103. številka. Trst, v poiMMleljek 20. junija 1S9S. (Večerno izdanje| Tečaj XXIII. ^ „Edinost" izhaja dvakrat nit dan. razun nedelj in praznikov. Zjutranje iz<1-pravništvo in sprejemanje InseratoT v ulici Molin piccolo Stv. .'J, II. nadstr. V edinosti je mo*! Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. Praga IN. Nn časnikarski shod je prišlo mnogo časnikarjev iz Rusije, Srbije, Bolgarije in (Vnegore. Iz Hrvatske, Dalmacije, Štajerske, Kranjske, Primorskega, Koroške in (ralieije je prišlo razvcn časnikarjev tudi več pisateljev in akademikov. »Narodni Listv« so posvetili slovanskim gostom v svojih predalih članek, kjer naglašajo tolažbo in bodrilo, katero daje njih navzočnost češkemu narodu v tem času krutega narodnostnega boja. Praga IX. Banketa na Žofinskem otoku se je udeležilo 500 osob. Dr Kramaf je v svojem govor« označil narodnosten boj, ki se sedaj bije v Avstriji, kakor boj med Nemštvom in Slovanstvom. Slavil je posebno Poljake ter jih imenoval najzve-stejše zaveznike naroda češkega. Govoril je tudi župan ljubljanski Hribar, Rusin prof. Banvinski, dr. Mazzura iz Zagreba, Bulgar Georgo\v, prof, Brandt iz Moskve, župan Krakovski in dr. Rieger. Slednji je govoril jako na dolgo o odnofiajih med Čehi in ostalimi Slovani in med dinastijo. Rekel je, da je v interesu obeh, da se ti odnošaji ne kalijo. V spodbujal je k slovanski vzajemnosti in solidarnosti, da se skupno postavimo po robu Nemcem v viharnih bojih, ki so nastali v Avstriji. Pl 'liga IX. Danes se je odkril spomenik Pa-laekemu. Navzoči so bili: zastopnik ministerstva za uk in bogočastje, namestnik, načelniki različnih oblasti in več zastopnikov znanstvenih društev slovanskih. •»gft IX. Danes je bil banket na čast gostom, ki so se udeležili slavnosti Palaekega. Župan Pod-lipnv je pozdravil v vznesenem govoru zbrane goste, na kar mu je odgovoril prof. Brandt iz Moskve. PODLISTEK. io«> PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Boleslav Prus. Poslov. Podravski. Včasih se je vzbudilo v njej hrepenenje po svobodi in miselna zapuščeno dete in takrat je jela besneti. Enkrat v takem stanju ves teden ni jedla ničesar, drugokrat se je hotela obesiti in tretjič je le malo manjkalo, da ni zapalila ječe. Poslali sojo torej v bolnišnico ter ozdravivši ji zastarelo rano na nogi, so jo po preteku nekoliko mescev (v katerem času je prišla zopet v zapor) odposlali v rojstni kraj, pod nadzor. Sla je torej Zofija od glavarstva v rojstni kraj, spremljana od dvoh kmetov, od katerih je jeden nesel o njej pismo, drugi pa ga je spremljal. Sla je po cesti ter imela na jedni nogi čevelj, na drugi pa opanek, na hrbtu luknjasto jopico, na glavi pa robec kakor rešeto. Niti hud mraz, niti prikazen znane okolice nista napravila na njo nikakega vtisa. Gledajoč pred se, je dvignila kviško svojo debelo jopo, smuknila pred svoja spremljevalca ter šla z urnimi koraki, kakor bi se ji Bog vd kako mudilo domov. Ko je bila že predaleč, klical je nadzornik za njo: »Čemu tako hitiš?« Takrat je obstala ter stala kakor steber ob cesti, dokler ji nista ukazala, da naj gre zopet dalje. »Bržkone je že popolnoma bedasta«, dejal je Govoril je tudi Drag. Hribar, ki je med drugim povdarjal posebno to, da je prišel čas, ko naj se združijo vsi Slovani, da pokažejo, kodo jo prav za prav gospodar v\ Avstriji. Petrograd IS. Vsi listi so polni dolgih člankov o slavnosti Palaekega v Pragi. »Novosti« pri-pisujejo tej slavnosti velik moralen pomen in proslavljajo bodočnost Slovanstva. Praga D). (Naša brzojavka.) Včerajšnji banket je bil jako sijajen. Izustili so se navdušeni govori v vseli slovanskih jezikih. Posebno burno sta bila odobravana govora državnega poslanca dra. Krainafa in ljubljanskega župana Ivana Hribarja; zvečer je bila velesijajna predstava Smetanove opere »Li-buše«. Po vsem mestu nepopisno navdušenje. Pri sestanku v Meščanski Besedi je kuj krasno govoril o slovanski vzajemnosti dr. Danielak. Danes je bil velikansk slavnostni sprevod po ukusno okrašenem mestu. Naroda je na stotisoče in entuzijazem je prikipel do vrhunca. Pri pokladanju temeljnega kamena spomeniku je klasično govoril dr. Herokl. Utis cele slavnosti je nepopisen. Sedaj se vrši novinarski shod. Predsednikom tega shoda je bil izvoljen župan ljubljanski Ivan Hribar, ki je pozdravil navzočnike v vseh slovanskih jezikih. Pomen vse slavnosti ostane epohalen v smislu vzajemnosti vseslovanske. Praga 19. Slavnost pokladanja temeljnega kamena začela je opoludne. Župan Podlipnv je v svojem govoru naglašal udanost češkega naroda do oni njenih spremljevalcev, ki je nesel pisanje od glavarstva. »Taka je bila zmerom, dasiravno za navadno delo ni najslabša«, odvrne drugi, ki je Zofijo že od davna poznal, ker je stanoval ž njo v jedili občini. In znovič sta se jela razgovarjati o drugih rečeh. Do občinske pisarne nista imela dalje nego za jedno vrsto in izza zasneženega griča so že kukali temni dimniki vaških hiš, kar pride Zofiji in njenima spremljevalcema nasproti stražnik na konju in za njim sani z mrtvim Ovčarjem in otrokom. Zofija, hodeča neprestano spredaj, šla je malomarno mimo, toda spremljevalca, zapazivši tako nenavadno prikazen, sta jo vstavila ter jela se razgovarjati z županom. »O za Boga!« zakliče jeden, »kdo je ta nesrečnež ?« »Ovčar, Polžev hlapec«, odvrne župan. »Zofija!« reče na to njuni spremljevalki, »saj je to tvoja deklica z Ovčarjem«. Zofija se približa sanem ter jame iz početka malomarno ogledovati si mrliča. Polagoma pa pridobi njen pogled zopet človeški izraz. »Kaj ju je doletelo ?« vpraša. »Zmrznila sta«. »Cemu sta zmrznila ?« »Ker ju je Polž odgnal iz hiše«. »Polž?... Polž izgnal iz hiše?...« je dejala, brbrajoč brezmiselno s prsti. »Seveda je to Ovčar, a to pa — nemara je moja deklina ?... Moja !... samo zrastla je nekoliko od tega časa... Ali je že cesarja in svojo ljubezen do pravičnosti, napredka in svobode. Govoril je potem doktor Herold o delu Palaekega ter je /.vršil slaveč slovansko vzajemnost in moralno zvezo vseh Slovanov. Praga 1'.'. Popoludne vršil se je uliod slovanskih novinarjev. Shod je poslal brzojav cesarju, ministru Kaizlu in gališkemu ministru vitezu .!<•-drzejo\viezu. 1 Mi u a j IX. Voditelji opozicijskih strank so sklicani na 27. t. m. na Dunaj na posvetovanje, kjer se bode razpravljalo najbrže o Thunovcm načrtu ponoviti poskuse, da se na Češkem doseže sprava med Cehi iti Nemci. Lvov IX. Glasom najnovejših brzojavnih poročil je minol včerajšni dan brez izgredov. Nikjer se niso pojavili kaki nemiri. Budimpešta IX. Zbornica je vsprejela predlog imunitetnega odseka glede afere Lepsenvi-ja. Predsedniku se je naročilo med živahnimi eljen-kliei, da sporoči Nj. Veličanstvu 1X. avgusta čestitke cele zbornice. Lvov IX. V Gorlicc in Srzyzow se jo zopet odposlalo nekaj vojaštva. Okrožnica namestništva na vse županstva v okraju Jaslo povdarja kažnjive izgrede in grozi ostrimi izjemnimi odredbami za slučaj, če bi to opominjanje ostalo brezvspešno. Županstvom se nalaga, da si v preprečenje izgredov poskrbijo občinske straže. Pariš IX. Ribot je sporočil predsedniku Kaure, da se ne smatra sposobnim, da bi pri obstoječih odnošajih sprejel poverjeništvo, da sestavi novo ministerstvo. Parts IX, Ribotu se ni posrečilo sestaviti ministerstva, ker so radikalei zahtevali šest port-felj^v. slišal kdo, da bi tako dete zmrznilo?... Nil, resnica, da ji je bil že iz početka prisojen zli konec ... Kakor mi je Bog mil, tako je to moja deklina!... Poglejte le... Moja deklina in — zamorili so j...... Kmetje, kimajoč z glavami, so poslušali njeno govorjenje. Naposled se oglasi župan : »Zdravi ostanite, mi moramo dalje! Peljite boter Martin«. Martin, vzevši vajeti v roke, dvigne kviško bič, toda v tem hipu jame se Zofija vsedati na sani k mrtvecema. »Kaj počenjaš?« zakriči nadzornik ter jo pograbi za jopo. »Saj je to moja deklina!« zakliče Zofija, vs-penjajoč se na sani. »Kaj za to, če je tvoja?« reče župan. »Ti imaš drugo pot in ona dva drugo...« »Moja deklina!... moja deklina!...« jame kričati Zofija, držeč se z obema rokama za sani. Konja nakrat potegneta in Zofija pade v sneg. Tu pa pograbi za smuče in sani jo potegnejo za seboj. »Ne nori vendar!« zakliče nadzornik ter poteče za Zofijo z županom in s svojim tovarišem. »Moja deklina !... Dajte mi mojo deklino !...« je kričala znorela, ne izpustivši smuč. Kmetje so jo komaj odtrgali in sani so smuknile naprej. Hotela je vstati ter zdirjati za otrokom, toda jeden nadzornikov ji je pokleknil na noge, a drugi jo pograbil za rame. (Pride še). ltelffrad 1*. Skupčina je sklicana na L*.*, t. m. v Niš. fnrjterad 1*. ('rtu>gorska vlada se je pri tožila, da turško vojaštvo podpira AIbance, mesto da bi pazilo na mir. Albanci so že prekoračili most l>arano ter obkolili samostan, kamor so zl»e-žali kristjani. Pritožba povdarja tudi, da Turčija ni odgovorila na predloge stavljene od črnogorske strani ter odredila stvari, ki se pa na meji ne upoštevajo. Turčija se boji napada od strani Črnogorcev. Odredili so oi bili Crnogorci z mohamedanei kruto ravnali; Crnogorci pa to zavračajo in trdč, da so Albanci požgali vse vasi v okraju Borana in da so prebivalci zbežali v Crnogoro. Turčija je pomnožila garnizijo v Berani za štiri bataljone in sklenila odposlati na mejo še več vojaštva. Četi njo 1 H. Najnovejša poročila vojvode Petroviča iz pozorišča nemirov ho nekaj pomirljivejša. Včeraj ni bilo rosnih prask. »w-York is. Kakor poroča »New York Herald« se boji oddelek za mornarnieo, tla so dovažajo reči v Havnno iz bližnjih otokov, zato misli uporabiti v pooštrenje blokade izdatna sredstva. Madrid 1*. Španska topničarka »Gingzon« je odplula včeraj iz havanske luke, da sporoči amerikanskomu brodovju, da maršal Blanoo ne dovoli, da bi se zamenjali vjetniki ladije »Merrimae«. \ew-York 18. Glasom brzojavke »AVorld-a« iz \Vashingtona je general Sampson brzojavno vprašal pri vojnem oddelku, kedaj da pride zasedna armada. Položenje je po njegovem menenju opasno in mesto bi treba vzeti takoj. Madrid IH. Oficijelna brzojavka guvernerja iz Santiago de Cuba poroča, da sta neki amerikanski križar in neka jahta dne 1(5. t. m. streljala na Punta Cabrera, štiri milje zapadno od Santiago. Španske čete pod poveljništvom Aldea ho odbile napad brez zgube, na kar sti amerikanski ladiji proti jutru odpluli. Pariz 1H. »Temps« javlja iz Madrida, da se širi vest, da je general Augusti izročil svojo oblast poveljniku Manile, kateri je podpisal kapitulacijo Manile. Madrid 19. Zasebna brzojavka zatrjuje, da se je general Shafter včeraj izkrcal blizo Santiago de Cuba ter da sc pričakuje napad tega mesta. Govori so tudi, da je Manila pala. Ameriško bro-dovje pred Havnno se ne gane. Madrid H). O zadnjem boju pri Santiago pala jo kroglja na amerikansko oklopnieo ter ubila vse pomorščake v bližini. Druga kroglja zadela je dimnik križarja ter poškodovala ga močno. „Reichswehr" o tržaških razmerah. V številki od 17. t. m. piše: Trst postaja vsak dan zanimivejši. Na tem malem kosu zemlje vršč se stvari, ki so postale za narodne in soci jalne razmere na Primorskem skoro tipično. Trst in tržaško ozemlje sta kar postala poskuševališča za italijanski radikalizem. Kakor je mala naša iredenta, tako daleč seza njena moč. Njen organ je Indipendente«, list za nelojalnost in sorodne interese. List ima komaj 5190 naročnikov a vendar gospodari v mestu sc svojim surovim tonom in s pomočjo večine občinskega svota, koja se sramežljivo skriva za njim. Kdor čita »Indipendente«, opazi komaj, da izhaja list v Avstriji; Italijo ta list povzdiguje gld. vzrasla so pasiva na več nego 4,000.000 gld., od katerih priznava občinski organ »Piecolo« 2,7(50.000 gld. Kaj bodo iz tega? da se prorokovana javna dela no izvršč. Pravi razlog za posojilo obstaja temveč v tem, da hoče občina zadostiti pritiskajočim upnikom, da se more vzdržati še 4 ali f) let. Potem bodemo pri kraju. Zupan, kateremu se je strašno mudilo, trdi, da se pokrije primankljaj z drugimi dohodki in sicer z istimi dohodki, kateri dosedaj niso zadostovali, da bi pokrivali dosedanje dolgove. Ti dolgovi nastali so, to naj bode mimogredfc omenjeno, v prvi vrsti radi izdatkov za volilno agitacijo in za podpiranje stranke. Prebivalstvo no more storiti ničesar, ker ne pride radi našega zastarelega volilnega reda niti do tega, da bi oddalo svoj glas, a občinski svet niti ne misli na spremembo volilnega reda. Tržaško mesto je danes že na zadnjem koncu. Občinski davki so postali neznosni in pri tem nima mesto ne tržišč, ne šolskih poslopij ne vode. Zdravstveni odnošaji so prežalostni, umrljivost v mestu jo velika, ker je zrak pokvarjen, voda slaba in življenski pogoji skozi in skozi borni. 10 do 121etni dečki valjajo se po prodajalnieah in skladiščih, ker se občina ravno tako malo briga za šolske postave, kakor za izvrševanje obrtnih predpisov. Ogorčenost mej ljudstvom je velika. Namerovano posojilo je provzročilo močno razburjenost, a vlada se dela kakor da ne sliši. Vlada naj stori svojo dolžnost, da ne bo prekasno!... DOPISI. Is Škocijana IG. junija. (Izv. dopis.) V četrtek 15. t. m. smo imeli tukaj zopet visok obisk. Gosp. c. kr. namestnik, grof Goess, ki je ta dan pohodil narodno Sežano, pripeljal se je po-poludne ob 3. uri, ogledat si tukajšnjo divno jamo. Pred vasjo, ki je bila odičena z mnogimi narodnimi in cesarskimi zastavami, pričakovali so visocega gosta g. župan Mahorčič s podžupani, predsednik nemško - avstrijskega planinskega društvu g. Pazze, domači g. duhovnik, šolska mladina in obilo domačega ljudstva. Gosp. namestnika je spremljal c. kr. okrajni glavar g. dr. Laharnar in njegov osebni tajnik g. Pozai. Pri uhodu v vas pozdravilo je visoko gospodo gromenje topičev, izbornu godba iz Slop, ki jo svirala cesarsko himno in od strani šolske mladine in družili čakalcev pa krepki; Živili! G. županjo pozdravil g. namestnika v vznešenem slovenskem govoru, priporočajo našo županijo njegovi blagonaklonjenosti. G. namestnik je odzdravil v slovenščini na prirejenem mu sprejemu in obljubil, (la se hoče ozirati na potrebe našega kraja. Ko ko mu bili predstavljeni še g. domači duhovnik, gosp. načelnik žel. postaje divaške in tuk. učitelj, podal so jo takoj na »Šte-f a n i j i n razgled«, kjer se ni mogel načuditi krasni panorami, ki se od tam nudi obiskovalcu. Potem je šel pod vodstvom g. Pazze-ta v jamo. Odločena je bila za ogledovanje jame le jedna ura, a gospod namestnik se ni mogel ločiti vsled nenadnega utiša naravnih čudes ter je ostal v jami nad dve uri. • * Polna iznenadjenja nad lepoto kraja iu jamo, odpeljala seje visoka gospoda med pokanjem to- pičev in sviranjem našega Naprej« ob o'/4 proti Lokvi. Pri tem naj l>o omenjeno, da sc naše slovensko ljudstvo kaj malo zanima za lepote in naravna čudesa mile slovenske domovine. Cele trume Nemcev, nemških društev, Angležev i. <1. pri roma ol»čndovat škoeijansko jamo. Zal pa, da se vidi tu le redko kedaj kak slovenski turist. V resnici, naša jama je bolj poznana med nemškimi turisti, nego med našimi. Slovenski turist, če hočeš imeti kak naravni užitek od turi-stike, če hočeš občudovati gromenje in bobnenje penečih voda v podzemeljskem svetu in . njih slapove, pridi v Skoeijan, ki jo le pol uro oddaljen od divaške postaje in tu te popelje prijazen vodnik v popolnoma nov, čudovit svet, in rečem ti, da ti ne bo žal, da si prišel. Politični pregled. O notranjem položaju. Grof Thun se zil »a zopet v sladkih nadali, da se mu posreči do jeseni dognati spravo moj Ćehi in Nemci. Še ta mesec hoče povabiti oficijelno nemške poslance na dogovor o spravi s Cehi. Podlaga za te dogovore naj bi bila odprava jezikovnih naredeb, katera naj bi se zvršila takoj, ko bi se zaupniki obeh narodov zjedinili v glavnih točkah jezikovnega zakona, kateri zakon bi moral seveda potrditi državni zl>or. V vladnih krogih se nadejajo, da se posrečijo pogajanja sfc zmernimi nemškimi strankami ter da bodo v jesenskem zasedanji tirali obstrukeijo samo še radikalni odlomki. Zmerni poslanoi nemški, da bi bili pripravljeni omogočiti redno parlamentarno delovanje. Nam se dozdeva ta optimizem vladnih krogov, odnosno gospoda grofa Thun-a, ne malo pretiran. Nemci so se že preveč zagrizli v stališče, da se morajo prej odpraviti jezikovne naredbe, nego se upustč v pogajanja o jezikovnem zakonu. Ako kažejo pa res kako nagnjenost za pogajanja, bati se nam je, da imajo zagotovljeno od vlade kako premijo, katera jih odškoduje materijalno za njih odstop od formalnega stališča. Ne moremo zamolčati bojazni, da še zvrši sprava na stroške nas Slovencev; mogoče je namreč, da so si »zmerni« Nemci izposlo-vali od vlade zagotovilo, da se urede jezikovne razmere le na Češkem, da pa ostane tu doli pri nas vse pri starem. Spioh se nam zdi, da vse ro-potanje Nemcev ni imelo drugega namena, nego vstrašiti vlado, da ne raztegne jezikovnih naredeb na naše dežele. Nemei vedri dobro, da je na Će-škem celo na njih korist, ako se uredi jezikovno vprašanje sedaj ter zagotovi ravnopravnost za ne-dogledne čase njim. Prišel bi lahko čas, ko bi Ćelu imeli toliko moči, da bi se morali Nemci zadovoljiti z manjšimi pravicami, nego jih uživajo sedaj. Mi se toraj ne bodemo imeli veseliti sprave mej Čehi in Nemci, ako so obistini naša gornja Jslutnja. Sicer je pa odvisno vse od tega, kako bode postopala večina. Ameriftko-ip&njika vojna. Iz kubanskega otoka doha ja vest, da je amerikanski general Shafter izkrcal svojo vojsko blizo Santjago de Cuba ter da napade v kratkem to mesto. Ker dohaja ta vest iz New-Yorka, od koder se je javljalo neštevilnokrat, da jo odplula amerikanska armada, ne da bi to bilo res, moramo deti za sedaj to vest »v kontu-macijo«. Neverjetno je samo na sebi, dabizamogel general Shafter, kar tako meni nič tebi nič izkrcati svojo vojsko, ko imajo vendar Španjci v Santiago de Cuba in v obližju svojo vojaštvo. Čudno se glase v primeri z gornjo vestjo o izkrcanju vojske generala Shafter-a istočasne vesti, da se jo invazija Kube odložila do jeseni ter daje Sampson zahteval, naj so invazija zvrši takoj, ker postaja položaj kritičen. To zveni nekako tako, da postaje položaj pod Santiago de Cuba kritičen za Amerikance. Drugače bi se ne moglo razumeti Sampsonove zahteve. Ako se odloži invazija Kube do jeseni bode to le na korist Spanjcev, ki pripravljajo tretje vojno brodovje. O Camarri se ne ve še nič gotovega. Nekoji trdč, da pluje proti Filipinam, a drugi, da pluje proti Kubi. Toliko se \6, da je odplula njegova eskadra proti vstoku, kar bi značilo, da sc podil proti Filipinam. Seveda to ni odločilno terjo verjetno, da se je podala ta eskadra proti vstoku, da zmeša sled. Iz Filipin dohaja neutrjena vest, da je Manila zopet enkrat pala. Tmli to vest stavimo za sedaj v kontumacijo. Domače vesti. Imenovanja na sodišča. Uradna »Wiener Zeitung« prinaša : Minister pravosodja je imenoval sodnika v Bujah Julija Kovača in sodnega tajnika dr. Antona Perišiča v Trstu deželno sodnima svetnikoma za Rovinj (prvi ostane na svojem sedanjem mestu). Sodnikom so imenovani: sodni pristav v Kanalu Ivan Ouzelj za Cerknico, sodni tajnik v Rovinju Alojz Martinelli za Poreč in sodni tajnik v Sežani Viktor vitez Frolieh pl. Frolichthal za Bovec. Sodnim tajnikom: Okrajna sodnika Hektor Franceschinis v Cerknici za Rovinj in Ivan baron Falke pl. Lilienstein za Gorico; sodni pristavi: Alojz Rismondo \ Trstu, dr. Valentin Izopp v Kopru, Rudolf Lazarič v Poreču, Jakob Sbisil v Pulju in Edvard Strausgitl v Pazinu, vsi za Trst. t Rozina Oabrščekova. Sinoči ob 10. uri in pol je umrla v Gorici gospa Rozina Gabrseekova po IH-mesečni neizmerno mučni bolezni, polni brid-kostij In neznosnega trpljenja, udana v božjo voljo. Zbolela je v decembru 1. 1890. Ležala je do srede marca, potem je iskala zdravja v Devinu in v Trstu, a po Veliki noči 1. 1H97. jo je zopet vrglo na posteljo, in mislilo se je že, da v maju so šteti njeni dnevi; bila je takrat tudi že previđena. Potem jej je nekoliko odleglo in šla je čez poletje na svoj dom v Bovec, od tam koncem septembra v Plave, potem v Gorico, a sredi novembra v Mali Lošinj. Ondi se je bolezen obrnila toliko na slabše, da so zdravniki svetovali, naj jo takoj odpeljejo v Gorico, ako hočejo še živo odpeljati. Odšla je na to 6. januvarja. Zdravniki so konstatovali hiter postopek tuberkuloze, da mora kmalu dokončati, — in 20. febr. je bila dejana že v sv. Olje. Toda skrbni postrežbi se je posrečilo, podaljšati jej življenje — sicer mučno in tužno — do včeraj. Kdor je pokojnieo poznal, vsakdo jo je ljubil; bila je srečno bitje med tistimi redkimi, o katerih se reče, da, »niso imeli neprijatelja«. Njeno življenje je bilo posvečeno delu za Boga in d o-m ovi no. Svojemu soprogu zvesta družica je opravljala poleg navadnih ženskih del še vse uprav-niške in odpravniške posle pri »Soči«, »Primorcu«, »Slovanski knjižnici« in »Knjižnici za mladino«. Bila je duša notranje uprave vseh lepih podjetij v krogu »Goriške tiskarne«. In ako ima slovenski narod kaj koristnega iz te »Goriške tiskarne« — ki je rodila prav zadnji čas i podružnico v tužni Istri — tedaj ima za vse to v velikem delu odlične zasluge blaga pokojna gospa Rozina. Pogreb bo v torek popoludne iz Gorice v Solkan, kjer se položi rakov v rodbinsko grobnico. Na shod slovanskih novinarjev v Prago so se odposlale sledeče brzojovke: Od obal sinje Adrije pošilja pozdrave želeč VBpeh skupnemu dolu Redakcija »Edinosti«. Slava očetu Palackemu! Novinarjem slovanskim krepek Živio! Narod slovanski pričakuje, da rešite v nevihti nahajajoči se brod slovanstva. Na zdar! No vdajmo se! Ivan Paternost. Slava Tebi, oče Palaekv! Živeli vseslovanski združeni novinarji! Pevsko društvo »Kolo« v Trstu. Od sinje Adrije kličemo: Gromoviti slava Tebi, oče Palacky ! Živeli /druženi Slovani, slavilei njegovi! Živeli vseslovanski novinarji! Bog blagoslovi Vaš trud za narod slovanski! Od danes ne sme biti Rusov, Cehov, Poljakov, Srbov, Hrvatov, Slovencev, Slovakov, biti morajo le Slovani ! Odločno naprej! Zdorovit Nedejmeso! Žitko Fran, Biček, Jereb Demeter, Volčič Veko-slav, Bajt Luka, Jež Filip, Gerbeo Avgust, Kolb Josip, Može Peter, Mikota Julij, Rozman Fran, Stoka Jaka, Hvastja Ivan, Presen, Kravosov, Rovtar, Rakuša, Gabršček, Furlan Martin, Knifie. Veselica pevskega društva „Adrija*4 v Rurkovljnh vršila se je včeraj popoludne v »Narodnem domu« ob ugodnem vremenu. Petje je bilo izborno. Ugajal je občinstvu mešan zbor »Dve pesmi v eni«. Moški in ženski zbor pela sta vsak svojo pesem in sicer v Češkem jeziku. Najbolj je pa vspel mogočni Eisenhutov moški zbor »Hrvati« s£ spremljevanjem godbe in glasovirja ter moramo čestitati pevskemu društvu na precizni izvedbi. Igra »Gluh mora biti« vspela je tudi dobro ter je tekla ves čas gladko. Prvikrat smo imeli priliko slišati nabrežinsko godbo, katero je g. F. Majcen v kratkem času dobro izvežbal. — Občinstva ni bilo toliko, kolikor smo smeli pričakovati ozirom na plemenit namen. Akoravno smo videli na veselici še precej gospode iz Trsta, ne moremo si kaj, da grajamo one mestne gospode, ki izletč o takih prilikih na vse druge kraje, ali pa čepč po kavarnah in igrajo tam — tarok ! A tudi okoličanov in še posebno Barkovljanov videli umu le pičlo število. In vendar je šlo za njih najbližje brate. Malo več požrtvovalnosti in idealizma nam treba, ako hočemo, da si vzdržimo svojo narodnost v Trstu. Ako se bodo morali žrtvovati vedno eni in isti, znajo se skrhati še ti. Slovenščina na tržaškem e. kr. okrajnem sod i.še li. Od c. kr. okr. sodišča tržaškega razpošiljajo se včasih slovenki odloki, za katerih raztol-mačenje bi trebalo res jezikoslovcev —- strokovnjakov. En tak odlok se glasi: N 65716 Odio k. Jemljme kaz delitne pogadbe dd 10/11/07 odobreno poo N deželnem o vidišno pod A Trstu dovoljuje in naloga pod rejenunu zemlje kufi ž nem u madu da i zorsi, a) vknižbo lastninko pravice na '/a ml- Lucije B. in na % ml. Marije B. nepremukljin na krajajocih se pod tab. št 311 zemljišnico z. a guto na ime Fran B. pok Andreja iz Gute hštl27; b.) vknjižbo izbrisa zastavne pravice vknjiženc v. varnost zneska od 500 gld na priženila ni 500 gld za protiže. nilo vslado oloka 17/7/07 št 5886 ni prenešene voled siloka št 21. 276 na vsi gori omenjitii tab. št 311 na korist Frana B. pok Andreja. Pridrzavši propio navzvene Provuje e prisil tu prepis pogodbe A s zvirti. ter vrni vsi arsapis p rosi tej u obrescajo se o tem ml. Lucija in hauja B. pok Andreja roke od Dr oskaioja Bybar e. c. v pristojbu i oki mca spombo da se pogodbe že objanila odo, noro pusboj trive e duvene odemini-straeija raprie katost Fastopa pa sc oblojei kr Caz am izirru kai i prepisom staonemu c. v dezelnamu sodiščio. v Frstu za nadaljro pesenze, pri padajvu njigovi pristguosti od c. k mestna Pretura Trst 30 Decembra 1897 Lettieh m. p. Ne zadostuj toraj, da se nastavljajo sodniki in kaneelisti, ki ne poznajo našega jezika, ali ki ga le za silo lomijo, niti prepisovalcev ne vzmore c. k. okrajno sodišče tržaško, kateri bi bili zmožni ne rečemo brez napake prepisovati sodnih odločb, ampak jih sploh tako prepisati, da bi se moglo slutiti, kaj pravi dotični odlok. In kaj tacega se podaje slovenskim strankam v zeiuljeknjižnih stvareh, kjer se grd za važne pravice strank. Odlok kakor zgornji naj bi bil listina, ki ima javno dokazilno moč o pravicah strank! Pač, neko javno dokazilno moč ima naveden odlok; dokazuje nam namreč, tla smo še daleč, daleč od jezikovno ravnopravnosti na tržaškem okrajnem sodišču, pod katero spada okolo 50.000 Slovencev ter da bodemo morali še dolgo hoditi po trnjevi poti bojev za ravnopravnost našega jezika. Korak naprej, korak nazaj, to je signatura vseh naših narodnih bojev na Primorskem. In potem se še nahajajo v »merodajnih« krogih osebe, ki menijo, da smo Slovenci na Primorskem v zadnjih letih »grozno« napredovali! Kdo so no smeje? To bi ne smelo biti. Pišejo nam: Včeraj sem imel posla na centralnem brzojavnem uradu. Uradnik, ki sprejema brzojavke za notranje dežele, ne zna, ali noče znati niti besede slovenski! Na moj slovenski nagovor se ni oziral, ampak je govoril le nemški in to uprav neuljudno. Dotični gospod je lehko dober uradnik, toda za ono službo ni, ali bi vsaj ne smel biti! Jaz mislim, da v Trstu, kjer je tudi slovenščina deželni jezik, bi morali nastavljati take uradnike, ki govorijo in pišejo slovenski, ne pa trde Nemce ali istotako trde Italijane. Tako ne sme iti dalje, ker je sramota za nas, da to trpimo. Ali naj se go- spodje priliče našemu jeziku, ali pa v - - druge kraje žnjimi!! Sitne 2. Slovanska Mtalniea v Trstu. Na občnem zboru dne 0. t. ni. zvršila se je volitev novega od Istra »Slovanske čitalnice« za dobo 1898/99. Nov odbor se je uredil na svoji prvi seji dne 17. t. ni. tako-le: (i. |)r. Otokar Rvbaf, predsednik; g. Ante Truden, podpredsednik; g. Stef. Pregelj, tajnik; g. Ante Bogdanovi«*, blagajnik; g. Viktor Klinar, knjižničar; g. Ivan Mankoč, oskrbnik; g. Dr. Jos. Abram, Fran Toroš, Ivan Sabec, odborniki; g. Ivan Abram, G. Vučkovič in Jos. Prnnk, namestniki; Vinko Perušek, Gracijan Stepančič, Mate Mandie, pregledovalci računov. Slovensko lieiteljstvo deške in dekliške šole pri »v. Jakobu priredi dne 20. t. m. na šolskem vrtu otroško veselico z igro in petjem v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba danes zopet povdarjati velepomembne, velikanske važnosti te prekoristtie družbe, kije za nas primorske Slovence življenskega pomena. Neumorno in vzorno požrtvovalnostjo nam ona vzdržuje slov. zavode, kjer se vzgaja naša mladina v narodnem duhu. Res je, da ta vzgoja zahteva ogromnih žrtev, ta vzgoja naše mladino, našo diko, našega ponosa — pa tudi naše bodočnosti ; a plašiti se teh žrtev ne smo niti narod, ki živi — kakor naš — v toli skromnih materijalnih razmerah, zato delujmo skupno vsi za njegov blagor. Pridite torej vsi v nedeljo k sv. Jakobu; pokažite ob tej priliki svoje pravo rodoljubje, pokažite svojo ljubav do mladine! Natančneji program priobčimo kasneje. Nevarna obiskovalka. Josipi na Herščjak, 23 let stara, omožena, se je podala 15. nov. m. 1. obiskat svojo prijateljico Pregarc Ano. Ko se je poslednja za nekoliko časa odstranila iz sobe, kjer sta imeli prijateljske pogovore, je Herščjak porabila to priliko ter zmeknila iz nekega predala 3 gld. v novcih in srebrno uro vredno 3 gl. 50 nč. Decembra meseca obiskala je Herščjak drugo prijateljico in sicer Marijo Žerjal, kateri je »prijateljski« odnesla: 2 kgr. kave, 1 kgr. sladkorja, 2 svileni ruti, par zlatih uhanov in zlat prstan v skupni vrednosti 15 glil. Ko so jo aretirali, je vse tajila, toda ko so našli v njenem stanovanju vse ukradene predmete, je priznala krivdo. Včeraj se jo obdržavala obravnava proti njej in je vdobila 4 mesece dopusta, da zamore premeniti zrak v — zaporu' ulica Tigor! Slovenske zastave. Celjski »Domovini« pišo prijatelj : Na svojem potovanju po Slovenskem sem videl v marsikateri vasi na visokej lipi vihrati večje ali manjše slovenske zastave, katere naj kažejo vsem, ki tod hodijo, daje tukaj svet slovenski, da ljudstvo tu prebivajoče — je zavedno narodno. In to je prav ! Želeti bi bilo, da bi se povsod na naši zemlji v vsaki vasi, oziroma v vsakem kraju na vzvišenem prostoru pritrdila mogočna slovenska zastava, kazoč popotnikom, da se Slovenec ne le zaveda svojo narodnosti, ampak da jo tudi očitno pokaže. Mla-clenči slovenski, skrbite pred vsem vi za to, da bodo povsod ponosno vihrala slovenska trobojniea! Vpisovanje dijakov «»» kr. gimnaziju y Trstu za šolsko leto 1898—1899. se bodo vršilo dno 2. julija in 17. septembra t. 1. od 9—12. ure v pisarni ranateljstva. Ravno takrat bodo tudi vsprojemni izpiti. Rojstva in smrtni slutil i v Trstu. Od 5. do 11. t. m. se je porodilo 5(5 moških in 51 ženskih. Umrlo je 40 možkih in 34 ženskih. Od 107 novorojencev jo bilo 1H nezakonskih. Od 74 umrlih jih je bilo 34, ki še niso dosegli starosti 0 let. V istem tednu lanskega leta jih jo umrlo samo HO. Izvošeekoni v ulici Molino pieeolo javljamo, da naj ne zabavljajo proti Slovencem, ker bi jih znala za take kočljive stvari še glava boleti! Osobito pa priporočamo onemu mleČnozobou, ki nosi št. 240, naj pusti »Politeama« in »Fcnioe« za druge prilike, ker za norce briti ni primeren prostor tam, kjer se čaka — košček kruha! Toliko za danes. Koledar: Danes v ponedeljek 20. junija.: Silverij, p.: Ferentina, ti. Jutri v torek 21. junija: Alojzij (Vekoalav), spoz. Šolnini: Lunin : Izhod ob 8. uri 39 min. Izhod ob 4. uri 28 min. Zahod „ 8. „ 24 „ Zahod „ '.». „ 27 „ Ta je 2f>. teden. Danes je ltlS. dan tega leta, imamo torej Ae lJ).r> dni. Različne vesti. Graški socijaldemokrate sklicali so dne II. t. m. shod, na katerem so hrupno ugovarjali razpustu občinskega »veta ter izrekli upanje, da ne pride v nov zastop niti jeden krščanski mož, nego zgolj nemški naeijonalei. Itrezsramna je tedaj demokraška trditev o mednarodnostnih načelih. Ločijo se od nacijotialnih kričačev le po svojem rudeČem peresu. V bolnici usmiljenih bratov v Gradcu bilo je sprejetih v letu 1*'.>7. L'SIU bolnikov; od teh je ozdravilo l'IlM, umrlo pa i oseb. Iz Štajarskc, Koroške in Kranjske bilo je sprejetih L'dL'7 bolnikov. Ta ljudomili zavod zasluži pač, da ga Slovenci po svoji moči podpirajo. Pobeda papirja. Na bodoči angležki narodni razstavi v (»lasgovu Hode razstavi jen spomenik kraljice Viktorije, ki je napravljen iz papirje. Ta papir kc preparira z raznimi masami tako, da se utrdi. Spomenik bode 12 metrov visok, težek 20,(MM) kg. in bode stal 200.000 frankov. V najnovejšem času počelo se je mnogokaj izdelavati iz papirja ter se je prišlo do zaključka, da ja papir v neke svrhe posebno sposoben, ker ima prednost, da ne poka. Dosedaj se je poskušalo napravljati iz papirja: ladje, cevi za plin, sode vrata, da celo hiše. Ako pojde tako naprej, izpodrine papir še les, jeklo in celo železo. Kamnje je jedel. V nekem manjšem mestu Italije, Roglasco, stavil je Poletni mladenič Emanuel Capelli, da poj6 nekoliko kil kamnja, ako se mu da za vsaki kos en soldo, t. j. 2 V„ novč. Capelli je v tK kej krčmi v pričo tovarišev počel jesti te kamenčke. Ko je požrl kilogram teh drobnih kamenčkov, niso mu dovolili prijatelji, da jfc še naprej, na kar je sprejel Capelli dobiček stave in izšel. Isto noč našli so ga ležečega na tleh v krču. Spremili so ga v bolnišnico, kjer so ga zdravniki oslobodili tega kamenja. Ko je ozdravil, pripovedoval je zdravnikom, da je večkrat pojel že več nego 3 kile kamnja, ne da bi čutil kak bol ali krč v želodcu. Zadnje vesti. Praga 20. (Naša brzojavka). Včeraj se je polagal temeljni kamen spomenika Palac-kemu. Ruski general lvomarov je udaril na kamen besedami: v imenu očeta, sina in duha v slavo in čast češkega naroda. Časnikarskega shoda se je udeležilo 138 novinarjev. Resolucije so se preraenile po želji Hrvatov in Slovencev. Danes je bilo pogoščen je v mestni hiši, za kar se je zahvalil Hribur. Njegovemu govoru je sledilo viharno odobravanje in entnzijazem, dame so pozdravljale z robci. Na banketu novinarjev so bratstvovali Poljaki in Rusi. Hribarjevemu predsedovanju na shodu novinarjev se je vse divilo. Popoludne bode banket v razstavi. »Jutri polože Slovenci srebern lovor-venec Palackemu na grob. n Iteroli li 10. Džavnozborske volitve so izpale sledeče: .!IH jih pripada konservativcem, 10 državni stranki, Hf> centrumu, 5 reformni stranki, 10 naei-jonalno liberalni, 1 prostomislečemu združenju, 1 prostomisleči ljudski stranki, I zvezi poljedelcev, 32 je socijalnih demokratov, lil Poljakov, 1 Danec, 0 divjakov, ;J pa se prištevajo kmečki zvezi. Ožjih volitev bode treba vseh skupaj 1H8. Pariz 10. Sarrien, ki namerava sestaviti republikansko spravno ministerstvo, se je dogovarjal danes z nekaterimi odličnimi udi zmernih in radikalnih republikanskih strank. Ca rji grad 20. Saad-Eddin paši, ki je že odšel v Berano je vlada odposlala novih navodil. Crnogorska vlada zahteva, da sc vstanovi v Bera ni konzularna agencija, v kar pa Turčija za sedaj še ni privolila. Madrid 19. Minister mornarice prikriva smer, v kateri je odplulo brodovje pod poveljništvom Camare. Špansko časopisje protestuje proti amerikanskim trditvam, da bi španski vojaki oskrunje-vali trupla ubitih sovražnikov. Ta vest da se širi le zato, da bi se Amerikance naščuvalo proti Spancem. »W-York 2<>. VAshillirton 10. Včeraj je bil v beli hiši vojni svet, katerega so se vdeležili : predsednik Mac Kinlev, tajnik oddelka za mornarico Long, vojni tajnik Alger, general Miles, admiral Sieard in kapitan Mahan. Madrid is. Vest t) kapitulaciji Manile in pa ona, da bi bil guverner Augusti položil vrhovno povelje ni resnična. Madrid 20. V ministerskem svetu se je razpravljalo včeraj o parlamentarnih zadevah, o vojni in gospodarskem položenju. Vojni minister in minister kolonij sta izjavila, da nista dobila iz bojišča nikakoršnih obvestil. Ministerstvo molči o tem, kar se je sklenilo. Minister mornarice se danes povrne. Najnoveja trgovinska vest. New-York 1X. junija. (Izvirni brzojav.) Pšenica Hi; V, (včeraj 81 8/4), koružn 36 9/4 (včeraj 3(1 '/„), za. september 37 "/4 (včeraj 37 ■/■)• Must ). TRŽNE CENE. (Cene se razumejo na delielo In s carino vred). Domaći pridelki. 0.1 for. do fur. Fižol: Koks.........100 K. ——•— Manrinloui......... n _.___._ »vetlonuleči.............•_ _._ temnoriHteei......... „ _•_ _._ kanarček..............•_ _._ bohinjski........................12-75 18'— beli veliki.............•_ _._ « mali......................9.25 fina zeleni tloljti . . . „ o kritji I i . . mešani hrvatski „ štajerski . Mh»1o fino itajer«ko Jeemen, itv. i O „ » . Zelje, kranjsko . . Kepu, „ . . Krompir, štajerski Pr«*«, kranjsko IWm, kranjskn . . Špeli...... M«*t...... Kava, Morca. Cevlon 1'lant. Portorieon...... (biatemala....... San Domin^o..... Santo« nuj finoj i .... „ sreilnjefini.... t srednji..... Mmitos navadni .... Sladkor, ('entrifnjral I. vrste Centrifuga! II. vrste Coneasse........ ▼ glavah ....... razkosani ........ RiJ, italijanski fini.... italijanski srednji .... Japan, tini....... Raujfoon, extra..... I....... II....... Petrolej ruski, v sodih . . v zabojih od 2!» kij?. . . Olje. italijansko najflneje . . italijansko srednjenno . . , bombažno ainerik..... Mulama........ Limoni mesinski..... Poiniiranee niesinnke . . . , Mandeljni dalmatinski . . . ., Bari...... Pinjoli......... Ko/.iei dalmatinski .... puljeSki ..... Smokve pnljeike..... ., gr&ke v vencih . . , iSultmiiiie........ V11 m perli........ Clbene ......... Ptdenovke, srednje velikosti . „ velike..... ., male..... Slauiki v velikih sodih . . . v »L- K. —• »oj K. T— 7-25 12*75 —'— 13-50 —•_ IHI —•— 10-— 10-25 68*— H0-— «0.50 14K-— 14* — 1 M« l.>4 — 152 — I.Mi 154 — 103 — 106-— 104-— 105-— {*>— !>1*— MH-— 8i>*— H4-— 85*— "M" — HO*— 37"— 37*25 :is*— 38-25 ,'W25 38*75 88*75 39*— »60 23-50 21-25 21*75 ir»'7.r) KI*— 14-75 15 — 11-50 12- 18*40 16-50 6-15 —■— 73-— 74-- 66"—