders in Ostdeutschland fiir die Cul-tur t ha ti g vvare n."
.Rimski katolik" trdi na strani 410., da se dr. Lindner klanja Rousseau-ovi teoriji o primitivnem živalskem stanji
Dr. Lindner pa piše na strani 541.:
„Die Haltlo8igkeit dieser Grundansicht vvurde Bchon durch die Philosophen Hegel und Kant auf-gedeckt. — — Kurz gesagt, die Naturgemiisaheit als regulatives Princip des mensehlichen Verhaltens iiberhaupt und in der Erziehung insbesondere be-zieht sicb nur auf die Wahl der Mittel, die der Mensch zur Eneichung seiner Zvvecke wablt, keines-wegs aber auf diese Zvvecke selbat."
„Stran 748.:
„Rousseau's Irrthtlmer sind die Folgen seines einseitigen philosophischen Standpunktes."
„Rimski katolik" trdi na strani 411., da taji dr. Lindner prostost volje.
Dr. Lindner pa piše na G2. strani:
„Unter allen Gegenstanden asthetischer Werth-achatzung rageu die Erscbeiuungen mensehlicber VVillenstreiheit unvergleiehlich hervor."
Ravno tako lepo piše dr. Lindner „0 krščau-stvu" in ravno tako grdo ga obrekuje dr. Mahnič zaradi tega v svojem „Rimskem katoliku".
p Kunski katolik" piše stran 412.:
„Na podlagi te trditve nam pridiga dr. Romih, da duhovnik, ki se ni posebe učil metodike nove iole, je nespesoben za učitelja v narodni šoli. In ker se bogoslovci ne uče" metodike v navedenem smislu, sledi, da do danes ni dalo d u -h o v s t v o ljudski Šoli niti jed nega Bposobnega učitelja."
Prosim, naj pogledajo dobrohotni čitatelji, ali se kje v mojem odgovoru nahaja slično, povsem nelogično izvajanje. Morebiti ne bode odveč, ako omenim, da je po mojem predlogu sklenilo o svojem času „Ptujsko učiteljsko druš vo" razpisati nagrado za najboljši spis, ki bi ocenil Slomšek-a kot pedagoga. _
V obrambo svojega nekdanjega ačitelja, o katerem sem prepričan, da se ni uikedar iz verskih resnic norčeval, navedem še sledeče: „Rimski katolik" sicer očita na str. 413. dr. Lindner-ju, da ae je leta 18G9. posmehoval papeževej nezmotljivosti. Posito, noa coneoHso, da je duhovnik, prijatelj dr. Mahničev, nekdanji učenec Lindnerjev, resnico poročal, moral bi vender dr. Mahnič kot promoviran doktor bogoslovja pač vedeti, da se je verska dogma o papeževej nezmotljivosti razglasila fte le 18. julija 1870. 1.
Komentar o dr. Mahničevi učenosti in o njegovem značaji i.aj si razsodni čitatelj sam napravi.
S takim človekom je daljša polemika nepotrebna in brez pomena.
Krško, dne 20. februvarja 1891. 1.
iik »Zavete gjov. uCit. druitev.
Politični razgled.
V Ljubljani, 7. marca. JJršftvnozborske volitve*
Najvažnejši dogodek zadnjih volilnih dni, po mladočeških zmagah;' je volitev na Dunaji.' Onemoglost nemškoliburaloe stranke pokazala se je zopet, kakor pri volitvah v kmetskih občinah nižje-avstrijBkih. Izvoljeni so nekateri antisemiti, proti katerim je strastno agitovalo liberalno časopisje, kakor n. pr. Schueider, (imenovan Dunajski Cati lina) z 3570 glasovi. Dr. Pattai, dr. Gessmau. Antisemiti, ki so dozdaj imeli samo dva zastopnika, pridobili so koj prvi dan Štiri sedeže, za štiri mandate pa bode ožja volitev jutri, to je: Dr. Lueger, ki je dobil 1677 glasov je v ožji volitvi z Ger-hardom z 1099, princ Liechtenstein z 2978 glasovi proti d r. K r o n a w e 11 r u z 2733, profesor Warmuth z 1547 proti liberalcu Wra-betzu z 1522 glasovi in antisemit Hauk z 2686 gl. proti liberalcu Matscheko z 2606. Kakor se vidi imajo vsi štirje liberalni kandidatje po manj glasov nego njih nasprotniki in je prav malo upanja, da zmagajo pri ožji volitvi. Od 203 do včeraj znanih volitev je : 66 nemških liberalcev, 32 Poljakov, 28 Mladocehov, 13 Slovencev, 9 Staročehov, 4 Cehi (divjaki), 8 Rusinov, 16 klerikalcev, 1 nemški konservativec, 12 antisemitov, 7 nemških nacijonalcev, 2 Uumuua, 1 fevdalec, 1 član srednje stranke ve-licega (»osestva.
Jutri voli Tržaška okolica in nekatere trgovinsko zbornice. Ne dvomimo, da si bodo Slovenci Tižaške okolice osvetlili lice in podrli s slovensko poštenostjo silno nasprotno agitacijo.
JSbV9VOljeni državni zbor sešel se bode prve dni bodočega meseca. Adresna debata   končala  se   bode  do  srede   meseca ajirila potem se bode predložil budget in pa novi davčni provizorij.
Staročehi v pasivnosti.
Iz Prage se poroča, da so pod predsedstvom Zeithammerja imeli Staročehi shod, na katerem so sklenili, da se popolnoma vzdiže vsake aktivne politike. Staročeška kandidata za kujičijako zbornico sta odstopila. Pri ožjih volitvah v Pragi so staročeški kandidatje (mej njimi tudi dr. Rieger) se odrekli vsaki kandidaturi iu se je to prijavilo staročeškim volilcem. Izjava, katero jirinašajo staročeški listi, pravi, da reški narod zdaj odobruje drugo politiko, nego je bila ona, katero so trideset let tirali v narodnem delu osiveli možje. Zatorej odstopijo, j>rej)ušča;oč novi stranki, naj se jmskusi. Izjava izreka nado, da bode narod morda kmalu zopet potreboval pomoči Staročehov. (?)
Krvavi izgredi pri volitvah.
Pri volitvi v mestu Kolomea v Galiciji prišlo je do krvavih izgredov. Jeden židovski volilec bil je zaboden, več ž dov pa ranjenih. Kmetje hodili so po ulicah in napadali ž'de ter |>obiiali okna pri židovski h hišah. Židovske prodajalnice 80 vse bilo zaprte. Voljen je bil dr Mor h.
Revizija potnih listov, kakor je bila dozdaj običajna na meji mej Av.^tro-Ogersko in Serbijo odpade popolnoma od dne 13. t. in. počenŠi, ker je Dunajsko ministeratvo pritrdilo predlogom, kateri so bili stavljeni od srbske strani. Na Hosenski meji pa ostanejo v veljavi današnji odnošaji.
Viiitnje države.
Ministernke spremembe v It ust j L Če se sine verovati „ Kreuzzeitung" se bodo godile nekatere spremembe v ruski diplomaciji. Giermi nadomestil bi veleposlamk v Parizu baron Mohrenheim, in vele|ioslanik knez Lobanov na Dunaji prev/el bi ministerstvo notranjih zadev. Jeli to resnica, ali le brumiia nemška želja, pokazalo se bode kmalu.
li'u mu nttki škofje v Makedoniji, Kar se je posrečilo Bolgarom, to bi zdaj rada, dosegla tudi Rumunija, da se namreč nastavijo ru-muiiHki škofi v Makedoniji. Kakor se poroča, se v Carigradu b»š ne protive tej žehi, da ne ustanovi rumunska škofija v Makedoniji z romunskim cerkvenim jezikom. Porta bode že zarad tega podjurala to željo Romunije, da postavi protitežo bolgarskim in srbskim prizadevanjem. Bode li pa izvršitev te želje za mir v deželi uspešna, to je jako dvomljivo
Novo rmnuiisho ministerstvo se ie predstavilo zbornicama. V obeh zbornicah razglašena ministerijalna izjava pravi, da bode novo ministerstvo glede vnanje politike se držalo istih načel, kakor dozdajno. Senat se je zaključil do svode. V zbornici je bila vsled jzjave živahna debata, ter se je izrekla  graja novemu  kabinetu z 77 proti 69
Dalje v prilogi.
f
■ I l
glasom. General Florescu ae je izjavil, da bode ob* vestil kralja o tem sklepu. Zbornica so bode bržkone takoj razpustila.
Francoska mborntca ▼sprejela je prvih sedem Članov načrta za kredit 6 milijonov frankov, da se zlajSajo davki malim posestnikom, poškodovanim po hudej zimi. Finančni minister predlagal je samo 3 milijone. Debata se nadaljuje v ponedeljek.
Novo ministerstvo v Norvegiji seje sestavilo tako le: Steen, predsedstvo in finance; Rysom, javna dela; Wexelson, pouk; Quam, pravosodje;   Konov,   notranje  zadeve;   Holst, deželna bramba. Vsi člani pripadajo liberalni stranki. Italijanske kolonije v Afriki.
General Menotti Oaribaldi podal se je po naročilu italijanske vlade v Masavo, da tam, na lici mesta prouči uprasauje ustanovitve kolonij v Korenu, Asmari in v bližnjih pokrajinah. Te kolonije imele bi vojaško organizacijo. Grof Antonelli, ki je srečno dovršil svojo misijo pri kralji Meneliku, vrnil se bode skoro v Italijo.
Vstaja v Cfitle.
Zadnja poročila potrjujejo, da se boj mej posamičnimi strankami bije z veliko krutostjo. Predsednik Balmaceda ima baje 30.000 mož za se.
Dopisi.
Iz Kofttmijevlce 4. marca. [Izv. dop ] Ljudsko številjenje ali, lepše rečeno, popisovanje je končano! Marsikateri vzdih se je porajal v prsih narodnjaka — poštenjaka, naj si že bode glede nesrečnega občevalnega jezika ali pa glede omahljivih narodnjakov, narodnih in potuhnjencev in končno glede nezanesljivih ljudskih Številarjev ali bjlj imenitno rečeno „komisarjev " !
Tudi z vso pravico! Kajti marsikdo je v popisni poli upisan za Nemca, akoravno je trd Slovenec in nemške govorice niti besedice ne razume! Osobito velike nepravilnosti so se nam dogajale na jezikovnih mejah in nič manjši ne tudi tu ter tam v osrčji naših pokrajin! Kaj zanimivo bi bilo, če bi se vse bepoatavnOBtl vestuo nabrale in do pičiee obelodanile! To bi bila lepa podoba, katera bi nam kazala, kako se tu pa tam trguje s Slovenci, kako se narodni dobrikovci čez noč pretope v pristne Nemce; kako se slovenski hlapci in dekle pretvarjajo v nemške Mihelne in Uršelne itd. Angleška mašina, ki iz starih dela mlade, je proti eskamotaeiji pri popisovauji prava pravcata ničla!
Toda v našem sodnem okraji pa upam, da se je popisovanje postavno in pravično vršilo, ker smo imeli za komisarje same domačince !
Sicer bi ne bilo uemogoče, da so tudi ti domači komisarji kakšno „tajč-pokveko" upisali za pristnega Nemca, misleč si, ,, i kaj pa je za to, če je jeden več ali manj j"
Da se pa o njih zauesljivosti lahko dvomi, kaže že to, ker so vse popisne pole izpolnjevali nemški, meneč, „slovenski natisneu tekst je le bolj za parado iu pa gospod šef so nam tako naročili, da bo vse bolj gladko!" O ti presueta glndkost, blagrovan izrodek političnih Slovencev !
Pa, ka! or se govori, so ti naši domači komisarji šli baje še nekoliko naprej, bržkone „par ordre de Mufti!" Oni so neki vse od nekaternikov slovenski izpolnjene pole uničili iu mesto njih napravili nove, v katerih so dotične rubrike izpolnili z blaženo nemščino! No, če je to resnično, potem bn-demo pa te gospode o svojem času z imenom povabili na „likof!" Tako početje je nepostavno in dotična oblastva mi bodo še hvalo vedela, da se no-postavnosti objavijo. O tem se hočemo torej še bolj vestno informovati in še le potem pisati več. Kes, da je marsikaj odpustljivo radi tega prepetega zaslužka in kruhka, a tako daleč se pa vender le ne smemo spozabiti, da bi za ubogi groš, za nasmeh-Ijaj službodajuika teptali po svojih narodnih svetinjah I
Narodu slovenskemu!
V slavnostnih dneh 29. in 30. ržnega cveta leta 1889., ko smo odkrivali spomenik Valentinu Vodniku, začetniku pesniške književnosti slovenske, oglašala se je živeje negoli kdaj misel, da bi se takisto postavil spomenik največjemu pesniškemu geniju, kar jih je doslej rodila zemlja slovenska, pesniku, čegar dela ponosno prištevamo najizbor-nejšim proizvodom vseh narodov, ljubljencu našemu Frančišku Prešernu 1
Razpravljati ni treba posebe, kaj je Prešeren nam, niti kaj bode zanamcem: ime Pre-
šernovo je z neizbrisnimi črkami zapisano v zlati knjigi pesniškega in občekult urnega razvoja našega!
Takemu veleumu veličasten spomenik! Za deset let hočemo slaviti stoletnico Prešernovega rojstva — postavimo mu tedaj vidno znamenje, katero še poznih let pričaj domačinu in tujcu o ljubezni in zahvalnosti naši!
Živo uverjen, da bode ta poziv odmeval v vseh srcih slovenskih, katerim je do narodne časti, ukrenil je pomnoženi odbor .Pisateljskega podpornega društva", da prične nabirati doneske za Prešernov spomenik. S prijazno prošnjo se torej obrača do vseh slavnih društev in zastopov, do slebarnega rodoljuba po deželah slovenskih, izkratka, do vsakogar, komur je drago ime Prešernovo, naj nam z blagovoljnimi doneski pomaga uresnič ti častno namero in tako zajedno vredno poravnati dolg slovenskega naroda do najboljšega pesnika svojega! Zlasti upamo, da se bodo čitalnice slovenske na besedah in veselicah svojih često in drage volje spominjale spomenika Prešernovega!
Troški bi bili vsekakor znatni, vender je podpisani odbor uverjen, da bode tolikrat izpričana požrtvovalnost slovenska vzmogla potrebno vsoto in omogočila praznovati stoletnico Prešernovo tako, kakor si je lepše ne moremo misliti!
Rojaki slovenski, na delo tedaj! Vsakdo skrbi po svojih močeh, da se o stoletnici Prešernovi vzdigne Bpomenik, o katerem bodemo rekli ponosno, da ga niso postavili posamičniki, nego vesoljni u ti r o d naš prvemu pesniku svojemu!
Doneski naj se blagovolijo pošiljati „Pisatelj skemu podpornemu društvu" v Ljubljani.
V Ljubljani, dne" 8. svečana 1891. leta. Dr. Jožef V o š n j a k,
predsednik.
Anton F u u t e k, Simon R u t a r,
blagajnik. tajnik.
Fr. Leveč. Fr. Orožen. Ivan Tomšič. Audrej Zumer. odbornik!.
Jožef Apih. Anton Aškerc. Anton Bartl. Dr. Karol vitez Bleivveis. Dr. Fr. Celestin. Martin Cilenšek. Jožef Cimperman. Dr. Fr. Detela. Peter GraBselli. Simon Gregorčič. Fr. Hauptmann. Ivan Hribar. Fr. Hubad. Dr. Benjamin Ipavec. Janko Kersnik. Dr. Fr. Kos. Dr. Gregorij Krek. Dr. Ivan Mencinger. Dr. Matija Murko. Ivan Murnik. Vatroslav Oblak. Rajko Perušek. Luka Pintar. Maks Pleteršnik. Dr. Lavrencij Požar. Dr. Tomaž Romih. Ivan Scheinigg. Henrik .Schreiuer. Andrej Senekovič. Dr, Jakob Sket. Vekosiav Spinčie. Luka Svetec Jožef Staro Ivan S te k lasa. Jožei Stritar. Dr. Kari Štrekelj. Ivan Sobic. Fr. Suklje. Dr. Ivan Tavčar. Dr. Pavel Tur-ner. Anton Trstenjak. Matija Valjavec. Fr. Wies-thaler.   Ivan Vrbovec.   Dr. Jeruej Zupanec.
Domače stvari, ■ini ■■■■■■
Dr. Fran vitez Miklošič f.
D«nes opoludne došla nam je z Dunaja brzojavna vest, da je preteklo noč vsled kapi umri veleslavni uaš rojak gospod dr. Fran vitez Miklošič, umirovljeni profesor slo-vauBkib jezikov, član gospodske zbornice, odlikovan z raznimi redi in član izredno mnogih učenih društev. Kdo iu kaj je bil pokojni Miklošič, je čitateljem našim itak znano, ker se je življenje njegovo, kakor vsa njegova dela obširno opisovalo v našem listu, osobito povodom njegove sedemdesetletnice, katero smo dne 2. septembra 1883. 1. praznovali v njegovem rojstveuem kraji, v krasnem Ljutomeru, katerim povodom so se obširno ocenjevale ogromne zasluge njegove za slovansko jezikoslovje iu za vedo Bploh.
Miklošič bil je orjak učenosti, svetovno slaven mož, ki je z vsestransko, fenomenalno učenostjo združeval uprav jekleno delavnost in spisal toliko učenih del in razprav, da se bode ime njegovo vedno svetilo mej učenim svetom. Nedostaje nam prostora, da bi danes spisali obširneji nekrolog veleslavnemu pokojniku, čegar smrt bode po vseh slovenskih in slovanskih pokrajinah vzbudila globoko žalost. Pridržujemo si torej, da prihodnjič napišemo podrobneji nekrolog slavnemu pokojniku v spomin.
— (Včerajšnji .Slovenec") natveza svojim potrpežljivim čitateljem novico, da so se Majaronovi agitatorji trudili dobiti Tržiške Nemce na svojo stran. Gosp. dr. Majaron, ki je Šele sedaj zopet začel čitati „Slovenca", pooblašča nas izjavljati, da mu takšen trud njegovih „agitatorjev" nikakor ni znan in bi mu tudi nikedar ljub ne bil. — Sploh povemo „Slovencu" to-le: Kadar boste dokazali, da je g. dr. Majaron ali kdo njegovih prijateljev konferiral z drom. Deu-om, dr. Schafferjem itd., kakor je to storil gosp. pl. Globočnik, potem imate pravico očitati mu nemške glasove (katerih niti dobil ni), prej pa ne!
— (Iz Postojine) se nam piše: „Siovenrc" je zagazil v trditev, da se je tukaj pri nas za dra. M a j a r o n a agitiralo z nemško šolo. To pa je jedna izmej tistih kosmatih laži j, s katerimi je gla« Bilo Ljubljanskih pobožnjakov sploh postopalo proti kandidatu naših tržanov. Nemške šole mi sploh ne zahtevamo, a najmanj bi je mogli zahtevati od dra. Majarona, čegar načela so nam v tem pogledu prav dobro znana. Možje, ki stoje naši občini na čelu, zbirajo le denar, da bi v trgu postavili veliko šolsko poslopje, da bi Postojina in Notranjci dobili šolo na širši podlagi, uego je sedanja, več nego štirirazredno šolo, ali kako obrtno šolo. Na volilnem shodu dr Majarouovem je naš velezaslužui sotržan g. Kraigher naglasa! te naše težnje iu omenil, da bi se na taki višji šoli lahko učil nemški in laški jezik kot učni predmet. Več se o tej stvari ni govorilo ni prej ni slej in zlasti ni se videlo nikomur, da bi agitiral za dra. Majarona, češ, on nam pridobi nemško šolo. To bi bilo sploh jako slabo agi taci jsko sredstvo za naše nezavisne tržane, kateri so ravno v četrtek, oddavši svojo glasove za dr. Majarona, pokazali, da so res narodni in zavedni. Nasproti pa bi mi lahko katero rekli o tem, kako je tukajšnji kapelan strašil z „antikristom", s „smrtnim grehom", z „velikonočno izpovedjo," z „velikim zvonom", katerega bode zvoniti pustil i. t. d. — ali gabi se nam v dnu duše, če na takšna sredstva le mislimo!
— (V Ptujski veliki skupini) kmetski volili so 4 okraji: Gorujeradgouski, Ljutomerski, Ormoški in Šmarijski svojega dosedanjega odločnega poslanca dr. Gregor ca jednoglasno. Št Lu-nartsketnu je podobno veselje zabranil nemškutar-ski Gollob, izvoljen v sv. Trojiškem trgu, Ptujskemu nekov „bauernvereinler" — ta dva sta glasovala za „kmeta" Braškota, — Rogaškema pa prisiljen Nemec, ki jo volil Foreggerja, ki pa je torej že voljen jednoglasno. — Vseh drugih 348 glasov dobil je dr. Gregorec.
— (Iz Trsta) poizvemo, da je proti N a-bergoju silna agitacija. Mej nasprotniki so tudi socijalisti. Borba bode jako huda, vender je upati na zmago.
— (O volitvi v Istri) dobili smo iz prijateljske roke dopis, ki nam jako dobro popisuje žalostne dogodbe, vsled katerih je dr. Laginja pro-pal. Uvidevši, da je večina na naši strani, začeli so lahoni ponujati po 1000 in celo po lf>0O gld. za jeden glas. A naši volilni možje, dasi neso v posebno sijajnih gmotnih razmerah, stali so kot skala in odklonili nesramno ponudbo. Na to izmislili so si drugo sredstvo, jako podel manever. Na primer: Prišel je volilec rekoč: „Jaz sem Petur F." Odvrnilo so mu je: „Ti nesi Peter F." — Revež je protestoval, a pomagalo mu ni nič, vzeli so nui pravico glasovanja. Tem načinom uničilo so toliko glasov, da se je moralo iz nova glasovati. Mislili so si namreč: Slovanski volilni možje so že odšli z volišč in ne bode jih dovolj. Mi se bodemo pa pred svetom lahko ponašali: Glejti, lahko bi jih bili uničili še več, a uničili smo le one glase, ki neso bil v redu. Pri drugi volitvi pa nesmo mi krivi, če so vaši volilni možje že odšli. — Noši bili so previdni. Kako pa sedaj? Komisija je zopet uničila dva volilna moža, ki sta zjutraj glasovala. Torej zjutraj pri poznani, popoludne pa ne. Tako uničili so nam 13 volilnih mož (dopoludne v Vod-njanu 2, opoludne v Poreči 9, popoludne v Vod-njanu 2), od italijanske stranke pa nobenega. To postopanje je v nebo kričeče in vsa stvar pride še kje drugej na dan. Ni še govorjenja zadnja beseda in trdno smo prepričani, da je tudi za Slovane v Avstriji še kaj pravice. Odločilna oblastvu preiskala bodo stvar in dala nam zadoščenja.
— (Občinski svet Ljubljanski) ima prihodnji torek, 10. t. m., sejo. Dnevni rud priobčimo v prihodnji številki.
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) je darovala glavna posojilnica v Slati u i iz svoje letne dividende 15 fori n tov. Ko beležimo z istinitu zahvalo ta domoljubni čin, uso-jam i Hi ua se opozarjati še onih naših mož pri denarnih zavodih, ki so navajeni posedati za boga-tejimi mizami, kot pa si jo more pogrniti izgledno dobrotvorna posojilnica v Slatini.
Vodstvo družbe sv  Cirila in Metoda.
— (Koncert Gerbić) Opozarjamo še je-denkrat domoljubno naše občinstvo na jutranji koncert v redutni dvorutr, katerega izborni iu zares zanimivi program smo priobčili včeraj. Nepotrebno se nam zdi, pristavljati še kaj, prepričaui, da na rodno občinstvo predobro potna gosp. Gerbić i vsestransko delavnost in bode tudi pri jutranjem koncertu pokazalo, da jo ve popolnoma ceniti.
— (Klub amaterjev - fotografov v Ljubljani) ima v pondeljek, dne 9. m irca zvečer ob 8. uri svoj mesečni shod v novem klubovem lokalu: Pred škofijo štev. 16, (hiša dr. K. viteza IJ1 e i w e i s a), I. nadstropje, ua levo, druga vrata.
Odbor.
— (Od pevskega zbora „G I a s b e ne Matice") smo naprošeni objaviti, da pevske vaje nis » več ob ponedeljkih in četitkih iu ne več ob po-ludevetih, ampak ob torkih in petkih točno ob osmih in 15 minut zvečer.
— (Društvo za varstvo lova na Kranjskem) Napro'eni smo opozarjati, da so gospodje lovci in prijatelji lova na Kranjskem povabljeni k shodu, ki bode jutri 8. t. m. popoludne ob 4. uri v steklenem salonu gostilne BPri Zvezdi" (Ferlinc.)
— (Družbi sv. Cirila in Metoda) dopo-elala   j1?   uje   Goriška  ženska podružnica obično letno poročilo, pišoč v uvodu tako-le: „Go-riške Slovenke smo lahko ponosne na svojo podružnic) in njo razvitek. . . Rastoč;   število družbenic kaže, da se za podružnico vuemajo dan za dnevom nova srca . . Malenkostna svotica, katero izda posamična letnica, je pa nalozima na visoke obresti v prid mladine,   katera bi se brez pomoči odtujila materinščini, ter zapadla italijatistvu. Taki iznever-jenci, kateri se že   v   mladosti  navzamejo zaničevanja do slovenščine, in v njih sie.h je   že zgodaj zatrt slednji b'.agi čut, taki bo v poznih letih najhujši sovražniki Slovencev."   Zttorej   menijo trudo-Ijubive Slovenke ob Soči, da jo njih trud, ki so ga imele   pridobivajoč   svoji   podružnici   novih morij, obilo povrnen v aami zavesti, da se dela za sveto stvar, ter v nadeji, da ađ iz onih malih, po družbi sv. Cirila in Metoda podpiranih otročičev „razvije čvrsti sinovi in hčere, zvesti majki Slavi in mogočni Avstriji!"   —  Kar  se tiče požitovalnega delovanja napomlnane  Goriške  podružnice sv. Cir. in Met., povzamemo iz poročila mej drugim še to, da se je pri v Božićnici" otroških vrteče v v Pevmi in Podgori deloma od prebitka pri  „Veliki  Besedi", prirejeni dne 0, nov   1890 v korist omenjenim vrtečem, deloma h pomočjo blagodušnih darovatelje v razdelilo mej otroke: 50 kosov oblek za dečke  in deklice, 58 predpasnikov, 9 spodnjih kril, 10   kap  iu klobukov, 54 žepnih rutic, 11 volnenih rut, 27 dvojic zapestnic, 18 dv. rokavic, (JO   dv. nogavic,  34 dv. črevljev — skupaj 33] kosov.  Bistveni del poročila završujejo besede:    „Skrbimo  torej  za otročiče v DSsih, z velikim trudom   ustanovljenih zabaviščih, vrtečih in šolah, kjer se otroci v svojem jeziku na katoliški   podlagi  izobražujejo,  ter tako ohranijo našemu narodu.   Dal Bog, da bi ves trud posameznikov obrodil stoteren sad v   prid milemu našemu narodu! Bog pomožil"   Kličoč  takisto, po stavljamo mi vrle Goriške Slovenke  našemu ostalemu ženskemu slovenskemu svetu v izgled in po-suemo ! Vodstvo
družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Ljudska š t e t e v v Avstriji.) Po začasnih izkazih centralne komisije bilo je 31. decembra 1800. v Avstriji 22,835.261 prebivalcev, torej se je število pomnož lo proti 1. 1880. za 1,691.017 ali za 7*6 "/0. Akoravno narastek ni baš velik, je vender ugoden simpton, da se prebivalstvo V nobeni kronovini ui zmanjšalo.
— (Izpred porotnega sodišča) Pri včerajšnji tajni obravnavi, ki je trajala s poludan-skim presledkom ol 9. ure zjutraj do l/t8. 01*8 zvečer, bila je zatožena Julija J ur man, učiteljica na Crneiiivrhu, da je zakrivila detomor. Porotniki zanikali so krivdo s 6 proti G glasom, in zatoženka bila je oproščena. K obravnavi iu k razsodbi, ki se
je proglasila proti 8. uri zvečer, prvrelo je na stotine občinstva, v prvi vrsti kriminaldoktorji in cela kopa nedoraslih dečkov, ki bi bili radi poslušali zanimivo obravnavo. Prav umestno bi bilo, ko bi ae v tem oziru kaj ukrenilo, in ae odstranili elementi, ki hodijo spat ali pa se gret v porotno dvorano. — Pri drugi včerajšnji obravnavi, ki se je pričela po 8 uri, bil je zatožen 34 letni Anton Madera, rojen v Trstu, pristojen pa v Studenec, kamor je izvestno prišel kot najdenec. Kaznovan bil je zaradi tatvina že 8 krat, zadnjič na 6 let teške ječe. V decembru 1. 1. bil je izpuščen in takoj začel zopet krasti. Dne 15. decembra ukral je natakarici Tereziji Lukman v Druškovičevi gostilni na Dunajski cesti tri svilnate rute, šest desetakov in neko fotografijo, vse iz zaprtega kovčeka v prvem nadstropji. Dne 23. decembra ukral trgovki Neži Braun na Starem trgu iz zaprtih zabojev 30 parov črevljev in copat, vse v vrednosti G9 gld. Isti dan ulomil je v Fr. Rizmena gostilno, in ukral staro sivo suknjo, nekaj smodk in ruto. Zatoženec vse taji in se izgovarja, da mu je vse pri njem najdene stvari izročil neznan Madjar, naj jih proda. Zaslišane priče vsa fakta potrde, porotniki proglasili so ga krivim, in soiiŠČe obsodilo ga je na Bedem let teške ječe, poostrene s postom.
— (Poštne nakaznice na neznane adresate) Da se prepreči izplačevanje ponarejenih, v poštni promet utihotapljenih nakazuic, dobili so c. kr. poštni uradi nalog, da ne izplačajo nakaznic, adresovanih |>oste restante ali na nezuane osebe v hotelih prej, da se prepričajo, da je dotični znesek zares bil vplačan na dotičnem odda-jalnem poštnem uradu. Če bi se adresat oglasil prej, nego je došel odgovor na tako vprašanje, ima se o tem obvestiti. Stranko se opozarjajo torej na zamude, katere so v tacih  slučajih neizogibne.
— (Ilvgije nični pouk v semeniščih.) Najvišji zdravstveni sovet naprosil je vrhovne cerkvene oblasti, naj bi delale na to, da se uve le hy-gijenični pouk v teologičuih učiliščih, ker imajo duhovniki po deželi mnogokrat priliko, da pri nesrečah lahko podele prvo zdravniško pomoč.
— (Hrvatski prevod dela „Avstro-ogerska opisana in orisana".) Kakor naznanjajo hrvatski listi, dobila je tiskarna g. Gra-nitza v Zagrebu dovoljenje, da izda omenjeno delo v hrvatskem prevodu. V redakcijo zvezka „0 Hrvatski" stopil je na mesto umrlega Miškatoviča g. Horauer.
— (A kad. društvo „Triglav" v Grade i) ima v pondeljek, dne 9. sušca svoje zadnje zboro-vao:e v tem tečaju z nastopnim usporedom: 1. čitanje zapisnika, 2. Predavanje g. cand. prof. Fr. Gestrina. 3. Slučajnosti. L »kal: hotel „zum gold. Ross". Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Operna arena v Zagrebu.) Za jubilarno razstavo, ki bole to leto v Zagrebu, zgraditi se hoče posebna operna arena iz impregniranoga proti ognju varnega gradiva. Prostora bode v njej za 2000 11 ii ■ 11 j. Notranja dekoracija bode prav ukusna. Model razstavil se bode te dni.
— (Nove telefonske zveze.) Naznanili smo že nedavno, da se dela druga telefonska zveza mej Dunajem in Prago. Pristaviti nam je, da se bode Se to leto iuvršila telefonska zveza mej Dunajem in Trstom. Namerava se pa tudi telefonsko svezati Dunaj z Beroltnom, za katero zvezo pa je treba premagati nekatere težave.
— (Le ga r v P u I j i) je, kakor se uradno poroča, v preteklem meseci ponehal precej v vojaških, kakor tudi v civilnih krogih in se je nadejati, da bode v kra/kem prenehal popolnoma.
— (O delovanji kraške p o g o z d o v a 1n e komisije.) Iz poročila, katero je podala ta komisija ministerstvu o delavnosti v preteklem letu, povzamemo, da je razstavila na Dunaju v rotundi načrt ozemlja Tržaškega mesta z grafičnim razka-som dosedanjih pogozdovalnih del, fotografična podobe nekaterih pogozdenih krajev, uzorce kamenja in zemlje. Dalje se je nasadil s kraškega kamenja in rudeče kraške zemljo narejeni griček s črnim borovcem, ter tako podala v malem pristna podoba, kako se pogozduje. Za to razstavo dobila je komisija Častno diplomo in najvišje priznanje. Tudi Tržaški mestni zastop se je izrekel jako laskavo o tej razstavi. Stroški razstave znašali so 379 75 gld. Do konca 1. 1890 upisala je komisija v ozemlji Tržaškega mesia 644 hektarov gole in 394 deloma poguzdene zemlje v pogozdovalni kataster, in je na prvih nasadila 2,b75 000 sadik in porabila 1430 klgr.
semena, za oboje pa izdala 24.938 gld. 61 kr. Za suho zavarovalno zidovje v dolžini 16.413 metrov izdalo se je 4819 gld. 37 kr.
— (Potres v Zagrebu). Včeraj zjutraj proti Vi 6 uri čutila sta se v Zagrebu hitro zapored dva kratka, po jedno sekundo trajajoča, precej huda potreana sunka, katera je spremljalo živahno podzemsko bobneje.  Škode nesta napravila nobene.
— („Gor n jesavinjska posojilnica v Mozirji") objavlja računski sklep za šestnajsto upravno leto (1890). Delovanje bilo je jako uspešno. Prometa je bilo v letu preteklem 313.904 gld. 19 kr., udov imela je 939, ki imajo v deležih uplačanih 5.944 gld. Hranilne uloge narasle so z obrestmi ua 220.874 gld. 02 kr., izposojenih pa je 236.866 gld. Posojilnica ima 10 000 gld. v hranilnicah naloženih, splošni reservni fond iznaša 1345 gld. 98 kr, specijalni 2673 gld. 55 kr, dobička pa je bilo 1753 gld. 18 kr. Gornjesavinjska posojilnica, katero vodijo gg. Marko J. L i p o I d, Ant. G o r i č a r, J. T r i b u č, A nt Je raj in Joža Gor i čar razdelila je od čistega dobička sledeče vsote: 1.) Podpora dijaku medicine Makso Konečnik 200 gld. 2.) Požarnemu oddelku „Savinjskega Sokola" 150 gld. 3.) Prostovoljni požarni brambi v Reč ci 100 gld. 4 ) Za uboge šolarje v Mozirji, Gorici, Nazaret iu Rečici 100 gld. 5  Dar dijaški kuhinji v Celji 25 gld.
— (Razpis službe.) Pri občini Marija Gradec pri Laškem se odda služba obč. tajnika z letno plačo 300 gld. iu prostim stanovanjem. S to službo je združeno tudi poskrbljevanje pisarijo pri dveh obrtnih zadrugah z letno plačo 120 gld. Prošnje naj se uložijo do 15. marca t 1. pri omenjenem obč. uradu. Znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi se terja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gorica 6. marca. V mestni skupin/ Gorica-Kormin zopet izvoljen grof Fran Co-ronini.
Bukurešt 6. marca. Zbornica razpu-ščena. Nove volitve bodo najbrže čez mesec dnij.
Dunaj 7. marca. Miklošič v noči vsled kapi umrl.
Dunaj 7. marca. Iz raznih krajev Češke in Moravske prihajajo vesti o povodjnih, Praga še ni v nevarnosti, dasi voda /e izstopa.
Atene 7. marca. Zbornica vsprejela zakon, po katerem prevzame kraljevič v odsotnosti kraljevi regentstvo.
Razne vesti.
* (Ruski car) prepotoval bodo letos azijat-ske svoje zemlje, posebno novejše provincije Khiwo, Bokharo in Mero. Angležem gotovo no bode po volji, ako se na „potu v Indijo" utrdi ugled ruskega caria.
* (Razstava v Moskvi.) Kakor znano, priredili bodo Francozi v kratkem v Moskvi veliko razstavo svojih proizvodov in tudi proizvodov svojih kolonij, alžirske in tuniske. Ob tej priliki zvršd se bode tudi dogovor o direktni železniški zvezi mej Moskvo in Parizom. Vrhu tega pride tedaj v Rusijo štiri francoskih ekspedicij, katerim bode nalog,i upoznati ho s trgovskimi in ekonomskimi razmeramr v Rusih. Brez dvojbe bodo te ekBj>edi c y\ kako sploh cela razstava obema narodoma v veliko basen.
* (Koliko je Pariz vreden?) Po po-rečilih francoskih htatistov je v Parizu 81.201 hiš za stanovanje, 885 tovareu in 19.017 poslopij, v katerih so tovarne, a tudi ljudje v stanovanji. Vkupe je torej 100 000 zgradb, ki vredijo 11 tisoč milijonov frankov.
* (Znanega advokata dr. M a r k t -hreiterja,) kateri je lansko leto pobegnil z Dunaja v Ameriko, kar je napravilo silni hrup, zaprli so te dni v St. Louisu. To pa se ni zgodilo zarad kažnjivih dejani, katere je zakrivil na Du-naji, tudi ga ne bodo izročili Avstriji. Zaprli so ga samo zarad tega, ker je kot agent neke menjalnice prodajal tujo srečke na obroke, kar je po ameriških zakonih prepovedano.
* (Banka v M o n t e Karlu — suha.) Iz Monte Karla poročajo novine, da je neki Anglež v igri dobil 175.000 frankov, katerih mu bankirji niso mogli niti koj odšteti ter so jih šli še le iskat. Da li na posodo, se ne ve.
* (Nezgoda u a železnici). V četi tek ponoči proti */| 11 uri skočil je na državni železnici mej postajama "VVeissenbach - St. Gallen in Grossreif-ling osebni vlak iz tiru. Stroj in tender padla sta v Anižo, ki teče tikoma ob železnici. Sreča jet da ta ponočna nezgoda ni imela žalostnejib nasledkov. Strojevodja, dva sprevodnika in jeden po-
ovalec so lahko ranjeni, kurilec se pogreša Uzrok je, da se je baš pred dohodom vlaka odtrgal
kos skale in padel na tir. Strojevodja rešil se je a plavanjem, kurilec je bržkone utonil.
'* (Čuden samomor.) V Erfurtu na Nemškem služila je dekla, ki ae je iz neznanih -vzrokov naveličala živeti ter sklenila, narediti konec svojemu življenji in sicer na neobičen način. Zaprla se je v svoj kovčeg in našli so jo vso sestradano in skoro mrtvo.
* (Nagrobni kamen zmečkal) je dve 11 letni deklici, ki sta se igrali na pokopališči v Peilšteinu na gorenjem Avstrijskem. Vsled južnega vremena prevrgel se je te/ek nagrobni kamen, ter pokopal obe deklici pod seboj. Jedna bila je takoj mrtva, zmečkulo ji je glavo, drugej pa je zlomljena noga.
* (Živega otroka pokopala) je brezsrčna mati, Terezija Povšek v Tavki na Ogerskem, in sicer zagrebla je telo, glavo pa pustila prosto. /Otrok živel je tako 3 dni, a mati hodila je gledat, da li še ni umrl 1
* (Samomor)    V Krakovemu zavdal se je mlad farmacevt, Izidor Jurkievvicz.   Našli so ga v hotelu kjer je  bil  prenočil,  ležečega v  balnej ob leki v postelji,  a iz pitona, ki ga je zapustil, razvidno je, da je umrl kot žrtva američanskega dvoboja
* (Nos izgubil) je v Berolino šestnajleten dečko. V nagajivosti svoji dražil je konje, uprežene v omnibuH. Konj udaril je dečka z zadnjo nogo tako, da mu je nos popolnoma odbil.
* (P o što o plenil i) so minoli teden nez nani lopovi  mej  Vinkovcem  in  llakovcem v Slavoniji, poštnega kočijaža pa ubili.   Preiskava se je takoj začela na licu  mesta, ob  uspehu se pa ne vč še nič.
♦(Nove patentovane o plazmi preveze z a k o n ) e.) Dobro poznana tvrdka Fran J. K W i z d a, C. in,, kr. dvorni založnik v Korneuburgu, izdr-ljuje opisane preveze po novem patentovanem načinu Friedl - M lil erjevetn, kateremu oplazue preveza starega kroja niso podobne v ničemer. Glavno svojstvo patentovanih teh oplaznih prevez  je nova ob lika, ki se oklene konjske noge naravnih oblik ter .jih varje popolnoma in vsestransko. Vsled te oUlike ne zmaknejo se mu  nove oplazne preveze uikdar, naj se vede in kreče konj kakor hoče.   Tega do zdaj ni  bilo, niti pri  najboljših prevezah  iz usnia itd. Nove oplazne preveze narejene so iz prožeu'ne ter zbog tega ne i/premene avoje oblike pri vsakem vremenu, dočim  je postalo usnje trdo, gunj pa mehak.   Z notranje strani obšite  so te preveze s tkanko ter prevrtane, da ne ovirajo svobodnega kretanja. Pod tako prevezo se konj nikdar ne poti, in noga mu ne oteče, da ostane preveza tudi več dni pripeta.   Naravna oblika teh  prevez  ne  kazi niti nailej>še zapiege. Konji, ki so se oplazili, rabijo se lahko nejtrenehoma, ako se jim pripne takšna pre veza ker se rana pod proževino hitro zaceli. Celo otekline se zgube pod tako prevezo,   makar konj tudi ves čas  dela    Izborna svojstva  teh oplaznih prevez pripozuavajo tudi zvedenci ter so se o njih jako pohvalno izrazili.   Izmej  zvedencev navedeni naj bodo le nekateri:   Dunajski  tramvvav, zadruga Dunajskih hjakerjev,  Dunajsko društvo omuihusov, zadruga voznikov jednoprežnikov, c. kr. pošti«, raz-sodništvo kmetijske razstave na Dunaj i   Nove patentovane oplazne proveze izdeljuieio se v treh ve ličinah, in sicer za desne in za  leve  nogi' rosebe. Veličina I. je   primerna,  ako meri  bincelj  20—22 cm. (meriti je treba na spodnjem konci gnhjna, kjer se bincelj začenja). Cena 2 gld. 50 kr   Veličina II primerna je */a bincelj   ki  meri  22 — 24  cm , ter velja 2 gld. 70 kr. a za bincelj, ki meri 24—27 cio , treba III. veličino, ki velja 2 gld. 1)0 kr.
Picooli-jeva esenca za želodec
jo želodec krepenjofte, razmebčujnee, zlato
lilo (heinoroTde) iu gliste odpravljajoče »dra-vilno sredstvo. Steklenica 10 kr. ' 9 (80-9) ""ifSfl?
MVMlll ZTO N"
MtoJI *
za vase leio gld. I.OO; w.t% pol IVI« jfcld, 9.80S ■» Četrt leta «i«5. i.l«.
4
Javna zahvala.
Slavni ,Km tslii posojilnica n« Vrhniki* je po sklepu občnega zbora izvolila podariti mej dragim tudi tukajšnji luli za nuliene potrebščine, oziroma učne pripomočke revnim učene na 20 gld. Za ta (velikodušni dar izrekata v imenu ubo<e Šolske mladine najtoplejo zahvalo Fr. Papler, Mom. V<>rblč,
Šolski vodja.      km j. Šol. sveta predsednik. V Borovnici. ■ lin'- 6. marca 1891.
Tujci:
6. inarclja. Ovf Hohenwart, Singer, Leopolder,
IDun^ajslsa, "borza,
Pri ltl»ll«l
Her/1 i Donaj*. - Pl SanU z Gorenjskega. — Steinharter IS Monakovega. — Urbancič iz Polhovega gradca. — Vite* Langer iz Rudolfovega. — Grot' Marghery i/. Otoćiea. — Baron Apfaltern ix tirndc*. - Dr. Globočnik it Kranja. Lebzeltern s soprogo  Petsi, Sattler iz Gradcu.
Pri Slonu: Kues Auersperg, Morgenstern z Dunaja. — Benovič li Stika. — Sušnik iz Sko'je Loko. — Kraigher iz Postojne. — VidiA iz Hcrpelj. — Dr. nanrtf iz Notranjskega. — Wei*s z Reko. — Diutsch, Berner iz G ran" ca.
Pri hMVMrskcm dvoru: Lnbič ? Konig i/. Kerno-vega. — LobisBer i/. Kočevja.
Umrli so \ B JuMJaiii :
V d e I e I n i bolnici: 6. marcija:   Frai:c Štiekelj,  delavec   2<\ let, za je-tiko. — Anton Anžut. gostač, 86 let, za oslabljenjem.
Meteorologično poročilo.
a j Čas opa-c zovanja
! Stanje bnroruel ra. v mm.
Tem-
Ve-
peratura trovi
Nebo
Mokri na v
II! III.
jj 7. zjutraj, g   2. popol. .9.zvečer
7131 mm. 741 d mm. 74 i '5 mm.
-8-0° C
s- °C 3 2° C
H, rvz. jasno
si. jzh.j jasno > 000 mm.
»1. jzh. jasnu
Srednja teiupi-r.itura 3-0°, za 0 5° nad nonnalom.
dnO*	7. marca t. 1.				
(Izvirno telegrafijo porecil					
		včeraj	—		danea
	.  - gld.	92 —	—	gld.	92 05
		91 95	—	■	92 —
		110 25	—	n	110 10
5°/0 marčna renta . . Akcije narodno banke		102 —	—	ji	101-95
		983 —	—	t>	984-—
Kreditne akcije .   . .	• »	.'107-75	—	n	308 —
		11470	—	■	11480
		. —	—	1»	—■—
Napol.......		9 08	—		9 11
C. kr. cekini ....	•	-»41	—	•	5-41
Nemško uiarko .		te 95	—		56-35
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih riilinl in prebavil, pri proti nu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pro-iv5 3)       bolele in mej nosečnostjo.
Isjloljla ilijclilirna in ojtofevalna pijača. Henrik Mattotii,  Karlsbad in Dunaj.
Dobro hrano
opo uduc Iu BVPvcr dajo poštenim gospodom -7.on.i-samica. — Več. izvedeti je nn Sv. l»«»tr» <-»-sII št. I. I. uitrirttropfe. (181 — 1)
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
80 izšle in se dobivajo po /.nižani celil sledeče knjige:
ISfioifliit* ilu^e.
Komati. Češki spisul Vticslav Benei-Trebizskv Preložil Iran Gornik. Mala 8U, 523 stranij. Ctna 76» kr., po pošti 80 kr.
Olci in sinovi.
Roman.  Ruski spisal J. S. Turg>ner.  Preložil han Gornik. Mala 8n, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr.
Untliiia.
Spisal Andrč T/ieurift, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 143 stra-nij.  Ona 20 kr., po pesti 25 kr.
ViS^iisIti liroilnili.
Spiual Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. S°, H2 stra-nij.   CVna 15 kr., p<» posti 17 kr.
Eftiieviiili.
Spisal l.udorik lluh'ri/, poslovenil Vinko. — Ml. M", !•") stra-nij.   Gena 15 kr., po pofiti 17 kr.
l'lmi'iijiiiMkr linmr.
Češki  spisal  K. Jelinek.   Poslovenil Podri-.iov.ski.   .Mala S', 84 stranij.   Cena 15 kr., po pošti 20 kr.
Časnikar**vo  in naši caNiiilii.
Spisal * * *   Stat ooiuinis umbra.   Ml. 8°,  19 pol. Cena 40 kr.. po jiosti 45 kr.
Duhrot siti.
Povest.    Spisal  A, S. Puškin,  posloVStlil  J.  P. —  Ml. 8", lli'J stranij. l'i'j;,i 'J.r> kr., po pošti SO kr.
\ O X.
Koiuan.   Spisal TurffCHjtV, poslovenil M. Mdlorrh. — MI. 8°,
ICu^etr girifiovcillie.
jif roiBO v i t elAa tn.ii.lin polclotaailca. Sj»i-
»al Catidie Mštlđišj prevel Vinko. ITlontol.   Spisal Sernifan
Silvrstrov <•! i-o*'«l«'*«»l*.  Kalitornska povest. Spisal  lirtt lhtrte; posloveni Vinko. TJiilAono   'Jr.i v 1 j«»nj <».   Ceskl   H|)sil   StriHipežnickij f preložil Vinko, ('ena to kr., po polt) •>•'> kr
■■urar. \ Anif^riBii.
Boman.   Francoski spisal  Htni Ltfrhnu:   Poslovenil . * A Stat nominis utnbro.   Ml. 8 \ 585 stranij.   Stane .10 kr., po posti 55 kr.
lian /Zii(9Xiiv.
Zgodovinski romati. Spisal Chctrht Nodirr. poslovenil ./. AV-iištiik. — Ml. rt", 198 strani j.  Cam\ 25 kr., po pošti -10 kr.
•I ii ii ali na&egra <*asa.
Spisal M, Lermontov, poslovenil ./. P. — Ml. 8°, 2*!4 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
spisal      finih i/, poslovenil Vinko, — Ml. 203 stranij. (.'ena 25 kr., j>o p(J.šti SO kr.
liiMk^ SerelirJani.
Koman. Spisal j?ri»t" .1. A'. '[\>!st,)j, poslovenil J. i*. — MI. 8°. 609 stranij.  ».'ona 7i> kr., po pošti HO kr.
r£ti\ <lfaa£-<ift<r<kEii!ki Biomioiii.
Povest Ii iivljenja kitajskili pognsdnikov.   Spisal A. J
Mnk.vitnor.    Poslovenil   ./. Ml.   <S\    141   Htranij Stan«
20 kr., po pošti 25 kr.
Komat..
Koman.
32 pol.  (Jena 70 kr., po pošti SO kr.
V isti aalogl -ta izšla in ae dobivata po v.iii->.uni «,<»iii še sledeča BVezks
I. zvezek, ki obsega: StonotjrauTUcij spisal dr. liibid.
— Životopisje, spisal nttfč — Prešern, Rr-ešer-in oli Pi-ešir-eti, h|hh)i1 Fr. Ltcttik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Mn«*hiavelli, Spisal dr. liifiič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Tr-štvo z
grozdjem na Ruskem, spisal dr../. Voimjah. — Ćegava bode, noveliea, sj>isal ./. Ogrinte.  Veljn ....   15 kr.
V. zvezek, ki i>l>s.-i;.i Mota Holdeni«, roman, francoski spisal Viktor Ckerbuliez, poslovenil Davorin Hostnik, Velja.................25 kr.
Za oba sveska naj se priloži še 10 kr. poštnine, za possmesna svezko pa 5 kr.
HIM5MSIISSI
*
ii
(18(1) S*
1 Lepo znano posestvo „pri KraCi" l
H|       Četrt ure od železniške postaje Laze (Laas) odda- ^
^ji Ijeno z lepo, ono nadstropje visoko hišo v kateri je pro-l|i dajalnica in gostilniški prostori, / lepim cvetličnim, sadnim igj Ifjfc in vrtom za sočivje, s hlevi (štalami) skladiščem (magaci- S* nom), njivami, travniki in logom, se odda za več let v W |g najem, oziroma se tudi proda. Natančneje se izve pri g. JT. jK UJ Perdail-U, trgovcu na Cesarja Jožefa trgu v Ljubljani, jj:
ar
Čast mi je naznanjati, da sem splošno pobvaljuno Nliko prvomu hIuvcmi« Hkf'K»  1m--.ii i hu  iu  |rc|):: i-oil i 11-1 j it
TTalosSi'binet. VodasAlReL
izgotovil i v manjem formatu, namreč 55 rio liroko, »5H cm visoko Ta slika (oTeograbJa) stoji V 10 cm širokem, krasnem, pozlačenem ali črnem okviru ul«l. i:t-.>o proti gotovemu plačilu.
Da omogo.-im vsiikemu nakup slike tega narodnega volikaiia, io ker mi jo do tega. da so ta Blika najde povsod, kjer se slovenski čtiti, dajem jo tudi ■iu niesi'čue obnikr po 1 gl«l. za 15 gltl. looo Zagreb, br.'z zaboja.
Nadalje priporočam oleogralije: ,,ltunjt>ui Cruo^orac*1, ..Ucrcc^o-viu-ko rolilj«'--. ..Ilr\ ol ski sabor god« ISIH". ..Krunisaiije kruljn Zvoniuiira11«, 1 mnili     ...l«isi|> Juraj SlruHiiiHJerfe*.
Z odličnim spoštovanjem
S. Kočonda
(150 — 6) založnik -v- Zagrebu.
Zobozdravnik SMger
stamvjo ^tadt Wien'
(pri Malici) st. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vsaki tlan otl 9. tlo 12. nre dopolnilu*, o«l 2. tla 5. ur« popoludne Ob nedeljah ln pružni u i Ii od ». do '/„I. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravnic ivu. — NajboljSi plombe, po barvi zobem prikl;i<lne. — Za vsa dela se jamči.      , (120—3)
slamnike
t  fjr preveanjo
za pranje in modernizovanje
po naj no vej ih oblikah,
zagut ,ivl; Hkrblio m to«-ti<» poNtrv/bo.
Karolina Brilli
(119—4) »a  Itiiiia jsk i vvsti št.
mrecnisadež
Smreeni sadež, vzgojen na Krasu, prodaja in sicer:
2 leti stare sadike po gld. 1.50 za tisoč in
3 leta       „ n n      n   2.—    „ „
brez vsakib drugih stroškov, franko postaja Fostojina (182—i)
oskrbništvo posestev Josipa Dekleve v Po stoj ini na Notranjskem.
J*ACTBŽ OQIlZ@
puškar
v Itoro v I j ab ( IVrl;t<*li) mi Koroškem
izdeluje in prodaja vsakovrstni' nov«' pušUe in revolverje ter »se lovttke priprave* pulronc ter drugo
strel I Ivo po najnižjih  cenah. — Puške so vse pre-skn-<ne na ces. kr. isktllavatiiči  ter zaznamenovane z ziiaiiiko tega zavoda. (175—1)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno Ceniki pošiljajo se brezplačno.
Na najnovejši in najboljši način
1ii>i4' I ii«'
(33—IS)
♦ ♦ ♦
i
:
♦ zobozdravnik A. Paichel, ♦
♦ poleg Hraduckega (čevljarskega) mostu, I. nadstropju. O
zoke In zobovja:
ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja planiko- % vmiijk in   vse »olme  operacije, — odatranujo ♦ zobne lioleeine z uamrtenjem živca •
Piccolijeva esenca za želodec,
prirejena po lekarju PICCOLI-jii v LJubljani, je želodeo krep-čnjoče, telesno zaprtje ln {"-listo
odstranjujoče sredstvo; rabi se tudi OSpeSnO proti zlatej Žili (hemoro-idam) ter urejuje s svojim razmeh-Snjočim ačinkom prebavljenje ln sploh delovanjo želodoa. Steklenica 10 kr. — Esenco za ielodec pošilja isdelovatelj v sabojčkih po 12
lil VeT  :-lt-k!ctllt'o'.     /,;ib;ije.-k    po 12
s>tekl. velja gld. 1.36, :/.  56 stoki, (zabojrek   G   Kg.)  vclia  gld. 6.26 Postne t roške plačajo naročniki.
_ _ 17 m—Ji)
ft
t*
£P. n. slavnemu občinstvu S toni naznanjam, da sem svojo (157—2)
krojačnico
preselil na
Sv. Petra cesto hiš. št. 2
(v hišo lekarnarja g. V. Mayerja)
in se zahvaljujem se dosedaj mi skaznno zaupanje, ter se toplo priporočani ba nadaljue naročbe, zagotavljajo solidno in cono postrežbo, zuamujem se
z odličnim spoštovanj oni
Franc Kraigher
krojač oblek za gospode
"ft krojite oblek za gospode. |*
Ravnokar je izšlo: Kako J« Izginil gozd. Povest. Spisal H. TI op fen, preložil Ant. Fantek. Cena 20 kr., po poŠti 22 kr. Dalje priporočam: Krek — Elnftthrung ln die slavisohe Idteratnr-
gesohlohte, kompl. vez. gld. 13-20. .-c .vi
KI e n c k e Dr. — Hans-I*exlkon der Gesundhelts-
lehre fUr Leib und Beele, 2 zvezka, vez. gld 990. Klencke Dr. — Dlatettsohe Kosmetlk oder ra-
tlonelle Bob.onb.elts-  und Oesundheitspflege,
1 zvezek, vez. gld 4f>0. W e b e r  —  Das  Welb ala Gattln   und Mutter,
1 zvezek, vez. gld. 280. Knigge — TJmgang mit Mensohen, broš. 30 kr., po
poŠti 86 kr., elegantno vezano gld. I*—. E b h a r d t — Đer gnte Ton ln allen Lebenslagen,
broS. gld. 4"80, elegant. vezano gld. ti-—. IRS?" Nar o obe na dela ln časopise -v vseh Jezikih ■e točno ln po oenl rešijo.
Papirno, pisno in risalno pripravo
ima jako priporočljivo Dobre baze blago, najtočneje cene in takojšnja naročba blaga.
Veil ln galanterijska dela i/.vrše se v moji
knjigoveznici
elegantno, trajno ln po oenl.
|sj*f" Velika zaloga molitvenikov. IMf J- GIONTINI
knjigarna ln trgovina s papirjem (140—3) v Izubijani.
*    , E 71
J
« _: S
« vT cS _ -o o s _
m mm
E S 3 i
— a c °" - a " « J g S
B ■•£* -n _a —'
Nepresegljivo za zobe
j«
I. salicilna ustna voda
aromatična,   upliva okrepčevajooe, zabranjuje  gnjilobo zOb ter odstranjuje im ost neprijetni duh. — Jedna velika steklenica f>0 kr.
II. salicilni uslni prašek
sploino priljubljen, upliva jako okrepčevajoće, oliraiiuje zobe svetlo-hele, ii 30 kr. Navedeni srcdst\i, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dnu po pošti pušiija
lekarna
Uball jI. Trokdczy
tliplonuivatii posestnik lekarne in kemik poleg rotovža v izubijani.
<d a.
GS ' .
o -h
S i.
B> BK H sc   S n
Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo.
Kvvizdov ^
korneuburški redilni prašek
za konje, govejo živino, ovce.
Ta prašek rabi se v vseh veejih hlevih z najboljšim uspehom te skoraj Štirideset let, osobito kadar živina ne tre ali kadar slabo prebava. Prašek sboljla iu množi mleko ter krepi izdutno odporno silo živali proti kužninam.
Cena za 1, zavitek 70 kr., 1 , zavitka 35 kr.
Pristno blaga ima zgorenjo znamko ter se dobi v vseli lekarnah in špecerijskih trgovinah avstrijskih in ogrskih.
Po potil razpošilja se vsaki dan 7. glavne zaloge:
■Vrtin «J. 14\viV.ria
c. in kr. av-sti-i j. in kr rumutiski znložnik. okrajni lekar v Kortieiihiiivuru pri Diiuuji. (184)
Mirni n/.orei zasebni m naročnikom zastonj in franko. I zoieiir knjige za krojaee, kakcrAnih so ni bilo, ne-frnnkovane in lo proti ulo/hi ^Id. 20, kateri so odra-čnnajo, kadar so blago naroči.
Blago za obleke.
Perivien in dosking za visoko duhovščino. Predpisano blago za uniforme o. kr. uradnikov, tudi
za veterane, gasilce, telovadce, livreje. Sukna za bilard  in  igralne mize. loden tudi nopre-močljiv za lovske suknjo, blago, ki se sme prati. Popotni plodi gld.  1 — 11 itd. Kdor liocV kupiti vredno, pošteno, trojno, cisto volneno sukno in ne eenib  cunj. ki ae ponujajo od vseh stranij in so komaj kroJaceTOga plačila vredne, obrne naj se na tvrdko
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja zaloga sukna v Avstro-Ogrski. Razume bo, da ostaje mnogo ostaukov v moji zalogi, v kateri je vedno za 1 a milijona gld. avst. volj. blaga, in pri moji svetovni trgovini; vsak pameten človek pa mora spoznati, da se od takih malih ostankov in odrozkov u/.orei ne razpošiljajo, ker bi pri več sto nnroehah za uzom* nazadnje uičesa ne ostalo, in jo torej sleparija, če nekatere trgovine s suknom vzlfc temu inserirajo uzoree od ostankov in odrezkov in so v takem slučaji uzorci le otl kosov in no pa od ostankov, nakana takega postopanja je očividna.
Oist itltUI. U i ne itf{ujaju, 10 z;iiilonji»j<> nll ho |ki «l«>nur vrne. K:kt'v», ilolitnit, tioiii«. nuj mi pri narouiji UHtunkuv a»sasntl
Razpošilja se le proti povzetju, nad gld. 10-— —4) franko.
Diipitiovuiiji) v iiuniičinl, iii!».lii'i>i-ini. i'i'hcjiil, jioljičlni, iulljani£inl in friiiiooiilii).
Pozornosti vreden stranski dohodek
ki se vedno vekfta in več let traje, morejo dobiti spretne in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo, s občinstvom v dotlko. Neomadeievana preteklost Je pop;oj. Do-
sluzeni žandarji in podčastniki imajo prednost. — Vprašanja pod ,,G. 8. 1801" Crradeo poste restante (84—5)
^Alojzij Korsika«			m
Olama prodajalniea: Tržažka cesta 10 polog c, kr. glavno tobačne tovarno.	gouKovana umetna in trgovska vrtnarija v 1.1 u b 1J m n 1.	Poddruznica: Šelenbur^ore ulkc 6 via-A-viH c. kr. poit. in telegraf, uradu.	
Podpisanec so ponižno priporoča častitemu p. n. občinstvu za izdelovanje svežih iopkov in venoev sa grobe ln mrliče, s trakovi mnogovrstnih barv in baz ter z napisi. Ima pa tudi veliko zalogo suhih venoev
od najcenejših do najfinujših. Posebno opozarja na svojo veliko zalogo vrtnih in poljskih semen, največ doma pridetaiih, aH pridobljenih iz taeih krajev, da jim na8e podnebje ugaja. Omeniti mora, da mora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da je seme, ker sicer ne more jamčiti, če ju za naše kraje. Pariška in francoska semena sploh neso za naše kraje. Podpisanec more jamčit', da SO semena njegova pristna ln kaljlva.
Podpisanec prevzema tudi klnčanje grobov in sploh vsa dela, spadajoča v stroko njegovo, ter jih izvršuje hitro, fino m po najnižji oenl. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline in ovetlloe v loncih.
Za obilno tiaročovanjc priporoča se
(IV)—10)
z odličnim spoštovanjem
Alojxij Korsika.
O
o
H
O
O
B
O
I
e ♦
I
♦ e
I
♦
Dorsch-evo I
olje iz kitovih jeter i
! i
i
I
O
1
♦ ♦
B
najclNte|tie, iiaJavežejH« tu unjupllviiejšn vrttte   med I vi n» I n o  ol{«>   iz   kitat ilt |etcr.
Ntaro|»rev«-r|cuo sredNtro prati kaplju, zlaNli pri pluetiih boleznili, ftkrofcljiitli
Mala steklenica 5U kr., dvojna steklenica DO kr.
Iz kitovih
(796—86)
HergeuMko l>»rNvli-ev<» olje jeter v trioglatih steklenicah 1
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
1 /)ol»l|niii.   iti ii ~>I «ir-it trgu 11.
iB^+snoeMeoBn«*««*« sesjee ssneetSEeesll
♦
I
i I
v ♦
: *
VOŽNJI LISTKI
(135—3) pri
ii uvt.v m sli o - u lil < riši* i pa-
roHrotliii tlnsžhi.
I Kolowratring 9 IV Weyring;ergasse
DUNAJ.
Prospekti iu pojasnila točno iu zastonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje.
Dr. Rose životni balsam
jo nad .'10 let. znano, probavljanje iu sjttst pospešujoče iu napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-(jsjoče
domače sredstvo.    tisi—■)
Velika steklenica 1 gld., mala 5(1 kr., ]>o pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja
tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
Zaloge škuru v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
P
raško univerzalno domače mazilo
To sredstvo pospešuje prav izliorno, kakor svo-' dočijo mnoge skušnje, čistenje, zrnjenjo in leČenje.
ran ter poleg tega tudi blaži bolečino. V škatljieali po .'15 kr. in ^
25 kr. Po pošli ti kr. več. S>^^j ~ •■ -^Jg^^-f^
Na vseh delih zavojnine je mnja En dodana zako-
nito varstvena znamka.
0-1&-VI1.EL =a.logra
B. FRAGNER, Praga,
It. 2M-20I, Mala iilraiia, lekarna „pri trnom orlu". | Poštna rnzpofiiljatov vsak dan.""^sr
Št. 4462.
(178—1)
V ziiiislu §. 15. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. 1., št. 22 dež. zak.) se javno naznanja, da so
za Itfošnjo dopolnilno volitev občinskega sveta sestavljeni in da se smejo osi dancN  naprej   14 <liiij tukaj pregledovati in zoper nje ulagati
ugovori.
U pravočasno uloženih ugovorih razsojal bode občinski svet.
Mrestili  iiui«>'ij-.t i-si t   I jJul>lj;i i i — k i
dne 6. marca 1891.
Št. 3869.
(169—3)
V ponedeljek: sine !». t. su. dopolnilne ol» «». uri se bodo
kostanjeva drevesa
v onem delu Lnttermanovega drevoreda, ki prične pri koroški državni cesti in služi kot vozna cesta do rondo a, dalje ona ob zidu vojaške oskrbovalnice na Frana Josipa c^sti, — pod pogojem, da se takoj posekajo in s koreninami vred odstranijo, ua lici mesta #n -gotovo plituriio prodala potoni obilne dražbe.
Mestna, občina. Laj ubijan sls a
dne 2. marca 1891.
Št. ;J17G.
(isti - a)
Razpis službe.
Pri iii«'stnem umiri nIratu I>jisl»lj:iiiNkeni izpraznjena je
služI)*!  ma^tafga zdravnika
s plačo letnih •*i«,M> £l<l. in s pravico do dveh v mirovnino uštevnih 10% petletnic.
Prošnje, katerim je priložiti diplomo doktorja vsega zdravilstva in pa dokazila o starosti, o zdravji in o znanji slovenskega in nemškega jezika, uložiti je
do 28. <ln«» nifii-ojt leto«
pri podpisanem magistratu.
Prosilcem, ki so v javnih službah, uložiti je prošnje potom predstojnik oblastev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 2G. februvarja 1891.
Župan: C3-retsselll 1. t.
J. N. Potočnik
Kongresni trg št. 17
usoja si uljudno naznanjati, da jo otvoril na tukajšnjem trgu
moškokrojaško podjetje
in bb priporoča za mnogobrojna prijazna naročila, opirajoč so na dosedanje večletno delovanje, posebuo pa Se gospodom c. kr. državnim uradnikom za izdelavo uniform. (l.'J4 — 8)
Nizke cene pri najboljšem delu.
Št. 2310.
Mesnica v najem!
(162—3)
Za 1. maja rok tekočega le<a oddati je v hruniši-i gasilnega orodja v ^»Mtcni drevoredu jednu na oglu proti Ljubljanici ležečo ineniileo v nafein.
Uatne sli pismene ponudbe vaprejetna podpisani mestni magistrat v na vadnih uradnih urah do uštelega t»0. uiarea t. 1.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 25. februvarja lb91. O-ra-ščirisi I3Ir\a.šis:oT7"rti proda
O
ležečo v občini Vidovimi, v okraji Jaška na Hrvatskem, blizu Dolenjskega, ne daleč od Metlike, obsezajočo:
25 oralov 1498 Q« njiv,
1 oral      393 vrtov,
4 orale     G52Q° travnikov,
2 orala     890 D0 pašnikov, 32 oralov   374 □» gozdov,
_253 □» dvorišča,
Vkupe G(J oralov   8GG Q°.
s hišo in gospodarskimi poslopji
vse vkupe za ceuo DOOO golslluurjev.
Pojasnila daje gospod 0"*u.rl3 Bl3.rgr©tstll©r, P. Krači« pri '»•ki. (166-3)
Št. 2767.
(130—3)
Mestni magistrat Ljubljanski naznanja stavodolžnirn mladeničem :
1. (lilavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vršil se bode letos «iu«» 13. aprila v mestni dvorani ter Be bode pričel oh uri dopolndne.
2. Stavljenci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki  bodo k naboru klicani, imajo priti o pravem času in snažni na nabirališče ter imajo o pra vem času prinesti potrebne dokaze, če se oglaSajo za ugodnost:
a) kot kandidat;e duhovskega stanu, kot posvečeni  duhovniki iu kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak.);
b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ '.VI voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zak);
d) iz rodovniških razmer (§ 34. VOJ zak);
e) jedrn.letne prezentne službe (§§ 25.— 29. voj. zak).
3. Stavljenci, kateri žele ugodnost po §§. 31. do 34. vojnega zakona in imajo tudi pravico do ugodnosti jednoletne prezentne službe, morejo, ako bi se jim odbila prošnja za kako prvič omenjenih ugodnosti), pognati se za ugodnost jednoletne prezentne službe pri glavnem Daboru.
4. Kdor bi zanemaril stavno dolžnost, kakor tudi sploh iz vojnega zakona izvirajoče mu dolžnosti, bi se ne mogel izgovarjati, da mu ni bil znan tu razglas ali vojni zakon.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
14 dan fel rtivarja 1891.
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zubace, stiskalnice za seno, mlatiluiee, vlačilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, remllnlce za
krmo, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnico za sadje, stiskalnice za sadje,
iiieilialnier t:\ grublje. * illNke sli-Nfciulniee, oljne Nti«kitlniee, pei'ono-sjporhl aparati, stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, viu«kc NesValiifce, kletni prnlmeti. sesalnice za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično upli-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i t. d. i. t. d. Vse i^vrHtno Isfđolfsno« po mijiiittjili t<>viiniii^lvili oenabi ! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo !
Tovarna za kmetijske in vinske stroje II., Praterstrasse 78. IG. HELLER, Dunaj II.. Praterstrasse 78.
Itouuto iliiMtrovaiil, Ml Mtraiiij motni ceniki V nemščini, i i ul i jimimčI ■■ i in HlovmiMčiiii zHHtuii} iu Iranko. i,1l'1--2)
Sclidna zastopstva ce povsod, ocnujejo.
Največja razposiljaiaica blaga t Brun
Filip Ticlso.
(99—4 J
Zelny trh 21.
Radnička ulice 17.
ltii/.pu&iljn [■ rt >t i |>i>v/.i>t|ia uli j > r < -. 11 > 1 11- i 111 :
liriihkcu-.i Hiikini, mrtruv .1 Iti, r.a n-l.i miihkn nldi'ko, ilulirn br./.u aamu gld. li-_.
Ilrimkega aukua, metrov 8*10, M colu molku oblako, boljo bftit riimo gld. H'_.
timskoga sukna, motrov :i■ 10- ca rnln rnnlko obliiko, na.iflnijie biufce s;nm> gld. 10 7T>. Ilrniknga sukna, črne barve, motrov ;i-l 0, r.adt.itiijou aa »aloaala otiloko, Jako trSJho
mimo gld. 9 —.
Miir.i a. Ka ciKrtuč, v liitjtiiicjHili barrah in iiiugniii rrntah, imao «1.1. ti'—. Ort'lmtiuBto blago aa pranja (da »f srne prati, mi jamči), v baJODreJiib narisih In
barvali, motrov ti 10, aa culo inoaki« ulili'ko IMUO uiti. 3'—. Ostanek platnenoga M.iga, »ukmitvvti IiI.iku, ki an nun prali m v čudovitih u/.nruili
metrov ti 40, 7.« celo nmiko bbluko »amo Kiti.   I -Ofl i i n pil«,   it   lukMtek,   B  čotrtlnk   .l.iltfn,   gld   120; ."-i-st.i vnliin ln Outrtink iIoIko
gld. 4-—■ i  |iupi>liitniiii  črno a aviliiuniini   rciami   (kuHinir-tki robftC /.a laJoTUnjO)
gld. 1 SO.
C
Blago
za ženske obleke
v vseli načinih tkanju. \/.\rsii.i\\ in barvali, naj-lu.vejše in najelevanC-in-jsf /.a pomladansko in poletno se/.ono  I S'.M \v>.
Za celo obleko, dvojno sinku, v dobri bazi 10 m gld. 8.60
6 — 8-—
9 —
13 —
v boljSi bazi 10 m v lin.-i '.i bazi 10 m v najfinejši bazi, Cista volna 10 m v velefini bazi, 6ista volna 10 m
francosko blagu.
!rni kašmir.
saksonski izdelek, gladek,
prugast ali rožast: 1   obleka  10   »», gladek
gld. 4 50. 1  obleka 10   m, progast
gld.5*60 tlo najiin. vrste.
Angleški sefiri (platno),
najfinejšo in naj praktičneje za domače in cestno obleko. Novo I
1 cela obleka  v  Ia. bati
10 m gld. f)T)0. 1 cola obloka v Ha. bazi
10 M cld. 4—.
Francosko blago,
(aatini),
ki se sme pral i, za kar se jamči.
Za celo obleko,
J0 metrov:
v dobri bazi    . . gld. 2H0
v Hni Laži .... 8'M
v najfinejši bazi     .. 4'60
v atlasasti bazi .   ., G-—
Jutni zastori,
turski   nsoreo kompletne tltdgttsti [)rve baze gld. ,'J;"i() druge baze gld  "2 50.
Tuniški zastori,
z zlatom pretkani, z vclo-tinimi progami iu čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4*50.
Garnitura,
S posteljni pregrinjali in prt. iz juto .... gld. .'I f>i I iz ripsa   ...     „ 450
Manilske posobne preproge
jako trajno, ostanek 10-1 I m gld. .'{.10.
Platneno blago
kos SO   Dunajskih vatlov
Cena kosu:
Bnmbnrško stat vino platno, fičetrtink Airoko gltl. 6*60.
Rumlmrški oksford, pristne barve, Ia gld. 0*.r>0.
Kumburski oksford, pristne barve Ha gld. 4*o0,
Sifon, dobro baze, a gld. 4 ftO, f)-.r)0, (5-50 do gl. 9*—.
Domače platni, štiri četr-tinke Široko, gltl. 4*50, .r> Setrtink gltl. 5'60. 1 <■< ;i m j-I,.. platno, pet če-titink široko, popolno nadu mest i lo za platneno tkanine gld  9'—.
Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. B'50, Ha gld. 5*50.
Platnene rjube brez Sivi, komati 2 m dolg gld. 1.10.
Kanefas, Ia bazo za posteljno prevlake gld.O. —.
Ženske srajce iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, 6komadov gld 3!A). iz najboljše Rumburške tkanine s švicarsko vezenino 6 komadov gld. 6*—.
Ilustrovani modni katulogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo so na zahtovauje. od vsega blaga zastonj in franku.
BENSDOBP & Comp. v Amsterdamu
priporočajo svoj lini
(937—11)
ki ima najizvrstncjši okus« je zajamčeno čist, lahko raztopljiv in jako redilen.
Prodajajo ga: Mihael Kastner, Peter Lassnik, M. E. Supan, H. L. "VVenzel, J. Klauer, J. Perdan, Jeglič & Leskovic.
Vsprejme se več
potovalnih in stalnih zastopnikov
za zavarovanja proti telesnim nezgodam.
IN.iiuiiU'  naj  hi* i/volo   pošiljati upnivniStvu tega listii pod Blfro: ,,Nezgoda". (ivo— 3)
Velikansko peso H
\vvnu deteljo (Luzerne), mnogovrstna     mr ii n za vrte in trav«
ii i 5*1'. zanesljivo kalj iva
prodaja po najnižji oenl (115—4)
Peter Lassnik v Ljubljani.
Shivncmu občinstvu uljudno naznanjam, da Imam v svoji lastni hiSi
gostilnieo
pri ,Panji" Vegove ulice štev. 10
l«»r t in i in l<> pristno vino in izvrstno pivo. Vsaki ras dol«' ie oknana gorka in mrzla jedila.
Vsprejmo se tmli p. n. gostje na kosilo i n vei-erjo.
Xa mnogobrojno obiskovanje se priporoča
(158-j Josipina Lokar.
Pisarja
h prav lepo pravilno pisavo v Rlovenščini iu nem-SCinl i*«Vm. .\a>*to|> 15. t. m. V Ljubljani stanujoči m dijaki prednost.
Dr. Valentin Krisper
(177—D advokat v Ljubljani.
Spretni agenti
za zavarovanje proti toči
vr|»i*c fmefo »e proti  ugodnim pogofem.
Ponudbe pod „Tora*4 upravništvu „ Slovenskega
(158—2)
Naroda",
star <iH let, oženjen, i «*«••• ntnžbe v HpecerijHkl stroki ali kuko drugo jeduako opravilo za primerno plačilo. — Ponudbe pošiljajo naj se blagohotno upravnifitvu trga lista z znamko IH1M". (1711)
Slovenci! Slovenke!
„BRIVEC"
nov Setl jIt^o-jd odučljiv list
pričel jo izhajati v Trstu v tem letu, po dvakrat v   mesecu. —   Kdor  želi   zvedeti,   kako Tržaški
„BltlVKC" brije, naj se blagovoli naročiti. Za vse leto znaša naročnina I gld. 80 kr., za polu leta 90 kr.
Naročnina pošilja se samo tiskarni Dolenc v Trstu,
Via Garintia št. 28. (91—r>)
•m* Oe« *W* *X* Oai* *X* *X* «m* *X# *M* *X* •KC* *JR* •m*    *ml* *m*
Restavracija v Ljubljanski čitalnici
oddaja se
od 1. sa.|>i-il3t. odnosno 1.        ja t. 1.
v najem ali pa na račun.
Pojasnila  daje  v imenu  odbora gospod Fran Drenik. (169—5j
ZAEOL TILL, Ljubljana, Špitalske ulice 10. |		
Arehiv fiirHeimatskunde Krains von Frani Schumi Geschichtsforschuiigen. Quellen, Urkunden und Regeslen. 4 zvezki, namesto i«» «>i«i. le gl«1. a;5.».	Priroflopis v oodobab živalstvu i 250 piokti v porabo pri nazornem nauku. Gena 3 gld.	Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice, za-pisne   knjige, naročninske knjige, beležni bloki, knjige za perilo, skrilne knjige, potne papirne knjige.
Pisni papir: Koncepfni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. l       Dokumentni papir.	Velika zaloga vsega šolskega orodja.	Vse risalne materijalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila, prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.
i Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše I narejene, s cvetlicami in •   raznimi umetnimi utiski.	Pismeni papir s 'rali v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. V i z i t n i c c.	Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene lepenke, oinotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke okenski predložki, mizni položki, šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, svetilni č n i krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres. «708-22)
tzriftjatetj in odgovoriti uredniki Jovip NT o I I i
Lastnina in tisk „ Narodue Tiskarne".