TIPI DEMOGRAFSKIH OBMOČIJ V SUBPANONSKI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Damijana Počkaj Horvat ¦ IZVLEČEK UDK 9113312(497.12-18) Prispevek predstavlja rezultate tipizacije demografskih območij v subpanonski SV Sloveniji in jili primerja z "demografsko ogroženimi območji" v Sloveniji, določenimi z Zakonom o spodbujanju demografsko ogroženih območij leta 1990. ABSTRACT UDC 9113312(497.12-18) TYPES OF DEMOGRAPHIC REGIONS IN THE SUB-PANONIAN NORTH- EASTERN SLOVENIA The article presents the results of the typification of the demographic regions in the Sub-Panonian North-eastern Slovenia and compares them to the "demographically endangered regions" in Slovenia as defined by the Law on the promotion of the demographically endangered regions from the year 1990. UVOD Namen prispevka je predstaviti tipizacijo demografskih območij v subpanonski SV Sloveniji na osnovi izbranih demografskih kriterijev. Dobljene tipe demografskih območij sem primerjala z "demografsko ogroženimi območji", določenimi z Zakonom o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij leta 1990 in ugotavljala podobnosti v razširjenosti posameznih območij. V območje subpanonske SV Slovenije sem vključila občine Mursko Soboto, Gornjo Radgono, Ljutomer, Lendavo, Ormož, Lenart, Ptuj, Maribor, Maribor -Pesnico in Slovensko Bistrico. Tipe demografskih območij v subpanonski SV Sloveniji sem določila na osnovi štirih kriterijev: - gibanje števila prebivalstva v obdobju 1%1/1981 - gibanje števila prebivalstva v obdobju 1981/1990 - gibanje števila gospodinjstev v obdobju 1961/1981 - starostni indeks leta 198L Vsi podatki so zbrani na nivoju katastrskih občin. Za določitev demografskih območij sem vrednosti vseh štirih kriterijev v vsaki katastrski občini točkovala in s seštevanjem točk dobila •DipL geogr, stažistka raziskovalka. Oddelek za geografijo, Pedagoška fakulteta. Univerza v Mariboru, Korožka cesta 160,62000 Maribor, Slovenija. Damijana Počkaj Horvat 97 Tipi demografskih _ 1 = do 80 (indeks) 1 = nad 100 2 = 80,1 - 90 2 = 80,1 -100 3 = 90,1 - 98 3 = 60,1 - 80 4 = 98,1 -105 4 = 50,1 - 60 5 = 105,1 -115 5 = 40,1 - 50 6 = 115,1 -125 6 = 30,1 - 40 7 = nad 125 7 = do 30 ANALIZA IZBRANIH DEMOGRAFSKIH KRITERIJEV Kriterija gibanje Števila prebivalstva v obdobju 1961-1981 in v obdobju 1981-1990 potrjujeta, da velik del subpanonske SV Slovenije spada v demografsko ogrožena območja. V obdobju 1961-1981 se je v območja močnega zmanjševanja števila prebivalstva uvrstilo kar 35,2 % katastrskih občin (k.o.) od 767 k.o. v subpanonski SV Sloveniji, največji deleži k.o. z močnim zmanjševanjem števila prebivalstva pa so v Halozah (70,8 % k.o.), na Goričkem in v Lendavskih goricah (56,7 % k.o.) ter v Vzhodnih Slovenskih goricah (53,6 % k.o.). Območja močnega naraščanja števila prebivalstva so razumljivo vezana na glavne zaposlitvene centre in občinska središča (v to skupino se je uvrstilo 10,4 % k.o. od vseh k.o. v subpanonski SV Sloveniji v obdobju 1961-1981), vmesna območja pa predstavljajo prehodi do obeh omenjenih skrajnih kategorij. Posamezne kategorije pri gibanju števila prebivalstva v obdobju 1961-1981 so skoraj praviloma močno povezane tudi z naravnogeografskimi razmerami, saj se območja močnega zmanjševanja števila prebivalstva pokrivajo z gričevnatimi in oddaljenimi območji; ravninska območja z boljšim in gostejšim infrastrukturnim omrežjem ter pestrejšo in večjo ponudbo delovnih mest pa z območji naraščanja prebivalstva. V obdobju 1981-1990, prej jasno izoblikovana območja zmanjševanja in naraščanja števila prebivalstva, prehajajo ena v drugo z manj vidnimi prehodi, saj v tem obdobju največji obseg zavzemajo prav območja zmernega zmanjševanja števila prebivalstva (43,7 % k.o. od vseh k.o.) in stagnacije števila prebivalstva (23,7 % k.o. od vseh k.o.). Kriterij gibanje Števila gospodinjstev v obdobju 1961 - 1981 dopolnjuje demografski prikaz tipe demografskih obmoCij. Vsalca katastrska občina je lahko dobila 1 - 7 točk, pri čemer je 1 točka pomenila izredno neugodno, 7 točk pa izredno ugodno vrednost posameznega kriterija. Število točk pri vrednotenju posameznih demografskih kriterijev: gibanje št. prebivalcev in gospod. (1961/81 in 1981/90) starostni indeks leta 1981 Damijana Počkaj Horvat 98 Tipi demografskih _ subpanonske SV Slovenije. Povečini so območja zmanjševanja števila gospodinjstev in območja naraščanja števila gospodinjstev skoraj identična z območji upadanja oziroma rasti števila prebivalstva 1961-1981 (tudi korigirani Pearsonov kontingenčni koeficient med omenjenima kriterijema znaša 0,82). V najbolj ogrožena območja se je uvrstilo 18,2 % k.o. (od vseh k.o.), kar je precej manj kot pri kriteriju gibanje števila prebivalstva, večji pa je delež k.o. v območju zmernejšega zmanjševanja števila gospodinjstev (34,1 % k.o. od vseh k.o.). V ostalih (ugodnejših) kategorijah so deleži k.o. približno enaki. Med posameznimi regijami spet izstopajo Haloze (41,5 % k.o. je v najbolj ogroženem območju); v območju zmernejšega zmanjševanja števila gospodinjstev pa Goričko in Lendavske gorice (54,4 % k.o.), Osrednje Slovenske gorice (44 % k.o.) in Zahodne Slovenske gorice (40,2 % k.o.). Območja naraščanja števila gospodinjstev so podobno kot območja naraščanja števila prebivalstva vezana na ravninski svet. V celotni subpanonski SV Sloveniji sodi v najugodnejšo kategorijo 13,7 % vseh k.o. Poleg samega števila prebivalstva in števila gospodinjstev je za vrednotenje demografskih razmer zelo pomembna tudi starostna sestava prebivalstva. Upoštevala sem starostni indeks leta 1981 kot relevanten demografski kriterij, ki s prikazom razmerja med prebivalstvom, starim nad 65 let in mlajšim od 14 let, osvetljuje demografske razmere določenega območja. Starostni indeks je kot kriterij določanja demografsko ogroženih območij upošteval tudi Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji (Url 1990, št.48, s.2226-2228). Starostni indeks izkazuje zmerno stopnjo povezanosti z ostalimi izbranimi demografskimi kriteriji. Korigirani Pearsonov kontingenčni koeficient med starostnim indeksom in gibanjem števila prebivalstva 1961 - 1981 znaša 0,54; med starostnim indeksom in gibanjem števila gospodinjstev 1961-1981 pa 0,48. Za subpanonsko SV Slovenijo je značilno, da v negativnem smislu (starostni indeks nad 80) izstopata regiji Goričko in Lendavske gorice (62 % k.o.), več starega kot mladega prebivalstva pa je tudi na Dolinskem. Spet lahko opazimo že omenjen odnos med ugodnimi demografskimi razmerami in ravninskim svetom, vendar ta pri starostnem indeksu ni več tako jasen, saj se prebivalstvo stara tudi v večjih mestih. Največji deleži k.o. v celotni subpanonski SV Sloveniji so tako v prehodnih kategorijah med prevlado starega oziroma mlajšega prebivalstva, deleži ostalih kategorij pa so si podobni. Največji delež k.o. (39 % k.o.) z ugodnim odnosom med starim in mladim prebivalstvom je v 2^hodnih Slovenskih goricah, regija Goričko in Lendavske gorice pa v tej kategoriji nima niti ene k.o_ Zanimive so Haloze, ki tokrat prvič ne izstopajo v celoti v negativnem smislu saj so posamezne kategorije starostnega indeksa skoraj enakovredno zastopane po številu k.o_ Damijana Počkaj Horvat 99 Tipi demografskih _ - močna depopulacija 4-8 - zmerna depopulacija 9 -13 - stagnacija 14 -18 - zmerna koncentracija 19 - 23 - močna koncentracija 24-28 Osnovna razporeditev vrednosti posameznih kriterijev je tudi pri njihovem združevanju v tipe demografskih območij ostala podobna. Med vsemi petimi tipi demografskih območij je v subpanonski SV Sloveniji najmočneje zastopan tip zmerne depopulacije prebivalstva (36,8 % k.o. od vseh k.o.), sledijo mu tip stagnacije prebivalstva (25,9 % k.o.), tip zmerne koncentracije prebivalstva (16,7 % k.o.), tip močne depopulacije prebivalstva (12,9 % k.o.) in tip močne koncentracije prebivalstva, ki je najmanj pogosto zastopan v subpanonski SV Sloveniji. Po posameznih regijah je zastopanost tipov demografskih območij različna. Izstopajo regije Goričko in Lendavske gorice, kjer prevladuje tip močne depopulacije prebivalstva (v tip močne koncentracije prebivalstva se je v tej regiji uvrstila samo 1 k.o.) ter regije Osrednje Slovenske gorice. Vzhodne Slovenske gorice in Haloze, kjer se je skoraj polovica k.o. uvrstila v tip zmerne depopulacije prebivalstva. ZAKLJUČEK Tipe demografskih območij, dobljene na osnovi vrednotenja štirih demografskih kriterijev, lahko primerjamo z uvrstitvijo posameznih območij v demografsko ogro-žena obnmočja po Zakonu o spodbujanju demografsko ogroženih obmč)čij v Republiki Sloveniji leta 1990 (Ur.l. RS, št.48/1990). Zakon za demografsko ogrožena območja šteje širša strnjena območja, ne glede na meje občin, v katerih KS izpolnjujejo naslednja dva kriterija: - da rast stalnega prebivalstva ne presega 25 % povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji od leta 1981 dalje TIPI DEMOGRAFSKni OBMOČU V SUBPANONSKI SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Po vrednotenju vsakega demografskega kriterija posebej sem seštela točke, ki jih je določena k.o. dobila s točkovanjem. Najmanjši skupni seštevek znaša 4 točke, največji 28. Na ta način sem določila pet tipov demografskih območii Tipi demografskih območij v subpanonski SV Sloveniji po številu točk: tip demografskega območja št.točk Damijaiu Poikaj Horvat 100 Tipi demografskih _ - da je indeks staranja stalnega prebivalstva za najmanj 25 % manj ugoden kot v povprečju Republike Slovenije. Poleg KS, ki izpolnjujejo omenjena kriterija, so se v demografsko ogrožena območja uvrstile tudi druge KS in območja naselij, saj zakon našteva vrsto posebnosti, ki razširjajo demografsko ogrožena območja Slovenije. Z Odlokom o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1991-1993 (Ur.l.RS št.6/1991) pa so točno opredeljene vse KS in območja naselij, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja. Zakon tako določa tri kategorije demografsko ogroženih območij: demografsko ogrožena območja v 10-kilometrskem pasu, demografsko ogrožena območja izven 10-kilometrskega pasu in gorska višinska območja. V demografsko ogrožena območja v 10-kilometrskem pasu se je v subpanonski SV Sloveniji uvrstilo 58,9 % k.o, v demografsko ogrožena območja izven 10-kilometrskega pasu 6,9 % k.o. in v gorska višinska območja 13 % k.o. Največ k.o. se je uvrstilo v demografsko ogrožena območja v 10-kilometrskem pasu v regiji Goričko in Lendavske gorice, Haloze pa so se v to kategorijo uvrstile v celoti. Kriterija za določevanje demografsko ogroženih območij po zakonu ni izpolnilo 32,8 % k.o. Demografsko ogrožena območja, ki jih določa zakon, se v glavnem pokrivajo s prvimi tremi tipi demografskih območij, ki sem jih določila v subpanonski SV Sloveniji (od tipa močne depopulacije prebivalstva do tipa stagnacije prebivalstva). Območja, ki jih zakon ni uvrstil v demografsko ogrožena območja, pa so se v analizi uvrstila v tip zmerne in tip močne koncentracije prebivalstva. Največja odstopanja med demografsko ogroženimi območji (po zakonu) in tipi demografskih območij, določenimi s to analizo, so na območju Ptujskega polja. Dravinjskih goric. Osrednjih Slovenskih goric v občini Ptuj in Zahodnih Slovenskih goric v občini Maribor. V teh regijah, ki jih zakon ni uvrstil v demografsko ogrožena območja, je analiziranje demografskih kriterijev tudi pokazalo stagnacijo oziroma zmerno depopulacijo prebivalstva. Tako lahko zaključim, da se, kljub globalni podobnosti v razširjenosti, med z zakonom določenimi demografsko ogroženimi območji in tipi demografskih območij (ki so določeni z analizo v tej študiji uporabljenih demografskih kriterijev) pokažejo nekatere razlike. Demografsko ogrožena območja po zakonu so enotna in razširjena na strnjenem območju, tipi demografskih območij pa se med seboj prepletajo, precej manj je enotnih, strnjenih območij enega samega tipa. Iz naše analize je opazna tudi večja povezanost med razširjenostjo tipa demografskih območij in naravno-geografskimi razmerami. Prav tako je bolj opazen vpliv centralnih naselij, ki s svojo gravitacijsko močjo vplivajo tudi na demografske razmere. Upoštevanje demografskih kriterijev pri določanju tipov demografskih območij je tako le Damijana Počkaj Horvat 101 Tipi demografskih. eden od načinov ugotavljanja sprememb v razvoju prebivalstva. Za vrednotenje dobljenih rezultatov je nujno tudi upoštevanje drugih dejavnikov razvoja - zlasti ponudbe delovnih mest in infrastrukturnega omrežja, ki močno vplivata na spreminjanje pogojev in kvalitete življenja. Predvsem v prehodnih tipih demografskih območij je bližina delovnih mest in urejeno infrastrukturno omrežje pomemben impulz razvoja teh območij, ki prispeva k ohranitvi poselitve, saj postaja kvalitetno življenjsko okolje vse bolj cenjena vrednota. LITERATURA IN VIRI Klemenčič V4972, Tendence socialnega razvoja SV Slovenije v primerjavi s celotno SR Slovenijo, Geographica Slovenica št.2 - Geografski simpozij o SV Sloveniji, Ljubljana, s. 183-193 Ogrinc T4983, Nekatere geografske značilnosti SV Slovenije z vidika razvoja ruralne pokrajine, Geographica Slovenica Št.l4 Ljubljana, s.103-111 Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, Uradni list RS 1990/št.48, s. 2226-2228 Odlok o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1991-1993, Uradni list RS 1991/št.6, s.243-247 TYPES OF DEMOGRAPHIC REGIONS IN THE SUB-PANONIAN NORTHEASTERN SLOVENIA The types of demographic regions in the Sub-Panonian North- eastern Slovenia have been determined on the basis of four criteria: - variation in the number of inhabitants in the period 1961-1981 - variation in the number of inhabitants in the period 1981-1990 - variation in the number of households in the period 1961-1981 - age coefficient in the year 1981. The evaluation was carried out at the level of cadastral communities (c.c). Five types of demographic regions emerged: - the type of intensive depopulation (12,9 % c.c. out of all c.c. in the Sub-Panonian North-eastern Slovenia) - the type of moderate depopulation (36,8 % c.c.) - the type of population stagnation (25,9 % c.c.) - the type of moderate population concentration (16,7%) - the type of intensive population concentration (7,7 % c.c.) Damijana Počkaj Horvat 102 Tipi demografskih _ The distribution of individual types varies across the regions. The type of intensive depopulation is prevalent in the regions of Goričko and of Lendavske gorice. The regions of Osrednje Slovenske gorice, Vzhodne Slovenske gorice and of Haloze also stand out because of over half of their c.c. being classified as types of intensive or moderate depopulation. The regions of Dravsko-Ptujsko polje and of Pomurska ravnina on the other hand represent the type of population concetration. Damijana Počkaj Horvat 103 Tipi demografskih. Tabela 1 Število katastrskih občin v subpanonski SV Sloveniji glede na demografske kriterije The number of cadastral communities in the Sub-Panonian North-eastern Slovenia according to demographic criteria Legenda: Kl - gibanje števila prebivalstva v obdobju 1961/81: K2 - gibanje števila prebivalstva v obdobju 1981/90: K3 - gibanje števila gospodinjstev v obdobju 1961/81: A - do 85 (indeks) B- 85,1- 98 C- 98,1-105 D - 105,1-125 E - nad 125 K4 - starostni indeks: A - nad 80 (indeks) B - 60,1- 80 C - 50,1- 60 D - 40,1 - 50 E - do 40 tip demografskih območij: A - močna depopulacija (4 - 8 točk) B - zmerna depopulacija (9 -13) C - stagnacija (14-18) D - zmerna koncentracija (19 - 23) E - močna koncentracija (24 - 28) demografsko ogrožena območja (DOO): A - DOO v 10-km pasu B - DOO izven 10-km pasu C - gorska višinska območja D- - E - ni DOO Damijana Počkaj Horvat 104 Tipi demografskih _ Tabela 1 (nadaljevanje) prebivalstvo 61/81 prebivalstvo 81/90 ........................................ sk. regija A B C D E A B C D E k.o. Goričko in Lendavske gorice 51 33 5 - 1 21 56 7 6 - 90 Pomurska ravnina 22 39 18 27 9 5 51 30 29 - 115 Zahodne Slov.gorice 34 15 16 13 9 11 35 21 17 3 87 Osrednje Slov.gorice 47 59 13 19 12 10 61 42 33 4 150 Vzhodne Slov.gorice 45 21 7 10 1 8 50 17 8 1 84 Dravsko-Plujsko polje 1 14 10 30 22 - 20 32 25 - 77 Haloze 46 9 5 4 1 18 27 8 11 1 65 Dravinjske gorice 6 15 11 10 8 4 15 12 16 3 50 druge k.o.* 18 10 - 4 17 6 20 9 13 1 49 skupaj k.o. 270 215 85 117 80 83 335 178 158 13 767 gospodinjstva 61/81 gospodinjstva 81/90 ........................................ »k. regija A B C D E A B C D E k.o. Goričko in Lendavske gorice 32 49 2 5 2 56 24 7 3 - 90 Pomurska ravnina 5 29 22 44 15 32 26 23 25 9 115 Zahodne Slov.gorice 12 35 10 16 14 4 13 19 21 30 87 Osrednje Slovgorice 29 66 27 16 12 14 32 25 51 28 150 Vzhodne Slovgorice 24 32 17 10 1 15 28 25 9 7 84 Dravsko-Plujsko polje 1 9 8 30 29 2 12 14 24 25 77 Haloze 27 20 7 8 3 9 18 12 13 13 65 Dravinjske gorice 3 7 11 19 10 2 8 9 15 16 50 druge k.o.» 7 15 1 7 19 2 9 5 17 16 49 skupaj k.o. 140 262 105 155 105 136 170 139 178 144 767 * - k-o, ki SO del Pohorja, Kozjaka in Mariborske mestne regije Damijaiu Počkaj Horvat 105 Tipi demografskih _ Tabela 1 (nadaljevanje) tip demografskih obm. demogr.ogrožena obm. regija A B C D E A B C D E 9&. k.o. Goridko in Lendavske gorice 44 37 8 - 1 86 - - 4 90 Pomurska ravnina 7 39 37 27 5 89 2 - 24 115 Zahodne Slov.gorice 6 33 26 13 9 51 - - 36 87 Osrednje Slov.gorice 8 70 47 17 8 61 34 - 55 150 Vzhodne Slov.gorice 15 40 23 5 1 70 10 - 4 84 Dravsko-Ptujsko polje - 4 24 32 17 19 - - 58 77 Haloze 15 33 9 6 2 65 - - - 65 Dravinjske gorice 2 10 15 16 7 9 - - 41 50 druge k.o.* 2 16 10 12 9 2 7 10 - 30 49 skupaj k.o. 99 282 199 128 59 452 53 10 - 252 767 • - k.0., ki so del Pohorja, Kozjaka in Mariborske mestne regije Damijana Počkaj Horvat «6 Tipi demografskih _ Slika 1 ll It 3 a u C , o, o o u 05. C o Damijana Počkaj Horvat 107 Tipi demografskih _ Slika 2