Leto LXVII PoSfoln« pl«?an» ▼ fototinr. V Ljubljani, v sredo, dne 18. oktofira 1939 ^ev. 239 k Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, ca inozem-itvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni orednlitva in npravet 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan sjotraj razen ponedeljka la dneva po praznika Čekovni račun: Ljubljana itevilka 10,6)0 in 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6w Sovjeti in Nemčija Ob sedanjem, vsekakor nepričakovanem zbližanju med Sovjetijo in Nemčijo se mnogi sprašujejo, ali je zveza le trenutnega značaja, ali pa so poleg trenutne politične konjunkture podani tudi gospodarski in idejni vzroki, ki bi omogočili v bodočnosti trajno sodelovanje med obema velesilama. Ako pogledamo gospodarsko in miselno zgradbo obeh sistemov, bomo hitro opazili, da si nikakor nista tako nasprotna kakor kaže prvi videz in da je celo tesno zbližanje med obema družabnima sistemoma prav mogoče. Ozrimo se najprej na Sovjetijo. Boljševizem je v teku dva in dvajset let, odkar je na oblasti, v marsičem prilagodil svoj prvotni nauk, zlasti pa svoje praktično gospodarsko delo. Od njegovega prvotnega revolucionarnega programa je ostala zunanja oblika, ne pa tudi vsebina. Poudarjamo, da tu govorimo o gospodarstvu in ne o kulturnem boljševizmu, ki je ostal nečloveški in brezbožen kakor je bil od prvega dne. Resničnega komunizma, ki predpostavlja popolno enakost v družabnem in gospodarskem življenju v Sov-jetiji zaradi »manjkajočih predpogojev« nikdar ni bilo in so tudi voditelji boljševiške Rusije svoj režim navadno nazivljali »socialističen«, torej kot takšen, ki naj bi po-menjal prehodno stopnjo do komunizma. Toda tudi o socialistični ureditvi Sovjetije v resnici ni mogoče govoriti. Ako bi država bila socialistična, bi to pomenjalo, da je zemlja dn posest, tovarne, banke, trgovina in promet »socializirana<, to se pravi, da jih je družba vzela v svojo last in jih upravlja ter vodi po svojih organih. Dejansko pa se je ta »socializacija« v Sovjetiji izvedla le navidezno. Res, da so proizvajalna sredstva in zemlja bila odvzeta zasebni lasti, toda namesto da bi prešla v last in upravo družbe, ee jih je polastila država. Mogel bi kdo reči: saj država upravlja zemljo in proizvajalna sredstva v imenu in v blagor splošnosti. — Toda ob tem ugovoru ne smemo pozabiti, da v takšni državi, kakor je Sovjetija, ki je vladana popolnoma diktatorsko, ljudstvo nima nobene besede in je njegov vpliv na vodstvo in upravo države enak ničli. Na mesto gotovega števila zasebnih kapitalistov, ki se morajo pokoravati obstoječim državnim zakonom, je v Sovjetiji država prestala edin in izključen kapitalist z vsemi monopolnimi pravicami. Sama sebi si kroji postave, kakor ji prijajo. Odvišni donos državnega gospodarstva prihaja v dobro visoki sovjetski birokraciji, ki predstavlja novo, sovjetsko plemstvo, potem raznim rdečim direktorjem v državnih podjetjih in pa raznovrstnim specialistom. Vsi ti imajo pogosto stokrat večjo plačo kakor pa navaden delavec ali nameščenec. To so neovrgljiva dejstva, ki jih Sovjeti sami priznavajo. Seveda pa je razumljivo samo po sebi, da more takšen režim obstojati le na tak način, da so vdušene vse politične svoboščine in pravice ljudstva. Ako zdaj pogledamo gospodarsko strukturo Nemčije, opazimo, da je že davno pred prijateljstvom s Sovjetijo doživela zelo značilno preosnovo. Tudi narodno socialistična Nemčija neprestano poudarja svoj socialističen značaj in je posegla zelo globoko v liberalno zasebno kapitalistično gospodarstvo. Zemlja in posest, tovarne in trgovina sicer v Nemčiji niso bile formalno podržavljene, je pa vse tako urejeno, da je celokupno gospodarstvo bilo tudi še v mirnem času popolnoma za v is no od države. V velikih podjetjih so povsod državni komisarji, ki pazijo na to, da se natančno izvaja proizvajalni načrt, kakor je bil od oblasti določen. Po novih zakonih ne sme kmet svoje posesti ne deliti in ne prodati. Po cenah, ki jih država določi, oddaja po predpisih dobršen^ del svoje proizvodnje in živine državi. Državna oblast tudi predpisuje, kaj in kako naj prideluje kmet na svoji zemlji. Kaj naravno je, da se bo zdaj, ko je Nemčija stopila v vojno, ta tendenca še stopnjevala, podobno kakor pri drugih vojujočih se državah. Vsaka vojna silno okrepi etatizem zlasti v gospodarstvu, pa tudi v vseh drugih panogah javnega življenja. Državni kapitalizem se bo v Nemčiji fl trajajočo vojno brez dvoma še okrepil in se hote ali nehote približal gospodarski strukturi Sovjetske Rusije. In tako je s svetovnonazornim nasprotjem med narodnim socializmom in boljševizmom, ki se je do zadnjega od obeh strani tako zelo poudarjalo? Tu ne smemo prezreti, da je sovražnost izvirala v prvi vrsti zaradi medsebojnih političnih ciljev, ki so bili v navskrižju. Zaradi smernic, ki jih je Hitler dal nemški politiki v knjigi »Mein Kampf«, se je Sovjetija bala nemškega vdora na Ukrajino, Nemčija pa je mislila, da hoče Sovjetija proti narodno socialistični oblasti izrabiti nemške komuniste in z njihovo pomočjo vreči hitlerizem. Ko pa je komunizem v Nemčiji bil v glavnem zatrt, se je Nemčija Še vedno bala, da bo Sovjetija stopila v kakšno politično in vojaško zvezo z zapad-nimi demokracijami. Toda čim je ta bojazen zaradi znanih dogodkov odpadla, so v glavnem odpadli tudi razlogi za medsebojno na-sprotstvo. Nemški tisk je v zadnjem času ugotovil, da politični sistem v eni in drugi državi ni takšne narave, da bi sodelovanje »e moglo biti trajno. Podobnosti gospodar- Ostrejši hoji na topnem, na morju in v zraku Nemški bombniki so napadli angleško vojno luko Scapa Flow na škotskem -Chamberlain in Churchill o poteku borbe na morjih - Močan nemški sunek proti francoskim obrambnim črtam Včerajšnji dan je bil na vseh bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku Izredno živahen. Na francosko-nemški meji so Nemci napravili močan sunek protj francoskih črtam, a so bili odbiti. Nemški bombniki so napadli angleško vojno luko na Škotskem in se je pri tem izredno drznem poletu razvila huda borba nad samim mestom Edinbourghom. Nemci so bombni napad na angleško vojno luko ponovili. V spodnjem domu sta morala Chamberlain in Churchill dati izjave o vseh teh dogodkih. Pri tej priložnosti je mornariški minister objavil čisto nove številke o borbah na morju ter razodel angleške in nemške izgube. Na vseh frontah pričakujejo nadaljnjega razvoja borbenosti. Potek vojne na morju London, 17. oktobra, t. Dopoldne neka) minut čez 11 so protiletalske obrambe pri Edinbourghu na Firth of Forthu dale varnostne znake, oznanjajoč prihod sovražnih letal. Nemška letala so se prikazala na obzorju, toda niso mogla predreti ognjenega pasu protiletalskih topov. Ob pol 12 je bilo dano že znamenje, da je nevarnost minula. Chamberlain London, 17. oktobra, t. Danes je ministrski predsednik Chamberlain v 6podnji zbornici dal nekaj podrobnosti o nemških letalskih napadih na vojno pristaniče Scapa Flow pri Edinbourghu. Najprej je opisal včerajšnji napad nemških bombnikov (ki ga prinašamo na drugem me6tu kot angleško in nemško uradno poročilo o dogodku. — Op. ured.), na to pa je na presenečenje poslancev objavil, da so nemški bombniki davi ponovili svoj napad na vojno luko Scapa F l o w v Firth of Forthu. Današnjega napada se je udeležilo najmanj 12 nemških letal. Prihajala so v rednih valih po tri in tri na enkrat. Napad ni napravil nikjer nobene škode. Samo dve civilni osebi sta bili malenkostno ranjeni. Na to je razlagal, kakšne so pošškodbe na vojnih ladjah, ki 60 bile nekoliko prizadete pri včerajšnjem napadu. Dejal je, da 6ta obe križarki že popravljeni in lahko odplujeta na morje, torpedovka »Mohawk« pa popravil ni potrebovala. Churchill: »V šestih tednih ena tretjina nemških podmornic uničena« Za ministrskim predsednikom je govoril prvi lord admiralitfete (minister ža vojno mornarico) Winston Churchill, ki je povedal, da je bila oklop-nica »R o y a 1 O a k« potopljena prav v pristanišču Scapa Flow, ko je imela 6idro vrženo v morje. Podmornica jo je potopila v soboto ob pol dveh zjutraj. Angleška vlada še vedno preiskuje, kako je bilo mogoče, da je nemška podmornica mogla priti skozi v6e obrambne pristaniške naprave in 6e približati oklopnici tako, da jo je mogla zadeti e torpedi, V zadnji svetovni vojni se ni nikoli zgodilo, da bi se bile sovražne podmornice mogle približati temu vojnemu pristanišču, Churchill je lojalno priznal, da je bilo delo, ki ga je opravila nasprotna podmornica, mojstrsko in junaško. On je prepričan, da je podmor- Ta niča izstrelila proti oklopnici več torpedov, od katerih je najprej eden ladjo zadel, tako da je bila ladja ranjena Na to 6o prišli kakih 15 minut pozneje še trije zaporedni torpedni 6treli, ki 60 adjo prevrnili. Ker je bila ladja ob vhodu pristanišča, ni bilo mogoče takoj organizirati reševalna dela in se je zgodilo, da je toliko mornarjev prišlo ob življenje. Churchill je izrazil aožalje vsega naroda 800 mornarjem in častnikom, ki 60 postali žrtve te nesreče, iz katere je odneslo življenje 418 mož. Admiraliteta bo podvzela V6e potrebno, da se kaj podobnega ne bo nikoli več pripetilo. Churchill ie na to nadaljeval: »Zadnje dni je podmorska vojna, ki je bila prejšnja dva tedna naperjena proti nevtralnim ladjam, spet vzela za cilj Anglijo in Francijo. V soboto so nemške podmornice potopile 4 ladje, med njimi dve francoski. Tri druge ladje so bile od podmornic napadene, a so se rešile. Nosilnost angleških ladij, ki so bile v soboto in v nedeljo potopljene, znašajo okrog 18.000 ton. Toda nikar ne mislite, Aa eo izgube sam ona eni strani. Angleška admiraliteta do sedaj ni objavljala izgub, ki so bile povzročene nasprotnikovemu trgovinskemu in vojnemu brodovju. Ničesar ni objavila o uničevanju nemških podmornic v prošlosti in o borbi proti njim, ki traja dalje z nezmanjšano silo. Naj sedaj izdam nekaj številk: tako smo pretekli petek uničili najmanj 4 nemške podmornice, med njimi dve največji, kar jih ima nemška mornarica. Samo v preteklem tednu smo uničili 7 nemških podmornic. Lahko povem, da smo v vseh 6 tednih vojne z Nemčijo uničili 13 nemških podmornic, pet pa smo jih nevarno poškodovali, tako da so se verjetno tudi potopile. Mnogo drugih pa smo poškodovali tako, da bodo za dalje časa nerabne. Te številke pa ne objemajo dela, ki ga je proti nemškim podmornicam opravilo francosko vojno brodovje. Vemo, da jc imelo svoje uspehe. Od 60 podmornic, ki jih je Nemčija imela v začetku vojne je ena tretjina brez dvoma potopljena ali hudo poškodovana. Iz- Nemško uradno poročilo o bojih na kopnem, na morju in v zraku Berlin, 17. okt. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: V teku včerajšnjega dne so lrancoske čete izpraznile večino j)ostojank v nemškem ozemlju, ki so jih do sedaj imele in katere se nahajajo pred našimi utrdbami, ter eo se umaknile na mejo ali čez mejo. Britanske pomorske enote so bile včeraj ponovno predmet uspešnega naj>ada. Dve britanski vojni ladji, ki sta bili zasidrani v Firth of Forthu, sta bili zadeti od bomb najtežjih kalibrov. Ta uspeh je bil dosežen vkljub najmočnejši sovražni obrambi, s pomočjo protiletalskega topništva ter lovskih letal. Od strani nemških letalskih sil, ki varujejo nemški letalski prostor, je bilo včeraj zbitih 5 sovražnih letal, med njimi dve angleški. Po poročilu poveljnika nemške mornarice je bila torpedirana vojna ladja »Royal Oak«, kakor tudi vojna križarka »Repulse« v zalivu Skapa Flow. V trgovinski vojni v Severnem in Vzhodnem morju so bili v zadnjem tednu doseženi pomembni uspehi. Na Atlantiku je bilo potopljenih po lastnih angleških poročilih med 13. in 15. oktobrom 7 parnikov s skupno tonažo 45.400 ton. med katerimi se nahaja tudi največja francoska ladja za petrolej »Emil Miguet«. skega reda v gotovem smislu odgovarja tudi sorodnost v političnih pogledih. Tudi narodni socializem je za politično in duhovno isto-smernost prebivalstva, za nepopustljiv režim ene vladajoče stranke, ki monopolizira celotno narodno in zlasti mladinsko vzgojo izključno za sebe, kar vodi do nujnega spora zlasti z verskimi družbami. Seveda bi pa bilo netočno, ko bi govorili o popolni istovetnosti narodno socialistične in boljševiške ideologije. To ne bi odgovarjalo dejstvom. Nemčija gotovo še ne misli na to, da bi razlastila veleposest ali popolnoma podržavila gospodarske obrate. V ta namen bi bilo treba ustvariti strašanski biro-kratični aparat, ki bi bil podoben onemu v Sovjetiji. Sovjeti tudi gotovo ne mislijo prevzeti narodno socialistične plemenske ideologije, ki bi bila za nje vsekakor prenevarna. Hoteii smo ie poudariii, da razvoj v eni in drugi državi kaže na medsebojno gospodarsko in idejno zbližanje, ki bo še tem lažje, ako bodo tudi Sovjeti pričeli izrinjati Žide iz vodilnih mest. 2e nekaj tednov je, odkar je v Nemčiji protiboljševiška literatura bila vzeti iz prometa in Molotov se je zadnjič po radiu jezil na »nesmiselno protifašistično propagando, ki ni drugega kakor izzivalno delo naših sovražnikov«. Komunist, ki bi nastopal proti fašizmu, je torej po najnovejšem sovražnik boljševizma! Nemčija se je tudi od svoje strani potrudila, da zadovolji boljševiško Rusijo. Iz ječ in koncentracijskih taborov je odpustila komuniste, ki v sedanjih razmerah gotovo ne bodo nastopali proti narodno socialističnemu režimu. Stvar bi seveda postala neprijetna v trenutku, ko bi se znova pojavila politična nasprotptva med Nemčijo in Sovjetijo. Drin. med velikih podmornic pa jc uničena ena petina.« Angleška trgovinska mornarica, ki šteje 22 milijonov ton, je od podenorniške vojne do sedaj izgubila 156 000 ton, 18.000 ton pa zaradi podmorskih min. V istem času pa smo sovražniku vzeli 29.000 ton ladiij, novih ladij pa smo zgradili za 104.000 ton. Naša trgovinska mornarica, za uničenje katere je Nemčija žrtvovala že eno tretjino svojih podmornic, je v tej borbi tako rekoč ostala nedotaknjena. O davišnjem zopetnem napadu na vojno luko Scapa Flow je Chuchill deijal: »Dve bombi sta padii v bližino oklopnice »I r o n d u k e«, ki ima 25.000 ton in je 6tara ladja, porabljena kot šolska ladja ter sta jo na krovu nekoliko poškodovali. Sicer ni bilo nobene nesreče ali škode. En bombnik je bil zbit, drugi pa hudo poškodovan. Nemci izgubili že 22 podmornic Pariz, 17 oktobra, b. Vojaški krogi trdijo, da sta Anglija in Francija doslej uničili 22 nemških podmornic, med njimi so tudi tri podmornice, ki 60 te dni potopile francoske trgovske ladje. Nove nemške podmornice London, 17. oktobra. AA. Štefani: V zvezi z zadnjim torpediranjem britanskih ladij mislijo v britanskih pomorskih krogih, da je Nemčija pri tej priložnosti spravila v borbo svojo drugo podmor-niško eskadro. Podmornice te eskadre imajo delovno območje 12.000 km, ne da bi se jim bilo pri tem treba oskrbovati. Angleži nad Nemčijo London, 17. oktobra, t. Letalsko ministrstvo uradno poroča, da je večje število angleških letal davi v jutranjih urah preletelo zahodno in severno Nemčijo, kjer je metalo letake. Eno letalo se ai več vrnilo na odletno letališče. Berlin, 17. oktobra, t. Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je davi pet angleških izvidniških letal letelo nad severozahodno Nemčijo. Nemška protiletalska obramba je zbila dvoje letal. Nemci nad Anglijo London, 17. oktobra, t. Letalsko ministrstvo poroča, da je letalo nepoznane narodnosti letelo nad mestom Hullom. Protiletalska obramba je izdala varnostne znake. Alarm je trajal 50 minut. Letalo ni prišlo s svoje izredne višine. Prebivalci mesta Hull so se poskrili v zatočišča, toda nikjer ni bilo opaziti razburjenja, še manj pa zbeganosti. Policija v Hullu je pravkar pripravljala protiletalsko vajo mestnega prebivalstva Prihod nepoznanega letala p . je vajo spremenil v stvarnost. Tudi v mestu Southendu ter v Chatamu pri Londonu so bili dani varnostni znaki proti letalom. Toda, ker se najavljena sovražna letala niso prikazala, je bilo kmalu dano drugo znamenje, da je nevarnost mimo. Kako se Anglija oborožuje London, 17. oktobra. AA. Reuter: Zastopnik Reuterja je obiskal z dovoljenjem mornariškega ministrstva več tovarn za jeklo in ladjedelnic. Mogel se je osebno prepričati, da Velika Britanija kar najintenzivneje pospešuje oboroževanje in sicer prav tako kopenske vojske kakor vojne mornarice. V tovarnah za jeklo izdelujejo vse vrste najmodernejšega jekla, še več tudi oklepe za letala, jeklene plošče za ladje, topovske cevi za orjaške baterije vojnih ladij in za kopensko topništvo. Tovarne delajo brez prenehanja ves dan in brez nedeljskega počitka. Čeprav pomeni to za delavce velik napor, je njihova morala odlična. Ladjedelnice izdelujejo tudi nove tigovinske ladje, ki bodo služile kot pomožne križarke, nove podmornice in druge enote vojne mornarice. „V enem letu bo mir.. pravi dunajski župan Bukarešta, 17. okt. b. Romunski časnikarji, ki so bili od nemške vlade jx>vabljeni, naj obiščejo Dunajski jesenski velesejem. poročajo obširno o razgovoru v nar.-soc. županom Neubacherjem. — Neubacher je dejal, da bo vojna končana mnogo krej kot to nekater' mislijo, zlasti pa mnogo prej. kot je to želja Anglije. Poudaril je, da bo v enem letu zanesljivo vladal mir in da bodo vsi narodi zadovoljni. Neubacher je pri tem omenil nove metode nemških vojnih operacij in ni pozabil poudariti tudi novo tajin-s t ve no orožje, ki ga nameravajo Nemci uporabiti na zahodnem bojišču in ki bo vplivalo na končno odločitev. Dalje poročajo časnikarji, da je po dunajskih ulicah videti velike plakate s Chamberlainovo sliko, pod katero so razni omalovažujoči napisi. Prav »ako se vidijo po dunajskih ulicah letaki, ki kažejo angleško norčevanje iz nemškega naroda. Zemunska vremenska napoved: Vedro in lepo vreme v vsej kraljevini Na zapadu 6e bo oblač-noet povečala. Toplota 6e ne bo znatno epreme-nila. Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno, večinoma jasno Kočevski Slovenci v banovini Hrvatski »Kočevski Slovenecc prinaša članek o slovenskih občinah — Dragi in Osilnipi - ki sta še v Ht-vatski banovini. Članek je izšel izpod peresa Slovenca, ki je pod Hrvatsko. Med drugim pravi: •Se preden se spuščamo v nadaljno razpravo, ino- 1 .. ... * . .i. • i________,.!.: nUXini tnl/n ramo pribiti, da sta bili obe slovenski občini, tako Draga kakor tudi Osilnica, priključeni k bivši savski banovini proti volji tukajšnjega ljudstva. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu naj se likvidira! Socialno zavarovanje naj se postavi na novo podlago ki je takoj vzdignilo svoj glas proti neosnovani spremembi. Takrat se je prebivalstvo obeh slovenskih občin pomirilo s tein, ko se jo zatrjevalo, da bo ostal čabarski okraj v dravski banovini, /godilo se pa je prav nasprotno: čabarski okraj je bil vrnjen Hrvatski, slovenske občine pa niso bile vrnjene Sloveniji...« Na koncu pravi članek: »Danes bi hoteli nekateri, da molčimo, da zatajimo svoja čustva... Ni nam treba očitati, čes, Čabar je bliže kakor Kočevje itd. Na vse te izpade samo odgovarjamo: raje enkrat v Kočevje, kakor desetkrat v Čabar... Kakor mi ne zahtevamo, da ostanejo hrvatski kraji v Sloveniji, tako tudi želimo, da se vsi slovenski kraji nemudoma vrnejo Sloveniji. Nikdar nismo bili zoper, če so se Hrvati potegovali za svoja bitna prava in Jih tudi dosegli, prezirali smo le tiste naše slovenske izgubljence, ki so iz osebnih koristi prodajali naše slovenske interese. »5% tukajšnjega prebivalstva je za Slovenijo in Kočevje, za gospodarski procvit in napredek kraja; le peščica, zaslepljena po obljubah in v prednjačenju za »roje lastne interese, podpira nekatere prenapeteže, ki imajo za cilj širiti svoje in uničevati tuje. Toda Cabran-ka še teče, čeprav je ozkal Tu je stoletna meja med Slovenci in Hrvati, pa naj bo še naprej, ako tudi samo meja med brati na eni. a zato tem bolj prisrčna vez na drugi strani- To je v interesu obeh narodov, slovenskega in hrvatskega.« Dr. Lazar Markovič ne priznava sklepov ožjega odbora Včeraj smo poročali, da je ožji glavni odbor radikalne stranke sklenil, da g. dr. Laza Markovič, sedanji minister pravde, ni več član radika ne stranke in njenega glavnega odbora. Na ta sklep ožjca odbora je odgovoril minister g. dr. Lazar Markovič takole: »Z ozirom na sporočilo s seje ožjega belgrajskega glavnega odbora radikalne stranke moram, čeprav mi je že neprijetno tretjič ponavljati eno in isto stvar, vendarle odgovoriti, da ne bo kake zmede. 2e dvakrat sem javno pozival g. Mišo Trifunoviča in njegove prijatelje, naj okličejo širši glavni odbor naše stranke, da bi ta odbor po določilih naših pravil obravnaval ter uredil spor, ki se je začel med nami zaradi politike, katero naj bi radikali vodili v sedanjih časih, kakor tudi o mojem vstopu v vlado narodnega sporazuma. Toda ti gospodje beže pred tem edino pravilnim in korektnim potom ter nočejo sklicati širšega glavnega odbora. S tem so se oni sami iočilr i od svoje stranke i od njenih pravil. Njihova izjava, češ, dc sem jaz zapustil radikalno stranko, pomeni nov poskus, da bi se v radikalne vrst? zanesla zmeda. Jaz pa se od tega ne dam zapeljati ter ostajam pri že sporočenem svojem stališču in pričakujem, da bo sklican Sirsi glavni odbor, ki njegovo odločitev že vnaprej sprejmem kot obvezno. Dokler pa ta edini poklicani pristojni politični organ naše stranke ne odloči, toliko časa ta zadnja izjava ožjega glavnega odbora, kakor tudi vse prejšnje pomenijo zgolj osebno mnenje nekaterih nezadovoljnih belgrajskih radikalnih prvakov.« — Ožji glavni odbor radikalne stranke je poleg izjave glede dr. Lazarja Markoviča sklenil tudi oster boj zoper sporazum, katerega pa dr. Lazar Markovič brani in zagovarja. Zato to vprašanje ni osebnega značaja, temveč je globoko načelnega pomena za nadaljnji razvoj političnih razmer na srbski strani. Nesoglasja med SDS v Vojvodini Novosadski list »Dan« prinaša poročilo iz vrst vojvodinskih samostojnih demokratov ter pravi, da v njih sicer ni nesoglasij, pač pa različna mnenja o položaju Vojvodine. To pa se bo vse uredilo 22. in 23. t. m- v Zagrebu na seji izvršilnega odbora SDS. Nadalje navaja, da je pri zadnjih volitvah dr. Voja Stankovič odstopil kot podpredsednik stranke, ker se ni strinjal s tem, da bi v vrstah stranke bila dovoljena destruktivna akcija. To se je nanašalo na kandidaturo Madžara dr. Ivana Nagyja, ki je hotel kot Madžar kandidirati na listi SDS. Dr. Stankovič ni dovolil, da bi bili Srbi — pristaši SDS — v okraju Stari Bečej oddali le en glas Madžaru ter je dosegel, da je res vse srbske glasove te stranke dobil srbski kandidat SDS. Voditelj Dušan Boškovič pa v tem nogledu še ni dal izjave za prihodnje volitve. Pribičevič pri Davidoviču G. Adam Pribičevič, dosedanji voditelj samostojnih demokratov, ki deluje skupaj s HSS na Hrvatskem, je dne 16. t. m. obiskal voditelja demokratske stranke g. Ljubo Davidoviča ter se z njim dalj časa pogovarjal. Sešel se je tudi z drugimi voditelji demokratske stranke, Boko Vlajičem in Nikolajem Gjonovičem. Kakor znano, je demokratska stranka kakor radikalna sklenila započeti oster boj zoper sporazum, med tem ko sta ti dve stranki več let politično živeli od ustvarjanja sporazuma z dr. Mačkom in Hrvati. Ustavljeno delovanje socialistične organizacije Iz Zagreba poročajo: Osrednja zveza splošne delavske zveze (ORS), ki jo vodi znani Viliin Haramina, je v svojem glasilu »Radnički Glasnik« objavila, da je potrebno, da ustavi svoje delovanje, dokler se ne uredi novo pravno stanje na Hrvatskem. ORS je namreč osnovan na podlagi starih določil društvenega zakona. Ko se bo uredilo novo stanje, bo ORS sklical kongres zveze ter sklepal o nadaljnjem delovanju. Nemški zastopnik pri dr. Mačku V soboto je bil pri dr. Mačku zastopnik nemške narodne manjšine na Hrvatskem dr. Branimir Altgayer. Nemško glasilo »Deutsche Volksblatt« piše o tem obisku ter pravi, da se je dr. Maček dalj časa pogovarjal o položaju nemške narodne manjšine na Hrvatskem, nakar je dejal: »Na Hrvatskem živi poleg narodne večine tudi manjšina. Prizadevali si bomo, da bo nemška narodna manjšina v šoli, v svojem kulturnem delovanju ter v narodnem čustvovanju uživala iste pravice kakor Hrvati. Eno pa je, kar od vas zahtevamo: da Hrvatsko priznate za svojo domovinol« Dr. Alt-geyer bi bil rad tudi sprejet pri banu dr. Šuba-gijs.j, ki pa g« ni mogel sprejeti, ker ie imel preveč drugega dela. Zdi se, da je prišel čas, ko bo treba vse naše socialno, delavsko in nameščensko zavarovanje postaviti na noVo pOdlago. Samo po sebi se razume, da ta zahteva niti pri Slovencih niti drugod ni nova. Mi smo jb naglašali že dolga leta, aasi ni dolgo časa nikjer bilo odziva, ker je bil Osrednji urad v Zagrebu tako mogočna zgradba, da je imel vpliv marsikje. Te dni pa slišimo iz Zagreba, da je tamkaj hrvatska delavska organizacija skupaj s hrvatsko nameščensko organizacijo v navzočnosti glavnega tajnika HSS dr. Krnjeviča postavila v tem pogledu čisto določne zahteve, ki se skoraj docela strinjajo z našimi. Naj kratko ponovimo, kaj so v Zagrebu sklepali: Kakor poroča list »Hrvatski radnik«, je bila v Zagrebu pred kratkim skupna seja Hrvatske delavske zveze ter Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev. Te skupne seje se je udeležil tudi glavni tajnik HSS dr. Juraj. Krnjevič, ki je ob njegovem sodelovanju na skupni seji bila sprejeta resolucija tele vsebine: Hrvatski delavci in narfieščenci zahtevajo, da se za banovino Hrvatsko ustanovi poseben nosilec socialnega zavarovanja pod neposrednim nadzorstvom banske oblasti. Ta nosilec naj takoj začne delovati, med tem pa naj se polagoma likvidira Osrednji urad za zavarovanje delavcev pod nadzorstvom sposobnih zastopnikov vseh sestavnih delov Jugoslavije. — Dalje je ta skupna seja sklenila, naj se za socialno zavarovanje zasebnih nameščencev ustanovi docela samostojen zavod, ki naj bo nosilec vsega zavarovanja zasebnih nameščencev na ozemlju banovine Hrvatske. To zahtevo je utemeljila seja s potrebo, da je treba varčevati, ker bi tak zavod lahko izvršil izterjavo vseh vrst doprinosov ter bi lahko odpadlo nekaj dosedanjih poslovalnic. Seja je bila mnenja, naj bi to delo prevzelo zagrebško društvo Merkur, ki naj bodo zasebni nameščenci iz Hrvatske v njem obvezno včlanjeni. Zanimivo pa je, da je 15. t. m. bila seja glavnega odbora Merkurja v Zagrebu, kjer se je večina izrekla, naj bi merodajni krogi nič ne ukrepali glede reorganizacije, dokler se ne zaslišijo člani društva Merkur. In še bolj zanimivo je, da je bil zastopnik Slovencev na tej seji zoper to, da bi Merkur svoje delovanje omejil na Hrvatsko ter da bi v Slovenijo ne posegal. Radovedni smo, kdo je bil tisti Slovenec in kakšen je tak Slovenec, ki bi potem takem rad, da bi slovenski zasebni nameščenci, ki imajo tudi svojo močno bolniško blagajno v Ljubljani, morali biti v zagrebškem Merkurju, ki naj bi po novih predlogih postal uradna organizacija nameščenskega zavarovanja za vso Hrvatsko. Slovensko stališče glede tega je, kakor rečeno, že znano. Vendar naj na kratko omenimo tudi to, da se razvidi vsa podobnost naziranja. Oktobrska številka stanovskega glasila slovenskih nameščencev in nameščenk »Bodočnost« prinaša članek, ki to vprašanje takole obdela: Prvo, kar naj se izvede, je, da postane Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani samostojni in avtonomni nosilec bolniškega, nezgodnega, onemoglostnega ter starostnega zavarovanja delavstva. Osrednji urad v Zagrebu naj izroči Okrožnemu uradu v Ljubljani kapitalno kritje za nezgodne, starostne in invalidne rente ter druge rezerve, ki odpadejo na Slovenijo. Določi naj se komisija, ki bo izvedla likvidacijo Suzorja ter njegovo premoženje porazdelila novim nosilcem delavskega zavarovanja. Isto, kar velja za Okrožni urad, velja tudi za Bolniško blagajno Trgovskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani. Ta blagajna naj postane samostojni nosilec bolniškega, nezgodnega, invalidnega ter starostnega zavarovanja vseh zasebnih nameščencev v Sloveniji, ki bi se jim pozneje morda lahko še pridružili javni nameščenci, banovinski in državni. Ker pa invalidno ter starostno zavarovanje nameščencev v Ljubljani izvaja že Pokojninski zavod, je treba, da ta dva zavoda postopata vzajemno. (Sicer pa, to je naše mnenje, ni treba, da bi delokrog teh dveh ustanov prišel v kakršen koli konflikt.) Tudi bolniška blagajna naj bi dobila nanjo odpadajoči del Suzorjevega premoženja. Tretji samostojni zavod naj bi postala bratov-ska skladnica. Prav tako bi bilo treba decentralizirati Borzo dela, ki pomeni pri nas nekako zasilno zavarovanje za brezposelnost. Na ugovor centralistov, ki kajpada v skrbi za svoj centralizem močno nastopajo, ugotavlja »Bodočnost« tole: »Zastopniki centralizma pravijo, da taki majhni avtonomni zavarovalni zavodi ne bi mogli živeti, ker bodo pač premajhni. Na to naj omenimo le, da ima Okrožni urad v Ljubljani okoli 100.000 članov in članic. Le malo je zasebnih zavarovalnic, ki bi iinele več članov. Pa vendar vidimo, da so te zavarovalnice zmožne samostojnega življenja. Rezerve Okrožnega urada bi že zdaj znašale nad 100 milijonov dinarjev. Te rezerve bi sčasoma zrasle na pol milijarde dinarjev — to je denar, ki ga ne premore nobena naša domača zasebna zavarovalnica.« Glede ugovora rizikov omenja »Bodočnost«, da je to nepotrebno, ker je Suzor doslej denar ak- Železniška nezgoda pri Vinkovcih Zagreb, 17. okt. b. Davi so na zagrebški postaji prometne ovire preprečile, da razni vlaki niso mogli pravočasno odpeljati s postaje ter so mo? rali čakati na potniški vlak in brzovlak, ki sta imela dveurno zamudo. Prometna nezgoda se je zgodila na odprti progi blizu Vinkovcev, kjer sta se dva tovorna vlaka iztirila in ustavila promet. Nesreča ni zahtevala nobene smrtne žrtve in je le nekaj materialne škode. ,, _, ____ tivnih uradov nakazoval pasivnim ter jim tako dajal potuho. Brez potrebe je bilo tudi preveč Okrožnih uradov, ki so imeli premalo članstva ter niso mogli živeti. Podpirati so jih morali večji, kar pa je bilo večkrat v Škodo bolnim delavcem večjega urada. Za nadzorstvo naj bi se ustanovil nekak skupni odbor vseh nosilcev zavarovanja. To bi malo veljalo v primeru s silnimi izdatki, ki jih povzroča birokracija Osrednjega urada v Zagrebu. Stvar je torej načeta. Merodajni krogi v Belgradu naj se je resno lotijo. V ta namen je treba imeti precej poznanja stvari in pa srca za delavstvo, ki v sedanjih centraliziranin razmerah škodo trpi. Poleg tega pa trpi škodo tudi domače gospodarstvo. Ministrova izjava o invalidih in socialnem zavarovanju Belgrad, 17. oktobra. AA. Danes ob 12 je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdjan Budisavljevič sprejel predstavnike tiska in se z njimi zadržal v nevezanem razgovoru glede ustanovitve višjega invalidskega sodišča v Zagrebu. Sporazumno je bilo rešeno, da bo do ustanovitve tega sodišča reševalo vsa vprašanja, ki se nanašajo na invalide, višje invalidsko sodišče v Belgradu. Zaradi rešitve 14.000 zaostalih predmetov je bil ustanovljen tudi tretji oddelek višjega invalidskega sodišča v Belgradu, tako da bodo konec tega meseca vsi zaostali predmeti končani. Na vprašanje časnikarjev, kako je z zavarovanjem delavcev z ozirom na prenos poslov, je minister dejal, da. to vprašanje še proučujejo in da še niso bili izdani nobeni končni sklepi. V nadaljnjem razgovoru se je minister Budisavljevič bavil z zakonom o bolnišnicah in poudaril, da je to boleče vprašanje našega državnega življenja in to se najbolj očitno vidi v pomanjkanju potrebnih bolnišnic, kakor tudi v sami opremi že obstoječih bolnišnic. Po ministrovem mnenju bi bilo treba to vprašanje reševati z velikimi posojili, toda istočasno bi bilo potrebno, da se za večje število let naredi program za izgradnjo novih m za izpopolnitev obstoječih bolnišnic. Na vprašanje časnikarjev, kako je s prenosom poslov iz ministrstva na bansko oblast banovine Hrvatske, je minister Budisavljevič povedal, da je bilo pretekli teden več konferenc, ki so se jih udeležili podban dr. Krbek, dr. Rasukin in dr. Sava Kosanovič, in da je izdaja te uredbe po besedah ministra samo dejansko izvršitev uredbe o banovini Hrvatski, po kateri se predme! i, kateri se nanašajo na socialno politiko in ljudsko zdravje, preneso na bansko oblast v Zagreb. Uredba je že gotova in bo v enem ali dveh dneh objavljena. Na koncu je minister Budisavljevič obvestil časnikarje, da je bila vsota 55 milijonov din, namenjena za pomoč družinam obveznikov, ki so bili poklicani na vojaško dolžnost, dostavljena Poštni hranilnici, tako da se bodo takoj brez vsake ovire izplačale družinam na njihov naslov podpore, ki jih je določil odbor za podpore. V zvezi z uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije je minister rekel, da prihajajo neprestano razne pripombe z ozirom na izvajanje in uveljavljanje te uredbe. Te opombe bodo pravočasno proučene in bo uredba sama dobila dopolnila. Posameznim članom bodo dana avtentična J tolmačenja zaradi pravilnega izvajanja. Napad na Firth of Forlh Nemško poročilo: »2 vojni ladji poškodovani — Nič izgub« Angleško poročilo; »4 bombnike zbili Nič škode« London, 17. oktobra. A A. Reuter. Mornariško, letalsko in vojno ministrstvo so objavila v skupnem komunikeju tele podrobnosti o včerajšnjem poletu nemških letal nad škotsko obalo'- Nemški napad je veljal britanskim ladjam v Firth-of-Forthu. Udeležilo se ga je 12 nemških letal. Nobena ladja ni pomembneje poškodovana. Neka bomba je oplazila križarko »S o u t h a m p -ton« in prizadejala neznatno škodo na kljunu ladje. Pri tem se je potopil admiralski čoln in neka pomožna ladjica. Drobec bombe je ranil tri ljudi na tej ladji, sedem pa na križarki »Edin-burgh«. Neka druga bomba je priletela blizu rušilca »M o h a v k« in ranila 25 ljudi. Od 12 ali največ 14 letal, ki so sodelovala pri napadu, so Nemci izgubili najmanj 4. in sicer tri v boju , z britanskimi letali. To je bil dejansko prvi spopad med britanskimi in sovražnimi letali, in sicer nad obalo otoka May pred Firth-of-Forthom. Dve sovražni letali sta se morali spustiti z višine 3.000 m nekaj metrov nad vodo in so jih britanska letala preganjala, tako da sta ušli šele nad visokim morjem. Neko drugo letalo je komaj 10 minut pozneje padlo v plamenih v morje. 15 minut pozneje se je v bližini Delkiffa vnela ogorčena borba in je tudi tam neko sovražno letaio strmoglavilo v morje. Tretje nemško letalo smo uničili pri zasledovanju. Britanski rušilcl so rešili dva nemška letalca, toda od njiju je eden malo pozneje ranam podlegel. Na angleški strani ni med civilisti nobenega ranjenca ne smrtnega primera. Med britanskimi letalci ni nobenih žrtev, ne mrtvih ne ranjenih. Listi prinašajo izjave očividcev, ki so se vozili z vlaki čez znameniti železniški most v zalivu Firth-of-Forth za časa bombardiranja. Istotako prinašajo listi obširna poročila iz Edinbourgha o zračni borbi. Prebivalstvo Edinbourgha ni bilo opozorjeno s signali na nemški napad ter je bilo zaradi tega v glavnem na ulicah in gledalo, kako eksplodirajo šrapneli v oblakih in kako padajo bombe na obe strani zaliva. Koščki šrapnelov so padali tudi po ulicah, vendar ni bil nihče ranjen. Potniki v vlaku so se vozili ravno čez most, ko so se pojavili na obeh straneh mostu bombniki, ki so metali bombe. Nobena bomba ni zadela mostu, temveč so vse eksplodirale v vodi. Zaradi eksplozij so se dvigali visoki stebri vode. Takoj so začeli streljati angleški protiletalski topovi ter topovi z vojnih ladij. Malo pozneje je šel drugi vlak v nasprotni smeri čez most. Neki potnik je pripovedoval, da so topovi z vojnih ladij strašno grmeli. Streljanje je trajalo neprenehoma. Eksplozije šrapnelov je bilo jasno videti v bližini letal. Pristojni krogi v Londonu zanikajo vesti nemškega radija, da sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali. Vsa angleška letala so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča. Po izpovedbah prič so Angleži sestrelili dve nemški letali nad Škotsko. Obe le.tali sta se vneli in strmoglavili v morje. Tretje letalo so sestrelili blizu Firth-of-Forlha. Tudi to letalo se je vnelo in strmoglavilo v morje. Četrto letalo je zbilo vzhodno od Rosytha protiletalsko topništvo. Mornariško ministrstvo sporoča uradno, da je polet nemških letal nad Firth-of-Forthom terjal 15 smrtnih žrtev, med njimi 2 častnika 12 oseb je pa nevarno ranjenih. Berlin, 17. oktobra. DNB. Nemške letalske eskadrile, ki so v ponedeljek zjutraj odplule od nekega nemškega letališča, so brez sovražnega odpora prispele nad Firth-of-Forth na vzhodni obali Škotske in bombardirale, kakor smo že na kratko poročali, sovražne križarke z očitnim uspehom, pri čemer so se strmo spustile nadnje. Napad je tako zelo presenetil angleške vojne ladje, da so prvi nemški napadalci komaj občutili obrambo in da so šele poslednji nemški bombniki čutili hud ogenj protiletalskega topništva. V letalskih bojih smo zbili 2 sovražni letali novega tipa — to smo zanesljivo ugotovili z opazovanjem. O tem napadu nemških bombnikov imamo še tele podrobnosti: Nemški bombniki, posebej urejeni za strmo spuščanje in zgrajeni kot hudo napadalno orožje, so odleteli v ponedeljek v megli na polet v Anglijo. V kar najkrajšem času so ta izredno hitra letala preletela Severno morje, čeprav 60 bila obremenjena z velikim številom bomb, in prispela do Firth-of-Fortha, kjer so nemške ogledne enote ugotovile, da so zasidrane sovražne vojne ladje. Britanske križarke velikega razreda, katerih tipa ni bilo moči točno ugotoviti zaradi velike hitrosti letal, s katero so se nemški bombniki spustili pri napadu, so bile vsidrane v neposredni bližini tamkajšnjega velikega mosta. Tako rekoč vsi nemški bombniki so lahko vrgli bombe na britanske ladje, ki so bile tam zasidrane. Prvih bombnikov sploh ni obsul sovražni ogenj, ker so bili Angleži popolnoma presenečeni od napada nemških bombnikov, ki so se iz velike višine strmo iznenada spustili nadnje. Že drugi nemški bombnik je zadel z bombo neko britansko križarko, s katere se je začel valiti velik steber dima. Tudi naslednji nemški bombniki so ugotovili, da so nemške bombe zadele. Nemškemu opazovalcu se je posrečilo fotografirati te zadetke in jih Angleži ne morejo tajiti. Tako smo nevarno poškodovali več angleških vojnih ladij. Nemška letala so nato letela še nad obalo na obeh straneh zaliva in nad Edinburghom; letela so od časa do časa tako nizko, da so jim kmetje na poliu mahali z roko, meneč da so angleška letala. Na več krajih so britanske protiletalske baterije obstreljevale nemška letala. Dve britanski lovski letali. ki sta vzleteli, da preženeta nemška letala, smo zbili. Nemška letala so se vrnila zvečer; nekatera izmed njih so preletela zelo dolgo pot. Dve nemški letali pogrešamo. Trgovinski sporazum z Grčijo Belgrad, 17. oktobra AA. Snoči so se končala trgovinska pogajanja med jugoslovansko in grško gospodarsko delegacijo, katera 60 se bila začela 5. oktobra v Belgradu. Sporazum je bil dosežen s tem, da ee trgovinski in kotnpenzacijski sporazum iz leta 1936 podaljša do 21. aprila 1940 z nekaterimi spremembami. Izpremembe se nanašajo na odstotek plačevanja našega blaga v svobodnih devizah Pri tej priliki je bil določen odstotek vrednosti našega blaga, katerega bodo vnašali v poseben račun. Zoper defetiste med Hrvati Kakor poročajo zagrebški in belgrajski listi, je bilo v nedeljo v Zagrebu zborovanje zagrebških pristašev HSS, ki je bilo naperjeno zoper tiste, ki kritizirajo sporazum in sejejo neslogo med Hrvati. Prof. Grga llečiniovič je med drugim naglasih »Še nismo dosegli vsega, toda tistim, ki nam očitajo, češ, zakaj se ni vzelo še več, odgovarjamo: Ko bi bil dr. Maček mogel dobiti tudi angleške kolonije, ne bi bil rekel: Tega ne maram I Dosegli smo tisto, kar smo mogli doseči po svoji moči. Pa niti tega bi ne bili dosegli, ko bi bili razdvojeni. Najbolj pa zabavljajo tisti, ki so do včeraj bili še vse kaj drugega ter so še danes taki, samo ne sinovi hrvatskega naroda.« Dr. Ja-kovljevič pa je med drugim naglasil: »Kot demokrati želimo v naši domovini svobode. Če pa kdo misli, da svoboda pomeni anarhijo in da kdorkoli more razdirati naše pridobitve, se bo krvavo zmotil. Demokracija pomeni najvišjo disciplino. Kjer ni discipline, sporazumevanja in prave narodne sloge, tam tudi ni demokracije! Anarhije žele samo naši narodni sovražniki, ki komaj čakajo ugodne prilike, da bi mogli reči: »Hrvatska hi sposobna, da bi sama sebe vladala. Zatorej se je treba vrniti k starini metodam-« Mi pa bomo znali ohraniti mir in red v svoji domovini!« — Kakor se vidi, so na delu zoper sporazum ne le na srbski, temveč tudi radikalni elementi na hrvatski strani. Meščanska zaščita pomaga zagrebški policiji zoper defetiste Zagreb. 17. okt. b. Zaradi incidentov, ki eo nastali zadnje dni in ki so povzročili precejšnje vznemirjenje na Hrvaškem, je ban banovine Hrvatske pozval organizacijo hrvaške meščanske zaščite, da pomaga policiji pri njeni službi na zagrebškem mestnem področju s številom svojih članov. Naloga hrvaške meščanske zaščite je, odstraniti defelistično delovanje l«r zagotovili prebivalstvu «e,ebno avobodo in premoženje^ Belgrajske novice Belgrad, 17. oktobra, m Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ie danes obiskal belgrajski ve-lesejem in si ogledat velesejmske zanimivosti. Tudi se je zanimal za dosedanji uspeh velesejma. Belgrad, 17. oktobra, m Danes popoldne ob štirih je pričela v starem dvoru pod predsed-ništvom Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. Vis. kne-ginje Olge seja odbora državnih predstavnikov in predsedništva Unije za zaščito otrok. Na seji so bih vsi predstavniki ministrstev, banskih uprav In predsednikov vseh mestnih občin, na čelu s pred-"ir ?bčin mesta Be'£rada, Zagreba in Ljubljane. Na konferenci so se razpravljala vsa vprašanja, ki so v zvezi z izselitvijo in zaščito otrok za primer vojne nevarnosti. Belgrad, 17. oktobra, m. V imenu patriarha srbske pravoslavne cerkve dr. Gavrila Dožiča je obiskal niški pravoslavni škof dr. Jovan podpred- ti "» it rt'3"10 ^aek® injna ,a na^in v,rnil °bisk' 1 V gospod podpredsednik uf. Maček napravil pred dnevi gospodu patriarhu dr. Gavrilu. Vrtenje okrog Sovjetov Italija jih noče — Turki se ne morejo pogoditi — Finska se brani — Baltik požirajo — Mandžurijo napadajo Italija odklanja sodelovanje s Sovjeti proti zahodnim državam Amsterdam, 17. oktobra, t. Berlinski dopisnik tukajšnjega »Telegrafa« poroča, da je vsebina ita-lijansko-nemških razgovorov še vedno zavita v ne-prodorno kopreno. Dopisnik pravi, da se Mussolini zelo resno zoperstavlja vsakemu sodelovanju s Sovjetsko Rusijo proti za-padnim velesilam. Italija da je trpela vse preveč žrtev v borbi proti komunizmu v Španiji, da bi mogla sedaj dovoliti, da se sedaj Sredozemlje na široko odpre sovjetom in komunizmu. Italijanska vlada nima ničesar proti nem-ško-sovjetskemu paktu, toda Italija se upira, da bi šla še dalje in stopila s Sovjetsko Rusijo v delovno zavezništvo ter tako prevzela soodgovornost za razmah istega komunizma po Evropi. Pri tem Italija noče sodelovati. Nemčija je po mnenju Italije šla mnogo predaječ, ko je Sovjetski Rusiji enostavno izročila Baltiške države. Italija da strogo ugovarja, da bi se vezala s Sovjetsko Rusijo v kakšni borbi proti zahodnima velesilama in odsvetuje tudi Nemčiji takšno zavezništvo. Dopisnik »Tele-grapha« pristavlja, da še ni nič znano, kako se bodo končali diplomatični posveti med nemško in italijansko vlado. Toda že dejstvo samo, da je Nemčija spravila vse svoje čete na zahodno fronto, je dokaz za to, da Nemčija tudi ne želi vojaške pomoči od strani Sovjetske Rusije. Kaj zahteva Sovjetija od Turčije - in koliko nudi turška vlada Moskva, 17. oktobra, t. Na merodajnem mestu Izjavljajo, da bo turški zunanji minister Saradzoglu vzel seboj v Ankaro posebne predloge, ki mu jih je izročila sovjetska vlada in ki naj turški vladi služijo kot podlaga za novo proučitev turško-sov-jetskih odnošajev. Pogajanja med obema državama za sklenitev črnomorskega pakta pa bodo trajala dalje. Nadalje zatrjujejo ponovno na merodajnih mestih, da med temi predlogi ni nobenega, ki bi od Turčije zahteval, da kaj opusti v svojih obveznostih, sklenjenih z Anglijo in Francijo. Novi predlogi se tičejo Romunije, Balkana in prehoda skozi Dardanele. Moskva, 17. oktobra. AA. Reuter: Turški zunanji minister Saradzoglu bo odpotoval danes zvečer v Turčijo, čeprav pogajanja še niso končana. Washington, 17. okt. b. Sovjetsko - turška pogajanja so postala še bolj zagonetna po teh zahtevah, ki jih je Rusija postavila predstavniku Turčije zunanjemu ministru Saradzoglu. Te tri zahteve so sledeče: 1. Priznanje razdelitve Poljske po Turčiji; 2. ustvaritev nevtralnega bloka na Balkanu pod vodstvom Nemčije in Sovjetske Rusije; Rekordi Tako radi govorimo, da fe 20. stoletje doba rekordov. Pri tem pa tako radi pozabljamo na nezaslišane svetovne rekorde, ki jih nepoznani in neslavljeni ljudje v popolni tihoti in zvestobi tisoč in tisočkrat vedno znova postavljajo I Ali ni mar delo, ki ga je mati kakega svetovnega rekorderja od prvega dne njegovega življenja zanj opravljala, milijonkrat več .vredno, kakor trenuten napor slavnega športnika? Mislimo na tiha opravila, pogum in zvestobo ter neumorno žrtvovanje, ki se v vsej tihoti bolniških sob opravlja neprestano in ostane nepoznano, a navadno daleč presega vse športne rekorde, kar se tiče zvestobe, požrtvovalnosti in odpovedi. Če s takimi očmi motrimo svetovne rekorde, potem vidimo, da še davno niso to, za kar bi naj jih po mnenju nekaterih morali smatrati. Kako često je za športnim rekordom le brezmejno prazna in napuhnjena glava. Kako pogosto so ljudje v tisoč časopisih povzdigovani do nebes le zaradi tega, ker jim je narava dala dobra pljuča, hitre noge in krepke mišice. Nasprotno pa so pogosto tako malo cenjena res nevidna opravila, ki jih ljudje vsake starosti in spola opravljajo, kakor na primer znanstvenik, ki vse življenje brez sape tekmuje s kako boleznijo, dokler jo končno ne dohiti in zaustavi. Kdo ceni mlade ljudi, ki se ▼ neprestanem boju s samim seboj ne utrudijo, da žive častno in pošteno in si pri-svoje plemenito mišljenje. Kajti največje so zmage tistih, ki sebe premagajo. Marsikdo, ki je prvi, bo za to zadnji in marsikdo, ki je zadnji, bo zato prvi pri končnem vrednotenju življenja. Sicer pa morajo imeti tudi športni rekordi svoj pomen. Vsak rekord je končno zmaga človeka nad časom, nad snovjo. Rekord podžiga mlajše in jim stavlja visoke cilje, treba je le, da pri tem ne izgube smisla za pravo vrednost življenja. Vendar pa ne pozabimo nevidnih rekordov v skritem življenju, naporov skrite mladine, ki se pošteno prizadeva za pošteno mesto v življenju. Ne pozabimo duhovnih rekordov, ki jih ni mogoče ugotoviti z uro v roki, ki pa so trajne vrednosti za človeštvo. J. tako daljnosežne ozemeljske odstop-ke Romunije Rusiji in Bolgariji, da bi to pomenilo enako kakor razdelitev Romunije. Turški zunanji minister je odgovoril na prvo rusko zahtevo odklonilno, glede drugih dveh točk pa je dejal, da se bo posvetoval z romunskim zunanjim ministrom. Pri tem je opozoril sovjetsko vlado, da bo Turčija v primeru bolgarskega napada na Romunijo morala izpolniti svojo zavezniško dolžnost. Turški odgovor na sovjetske zahteve, da se zaprejo Dardanele, je bil tak, da je Saradzoglu opozoril na konferenco v Montreuxu, ki dovoljuje tujim vojnim ladjam prehod skozi Dardanele, če bi šle na pomoč državam, ki bi postale žrtev neizzvanega napada. Odnošaje balkanskega bloka na turško pobudo smatrajo za brezpredmetno, ker so prepričani, da je mirovna ofenziva propadla. Zaradi turškega stališča je hotela sovjetska vlada pritisniti na Turčijo z raznimi sredstvi, da bi sprejela prvotne zahteve. Končno je prišlo do tega, da je Turčija sklenila poslati generala Orbaya v London, s čemer je zagrozila, da bo sploh prekinila pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Ta turška taktika je imela končno uspeh in pričakovati je, da se bo turško-sovjetski sporazum sklenil pod sledečimi pogoji: 1. Turčija namerava nstvariti Balkanski blok, ki se bo uprl nemškemu prodiranju na Balkan; 2. Turčija je sklenila ostati nevtralna tudi tedaj, če bi Sovjetska Rusija stopila v vojno z zapadnimi velesilami. Ako pa bi Italija stopila na stran Nemčije, potem se bo turška vlada smatrala obvezno, da takoj podpre Anglijo in Francijo. 3. Vprašanje Dardanel se bo še dalje obravnavalo v smislu pogodbe, ki je bila zaključena v Montreuxu. Končno je turški zunanji minister še sporočil, da bi Turčija v vojni sodelovala pod sledečimi pogoji: 1. Ako zapadne velesile naprosijo Turčijo, da pre.vzame obrambo vzhodnega dela Sredozemskega morja; 2. ako bi bil proti enemu izmed članov balkanskega sporazuma izvršen neizzvan napad; 3. ako bo napadena sama Turčija. Sovjeti — Romunija Orašani, 17. oktobra. AA. Havas: V tem kraju, ki leži na novi romunsko-sovjetski meji, izjavljajo iz romunske merodajne strani, da doslej ni bil niti s strani Bukarešte niti s strani Moskve storjen noben poskus, da bi se uvedel potniški in blagovni promet na črti Crnovice—Snjatin—Lvov— Krakov, kakor tudi na črti Snjatin—Lvov—Rusija. Romun-sko-sovjetska meja ostane še naprej hermefično zaprta. Na obmejnem mostu v Orašaniju' je bilo na eni kakor na drugi strani izdelanih po 15 m železniške proge. Rusi so pognali v zrak del mosta, ki'se nahaja na njihovem ozemlju. Na meji vlada popoln mir, le od časa do časa se slišijo sovjetske patrole ob meji. Nobenega prometa ni med Romunijo in Rusijo, odkar so ruske čete prišle na Poljsko. Sovjetski pritisk na Finsko in na Baltik Kodnj, 17. oktobra. AA. Havas: Izseljeno je prebivalstvo s finskega otoka Hogland v finskem zalivu, katerega je kakor znano zahtevala Sovjetska Rusija. Po vesteh iz Helsinkov so bili izdani potrebni ukrepi za primer, da finska vlada sklene zapustiti Helsinki. Po drugi strani pa se izve, da znašajo finski vojaški izdatki dnevno 60 milijonov finskih mark. V razgovoru, ki ga je dovolil v listu »Social demokraten« finski delegat v Moskvi Pasi-kivi, poudarja, da je sam Stalin predsedoval seji rusko-finskih delegacij. Tallin, 17. oktobra. A A. DNB: Sovjetske čete so začele prispevati v pristanišče Baltisk, eno izmed pomorskih oporišč, ki jih je Rusija dobila na podlagi estonsko-sovjetskega pakta. Čete bodo nastanjene v mestu in njegovi okolici. V soboto je priplula v Baltisk neka sovjetska matična ladja za podmornice, včeraj pa šest podmornic. Stalin odgovarja na Hitlerjevo pismo London, 17. oktobra, b. »Daily Mail« poroča iz Moskve, da je Wilhelm Ketlerer prinesel Hitlerju odgovor sovjetskega diktatorja Stalina na njegovo pismo. Ketlerer je gospodarski svetovalec državnega kanclerja Hitlerja, ki je zadnje mesece dobil razne zaupne naloge. Diplomatski krogi v Moskvi izjavljajo, da je kancler Hitler v svojem dopisu Stalinu izrazil določeno željo, naj ga Stalin obvesti, v kakšnem obsegu lahko Nemčija računa na rusko pomoč. Jaz Vam varujem kožo! Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne Bile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zviSuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu I Kopenhagenski dopisnik »Daily Telegrapha« i Sovjetska Rusija z Japonsko sklenila premirje in je mnenja, da je v Berlinu zavladalo gotovo stali- j ustavila svoje operacije na mandžurski meji. To šče zaradi Sovjetske Rusije in Italije. premirje naj bi služilo za dosego širšega spora Nemški diplomatski krogi so se baje prepričali, da ruska nadoblast na Finskem daje sovjetski zvezi stvarno v roke orožje, ali bo Nemčija lahko nadaljevala vojno ali ne. Ako bo Sovjetska Rusija obvladala odpor Finske, bo lahko nadzorovala švedske železne rudnike v Hiruni in v okrožju Oailivare, ki so največjega pomena za preskrbo Nemčije s potrebnimi surovinami. Moskva, 17. oktobra, lj. Semkaj je prispela nemška tehnična komisija, ki naj pripravi vse potrebno za preselitev Nemcev iz Sovjetske Rusije. Večje naselbine Nemcev so ob Volgi, v Galiciji, pod Kavkazom, poleg tega pa živi veliko Nemcev tudi še v tako imenovanih »nemških jezikovnih otokih«, ki so v neznatnejšem številu raztreseni po vsem ozemlju evropske Rusije. Zlasti močne so naselbine ob Volgi, kjer so Nemci leta 1918 imeli celo svojo sovjetsko republiko (»Wolga Deutschen«). Najprej se bodo izselili Nemci iz Volinje, kakor se imenujejo pokrajine ob bregovih Volge, in Galicije v sedanji ruski Poljski. Ponovno boji na mandžurski meji Pariš, 17. oktobra. AA. Havas: Premirje, ki je bilo avgusta sklenjeno v Moskvi med rusko-mon-golskimi in japonskimi silami na mandžurski meji, je poteklo 8. oktobra. Letalstvo je ponovno začelo z bombardiranjem blizu jezera Puino in na meji Mandžurije. Japonske čete so na nekaterih krajih prestopile mongolske meje. Zdi se, da so bile odbite od rusko-mongolskih čet, ki so prav tako v nekaterih krajih prestopile mejo. Japonsko letališče je bilo 12. oktobra napadeno od sovjetskega letalstva. Nadaljevanje' sovražnosti med sovjetskimi četami na skrajnem vzhodu in japonskimi četami iz Mandžurije daje zanimivo obeležje politiki Moskve. Sovjetska Rusija izrablja dejstvo, da so evropske sile v vojni, ter nadaljuje svoje delo v Aziji. Takoj po sporazumu Ribbentrop-Molotov je 18. avgusta zuma. Tudi v Berlinu so to premirje predstavljali kot posledico nemško-sovjetskega zbližanja. Celo rekli so, da je v bodoče Sovjetska Rusija prosta na vzhodu in da bo vse svoje sile obrnila v Evropo, na strani Nemčije. To prorokovanje pa se ni uresničilo. Pred nekaj dnevi je Kremelj odpoklical svoje konzule iz kitajskih mest, ki se nahajajo pod japonsko kontrolo in v zadnjih dneh je prišlo do dognanja, da so sodelovali v kitajsko-japonskih borbah v zraku sovjetski letalci. Končno so se 8. oktobra ponovno začele borbe med japonskimi in rusko-mongolskimi četami okoli jezera Puina. Angleški stiki s sovjetskim poslanikom London, 17. oktobra. A A. Štefani: Ruski veleposlanik v Londonu je bil snoči poklican in sprejet od lorda Halifaxa. Razgovor je trajal dobro uro. Trdijo, da sta se razgovarjala o vprašanjih gospodarskega značaja. Diplomtski urednik Daily Telegrapha pravi, da je bil stavljen predlog, da bi bil poslan v Moskvo posebni emisar, ki bi na kraju samem razpravljal o gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki bi se iz prvih lahko rodila. Kdaj bi Roosevelt posredoval IVashinffton, 17. oktobra. AA. Štefani: Minister Cordell Hull je ponovno izjavil, da mora priti poziv od strani vseh treh vojskujočih se držav, če se hoče, da bi Roosevelt prevzel posredovanje za mir. Belgrad, 17. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja, z ukazom kr. namestnikov na predlog ministra za gozdove in rudnike sta bila upokojena: inž. Janko Urbas, višji svetnik 4/1 pri gozdarskem odseku banske uprave v Ljubljane in Rafael Bur-nik, podgozdar 1. razreda v 7. skupini ori sreskem načelstvu v Litiji. Nemški sunek na zahodu Pariz, 17. okt. b. Davi so pričeli Nemci na zahodnem bojišču prvi napad večjega obsega na fronti, dolgi 30 km blizu Mozele. Ze včeraj so Nemci izvršili ostre napade na istem sektorju. Ti napadi so bili podprti z velikim številom tankov. Jutri pričakujejo, da bodo Nemci razširili svoje delovanje na fronto dolgo najmanj 100 km, kar potrjuje obstreljevanje s težkim topništvom. Zaradi tega ni nobenega dvoma več, da so nemške čete v velikem številu zbrane na zahodnem bojišču in da nemški generalni štab smatra sedanji trenutek za ugoden, da izvede napad večjega obsega, o katerem se je zadnje dni že govorilo. Strahovit topniški ogenj, ki se je pričel na posameznih odsekih pred tremi dnevi, je bil prvi znak, da 6e nemške čete pripravljajo za napad. Prvi sunki so že sledili. Francoski generalni štab razpolaga s podatki, da je koncentracija nemških divizij na zapadnem bojišču bila končana 3. oktobra. Tega dne so Nemci pripeljali na zahodno bojišče zadnje nemške divizije, ki so se borile na Poljskem. Od tega časa dalje so Nemci z manjšimi oddelki proučevali teren in preizkušali francoske sile ter skušali ugotoviti, kje so se Francozi utaborili. To delovanje nemških čet pa ni dovedlo do pričakovanih uspehov ter se je nemški generalni štab sedaj odločil za naskoke v večjih skupinah. Toda tudi tukaj je bil uspeh ničeven. Zaradi tega je nemški generalni Pet tujih trgovskih odposlanstev v Belgradu Rim, 17. oktobra, b. Italijansko-jugoslovanska gospodarska pogajanja, ki so se pričela v Belgradu, kakor tudi uspešen zaključek nemško-jugoslo-vanskega gospodarskega sporazuma daje povod italijanskemu tisku, da obširno komentira izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča po podpisu gospodarskega sporazuma med Nemčijo in Jugoslavijo. Italijanski tisk piše, da jc Jugoslavija pripravljena vzdrževati svoije trgovinske odnose z vsemi državami, zlasti pa s sosedi. Jugoslovansko -italijanska gospodarska pogajanja bodo zajela mnoga vprašanja. Potrebno bo obvladati gotove težave, ki so nastale zaradi novega položaja v Evropi. Te težave pa niso nastale zaradi tega, da Jugoslavija noče izpolniti obstoječih trgovinskih sporazumov. Jugoslavija trenutno ne more izvoziti tistih proizvodov, ki so bili določeni v jugoslovan-sko-italijanskcm sporazumu z dne 3. avgusta, ker je medtem izbruhnila vojna v Evropi ter je bila prisiljena zmanjšati izvoz, da si sama sebi zagotovi potrebne rezerve hrane in surovin za svoje prebivalstvo in vojsko. Žito in koruzo, ki jo Jugoslavija ne potrebuje za svoje potrebe, lahko proda za gotov denar, medtem ko je mogla pred vojno te viške plasiiati U v klirinške držav«. Ti aelatMt ee kaže sedaj tudi za druge proizvode, zlasti za rude. Medtem bo Jugoslavija 6torila V6e, da izpolni svoje obvezno«ti do Italije lojalno. Italijanski listi dalje pišejo, da se ne sme prezreti, da je v jugoslovansko prestolnico prispela tudi angleška delegacija, za njo pa irancoska trgovinska delegacija, ki hoče skleniti z Jugoslavijo ugodne trgovinske pogodbe, sedaj pa pričakujejo še prihod madžarske gospodarske delegacije. Iz tega se jasno vidi, kakšno zanimanje kažejo vse države za bogat jugoslovanski trg surovin in hrane. »Piccolo« v zvezi s tem poudarja v svojem poročilu iz Berlina, da Italija in Nemčija kot stari odjcmalki jugoslovanskega blaga prihajata kot prvi v poštev ter uživata največje simpatije jugoslovanskih predstavnikov, medtem ko drugi konkurenti ne morejo pokazati večjih uspehov, čeprav so vedno želeli, da oslabijo trgovinsko sodelovanje med Jugoslavijo in Nemčijo Vsekakor bodo imela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo velik vpliv na sedanji politični položaj, kot tudi na možnost ustanovitve bloka nevtralnih držav, ki bo gravitiral na Jadran in odprl široko polje trgovinskega udejstvo-vanja med Italijo in balkanskimi državami. štab sklenil, da izvede ofenzivo največjega obsega. Nainen ofenzive je predvsem, da vržejo francoske čete iz sedanjih postojank na nemškem področju. Nemci hočejo za vsako ceno priti zopet v posest med Mozelo in Reno, ker se francoske čete na nekaterih mestih nahajajo do 10 km globoko na nemškem ozemlju. Včerajšnji poskusni napad večjega obsega je sledil pod varstvom velikega števila tanko v. V borbo so Nemci vrgli par polkov, ki jih je podpiralo veliko število topništva, ki je obstreljevalo prve francoske postojanke. Grmenje topov je trajalo nekaj ur, na kar 60 nemške čete prešle v napad. Na povelje francoskega generalnega štaba so se francoske predstraže na tem sektorju umaknile r drago obrambno črto, popreje pa so vse področje posejali z minami. Prvi nemški oddelki, ki so prodrli na od Francozov zapuščeno ozemlje, so imeli strahovite izgube od minskih eksplozij. Tako so Francozi samo z minami zlomili prvi napad nemških čet. Toda naglo je sledil drugi napad Nemcev. ki so hoteli prodreti do francoskih predstraž. Tedaj je francosko poveljstvo dalo topništvu nalog za z a -p o r n i ogenj, ki naj ščiti francoske postojanke. Tretji val nemškega vojaštva je prekoračil to črte, toda zadušil se je v strašnem topniškem ognju daleč pred francoskimi obrambnimi črtami na nemškem področju. Istočasno je nemško topništvo močno vznemirjalo ozadje Irancoskih čet ter skušalo preprečiti prihod okrepitev. Francosko topništvo pa je medtem neovirano tolklo po položajih, ki so jih zasedli Nemci. Učinek francoskega topništva je bil strašen in nemške čete, ki se niso mogle naglo utrditi, so bile decimirane. Počasi so so nemške sile pod topniškim ognjem Francozov pričele umikati in francoske predstraže so proti večeru ponovno zasedle popreje zapuščene postojanke. Pri tem so skrbno pregledale vse področje ter se zavarovale pred minami. Več min, ki so jih pustili Nemci, so takoj odstranili francoski pionirji. Francosko topništvo je pri prvem napadu uničilo mnogo nemških tankov, mnogo pa jih je onesposobilo ta borbo. Francosko vrhovno poveljstvo je takti) presodilo pomen nemške ofenzive in je ie ukrenilo potrebne protiukrepe. Zadnje tri dni so v ozadju francoskih bojnih črt ▼ teku velika premikanja vojaštva. Francoske in angleške divizije tasedajo določene položaje izza prednjih in zadnjih črt. *■ katerih je bilo do sedaj le manjše število vojaštva. Hitler na zahodu Hitler na zahodni fronti Amsterdam, 17. okt. AA. Hava«. Kakor poročajo iz Berlina, je Hitler sklenil svoj glavni stan prihodnji teden premestiti na zahodno bojišče. Ta vest pa ni bila potrjena od atrani berlinskih merodajnih krogov \ Romantika, sijajno petje, ognje- MM m W% P* ft ^J ščine odpošlje posebna spomenica ministru prosvete in slovenskemu banu, v kateri izraža slovensko dijaštvo željo, da se tudi na srednjih šolah in srednjih strokovnih šolah uvede Slomškov spominski dan na utemeljitelje slovenske narodne zavesti s slovesno dijaško službo božjo v namen Slomškove heatifikacije s posebno spominsko proslavo na zavodu. Pesem »Hej Slovenci« je zaključila zvezno skupščino. Popoldne so delegati SDZ v družbi svojih mariborskih tovarišev in prijateljev priredili sku- UHIOM SPECIJAUTIT pen izlet k Sv. Urbanu, kjer so s pesmijo zaključili 6voje letošnje mariborsko dijaško slavje. Kdor je prisostvoval veličastnim prireditvam v okviru mariborske skupščine SDZ, je veselo presenečen spoznal moč organiziranega slovenskega katoliškga dijaštva: iskreno in neporušno prepričanje, občudovanja vredna urejenost organizacijskega sestava, popolna disciplina. Bodimo veseli slovenskega izobraženstva, ki bo izšlo iz te dijaške mladine, ki je v Mariboru pred Slomškom tako mogočno in enoglasno izpovedala jasne temelje, na katerih hoče graditi bodočnost slovenskega naroda v jugoslovanski državi. Pomorsko letalo spravljajo v vodo. Človeško telo je akumulator o Ko je človeka konec dneva utrujen, se kar pogrezne na blazine, pa bodi, da ga je utrudilo duševno ali pa telesno tlelo. Zakaj? Ker nič več ne zmoremo. Naše telo se mora od-počiti. A kar se med delom dogaja v našem telesu in kaj ga privede do tega, da je utrujeno, in kaj se dogaja v nas med počitkom, tega ni moči kar tako povedati. Saj se človek tudi ne zmeni za ta dogajanja: dela in nato zaspi, in ta mena mu je nekaj vsakdanjega, dasi so to stvari, ki so zanj življenjskega pomenu. Zlasti pa je za zdravnika važno, da ve, odkod je utrujenost in kaj pomeni počitek, saj od tega zavisi človeško zdravje in blagostanje. Hkrati pa se nam odpre vpogled v skrivnostno dogajanje prirode, če se nekoliko poglobimo v še deloma nepojasnjena dejstva v svoji notranjščini. Že dolgo nam je znano, da sestoji naše telo iz bilijonov poedinih celic. Fizika nam je podala nauk o atomih, ki so iz njih zgrajene celice. Toda iz česa so atomi? Njih sestavni deli so elektroni, to se pravi, nosilci elektrike. Dandanašnji pa ve že vsak šolarček, da imamo pozitivne in negativne električne tokove; vsaj človek jih tako imenuje. Ti so v atomih elektrika na pozitivno. V najmanjšem, za človeka nezaznavnem svetu se bije isti boj med nasprotji, kakršnega vidimo povsod na svetu in ki od njega zavisi" vse bivanje in nehanje. Smoter tega boja pa je skladno združenje, izenačenje nasprotij. To pomeni glede na elektrone, da stremita obe elektriki po tem, da bi se izenačili. Če se to kdaj slučajno ne zgodi, če ena vrsta elektrike prevladuje nad drugo, tedaj nastane nov stvor, ki mu kemija pravi »jon«. Če se človek utrudi, tedaj se joni pre- Pismo iz Londona London, 13. okt. 1939. London je dokaj daleč od Ljubljane, čeprav se imeni obeh mest začenjata s črko L in čeprav imata obe te dve metropoli precej megle. Toda londonska megla je čisto nekaj drugega; ljubljanska megla je svetla, hladna in, lahko rečemo, osvežujoča. Dočim londonska napravlja težki vtisk, zdi se kakor da je pobarvana, in gosta je tako, da bi jo človek »lahko rezal«. Pa pustimo to sedaj, ker to danes ni zanimivo. Dandanašnji dan ima prvo besedo bog Mars in njegova težka, kriva sablja. Mi, civilizirani otroci kulturnega XX. stoletja, smo se v letu Gospodovem 1939 znašli tam, kjer so naši očetje nehali leta 1918. Po čigavi krivdi, to vemo vsi. Napuh in pohlepnost, ta dva zakonca sta obhajala v svojem življenju že vse vrste porok, srebrno, zlato, železno in tako dalje v nedogled •.. Človeštvo čaka, kdaj bosta umrla. Zgodi se pa ravno obratno: umira človeštvo, onadva pa živita naprej... In kar je še bolj žalostno: vedno imosebe prij)oročall. Dobe se pri založnici ali v Jugoslovanski knjigarni, in sicer zvezek LIX. (uredba) po din, zvezek LIX. 1. (I. del pravilnika) 4 din, s poštnino po 1 din več. Po dhžavi * V Zenici gradijo sodobno delavsko naselje. Poleg že več obstoječih naselij, v katerih stanuje nekaj sto delavcev in uradnikov, bodo v Zenici zgradili veliko delavsko naselje, in sicer zaradi zdravstvenih razmer na periferiji mesta pri vasi Petovi. Potreben kredit v znesku nad 20 milijonov dinarjev je že odobren in so z deli že pričeli. Naselje gradi Jugo-čelik. V celoti bo 44 zgradb z 232 stanovanji. Od tega bo imelo 28 zgradb po šest enosobnih stanovanj in 14 zgradb po štiri dvosobna stanovanja. Zgradbe bodo po svoji zunanjosti in notranji ureditvi najmodernejše in bodo nudile stanovalcem vso udobnost. V naselju bodo štiri ulice, kanalizirane in asfaltirane. V sredi naselja bo velik trg z vodometom in drevjem, ob strani pa Bo ljudska šola in velik društveni dom. V tem domu bodo prostori za vsa društva, velika dvorana za razne prireditve, čitalnica, zadružne in druge predavalnice, kino itd. Poleg naselja bodo zgradili velik športni stadion. Od naselja do železarne bodo zgradili tri kilometre dolgo cesto z dvema mostoma čez reko Bosno. Poleg navedenega je Jugoslovan- ki čelik že začel graditi dve poslopji, v katerih bo 320 sob za samske delavce. * Stavka pristaniških delavcev v Splitu je končana. Pristaniški delavci v Splitu, ki opravljajo najtežja dela, so pred tedni zahtevali, da se jim zviša plača v toliko, da bo ustrezala njihovemu napornemu delu. Delodajalci pa o zvišanju plač niso hoteli nič slišati in tudi niso pristali na posredovalne predloge. Končno so delavci začeli stavkati in vse delo v pristanišču se je ustavilo. Nobena ladja ni mogla odpluti iz pristanišča, in tako je bil nekaj dni ustavljen tudi redni potniški promet med jadranskimi mesti. Nazadnje pa so se delodajalci le začeli pogajati in sklenjena je bila nova kolektivna pogodba, po kateri bodo odslej dobivali mstaniški delavci na uro po 10 dinarjev. De-avci so se po podpisu pogodbe takoj vrnili na delo in začeli natovarjati ladje^ Na splitski postaji se je med stavko nabralo že okrog dvesto vagonov raznega blaga, katerega niso mogli preložiti na ladje. * Smrtna nesreča železničarja. Huda železniška nesreča se je zgodila pri Škrljevu pri Sušaku. Žrtev nesreče je postal železničar Andrej Mance iz Vrbovskega, oče sedmih otrok. Mance je bil v službi in je pripenjal vagone. Nedaleč od njega so nalagali blago v vagone in ko so opravili svoje delo, so odklopili vagone, ki so se z vso silo zaleteli v vagone, pri aterih je bil zaposlen Mance. Vagon je Man-ceta pritisnil in mu stri prsni koš. Ko so prihiteli njegovi tovariši, da bi mu pomagali, je 1 Mance že izdihnil. Vlak Se je zaletel v kmečki voz. V bližini Djakova je prišlo na nekem križišču železnice s cesto do hude prometne nezgode. Vlak, ki vozi iz Djakova v šamac, je pregazil kmečki voz, v katerega sta bila vprežena dva konja. Lokomotiva je razmesarila konja in razbila voz, dva kmeta, ki sta bila na vozu, pa sta hudo poškodovana. * Avto povozil kmeta do smrti. Na Sinjski cesti v Splitu je osebni avtomobil povozil 50-letnega kmeta Petra čulina. Čulin je hotel prekoračiti cesto, pri tem pa je prišel pod kolesa avtomobila. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu podlegel poškodbam, šofer avtomobila se je sam prijavil oblastem. * Gangsterski napad v Križevcih. V nedeljo zvečer okrog osmih se je v Križevcih vračala iz svoje trgovine domov tovarnar jeva žena Emilija Ilofer. S seboj je nesla usnjeno torbico, v kateri je bilo okrog 3000 dinarjev. V bližini domače hiše jo je napadel neznanec in ji iztrgal torbico. Iloferjeva se je vrgla na tla, da bi prikrila torbico z denarjem. Začel se je kratek boj, v katerem je zmagal napadalec, ki je oduesel torbico z denarjem. Gospa je nekaj časa tekla za njim in klicala na pomoč, pa je napadalec v temi izginil. Policija je takoj začela s preiskavo in dognala, da se je te dni potepal po mestu 24-letni Jovo Delič iz Velikih aesvet. Opis, ki ga je podala gospa Hoferjeva o napadalcu, se popolnoma sklada z opisom De-liča. Delič je bil že obsojen zaradi krvavih napadov. Policisti in orožniki so začeli Deliča zasledovati in so ga končno našli na nekem seniku, kjer je spal. Priznal jc, da je napadel Hoferjevo in vrnil 1987 dinarjev, ostali denar pa je že porabil, med drugim si je kupil novo obleko. Delič je brez dvoma zagrešil še celo vrsto drugih zločinov in se sedaj v tem pravcu nadaljuje preiskava. * Kmetje pobili morilca. V Belegišu pri Stari Pazovi se je vračala Melanija Jelačičeva s svojo hčerko in sinom na vozu proti domu. Nenadoma pa je planil z bližnje njive proti vozu neznanec s sekiro v rokah in je Melaniji zadal več. hudih udarev, nato pa je ubil hčer- Ljubliana^ Gledališče Drama. Sreda, 18. oktobra: »Hudičev učenec«. Red B. — Četrtek, 19. oktobra: »Kozarec vode«. Izven. Znižane cene. — Petek, 20. oktobra ob 15: »Kacijanar«. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. — Sobota, 21. oktobra: »Antigona«. Premiera. Premierski abonma. Opera. Sreda. 18. oktobra: »Glumač Matere božje«. Red Sreda. — Četrtek, 19. oktobra: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Red Četrtek. — Petek, 20. oktobra: Zaprto. Radio Ljubljana Sreda, 18. oktobra: 7 Jutranji pozdrav (pl.) 7.15 Napovedi, poročila — 7.30 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Zborovske točke (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Za zabavo — godbo pravo! (pl.) — 14 Poročila — 18 Mladinska ura: a) Vzgojni pomen narodnega gledališča (g. prof. Fr. Vodnik); b) Za mlade naravoslovce (g. M. Zor) — 18.40 Delavska družina (gdč. Krista Hafner) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Geopolitični položaj Jugoslavije (B. Rašič, Zagreb) — 19.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanske opere — vi. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) — v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 18. oktobra: Belgrad: 20 Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb: 20 Prenos opere iz Nar. gledališča v Ljubljani. — Ankara: 20.30 Jazz. — Bratislava: 20 Zabavni koncert rad. ork — 21.15 Sloveške nar. pesmi — 22.15 Pisan konc. — Beromiinster: 18.30 Jodlarji — 20.15 Klavirski koncert. — 21.10 Romunske pesmi in plesi. — Budimpešta: 18.30 Konc. cig. ork. 20.15 Zvočne igre. — Bukarešta: 20 Ork. konc. — 22.15 Prenos konc. — Horby: 20 Zborov konc. — 21 Simf. konc. — Oslo: 21.10 Večerni konc. — Sottens: 20.30 Simf. konc. — Rim-Bari: 20.30 Pisan konc. — 22.20 Pianinski kqnc. — Trst-Milan: 21 Večerni konc. — 22.10 Moderna glasba. — Florenca: 20.30 Konc. ork. 21.40 Operetna glasba — 22 Koralni konc. Sestanki Šempeterska prosveta ima drevi ob 8 svoj redni občni zbor. Na sporedu je tudi predavanje g. Pavlina. Udeležite se polnoštevilno. Dramatski odsek Prosvetnega društva Trnovo vabi vse svoje članstvo na sestanek, ki bo drevi v trnovskem društvenem domu. Po sestanku bo skušnja za otvoritveno predstavo. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Re-sljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr, Komotar, Vič-Tržaška cesta. Poizvedovanja Izgubila se je oranžna bluza v Tovarniški i. Naje" cesti 7-11. ulici. jditelj se prosi, da jo odda na Zaloški Našla se |e moška ura v nedeljo zvečer blizu Frančiškanske dvorane, Dobi se istotam v garderobi. je občinski tajnik naznanil umor okrajnemu glavarstvu. Medtem pa so se že začeli zbirati ljudje pred občinskim zaporom in zahtevali, da jim izroče morilca. Preden so prišli orožniki, ki jih je poslalo okrajno glavarstvo, so ljudje vdrli v zapor, izvlekli morilca in ga pobili do smrti. Morilec je bil 23-lctni Gjuro Be-jica. Ko je njegova žena zvedela, kaj se je zgodilo, se je zbala ljudskega maščevanja in je pobegnila. Oblast je takoj uvedla preiskavo in je več oseb že aretiranih. • Zločin brezvestne mačehe. Te dni se je v Zenico v Bosni vrnila 9-letna Dika Mehičič, ki se je 9 mesecev zdravila na belgrajski otroški kliniki zaradi nečloveškega postopanja njene mačehe. — V vasi Gornja Gračanica pri Zenici se je vdovec Mehičič drugič poročil. Iz prvega zakona je imel 8-letno hčerko Diko, ki je pa mačeha ni mogla videti, posebno še zaradi tega ne, ker je Dika podedovala po svoji materi kos zemljišča. Mačeha se je takoj po-lakomnila tistega kosa zemlje ter sklenila iz-nebiti se pastorke. Zaprla je dekletce v neko štipo brez oken in ii dajala samo vsak tretji dan košček kruha. Vsak dan jo je pretepla in polivala z vročo vodo, tako da jc otrok pričel pri živem telesu razpadati. Ko je nastopila zima, je nesrečni otrok skoraj gol ležal na zamrznjeni zemlji, kajti v šupi ni bilo nič poda. Otroku so pričeli že odpadati prsti na nogi in je tudi skoraj povsem pozabil govoriti. Zločin pa so odkrili, preden je mačeha dosegla svoj cilj. Otroka so najprej dali v oskrbovanje neki družini v Zenici, nato pa so ga poslali na otroško kliniko v Belgrad, kjer se je tamkajšnji zdravnik prof. dr. Ambrožič z vsemi silami zavzel za nesrečno dekletce. Po devetmesečnem zdravljenju se je sedaj Dika ozdravljena vrnila v Zenico. * Nekdanji član Al Caponejeve tolpe je v Splitu ogoljufal egiptskega mornarja. Na splitsko policijo je prišel Egipčan Alil Guči, mornar z luksuzne egiptovske jahte »Nimet Allah«, ki je last bivšega egiptovskega kediva, in povedal, da je 32-letnemu Nikoli Simčiču izročil ček za 32 funtov s prošnjo, da mu ga vnovči. Simčič pa je s čekom izginil. Policija je prijela Simčiča prav, ko se je pripravljal, da pobegne v Zagreb. Pri zaslišanju in preiskavi je prišlo na dan, da je Simčič 20 let živel v Ameriki, kjer je bil nekaj časa tudi član proslule Al Caponejeve tolpe. Anekdota Ko so Aleksandra Girardija angažirali na nekem dunajskem gledališču, je prišla k njemu neka mlada tovarišica in mu vsa solzna pripovedovala, kako je zaupala skrivnosti svojega srca nekemu igralcu, ki ji je dal svojo besedo, da bo molčal. »Diskrecija Je zame zadeva časti, tako me je prepričeval,« je tožila mlada igralka, »sedaj je pa vse prišlo v javnost.« »No, če Je tako rekel, Je govoril resnico,«, je odvrnil Girardi. »Kako to?« Girardi, ki je poznal dotičnega igralca in tudi vedel, da je na slabem glasu, se je nasmehnil in dejal: »Beseda se lahko da samo zw to, kar človek ima, ali dotični gospod sploh ve, kaj je čast?« &£$ r »Kaj pa vendar delaš?« »Ne vem, ali bo radio aparat torni čoln?« ali pa mo- I1UBI1ANA „Posebna katoliška shavtska organizacija" Pod tem naslovom je prineslo nedeljsko »Jutro« članek, v katerem na svoj način tolmači ustanovitev organizacije Zveze slovenskih skavtov. Vsakomur bo pač znano, da ima glasnik v »Jutru« tehten razlog, da filozofira po svoje proti novi organizaciji. Po navadi je to razlog, ker se boji za svoj obstoj. Je pač razumljivo, da so ljudje, ki so do sedaj hodili pod zastavo, ki je bila »strogo nestrankarska in tudi stroogo nepolitična«, naenkrat spoznali, da je končno javnost informirana, da ima ta zastava na drugi strani pisano pobarvane razne simbole, ki se med seboj skušajo, kdo bi prevladoval. Da pa člani take »nestrankarske« organizacije nosijo na prsih »tablice«, je pa to samo znak, ki potrjuje njihovo »idealno zaved- • nost«. Glasnik, ki je bral v »Slovencu« članek o ustanovnem občnem zboru Zveze slovenskih skavtov, pa se še ni dobro naučil poznati slovenskih črk, ker pač obvlada še svoj »uradni jezik«, ki ga je govoril pred več leti, ter je zato razumljivo, da je besede nekoliko zamenjal in ne loči, kaj je voditelj in kaj je duhovni vodja. Mi Slovenci imamo toliko zmožnih mož, da se bo že našel vsaj en inštruktor, ki bo z veliko težavo poučeval tudi »zabite ljudi« v slovenskem jeziku. Kar se pa tiče ustanovitve Zveze slovenskih 6kavtov, se pa strinjamo z »Jutrom«, ki pravi, da za katoliško mladino ni prostora v splošni skavt-ski organizaciji in je zato treba osnovati novo organizacijo, ki se bo razširila po vsej Sloveniji. ★ 1 VII. rimsko romanje, ki ga je priredila Prosvetna zveza ob priliki binkoštnih praznikov spomladi, je ostalo v lepem spominu vsem udeležencem. Zveza priredi v petek 20. t. m. ob 8 zvečer o tem romanju predavanje s skioptičnimi slikami. Posrečilo pa se je dobiti tudi najnovejši film o Florenci in o kronanju sedanjega svetega očeta Piza XII. Na to predavanje vljudno vabimo cenj. občinstvo. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. Sedeži 3 in 2 din, dijaški in članski sedeži 1 din. 1 Parketarska dela ▼ klrurgičnem paviljonu oddana. Zadnje večje delo, ki v velikem prizidku kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani še ni opravljeno, so parketarska dela. Par-ketirati bo namreč treba še vse bolniške sobe in druge prostore, razen hodnikov, ki imajo terazzo-tlak. Dne 14. oktobra je bila na tehničnem oddelku banske uprave druga licitacija za parketarska dela, ki so bila z dobavo in polaganjem preračunana na 102.000 din. Licitacija je uspela in je izli-citiralo polaganje parketov podjetje Alojzij Kane iz Mengša, ki je ponudilo 3 odstotke popusta in prevzelo delo za 99.000 din. 1 Rokodelsko društvo ima v sredo, 18. oktobra ob 8 zvečer v društvenih prostorih sestanek z važnim predavanjem Vsi člani naj 6e 6C6tanka zanesljivo in točno udeleže. 1 Za staro cukrarno je darovala ga. Ema Tanko, trgovka s sadjem v Kapiteljski ulici, 28 kg sadja; kisarna Jos. Vodnik ded. na Celovški cesti 42, 21.5 1 kisa, a tvrdka Radio, d. z o. z., na Miklošičevi cesti 7 je najhednejaim poklonila ra»-dijski aparat Radione in zvočnik. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Kap je zadela na cesti 75 letno ženico. Včeraj zjutraj je okrog 8 našel sluga Zadružne gospodarske banke v veži banke ženo, ki je ležala na tleh in težko dihala. Videti je bilo, da jo je zadela kap. Blagajnik banke, ki ga je sluga poklical na pomoč, je poklical reševalno postajo. Reševalci so prišli in odpeljali ženico v bolnišnico. Vendar je žena že v avtomobilu izdihnila in zato 60 jo zapeljali nazaj v Mestni dom in odtod v mrtvašnico splošne bolnišnice. Policijska komisija je bila takoj za tem obveščena in je ugotovila, da je ženo zadela 6rčna kap. Pri 6cbi ni imela ničesar, iz česar bi mogli ugotoviti njeno identiteto. Ljubljanski policiji pa se je vendarle kmalu posrečilo ugotoviti potem, ko je 6topila v zvezo z orožniki iz Šmarja, da je rajnica Lužar Frančiška, doma iz Pance v občini Dobrunje. Žena je prišla po opravkih v Ljubljano, pa jo je na ulici zadela srčna kap. Obveščeni so bili tudi njeni sorodniki, ki so ukrenili V6e potrebno, da bo prepeljana na dom. 1 »Kapetan Džek«, film za ljubitelje romantike divjega zapada. Kino »Sloga« nam predstavi dane« novo filmsko zvezdo — mladega pojočega kowboja »Boba Bakerja« in njegovega iskrega arabca »Apaša«. Bob Baker je najmlajši v vrsti popularnih junakov divjega zapada, vrstnik slavnih kovvbojev Tima Toma, Tim Mc Coja, Buck Jonesa itd. Bob Baker je drzen, sijajen dečko, postaven fant, ki s pištolo v roki, s kitaro čez ra-jfio, na ustnih junaško popevko, v prsih pogumno srce, drvi na svojem iskrem konjičku »Apašu« čez nepregledno ravan, čez drn in 6trn, ne meneč 6e za nobeno nevarnost z enim in istim ciljem — boreč se za pravico in srce svoje izvoljenke. Bob Baker je idol mladine in njegov prvi film »Kape- tan Džek« bo obiskovalcem kina »Sloge« prinesel mnogo prijetnega razvedrila, ugodneega razpoloženja, smeha in dobre volje. Napeta vsebina filma bo zadovoljila vsakega gledalca. 1 Razne tatvine v Ljubljani Zadnje čase kar nočejo ponehati tatvine perila. Tako je iz podstrešja v Koroški ulici bilo ukradenega Adolfu Hilmajerju več moškega in ženskega perila. — Josipu Lončarju, gostilničarju v Kolodvorski ulici 33 sta bili ukradeni dve beli rjuhi. — Z vrta gostilne Gačnik v Rožni dolini so bile ukradene štiri preproge, vredne 1000 din. — Brčan Mariji je nekdo odnesel pleten cekar, rdečo ruto in 100 din v gotovini iz trgovine, v kateri je kupovala blago. — 80 kg betonskega železa, vrednega 380 din, je bilo ukradenih s stavbišča nove hiše na Celovški cesti Ivanu Indiču. 1 Sežiganje smeti predpisuje točka 5 uredbe o čistoči in higieni v Ljubljani, vendar so pa zelo redki, ki ta predpis upoštevajo, in zato opozarjamo zlasti vse« gospodinje, da ne bo morebitnih pritožb, če dobe kako prijazno povabilo z magistrata zaradi neizpolnjevanja te uredbe. Smeti, ki so namenjene za odvoz, je namreč treba najprej v štedilnikih sežgati in šele potem ohlajene dati v zabojčke za smeti. Sežiganje je utemeljeno z zdravstvenimi oziri, ker se pri sežiganju uničijo tudi večkrat prav nevarni bacili, ki povzročajo razne nevarne bolezni. Množina smeti se pri sežiganju tudi prav zelo zmanjša in je prenašanje smeti e tem zelo olajšano, prav tako pa je tudi odvoz smeti veliko hitrejši. Sežgati je treba tudi odpadke zelenjave, krompirjeve olupke in podobne smeti. 1 Iztepanje cunj skozi okna na cesto je postalo že kar splošna razvada v našem snažnem mestu, vendar pa ni posebno prijetna za ljudi, ki stanujejo ali hodijo pod temi okni. Zadnja leta še je ta razvada že tako razpasla, da že nikakor nismo več varni pred prahom iz oken in balkonov, čeprav bi se morale tudi naše do skrajnosti snažne gospodinje zavedati, da same ne marajo takih daril od zgoraj. Vse naše gospodinja namreč prav dobro vedo, da • prahom razširjamo tudi bolezni, ki se jih tudi same branijo na vse mogoče načine. Prav lepa ljubljanska navada, ki jo nekdaj v Ljubljani nismo poznali, pa so razstave posteljnega perila po oknih, ki silno Zanimajo sosede in vse, ki hodijo mimo. Saj nič ne rečemo, če se naše vrle gospodinje hočejo malo pobahati z razkošjem svojih postelj, toda ta etvar menda ni tako splošno zanimiva, da bi zaradi nje postala Ljubljana posebno privlačna. Iztepanje cunj skozi okna in razstavljanje perila po oknih je namreč prepovedano vo točki 5 ureabe o čistoči in higieni v Ljubljani, saj te razvade ne večajo dobrega glasu o snažni in velemestni Ljubljani. Čeprav je do 6edaj policija gledala nekoliko skozi pr3te na take grešnice, jih pa sedaj prav prijazno opozarjamo, naj nehajo z lztepanjem cunj skozi okna in z razstavami tudi najdragocenejšega ali pa celo manjšega občudovanja vrednega perila na oknih, da jih ne obišče stražnik s ceste. I Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K Soss, Mestni trg 18. 1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnje dni je bilo zopet ukradenih pet koles. Na cesti 29. oktobra je nekdo odpeljal 800 din vredno moško kolo znamke »Puch«, la6t založbe Modra ptica. — Z dvorišča šole na Ledini pa je Murovec Tereziji bilo ukradeno žensko kolo znamke »Durkopf«, vredno 700 din. — Drugo žensko kolo znamke »Triumf« in vredno 1600 din je bilo odpeljano Alojziji Gornik iz Dalmatinove ulice št, 3. — Izpred kavarne Majcen na Dunajski cesti je nekdo ukradel kolo znamke »Steyer«, vredno 1000 din Anželu Jakinu. Na cesti 29. oktobra izpred hiše št. 14 pa je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Rio Original« Petru Kožuhu. 1 L □ n i .i fe MARIBOR Usodna eksplozija bencinskega tanka Zaradi kratkega stika so se vneli plini ter nevarno oigall delavca Celje Maribor, 17. oktobra. Danes okrog poldneva se je slišala po Mariboru močna detonacija, ki je prihajala iz južne strani. Kmalu se je zvedelo, da je nastala v skladišču tvrdke Motoroil v Linhartovi ulici eksplozija, o kateri so se širile po mestu razne razburljive govorice, ki pa so se pokazale kot močno pretirane. Na mestu eksplozije je bila kmalu oblastvena komisija, ki je ugotovila vzroke in posledice dogodka. Okol-nosti eksplozije so prav nenavadne. Tvrdka Motoroil ima v Linhartovi ulici zelo velika podzemeljska skladišča za bencin in plinsko olje. Ta skladišča tvorijo ogromni železni tanki, ki so zakopani v zemljo ter vzidani v beton. Na vrhu se nahajajo samo kakih '60 cm široke odprtine za polnjenje in za čiščenje tanka. Talcšen tank, ki vsebuje 8000 litrov bencina, so pred dnevi izpraznili ter so ga čistili. Dvakrat so ga napolnili z vodo ter ga spet izpraznili, danes pa sta ga nameravala dva delavca še v notranjosti očistiti. Kljub temu pa, da je bil tank prazen in že dvakrat na- polnjen z vodo, je ostalo v njem še precej plinov. Bencin je zelo hlapljiv ter so bencinski plini, ki so lahko vnetljivi, še ostali v tanku. Obstoji stroga naredba, da se ne sme nihče bližati tudi praznemu tanku z gorečim predmetom. To sta delavca tudi upoštevala, nista se pa ozirala na ukaz, da se sme v tanku svetiti le z žepno baterijo. Vzela sta namesto žepne svetilke električno luč, ki je na dolgi vrvi ter se potrebuje za osvetljevanje avtomobilov v garaži. Kabel svetilke sta vključila v skladišču, svetilko pa sta na vrvi spustila v tank. Moralo pa je priti v svetilki do kratkega stika, ker je naenkrat nastala eksplozija plinov in ogromen plamen je šinil iz odprtine ter zajel 30-letnega Antona Pistotnika. Moč eksplozije ga' je vrgla visoko v zrak ter si je pri padcu močno poškodoval glavo. Ta poškodba pa bi ne bila nevarna, da ga niso plameni gorečega plina vsega ožgali. Opečeni ima dve tretjini kože, kar ie smrtnonevarno. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, je pa malo upanja, da bi okreval. Staro obzidje nunskega samostana podirajo. Slika je bila posneta v trenutku, ko je dolgi in visoki zid padal na tla m Dijaški kuhinji v Mariboru so poslali učenci 8. c razreda realne gimnazije namesto venca na grob rajnega državnega tožilca dr. Ivana Hojnika din 100.25; občina Loka pri Zidanem mostu 200 dinarjev; neimenovani 100 din; DRK v priznanje marljivega sodelovanja dijaštva realne gimnazije pri nabiralni akciji v tednu RK 500 din; mariborski odvetniki iz presežka zbirke za venec na krsto rajnega sod. svetnika dr. Emila Kramerja 250 din. Vsem prijateljem revnega dijaštva se odbor najlepše zahvaljuje. m Kongregacija za gospe ima jutri shod ob 4 popoldne. Nato bo odborova seja. Vodstvo. m Mariborska drama pripravlja v Skrbinškovi režiji Shawovo igro »Hinavci«, ki je povsod dosegla velik uspeh. m Odbor za obrambo mesla Maribora proti napadom iz zraka priredi v četrtek, 19. t. m. ob 20 v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu predavanje o »Kemični vojni«. Predaval bo prof. Stanko Modic, oddelni vodja mariborske gasilske čete, in sicer sledeče: 1. Vojni strupi in njih fiziološki učinki. 2. Disciplina pod masko. 3. Uporaba plina med svetovno vojno na zapadni fronti; 4. Možnosti nove kemične vojne. 5. Detekcija vojnih strupov. Predvajanje termitne bombe. Predavanje bo važno in zanimivo za vse prebivalstvo, ki naj se ga v čim večjem številu udeleži. Vstop je prost. m Seja sosveta ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru je bila včeraj. Od Delavske zbornice sta se je udeležila predsednik Kozamernik in referent Prezelj. Razpravljalo se je o tekočih zadevah mariborske ekspoziture in o vprašanju spremembe paragrafa 121 obrtnega zakona, ki se nanaša na plače vojnih vpoklicancev in to v zvezi s konferenco v ministrstvu za trgovino in obrt v Belgradu, ki se jutri v Belgradu nadaljuje. m Članicam DK Maribor I. Drevi ob sedmih v dvorani na Aleksandrovi č sestanek z zanimivim predavanjem. Vabljene vse. m Pozor na sleparske potnike. Po deželi se klatijo trije trgovski potniki neke mariborske tvrdke, ki prodaja in razpošilja razno manufakturno blago po povzetju. Ti potniki zahtevajo od strank pri naroči u tudi naplačilo 50 do 100 din, za kar pa niso upravičeni. Tega naplačila potniki tvrdki ne doznačijo, tvrdka pa zaradi tega potem ne izvrši naročila ter ostanejo stranke brez naročenega blaga in brez denarja, katerega so dale potniku za naplačilo. Potnikom pa mora iti njihov posel zelo dobro od rok, ker je dobila mariborska policija že ogromno prijav. Ti potniki so: 50 letni bivši trgovec Henrik Podpečan iz Studencev pri Mariboru, 27 letni trgovski pomočnik Franc Plavčak iz Rogatca ter 28 letni bivši mlinar Viktor Zemljič iz Peker pri Mariboru. Ljudje naj takoj prijavijo vsakega od teh treh najbližnjim orožnikom, ker za- sledujejo oblasti vse tri. Vsak ima na svoji naročilnici svojo štampiljko z naslovom iz Maribora. m Drzna tatvina kolesa. Na nenavaden način je prišel ob kolo trgovski zastopnik Franc Reich iz Studencev pri Mariboru. V nedeljo se je peljal od svojih sorodnikov v Botkovcih v Ptuj. Imel je s seboj košarico jabolk. V Podvincih ga je ustavil nek vojak-rezervist ter ga za božjo voljo prosil, naj ga vzame na kolo ter ga pelje v Ptuj, kjer mora čim prej v vojašnico. Naenkrat pa sta se oba prevrgla s kolesa. Med tem, ko je Reich pobiral razstresena jabolka, pa je vojak naenkrat zgrabil za kolo, se zavihtel nanj ter se odpeljal naprej proti Ptuju, ne meneč se za ogorčene klice Reicha. kolo je znamke »Perfekt« s številko 2-1261656-19, vredno 1000 din. m Obsojen »zdravnik«. Matija Krajnc iz Marije v Puščavi je znan po vsem Pohorju kot »zdravnik«. Ljudje zahajajo od daleč k njemu ter jim daje razna zdravila, za katera sprejema tudi plačilo. Zaradi tega se je zagovarjal Krajnc včeraj pred okrožnim sodiščem v Mariboru ter je bil obsojen na 14 dni zapora, pogojno na dve leti, m Smola mlade tatice. Mariborska policija je bila telefonično obveščena iz Črne, da se je odpeljala z vlakom v smeri proti Mariboru mlada deklica, ki je zagrešila v Žerjavu pri Črni večjo tatvino. Ko je pospravljalo 15 letno dekle stanovanje trgovca Balajnika, je našlo v predalu 1200 dinarjev. Deklica si je denar prisvojila ter se zjutraj odpeljala iz Prevalj v Maribor. Na tukajšnjem kolodvoru pa so jo že pričakali detektivi ter jo prijeli. m Borba • tatovi krompirja. Silovito in nevarno borbo je prestal znani posestnik Josip Kuhn iz Radvanja s tatovi krompirja. Posestnik Kuhn je že dalj časa opažal, da mu neznanci kradejo krompir z njegovih njiv ob železniški progi. Ukradli so mu okoli 2000 kg krompirja ter ga oškodovali za 1000 din. Zategadelj se je odločil, da bo ponoči stražil svoje njive. Na takšnem nočnem stražnem obhodu je res opazil tri ljudi, ki so na njegovi njivi kopali krompir. Naglo je priskočil ter enega zgrabil za vrat, ko pa je ta zakričal, sta mu njegova tatinska tovariša priskočila na pomoč. Naenkrat je bil posestnik Kuhn v hudi, nevarni borbi. Napadalci so mu zvili levo roko, eden pa ga je tako sunil v trebuh, da se mu je kar zvrtelo v glavi. Imel je še toliko moči, da je potegnil samokres ter ustrelil. Enega je očividno ranil, ker je močno zastokal, nato pa so se napadalci razbežali, dočim je Kuhn padel v nezavest ter je ležal na njivi kakin 20 minut, preden je prišel spet k sebi. Gledališče Sreda, 18. oktobra: Zaprto. Četrtek, 19. oktobra ob 20: »Neopravičena ura.« Red A. Kdo Je morilec lepe plesalke Ivette Delangel D0L0RES DEL RIO in D0U0LAS FAIRBANKS jr. s jajna in cdlična v igri! Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION tel. 23.21 Obtožena V najrazko^nejšem pariškem zabavišču so našli plesalko Ivette mrtvo v njeni garderobi! Kdo je morilec? Ali je kriva ženska ljubosumnost ali je morda ogaben umor izvršil član podzemlja, da bi se polastil plesalkinega dragocenega nakita? Odgovor boste našli v napetem z razkošjem izdelanem filmu iz parišk h varietejev! Divne melodije, petje in bajno razkošje — atrakcije. T f Pr. Bogomir Skaberne Celje, 17. oktobra. V Celju je danes zjutraj umrl znani slovenski publicist in časnikar dr. Skaberne Bogomir. Triletna huda bolezen ga ie strla v najlepših letih, ko je v upanju, da do še ozdravel, imel pred sabo vse polno načrtov za delo. Dr. Skaberne Bogomir se je rodil v Celju ■ 15. septembra 1905. v Celju je absolviral z odličnim uspehom leta 1922 klasično gimnazijo, takoj nato pa se je posvetil časnikarstvu, zu katerega se je vnemal že v dijaških letih. Nuj-prei je sodeloval pri uredništvu »Naprcja« v Ljubljani, odtod pa je šel v Belgrad in bil dalj časa urednik »Belgrader Zeitung«. Kljub naporni časnikarski službi je vedno študiral in končno absolviral filozofsko fakulteto v Ljubljani. V Ljubljani si je s svojim nastopom pridobil mnogo prijateljev, ki so ga zelo pogrešali, ko se je poslovil od njih in šel v Celje, kjer je začel urejevati »Jugoslovana«. Pokojni dr. Skaberne je bil dolga leta tudi celjski urednik »Mariborer Zeitung«. L. 1935 je odšel v Berlin in se posvetil študiju časnikarske vede. V Berlinu so se zbrali okrog njega jugoslovanski akademiki, katerim je predaval in jim bil svetovalec in dober prijatelj. Priredil je v Berlinu in tudi v drugih krajih Nemčije propagandna predavanja o Jugoslaviji. Na Vidov dan 1956 je bil prwmoviran v Berlinu za doktorja časnikarske vede. Meseca septembra se je vrnil v domovino, da bi začel z delom. Preteklo pa je komaj mesec dni, pa ga je bolezen vrgla na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Pokojni dr. Skaberne je bil delaven mož. Izdal je dizertacijo o zgodovini jugoslovanskega časnikarstva od začetka do najnovejše dobe. Njegova knjiga »Die Anfiinge der jugoslawi-schen Presse und die Brestrebungen zur spra-chischen Anheit«, ki je bila razstavljena na časnikarski razstavi v Ljubljani 1. 1957 in tudi na drugih razstavah. Zadnja leta je pripravljal novo delo, ki ga pa ni dovršil, ker ga je zgrabila bolezen. Zapušča mamico in sestro. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 4 popoldne iz hiše žalosti na Dečkovem trfu 4. Blag mu spomin! Svojcem ob težki izgubi naša iskreno sožalje! c Celjski časnikarji so poklonili v spomin tovariša g. dr. Skaberneta Bogomira namesto cvetja na njegovo krsto 100 din Dijaški kuhinji v Celju. c Dekliški krožek v Celju bo imel drevi ob pol 8 svoj redni sestanek. Udeležba za vse članice obvezna. c Upokojen je na lastno prošnjo v Celju orož-niški narednik g. Franc Jurič, dolgoletni poveljnik celjske žandarmerijske postaje. c Katoliško prosvetno društvo v Celju ima 6voje redni letni občni zbor v torek, 24, oktobra ob 8 zvečer v Orlovskem domu. Člane in prijatelje društva prosimo, da se ga polnoštevilno udeleže. c Protestno zborovanje članov celjske jiodruz-nice Bolniške blagajne in društva »Merkur« je bilo v ponedeljek zvečer v Narodnem domu. Dvorana je bila nabito polna članstva. Na zborovanju je Članstvo protestiralo proti nameravani teritorialni razmejitvi delokroga privatnih bolniških blagajn v državi. Protestni brzojavki sta bili poslani ministrskemu predsedniku g. Cvetkoviču in ministru za narodno zdravje in soc. politiko g. Budisavljeviču. Obenem so bile poslane tudi pismene obrazložitve protesta proti razmejitvi bolniških blagajn. Na zborovanju se je zlasti poudarjalo, da bi z razmejitvijo bilo prizadetih v Sloveniji nad 3000 članov »Merkurja«. c Šoferski izpiti za območje predstojništva mestne policije in laškega okraja bodo v četrtek, dne 19. okt. pri predstojništvu mestne policije v Celju. V6i zamudniki naj še danes vložijo potrebne prošnje. c Prijave za bolničarski tečaj Rdečega križa. RK v Celju je v teku svojega obstoja izvežbal že lepo število samarijanov in prostovoljnih bolničarjev. V današnjih časih je zanimanje za bolni-čarske tečaje tudi v Celju vedno večje. Zato pripravlja RK v Celju nov bolničarski tečaj, h kateremu predvsem vabi žene in dekleta vseh slojev, ki imajo voljo do požrtvovalnega dela in hočejo vztrajati, da tečaj z izpitom uspešno dovrše. Z znanjem, ki £a pridobe na teh tečajih, pomagajo sebi in bližnjemu, domovini in narodu, kadar bo j>otrebna. Po izvršenem izpitu dobe tečajniki bolničarske diplome ter se pridružijo sodelavcem RK. Tečaj se bo pričel z novembrom. Prijave se sprejemajo vsak dan od 10—2 v času od 20. do 30. oktobra na zdravstvenem odd. mestnega poglavarstva (dvoriščna zgradba — soba št. 23). c Celjska mestna občina razpisuje dobavo betonskih cevi za razširjenje mestne kanalizacije v Jenkovi ulici. Ponudbe je vložiti pri mestnem poglavarstvu do 21. oktobra. c Film »Blokada« v Celju. V kino Metropol se bo danes in jutri ter v petek predvajal angleški film »Blokada«, ki ga priporočamo. c V celjski bolnišnici je umrla 34-Ietna po-sestnica Alojzija Golob in Braslovč. Naj v miru počiva! Trbovlje Začetek šole. Na vodenski šoli sc začne redn pouk v četrtek 19. t, m. Oddelki a dopoldne, od delki b popoldne. Ptul Ptujski Fantovski odsek ima drevi ob 7 svo) II. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba je za vse člane, mladce in starešine, strogo obvezna. Vabljeni 60 tudi podporni člani in gostje. S kropom se je polila po vsem životu 2 letna Zamuda Anica, hčerka viničarja iz Kicarja, občina Rogoznica pri Ptuju. Ko se je 6mukala okoli ognjišča, je zadela v lonec s kropom, ki jo je strašno opekel. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico. Nesreča. Skok Jože, 17 letni kovaški vajenec iz Sp. Hajdine pri Ptuju je pri vožnji 6 kolesom padel in si zlomil desno roko. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Požar Je uničil v nedeljo 15. oktobra zvečer v Gornjih Pleterjah dvema kmetoma del gospodarskih poslopij (kolarnice) z vso krmo in drvmi. Prizadeta sta J. Medved p d. Kmec, pri katerem je začelo goreti, in A. Planinšek p.'d. Bombek, brat gvardiana p. Gabriela. Na pomoč so prišli gasilci iz Sv, Lovrenca, iz Mihove in Cirkovc. Vse kaže, da je bila na delu zlobna roka. Na naši ioli je učno osebje zopet polnoštevilno. Za upravitelja smo dobili K. Sepcca, ki je s soprogo premeščen k nam od sv. Tomaža. Od tu pa oahaja v Ptuj gdč. K. Vukova, ki je dolga leta vzorno vzgajala našo mladino. Stroj je zmečkal prst Jakobu Blazina, šolarju V. razreda, doma v Apačah 14. Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKET stole, vrtno ln REMEC-CO KM DUPLICA PRI KAMNIKU Ljubljana, Kersnikova 7 Glumaču Matere božje« ustvaril tako prisrčno in lepo, skoraj bi rekel komorno umetnino, nekako nežno imitacijo srednjeveškega triptika, za katerega je konvencionalni okvir opere prav toliko preširok, kot je ta okvir na primer preozek za monumentalne freske Musorgskijeve »Hovanščine«. Res je skoraj paradoksno imenovati »Glumača Matere božje« v isti sapi s »Hovan-ščino«; a če nimata ti dve umetnini ničesar drugega skupnega, se mi zdi, da sta si podobni vsaj v tem, da ne spadata v tisto vrsto oper, ki jo je imel pred očmi duhoviti Oskar Bie, ko je zapisal svoje ziiane besede: »Opera je nemogoča umetnina.« Da bi dobil za besedilo čim adekvantnejši glasbeni izraz, je Massenet tudi v glasbi posegel v preteklost: stara francoska ljudska pesem in ples, cerkvena pesem s svojim večglasjem so viri, iz katerih je zajemal elemente za svojo opero. Pa čeprav je ta glasba bila preveč tuja njegovemu lastnemu glasbenemu izrazu in hotenju vse tedanje dobe, da bi mogla iz obdelave starih prvin zrasti stilistično dosledna in močna glasbena stavba, je vendar vsa opera tako prepojena z neko lirično mehkobo in nežnostjo, značilno za Masse-netovo umetnost, da niti hromatika, ki je sem in tja uporabljena v dramatičnih trenutkih, ne posega moteče v glasbeni tok stare diatonike. Dom in svet« št. 8 Boljšega interpreta ni mogla najti ta opem v našem gledališču kot je bil g. Neffat. Pod njegovo taktirko se je prelivala priprosta in iskrena Mas-senetova glasba v vsem svojem čaru. Kolikor se v tej operi dirigent ne more opirati na barvite efekte, kot jih na primer poznamo v drugih Mas-senetovih operah, v toliko je njegova naloga težja, ker zahteva globljega vživetja v muziko. In gospod Neffat je tudi to težjo nalogo odlično rešil. V preciznosti in posebno v pianissimih orkestra, kakor tudi v izvrstno naštudiranih zborih (g. Simoniti) so bili zaznavne nianse, ki jih doslej nismo bili vajeni v našem gledališču. Trije pevci v glavnih vlogah, na katerih sloni vse dejanje, so svojo nalogo prav lepo rešili. Basist Lupša je podal priorja v izredno lepem, igralsko zaokroženem liku, poseben užitek pa je nudil poslušalcem s svojim lepim, v zvenečih nižinah in višinah izenačenim glasom in muzikal-nim oblikovanjem- Banovec se je lepo vživel v vlogo glumača Jeana. A za dovršeno podobo te vloge, za izražanje vse prešernosti glumača v 1. dejanju, otroške plahosti, s katero se v zadnjem dejanju venomer obrača k Materi božji, in njegovega doživetja ob legendi sobrata Bonifacija bi bilo treba še več finese v igri; lahko bi rekel, da zahteva ta vloga res mojstra igralca. Betetto je kot brat Bonifacij zaigral eno svojih mojstrskih vlog. Čeprav se zdi, da se visoka baritonska partija sem in tja ne prilega popolnoma njegovemu glasu, je ne samo odlično izrazil šegavost brata Bonifacija v prvem dejanju, ampak je zapel in zaigral znamenito legendo o kadulji tako mojstrsko, da je bila čutiti iz grobne tišine med poslušalstvom neka skrivnostna vibracija. V tistih minutah je zavel preko našega odra dih velike in visoke umetnosti. Manjše vloge menihov, pesnika, slikarja, glasbenika in kiparja so podali gg. Sancin, Janko, Zupan in Dolničar, od katerih je zlasti slednji ugajal po lepem pevskem oblikovanju. Režiser g. Debevec v tej operi ni imel kakih posebnih problemov, v kolikor ni izoblikovanje posameznih vlog v lepo harmonijo najtežji problem in v kolikor je bila razgibanost prvega dejanja, samostanska intimnost drugega dejanja, v katero poseže v tretjem šfe skrivnost nadzemskega čudeža, tako lepo in naravno podana, da se zdi, kot da ni bilo problemov. Inscenacija inž. Franza je v slehernem dejanju dajala lep okvir vsemu dogajanju. V celoti je »Glumač Matere božje« dokaz, da se nivo reprodukcije v našem gledališču občutno dviga in da se bo dalo po tej poti doseči, res visoke, trajne vrednote. Zato pa bi tudi ta opera zaslužila večje pozornosti občinstva, kot je je bila deležna ob sobotni premieri. dr. W. Izdelovanje letalskih posnetkov nemških letal o sovražnikovem gibanju » Izšla je osma številka revije »Dom in svet«. Na čelu številke je pesem Vide Taujerjeve »Krila«, ki po svoji nežni ženski erotičnosti in močnem pesniškem izrazu spada gotovo med njene najboljše pesmi. Slikarica Bara Remec je v naslovni vinjeti skušala zajeti to rahlo občutje v risbo, pa vendar tako, da je izrazila tudi pomen »Doma in sveta« — temo, s katero tekmujejo različni slikarji v vinjetah letošnjega »Doma in sveta«. Dušan Ludvik je zajel današnji čas v pesem »Jesen 1939«, ki bo spadala med naše najzrelejše pesniške dokumente tega čudnega časa, ko nam »pojo zadnje ptice v begu iz Evrope«. Franceta Borka »Domača pesem« prinaša nov odtenek socialne pesmi iz obronka našega slovenskega ozemlja na prelivu v Zagorje. Bevkova povest »Domačija« se v svoji napetosti še stopnjuje ter prehaja v največjo zapletenost ob aretaciji Zemljaka, ki pa ni zažigalec. Vida Tauferjeva je prispevala tudi tri lepe »Splitske pastele« v ter-cinah, ki resnično v pastelnem rahlem prelivanju barvnih in razpoloženjskih nians na valovih, palmah in splitskem peristilu ob spomeniku škofa Grgurja podajajo čustveno impresijo te morske, zgodovinske in letoviške pokrajine. Z njimi je obogatila redko slovensko marinsko poezijo. Tine Debeljak je začel pisati studijo o dveh poljskih kulturnih jubilejih, o Matejku in Slovackem. V tej številki je končal portret pesnika Julija Slo-tcackega, katerega svetovno znano pesem »Oče okuženih« je priobčil v prevodu že v prejšnji številki. V prihodnji številki bo nadaljeval z oznako slikarja Matejka, katerega slike: avtoportret, po-klon pruskega kneza in ruskega carja Šujskega poljskim kraljem so dodane številki kot umetniške priloge. Prav tako je Debeljak prepesnil tudi znano pesem Adama Mickiewicza »Ordonova utrdba« (reduta), ki opeva junaštvo poljskih braniteljev Varšave 1. 1831. Joie Krivec nadaljuje novelo iz Haloz »Dom med goricami«, v kateri podaja prerez družinskega življenja haloškega doma. Novela se nadaljuje. Severina Šalija pesem »Nočna^ pesem« se uvršča po svoji ljubezenski razpoloženj-skosti ter pesniški lepoti med njegove najlepše pesmi. Dr. Ivan Grafcnauer končuje svojo studijo o Zamorcih in zamorskih deklicah v slovenskih narodnih legendah ter v tem zadnjem delu ugotavlja starost in kulturno zgodovinski postanek legend in variant: »Jezus vrtnar in ajdovska deklica«. S svojimi študijami je Grafenauer s kulturno zgodovinske strani osvetlil slovenske legende in narodne pesmi ter s tem pokazal nov način obravnavanja naše folkloristike, ki je do zdaj bil pri nas še nenačet. V oddelku »Književnost« ocenjuje A. Zavbi povest Cvete Stojanove »Zbegano gnezdo«, Fr. J. Rakovec Sodnikove monografijo o Descartesu, VI. Gajšek pa je načel nekaj misli o stanovanjski opremi ob knjigi profesorja Grebenca »Moderno pohištvo po slovenskih narodnih motivih«. S. Mikuž ocenjuje Stiplov-Skovo razstavo slik. V »Zapiskih« priobčuje Joža Gregorič dvoje pisem Slovencev (Holza Vr. in A. Bezenška) pisatelju A. Šenoi. Opomba o bano-vinskih nagradah zaključuje to številko »Doma in ■veta«. Na platnicah je razpis nagrad, ki jih razpisuje konzorcij »Doma in sveta« za različne lite- rarne in umetnostne eseje ter leposlovje v znesku 10.000 din• S tem je pokazala založnica, da ceni literarno in esejistično delo ter ga tudi podpira v času, ki ne obeta biti prijazen umetnikom in ne revijam. * Novi samospevi Gojmira Kreka. Od zbirke Krekovih samospevov pravkar izšli nadaljnji se-šitki 4 do 6, ki obsegajo poleg pesmi za visok glas tudi samospeve za srednji in nizek glas. Pesmi doslej niso bile objavljene. Sešitki imajo sledečo vsebino: Scšitek 4.: op. 4: št. 1. Pod tvojim oknom drevje je šumelo, št. 2. Kaj mi to, če me z gorkimi gledaš očmi, št. 3. Mrtvi, št. 4. Pla-menčki. Sešitek o.: op. 34: št. 1. Pod cipreso, št. 2. Ljubim, je rekel Jehova, št. 3. Mojo srčno kri škropite, št. 4. Pesem- kolona, št. 5. Pesmi kritiku, št. 6. Kako te ljubim. Sešitek 6.: op. 36: Pesmi o deci in za deco I. št. 1. Po gostiji, št. 2. Molitev naše male Danice, št. 3. Neznalice, lenivice, št. 4. Zbogom lastovice. Skladbe so v zalogi ljubljanskih knjigarn, ki prodajajo muzikalije. O prvih treh sešitkih, ki se dobivajo prav tam, se je strokovna kritika izrazila zelo laskavo. Pričakovati je, da bodo ti samospevi ne samo dobrodošel prispevek k literaturi domače glasbe, temveč da bodo segali po njih tudi koncertni pevci, zavedajoč se, da si želi občinstvo poleg zdavnaj priznanih in prepogosto obnavljanih pesmi tudi proizvodov domače glasbe, ki jih še ni slišalo ali pa zelo redko. Strokovno oceno še prinesemo. Slovenski učitelj, št. 9 — prinaša naslednjo vsebino: Pravi trenutek v vzgoji (po Mihaelu Pfiiegerju priredil Pavel Slapar). — Univ. prof. dr. K. Ozvald: O nalogah vaške in mestne ljudske šole, predavanje, ki ga je imel na prosvetnem taboru v Mariboru junija meseca 1939. — Vinko Brumen: Jenski načrt. — Anton Brutko-vič: S križem, s Kristusovo resnico in molitvijo v šole. — Prof. Ema Deisinger: Psiha slovenskega naroda. — V. Brumen: Obisk na Angleškem. — A. Kopriva: Donesek k slovenski pedagoški kroniki za leto 1938. — Fran Gumilar: Kulturna slika prekmurske vasi. (V spomin na 20 letnico vstopa Prekmurja v slovensko zajed-nico). — Pregled šolstva po svetu zaključuje to številko glasila slovenskih katoliških učiteljev. Ivan Rozman: Ribiški valček. Ivan Rozman je uglasbil že več kompozicij, tako lovsko koračnico »Srečni lovec«, slavnostni napev »Jugoslavija« ter »Kostanjeviški valček«. Zdaj je tem pridružil še »Ribiški valček« za mešani zbor in klavir na besede, ki jih je zložil sam. Dobiva se pri ljubljanskih knjigarnah. Rade Drainac je začel izdajati revijo »Nova brazda«, ki prinaša pesmi, članke itd., vse pa izpod peresa samega Drainca. Novela Nikole Trajkoviča »Tri vidjenja J Svete Petke«, ki jo je nagradila s prvo nagrado belgrajska občina, je sedaj izšla v posebni knjigi pri Kohnu. Vsebinsko je vzeta iz življenja starega Belgrada. Dr! Vojislav Vučkovič v knjitri »Mnzički portreti« seznanja čitatelje s Havdnom, Wag-nerjem, Musorgskim, Ravclom itd. Dr. Vučkovič spada med pobornike nove, moderne glasbe v Srbih. Rdeča delavska milica Da bi preprečili beg komunističnih nasprotnikov, so v zasedenih vzhodnopoljskih pokrajinah ustanovili tako imenovane rdeče delavske milice. Člani teh milic so do zob oboroženi. Po vseh cestah in potih 6e pojavljajo. Preiskujejo tudi hiše, stanovanja, razlaščajo posestnike in izvršujejo policijsko delovanje. V Vilnu je koj po vpadu Rusov nastala rdeča milica. V Slonimu 6e je na prvi poziv prijavilo 250 delavcev k rdeči milici. Srp in kladivo nad vzhodno Poljsko Sovjetsko časopisje in ruski radio brez vsakega prikrivanja javno poročajo, da so zdaj v zasedenih, bivših poljskih krajih, i6te razmere, kakršne so bile v Rusiji v krvavih dnevih »oktober-ske revolucije«. Takoj po izbruhu boljševiške revolucije v Rusiji, v jeseni 1917, 60 se po vseh mestih in vaseh pojavili iz delavcev in kmetov se6toječi »6veti« ali »60vjeti«, k! so izlili ves svoj žolč in srd na svojega bližnjega. Isto se zdaj ponavlja v vzhodni Poljski. Povsod je prišla vsa oblast v roke »komitejev delavcev in kmetov«. Ti zdaj odločajo o življenju in 6mrti svojih rojakov in se ne ozirajo na nobene zapovedi in postave. Njim je dana oblast, da v prvi periodi revolucije izvedejo »čiščenje«. Iz sovjetskih listov posnemamo tale poročila o »delovanju komitejev«: V va6i Borčev (Bela Rusija) ima izvršilno oblast svet, ki 6estoji iz samih revolucionarjev, katere so Poljaki nekoč preganjali. Načelniki so tu: poljski delavec, tesar in tovarniški delavec. V Baranovičih je revolucionarni svet prevzel nadzorstvo nad razlaščenimi tovarnami in posestvi v 6voje roke. Razni 6veti (komiteji) 6estojijo izključno iz »najbolj zmožnih revolucionarnih elementov«. K njim spadajo iz ječ osvobojeni revolucionarji in pa navadni zločinci. Tako so člani 6veta v Vilnu ljudje, ki 60 bili skoraj V6i kaznjenci v ječah. I® O M T še vedno se govori o 5:1 Ugibanj, zakaj je bilo naše moštvo tako visoko poraženo od nemške reprezentance v nedeljo v Zagrebu je še vedno zelo veliko. Toda na stvari vse nič ne spremeni": naša reprenzentanca je podlegla z nepričakovano visokim rezultatom, česar dolgo ne bomo mogli preboleti, radi ali neradi. Po ■ toči zvoniti prav nič ne pomaga; samo eno nam more pomagati: treba bo ubrati v našem nogometnem športu drugo pot, če se bomo hoteli izogniti takim porazom kakršnega smo v Zagrebu doživeli. V moštvo, ki naj zastopa državne barve, morajo najboljši igralci v državi ne glede na pokrajino ali mesto; dalje pa je treba vse te igralce potrebno pripraviti, da se primerno uigrajo itd. Z udeležbo gledalcev so pa Zagrebčani prav zadovoljni. Saj se je nabralo 20.000 gledalcev. 14.000 ljudi pa je plačalo vstopnice in je blagajnik kasiral nad četrt milijona dinarjev. Zagrebški neuspeh hoče popraviti nova drž. reprezentanca, ki bo odigrala danes v Belgradu revanžno tekmo proti Nemčiji. Novo reprezentanco tvorijo samo belgrajski igralci. Upajmo, da se bo nova reprezentanca bolje odrezala kakor ona v nedeljo v Zagrebu! Po nedeljskem porazu naše nogometne reprezentance Nedeljsko srečanje med našo in nemško nogometno reprezentanco nam je prineslo nepričakovano visok poraz in zato tem bolj skelečo bol. Vsi nešteti gledalci in še mnogoštevilnejši pristaši, ki niso mogli prisostvovati igri, so bili nemalo razočarani nad porazom, ki so ga doživeli naši nogometaši to nedeljo v Zagrebu. Nikdo, pa tudi največji pesimist, ni pričakoval takega izida in tako visoke zmage nemških zastopnikov. To predvsem zato, ker so se naši fantje lansko leto tako dobro odrezali sredi Berlina, ko so izgubili samo z 2:1, in še to nezasluženo, kakor se je tedaj priznavalo. Skratka vse več smo pričakovali, da ne rečem, da je skoraj vsakdo računal na sigurno zinago. Kje in zakaj je do tega prišlo, o tem se bodo vodile še mnoge debate in mnogo tiskarskega črnila se bo še porabilo za to. Zastopniki Nemčije so bili zvečer na banketu, na katerem so bili prisotni med drugimi tudi nemški konzul dr. Dopffel in vsi vidni predstavniki jugoslovanskega nogometa. Izmenjani sta bili zdra-vici na čast našemu kralju Petru II. in kanclerju Hitlerju. Nato so bili odlikovani s častnim znakom nemškega vsešportne zveze mnogi jugoslovanski športni delavci, med drugimi tudi predsednik ljubljanske nogometne podzveze dr. Janko Kosti. Na tem banketu je bila tudi sklenjena neoficielna tekma, ki se bo odigrala danes v Belgradu in to med istim moštvom in precej spremenjeno postavo naših. Tekma se bo pričela na igrišču BSK ob 2.30. TO naše moštvo bo skušalo vsaj nekoliko popraviti nedeljski občutni poraz. V nedeljo pa igra nemška reprezentanca z bolgarsko v Sofiji. še nekaj številk o nedeljski tekmi. Za tekmo je bilo prodanih približno 14.000 vstopnic. Vendar pa je bilo prisotnih najmanj 20.000 gledalcev, kar naj pove, da je bilo precejšnje število zastonjkar-jev. Nemci so nas stali 50.000 din, tako da ostane doma poleg nekaterih odtegljajev vsota 200.000 din. Ta vsota pa je kljub temu za polovico manjša kakor je vrgla tekma z Italijo v Belgradu. Eno pa je, da more tudi Zagreb dati veliko število gledalcev, čeprav niso tega pričakovali. Da vsaj malo potolažijo vnete pristaše našega nugouieia, piaviju, da je bii vzrok poraza izvrst- na igra gostov, pri naših pa pomanjkanje kondi-cije in nesrečna taktika v igri. Mnogo zamerjajo tudi našemu vartarju, ki je igral vlogo povprečnega vratarja. Pa tudi igralci so odpovedali in tako v nemali meri pripomogli do velike nemške zmage. Norveški smučarji že pridno trenirajo Norveški smučarji so pričeli letos zelo kmalu trenirati za predstoječo zimsko sezono, kajti pred seboj imajo velik cilj, Fisine svetovne smučarske tekme v Oslo. V severnih pokrajinah norveške države, kjer imajo že sedaj mnogo snega, so ab-solvirali najboljši tekmovalci pod vodstvom Larsa Bergendahla in Trygve Brodahla oster trening, pri katerem so igrali smučarski teki na raznih terenih glavno vlogo. Problemi ob zaključku lahkoatletske sezone Lahkoatletska sezona, ki jo ravnokar zaključujemo, je bila ena najbogatejših kar se tiče državnih in svetovnih rekordov, tako, da smo Bii-slili, ko smo slišali o novih časih in daljavah, ki so jih dosegali atleti, da smo že dosegli meje človeških možnosti. Toda kljub temu imamo med najnovejšimi rekordi, ki so bili doseženi letošnje leto, še precej takih, ki se bodo dali zboljšati. Dvakrat je bil v letošnjem letu zboljšan rekord v štafeti na 4 "krat 1500 m, katerega so branili Angleži. Prvikrat ga je zboljšalo madžarsko moštvo, potem pa finska štafeta, ki je pretekla omenjeno progo v sedaj veljavnem rekordnem času 15:54,8 minut. Če preračunamo ta rezultat na vsakega posameznega tekača, ki so se udeležili tega rekordnega teka, dobimo čas 3:58.7 min. Če gledamo ta uspeh z mednarodnega stališča ni ravno poseben, če pomislimo, da je svetovni rekord na tej progi kar za celih 10 sekund boljši. Seveda velja ta čas za državne reprezentance, ker bi skoraj ne dobili klubske štafete, ki bi pretekla omenjeno progo v tem času. Če pa pogledamo čase najboljših tekačev na 1500 m v posameznih državah, potem pridemo do zaključka, da bi Finci lahko postavili v tej štafeti svetovni rekord, ki bi bil najmanj za 15 do 20 sekund boljši. Poleg te štafete imamo še nekaj disciplin, ki bi se dale zboljšati. Jarvinen na čelu metalcev kopja Matti Jaervinen se je z uspehi, ki jih je dosegel preteku teden v Viipuriju v metanju kopja, postavil na čelo tabele najboljših metalcev kopja v letošnjem letu. Zalučal ga je namreč 76.54 m daleč. Najboljših deset metalcev kopja je preseglo znamko 70 m. Imena teh odličnih metalcev se glasijo: Matti Jaervinen (Finska) 76.54 m, Auto-nen (Finska)/ 76.36 m, Nikkanen (Finska) 74.67 m, Sule (Estonija) 73.51 m, Atatewall (Švedska) 72.36 m, Mikkola (Finska) 72.16 m. Vainio (Finska) 71.80 m, Toivonen (Finska) 71.30 m, Issak (Estonska) 70.87 m, Varszeghi (Madžarska) 70.78. Norveški rekord v metu krogle Pri nekem lahkoatletskem mitingu v Oslo ie zboljšal Bjarne Toresen lastni norveški rekord v metu krogle od 15.54 na 15.80 m. S tem rezultatom se je Toresen uvrstil v vrsto najboljših evropskih metalcev krogle. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Ljubljana. Danes ob 19 strogo obvezen sestanek vseli aktivnih nogometašev v tajništvu kiuba, Bethovnova ul. 9-1. Vsi in točno. C. Newallf angleški kralj ozračja Ve« svet občuduje drzne polete angleškega letalskega brodovja, Vsi uspehi pa eo delo enega človeka: C y r i 11 a Newalla, vrhovnega letalskega poveljnika, ki v sedanji vojni nadkriljuje vse druge. Iz malega rasle veliko Dne 3. oktobra 1911 je 22 letni britski poročnik, gojenec angleške vojaške akademije v Sand-hurstu opravil pilotski izpit »Royal Aircluba«, in sicer je bil 144- človek, ki je postal vojaški pilot. Njegovih 143 predhodnikov: športniki, konstruktorji in amaterji so že pozabljeni, a pilot 144. je prišel že v zgodovino britske armade. Imenuje se Cyrill Louis Norton N e w a 11, je sin polkovnika in je bil rojen v Indiji, kjer je njegov oče služboval. Kot gojenec vojne akademije se ni nič kaj odlikoval. Sanjaril je — o zraku. Svoj prvi dopust je uporabil za to, da se je naučil letanja in je opravil pilotski izpit z odliko, Kmalu po dokončani akademiji, ee je vrnil v Indijo in je ondi ustanovil prvo vojaško letalsko šolo v Indiji. Ko je 1. 1914 izbruhnila v Evropi vojna, se je Nevvall vrnil v Anglijo. Mladi zavero-vanec v letalstvo je bil dodeljen k novo ustanovljenim kraljevskim letalskim četam. Kmalu zatem je prišel v Francijo kot načelnik prvega brodovja letalstva. Tako je postal 25 letni pilot eden najvišjih poveljnikov mladega letaskega orožja. Bliskovito napredovanje »Leteči stotnik«, kakor so mu rekali v brit-skem letalskem zboru, se je povsod odlikoval. Hrabrost, hladnokrvnost, prisebnost v besedi in dejanju — to so njegove poglavitne lastnosti. Pridobil si je odlikovanje za odlikovanjom, toda nikdar nima nobenega na sebi, ampak jih ima spravljene v škatlji z metulji, ki vi6i nad njegovo po-steljo. Z dovoljenjem britskega generalnega štaba je 1. 1916 organiziral prvo avtonomno formacijo angleškega bojnega orožja. General French mu je dal za to 30 dni časa, a formacija je bila že v 5 dneh opravljena. Nevvall je postal poveljnik te »neodvisne letalske matice«. Takrat še slutil ni, da bo iz te skromne podlage nastala ena najmočnejših armad sveta: britska letalska armada (Ro-yal Aair Forcee). Po vojni je naglo napredoval. Kot načelnik osebnega oddelka Air Forcea je postal član generalnega štaba, nato član »Air Councila« in slednjič vrhovni poveljnik letalskega orožja. Proizvedel je oboroževalni načrt, ko je bil nekaj let prej član angeške delegacije na razoroževalni konferenci, organiziral je nabiranje pilotov in vzpodbujal je svoje »strokovnjake« k vedno novemu spopolnje-vanju. »Čim več strokovnjakov bomo imeli, tem manj izgub bomo utrpeli v prihodnji vojni,« je dejal in osebno nadziral vse svoje pisarne. Načelnikom svojega tehniškega oddelka je dejal: »Brez lastnih iznajditeljcv bi ne imeli »Royal Air Forcea.« Imel je priliko, da se je posvetoval tudi s poveljnikom francoskega zračnega brodovja z generalom Vuilleminom. Povabili 60 Newalla k manevrom letastva v Francijo in Newal je spoznal, da je Anglija premajhna, da bi se mogli njegovi piloti izuriti. Zato je sklenil, da bo sporazumno s Ne kupujte maika v vrefl! ^B^V Ne pijte kisle vode. ne da bi ^^r pazili, katero pljetel Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate Radensko listo z rdečimi srd, našo najboljšo mineralno vodo, Izrecno v originalnih steklenicah! Francozi razširil svoje manevre in polete na Francijo. In poveljnik prvega brodovja »Huricane«, ki je nato zares preletelo Francijo, je bil C. Newall, najvišji poveljnik »Royal Air Forcea«, pilot 144, pred 25 leti vodja prvega briUkega letalskega brodovja. Človek z načeli Mimo svojega poklica in svoje družine ima C. Newall rad le še nekaj: to je svoj vrt. Več častnih nagrad je že prejel za 6voje cvetlice in 6adje na runih razstavah. Vsa takšna odlikovanja hrani v isti škatli kot vojaška. Njegovo sovraštvo za vse, kar se lesketa in sveti, je tako veliko, da je pri načrtih za nove letalske uniforme dejal: »Nihče mojih ljudi, od mehanika do generala, ne trne nositi zlatih ali srebrnih trakov, našitkov ali gumbov, ki bi se svetili.« Le preprosti našitki iz blaga zaznamujejo poedine čine. Le kratki, častni meč, ki ga pa kralj osebno izroči za izredne zasluge, tako imenovane »velike ase«, je dovoljeno nositi. Ko so ga opozorili, kako da 6e pri tem ne drži svojih načel, je dejal: »Kdor pa tega prejme, ga je tako neznansko zaslužil, da ga sme mirne vesti povsod razkazovati.« Navzlic vsem uspehom, ki jih je Nevvall dosegel, pa je ta veliki mož v svojem zasebnem živ-ljnju jako preprost in skromen. Pred nekaj dnevi se je zvečer pripeljal z avtom k angleškemu letalskemu ministrstvu. Ko je 6topil iz avta, je bilo okrog njega tema ko v kozjem rogu, ker je London ponoči zatemnjen v teh časih. Da bi videl kam iti, je prižgal žepno svetilko. Takrat je za-donelo iz teme: »Stoji Kdo je prižgal luč?« Pojavil ee je nočni čuvaj, ki se mu je ta človek v preprosti uniformi, brez vsakršnih našitkov, pa ponoči pred ministrstvom, zazdel sumljiv. Vzel je be-iežnico iz žepa, da bi 6i zapisal ime, ki ga je dozdevni zlikovec tudi razločno povedal: »Cyrill Nevvall, vrhovni poveljnik letalskega brodovja.« Glasno je odmeval grohot teh dveh v londonsko Poljska industrija se po tvornicah spet oživlja. , noči Nevvall je krepko stisnil roko čuvaju, se oprostil in odšel v ministrstvo. Newall, ki mu je zdaj 50 let, 61 je ohranil športne in vojaške lastnosti iz svoje mladosti. Večkrat pravi, kako mu je žal, da ga njegova visoka služba primora presedeti večidel dneva v pisarni pri spisih, zemljevidih in papirjih. Iz dna duše za-hrepeni po tistih lepih ča6ih, ko je bil še pilot štev. 144 in »leteči 6totnik«. S kamero in pisalnim strojem v strelskih jarkih Plemiči časnikarstva Vsi vojini poročevalci poznajo drug drugega. Nekako sto mož je, ki so spričo drugih časopisnih poročevalcev kakor je general spričo podčastnika. Vsak vojni poročevalec govori najmanj pet jezikov, pozna kakih 20 državnih poglavarjev in 200 ministrov osebno, in zna: fotografirati, brzojaviti z aparatom, šofirati, plavati, plesati, jahati in letati z letalom. Njegovo ime je življenjsko zavarovano v Londonu, premije pa plačuje ravnateljstvo njegovega lista. Ta stotina časnikarjev se drug drugega spet in spet videvajo. Skupaj so bili, na primer, 1. 1919 pri borbah Spartakov v Berlinu; bili eo skupaj 1920 v Vilnu; 1925 v Maroku; 1927 v Kantonu; 1930 na Chaku; 1932 v Mandžuriji; 1935 v Abesiniji. Videli so drug drugega spet v Španiji in v Šanghaju, in 6pet zdaj so skupaj na bregovih Rena in Mozele. Ker ima vsaka vojna zmeraj dve fronti, ima vsak časnikarski krog, V6aka časnikarska agentura dva vojna poročevalca, da prejema list poročila z obeh strani. In od ča6a do časa se poročevalci z obeh bojišč snidejo na nevtralnih tleh, preberejo, kar so »drugi« napisali, si povedo svoja mnenja, pokažejo fotografije, pripovedujejo o dogodivščinah in se zmenijo, da se bodo po vojni sešli pri 6kupni večerji, nasproti svojega uredništva ... Floyd Gibson in njegova »muha« Med temi poročevalskimi plemiči je brez dvoma Američan Floyd Gibson najodličnejši. Ima kar poseben no6, da zahova vse dogodke že vnaprej in se odpelje pravočasno tja, kjer 6e kaj iz-proži, in je torej že zdavnaj na delu, ko drugi njegovi tovariši še doma priipravLjajo kovčege. Svetovno vojno je od začetka do konca prebil na Angleška notranja fronta Jako značilni za vedenje angleške notranje fronte 60 časopisna poročila in članki, v katerih uredništva podpirajo odločbe oblasti in pozivajo bralce, naj 6ami sebe mobilizirajo, da dosežejo svoje smotre. Res je, pišejo na primer listi, da moramo slu-šati predpise, toda ni treba, da bi čakali le nanje. V sto in sto primerih in področjih 6e moremo sami od sebe izkazati, da hočemo koristiti. In nato sledijo nasveti, kako je moči najbolje izkoristiti živila, kako si zavarujemo preživljanje, kako je treba pravočasno vse nakupiti; kako 6e je treba vesti, ko so kraji zatemnjeni, o uporabi plinskih mask, kako se zavarujemo spričo letalskih napadov in podobno. Predvsem pa uživa varnost zoper letalske napade največjo pozornost. Tiste tri črke A. R. P. — Air Raid Protection (letalska zaščita): so znak velikih 6trani časopisov. Teh črk pa ne dobi samo med vestmj in članki, marveč tudi — in zlasti — med oglasi. Vprav to pa je dokaz, kako je iznajdba letala in njegova uporaba v vojni postala usodna vprav za Anglijo. Vse premoženjske razmere 60 v okviru tega gesla. Varni kraji so v onih pokrajinah, ki jih bržkone nemški bombniki ne bodo ogražali, ker ni ondi nikjer nobenih vojaških naprav, se priporočajo v sto in sto oglasil, in vsak oglas se začenja z A. R> P. ali 6 Safe Area (varen kraj). Tudi hoteli se priporočajo s takimi besedami, kot so mir in varnost, ali se imenujejo kot hoteli, kjer je vse varno, ali se priporočajo kot hoteli, ki so zmeraj pripravljeni, če bi morda grozil napad iz zraka. Prav tako vabijo goste hoteli t Londonu ali oglasi za oddajo stanovanj. »Samo minuto od zaklonišča«, ali »zgradba, ki je varna pred bombami«. Poročajo tudi v oglasih, da je »London glede na zaščito pred letali najbolje opremljen in je brez dvoma najvarnejše mesto za bivanje.« Vlfda pa nemara da ni bila teh misli, ko je dala preseliti 1,475.000 žensk in otrok v vsej Angliji, in od teh jih je največ iz Londona. Vendar, navzlic tem odredbam in njihovemu ozadju, se dozdeva, da življenje v Angliji poteka po starih potih, namreč tisto značilno angleško življenje z vsemi svojimi posebnostmi. Tudi o tem časopisi zgovorno pričajo. Človek je zelo presenečen, ko bere dan na dan vabila na zabavne vožnje ali počitniška potovanja > križarkami in trgovskimi ladjami, na primer v Madeiro, Egipt, Indijo, Avstralijo, Novo Zelandijo. Južno Afriko itd., seveda »s sprememba-au glvds as sdhod, potek vojnja in prihod v razna luke«. V listih bereš, da so kinematografi spel odprti »z nekimi predpisi zoper letalske napade«; da so nogometaške tekme za zdaj le na varnih igriščih; bereš o novih knjigah, o stavah, kdaj in kakšen bo konec vojne; o zbirkah v prid vojnim konjem Francije... V listih vidiš dolge sezname vojnih porok in v »osebnih novicah« tudi skrivnostno, osebno dopisovanje, ki se za njim skrivajo žaloigre — ali pa tudi vohunstvo. Toda v odstavkih koj zraven teh vesti pa 60 poročila, da so te in te tvrdke »za zdaj« premestile svoje pisarne v te in te kraje na deželi; a reševalna armada naznanja, da je ostala v tem in tem delu Londona, kjer bivajo ubožni sloji in je na razpolago za pomoč. A spet in 6pet iznova začutiš, posebno še, če bereš oglase, kjer se ponujajo osebe, ki bi pazile na hiš« v Londonu — kako globoko je grožnja z vojno v zraku posegla v življenje angleških velemest.. .1 Angleška notranja fronta, kar je izraženo v vsem javnem mnenju Anglije — je naperjena, kakor tudi vsa angleška zunanja politika, na to, da bo nasprotnik razjeden, preluknjan, zmrvljen. — Javno mnenje v Angliji deluje manj s kako jezo ali srdom, kot s pogonom do delovanja, da si oje-kleni voljo in 6e prilagodi položaju in njegovemu smotru. francoski fronti, in 1. 1917, ko so ameriški pomorščaki napadli Belleau, je bil on v prvih vrstah. Nemški šrapnel mu je izbil desno oko. V taborišču generala Pershinga je zasledoval mehiškega prekucuha Pancha Villa. Na Grand Čnaku je dobil malarijo; v Čungčingu je intervju-val Čangkajška, a v Burgosu generala Franca. Ves razbičan in prežet s svojo »muho«, da mora in mora biti pri V6aki vojni zraven, 6e nikoli ne more Japonsko dijaštvo pri pouku za letanje z letali. umiriti. Toda, on »zmaga« povsod. Tudi zdaj je bil prvi ameriški vojni poročevalec, ki je prišel v Evropo že zdavnaj prej, preden so prišli njegovi tovariši: Eyre Miller, Jeffrov, Robinson in pa Knickerbocker. Angleški vojni poročevalec štev. 1 je Bernard Gray, od lista »Daily Mirror«. Tudi on je človek, ki hoče biti zmeraj na najbolj nevarnih mestih. Ko se je vrnil iz Španije, je začel proučevati srednjo Evropo, in kot velik strokovnjaški poročevalec je bil navzoč, ko so Nemci zasedli Avstrijo in Sudete. in ko so vkorakali v Prago. Svojemu časopisu je poslal pretresljiva poročila in je s tem skušal zbuditi vest sveta... Francoski starešina vojnih poročevalcev je mimo Julesa Sauerweina, ki je kar 6vet zase — jako preizkušeni in na vse plati pravični Edouard Helsey od lista »Journal«, ki se pod vročim soncem Abe6inije ni niti minuto ločil od svojega pisalnega stroja, ki ga je zmeraj nosil 6 seboj na hrbtu, da je mogel o vsakem vojnem dogodku takoj poročati svojemu listu. On pozna V6e svoje tovariše, ki izvajajo na Maginotovi črti svojo nevarno obrt, in ki 6o: rdečelični Danec Winding; urni Šved Winde; 6tari malce »patetični« Italijan Russo in sivolasi Japonec Matsuo. Samo Nemcev, seveda, ni tukaj vmes; ti 60 na oni 6trani Siegfriedove linije in skušajo s svojimi daljnogledi Angleško vojno brodovje na straži. opazovati nasprotne postojanke, prav tako, kakor njihovi tovariši na tej strani. Veliki mrtveci Odlična družba vojnih poročevalcev tudi ne pozabi svojih mrtvih tovarišev, ki so postali žrtve poklica. Saj je njihovo delovanje združeno t velikimi nevarnostmi, in vprav najboljši od njih 60 morali že dati življenje za svoj poklic. Tudi te lahko prištevamo k žrtvam vojne. Med njimi so: Američan K i s« lin g, zastopnik »Associates Presse«, ki je izgubil 6voje življenje 1. maja 1929 v berlinskih nemirih. Dalje je tu komaj 25 letna Poljakinja Gerda Taro, jako lepa, mlada ženska, skoraj edina ženska vojna poročevalka, ki jo je 1. 1937 v Španiji tik za fronto povozil tank in ki je umirajoč v lazaretu še vprašal, ali so rešili njeno beležnico in njene fotografije. Žrtev svojega poklica je v isti španski državljanski vojni postal eden največjih in najodličnejših svojega poklica, Louis Dčlaprž, zastopnik lista »Pari6 Soir«, ki 60 ga bili v letalu visoko nad bojiščem sestrelili. Mednarodno združenje vojnih poročevalcev se zmeraj spominja teh žrtev lepega, a tako nevarnega poklica, ki jih venomer spominjajo, kako je njihova naloga težka, velika in polna odgovornosti. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a JEGLlčEV AKADEMSKI DOM BO SPOMENIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN ■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■HHB Kranj Kranjska policija jo prijela Haeetove poma-gače. Včeraj 'je bila aretirana tričlanska tolpa, ki je osumljena, da je sodelovala pri roparskih vlomih in napadih z znanim razbojnikom Hacetom Antonom. Trojica je bila pripeljana v policijske zapore. Zvedeli srno, da je eden izmed aretiranih soglasni Ilacetov pajdaš, ki ga že zelo dolgo išče in zasleduje policija. Roparski napad. Snoči okrog 9 sta dva neznanca napadla Frančiško Debeljak, doma s Prim-skovega pri Kranju, ko se je vračala domov. Neznanca sta ji iztrgala iz roke torbico, v kateri je bilo okrog 3000 din denarja, ter sta zbežala. Iz Julijske Krajine Slavina pri Postojni. V nedeljo 8. oktobra je bila v župni cerkvi v Slavini zahvalna po-božnost za srečno dovršena obnovitvena dela v notranjosti svetišča. Prostorna slavinska cerkev s tremi ladjami iina zdaj popolnoma novo lice. Bila je v slubem stanju. Mojstri, ki so se lotili dela, so imeli te/ko nalogo: kako prenoviti cerkev, pa ohraniti vse umetnine na zidovih prezbiterija. Na stenah, ki obkrožajo glavni oltur, je namreč šest velikih Ogrinovih fresko-slik. strop pa poln plastične nrnamen-tike poznega baroka. Gospodar slikarskega podjetja v Postojni g. Stane Dolenc je po tehtno podanih strokovnih nasvetih dveh priznanih akademskih slikarjev napravil podroben načrt in je izvedbo poveril svojemu izredno nadurjenemu slikarju g. Viktorju, ki je skupno s svojimi pomočniki prijel za čopič 21. avgusta in je 7. oktobra delo zaključil. Čudovito lepo so osvežene freske, krasna sta kertiba — tudi freski — nad obhajilno mizo, bogata plastična ornamentika je poslikanu v duhu sloga. Okusno ie preurejen oltar Srca Jezusovega. Strop je kasetiran. Vsa notranjščina je intoni-rana v toplih barvah, ki pravilno ustrezajo bo-gutemu okrasu prezbiterija, iz katerega je kakor iz centralne točke potekalo vse dekorativno delo v svetišču in se strnilo v hurmo-nično celoto. Cerkev se znotraj zdi, kakor da je na novo narejena. Vse stroške so krili verniki s prostovoljnimi darovi. To pa je hvalevredno tem bolj, ker so mnogi prispevali kar na dve strani. Istočasno sta bili namreč zaradi nujne potrebe v popravilu večjega obsega tudi dve podružni cerkvi v vnsi Selce in v Žejah. V nedeljo so verniki vidno ginjeni prisostvovali zahvalni pobožnosti, veseli in srečni, da je njihova rndodarnost ustvarila nekaj tako veličastnega. Gospodu Dolencu, umetnikom in faranoin čestitamo, ker so si s tem delom postavili lep spomenik! Kanal. Tukajšnje žensko fašistovsko druš'vo je poklonilo občini zastavo s kanalskim grbom — grb tvori znani kanalski mast Zastavo je blagoslovil g. dekan Semič. K slovesnosti »ta prišla tudi goriški prefekt in kvestor s številnimi drugimi odličniki. Ta dan — 8. oktobra — smo obhajali pri nas tudi praznik grozdja. Prej navedeni^ gospodje so prisostvovali tudi sprevodu 12 okrašenih voz, na katerih so razne skupine v starih — domačih nošah predstavljale prizore iz kmečkega, v prvi vrsti vinogradniškega življenja. Razdeljenih je bilo tudi nekaj nagrad. — Gradba velike elektrarne v Plavah uspešno napreluje. Nekatera podjetja so prevzeta dela že dokončala in odšla. Zato 83 tudi šievilo delavstva krči in upada živahno vrven ie. Mogočni jez. ki bo nad našim železniškim mostom pri nekdanjem Šara-bonu ustavil Sočo in jo prisilil v podzemeljski rov, hitro raste iz skalnate struge. Ko občuduješ silno delo človeškega razuma, se žalostiš s Soč«j, ki jo kujejo v okve. Na zahodni fronti: Angleški general Gor t s svojimi častniki na francoskem bojišču. Prodamo Pozor! Pozor! lelelon 27-0» Žagana lepa bukova drva i m* Din 100x dostavljena na dom. la trb. premog po najnižji dnevni ceni. Točna in solidna postrežba VELEPIC Ljubljana Vil, Jernejeva 25 MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 5 din. — Zo pismene odgovore gleda malih oglasov treba priložiti znamko. f Službe isceio 1800 din dam onemu, ki ml preskrbi službo šoferja ali oskrbnika. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16581. Šofer ključavničar ln mehanik, vesten, nekadilec, zmožen vseh popravil - lščo zaposlitev k osebnemu aH tovornemu avtomobilu. Naslov v upravi »SI.« pod št. 16586. fi Kupimo Bukova drva za kurjavo, tesan ln žagan les ter les za rudnike - kupujem. Ponudbe na Export I. Meštro-vlč, Zagreb, Jelačičev trg 15. Tel. 23-612. Božična drevesca lepe smrekce, 2000 kom. po 1 m, 2000 kom. po 1.50 metra, 1400 kom. po 2 m ln 600 kom. po 3 m - ponudite Gandur M. Mirku, Pančevo. mm\ Pekovskega vajenca sprejmem. Drugo po dogovoru. Ivan Gantar, pekarna, Kranj. 15 let star fant so želi izučiti ključavničarske aH mehanlške obrti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16407. Službodobe Krojaškega pomočnika sprejmo takoj Koder Prcdovlčeva 12, Moste. Krajevnega zastopnika proti proviziji Iščem za stalno obiskovanje ple-tilnlc, delavnic ročnih del in konfekcijskih trgovin v vseh večjih krajih Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca^ pod št. 16475. I Automofor i DKW »Maisterkabrio« v dobrem stanju, proda Erjavec, podzastopnlk, Stična. ttanoianja ODDAJO: Lepo stanovanje z vrtom oddam na Go renjskem za 250 din. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16558. IŠČEJO: Prazno sobo s posebnim vhodom ln s štedilnikom išče poštena šivilja, najraje na Sv. Petra nasipu ali Kesljevi cesti. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16587. Poizvedbe V poletju sem izgubil veliko črno nalivno pero znamke »Luksor« štev. 451168. Najditelja prosim da ga vrne proti nagradi. Slmončič, Ljubljana, Beethovnova 6. Čitajte in širite »Slovenca«! Kupimo tri rabljene autobuse za 30 oseb. Biti morajo še v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo tovarne, starosti, jakosti motorja, obširnim opisom in priloženimi slikami, poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 54521. VINA Za težko delo je močno vino I Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON STEV. 25-73 Dokolenfce, nahrbtniki, aktovke, kovlege MR8IB0H, fllBbsandrova 13 x Premos x koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Continental na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor. Vetrinjska 30 otroški kot/ček SLON SAMBO (95) Vse dopoldne je moral Filip pridno delati. Toda opoldne, baš ko je hotel neki ženski nekaj povedati, je začutil, kako se ga je nekaj oprijelo, in mahoma ga je slon z rilcem dvignil — in hajdil — Kaj takega ženska ni še nikoli videla in zakričala je: »Glejte, glejte, naš slon je začarank (96) >Ali bo šlo vse po sreči ?< je Filip plaho vprašal. »Daj, pohiti, pohiti!« je zaprosil slona, slona. »Nič se ne boj,« je ta odvrnil, »meni ne smejo ničesar prizadejati.« In to je bilo res, zakaj moški so se sicer na vse grlo drli, a nihče se ni upal, da bi se slona dotaknil. Kako je bil Filip spet vesel, da je znal živalski jeziki Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo težaških, betonskih, zidarskih, tesarskih, krovskih in kleparskih del za novogradnjo stanovanjske hiše v Mariboru ob Krekovi ulici z rokom vlaganja ponudb do dne 27. oktobra 1939. Vsi razpisni podatki so interesentom na razpolago v pogled in nakup pri uradu v Ljubljani, Gajeva ulica 5-II, v 6obi št. 221 od dne 21. okt. 1939 dalje. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Naše osrednje ognjišče: »Slovenski dom« naloga letošnjega EJ23231 Registrirne blagajne popravlja speclalna| mehanična delavnica »Radiovak Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 13 ] Telefon 33-63, Kupujemo Sipkov plod • semenom, v dobro osušenem stanju. Pošljite takoj vzorec na Jugofarmacija d. d., Zagreb, Jukičeva ulica 12. Gumbnlie, gumbe, plise, monograme, entel, ažur 'ino >n hitro izvrSi. Matek & Mikeš Ljubljana, Franflikanska ulica Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roS. dela Vdan v voljo Najvišjega sporočam svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odšla po plačilo k svojemu Stvarniku, okrepčana s tolažili svete vere, moja srčno ljubljena sestra, gospodična Marijanica Bobek Pogreb drage sestre bo v sredo, dne 18. oktobra 1939 ob 9 dopoldne. Pokojno priporočam v pobožno molitev, zlasti tretjerednikoml Ribnica, dne 16. oktobra 1939. P. Vladimir Bobek O. F. M. vikarij pri Sv. Trojici v Slov. goricah. O ""'v. " Arnold Fredericks: Svetlobni znaki Detektivski romsn. — Priredil Fr. Kolenc. Pogledala je na uro; skoraj sedem. Imela je namen, da ni pri Lefevrejevih večerjala, a sledila je naglemu navdihnjenju in da bi več izvedela o tem Valentinu, se je podala v neko gostilno blizu Louvra in je sama večerjala. Eno uro pozneje je stopila z voza v Bou-levard St. Mihaelu pred hišo, katere številka je bila zapisana na kuverti Alfonse Valentina. To je bila umazana, stara stavba, v pritličju je bila trgovina masla. Poleg nje je peljal ozek hodnik k stopnicam. Graciji je srce močno utripalo, ko je pozvonila.,To ponočno iskanje v Parizu je le nekoliko nenavadno. Mislila je na tiho veselje vaškega življenja in za trenutek ji ie bilo žal, da ni ostala doma. Vrata so se naglo odprla in to jo je premotilo v razmišljanju. Na hodniku je stala neka ženska in jo je ravnodušno vprašala, kaj želi. »Z g. Valentinom bi rada govorila,« je odvrnila Gracija. »Ni doma.« »Potem ga počakam, ker moram govoriti z njim. Pričakuje me.< Ženska je skomignila z ramo. »Kakor hočete, gospodična; izvolite, hodite z menoj!« Peljala je Grncijo po stopnicah in ji je na koncu hodnika pokazala zadnja vrata. »To je soba g. Valentina!« S temi besedami se je zopet oddaljila; najbrž se ni zmenila za to, ali Gracija vstopi ali ne. ..... Ta je počasi pritisnila kljuko in oprezno odprla vrata. Soba je bila temna, toda zadaj je bilo okno odprto in skozi njega se je pri- kradla svetloba in tako so se predmeti nekoliko dali spoznati. Na mizi je stala svetilka. Po kratkem iskanju je Gracija našla vžigalice in prižgala iuč. Svetloba luči je obsvetila precej veliko sobo, zadaj z majhno slepo sobo, kjer je stala postelja. Slepo sobo je zavesa ločila od velike sobe. Gracija ni izgubljala časa s tem, da bi se ogledala. Na mizi je ležala slika, ta je takoj potegnila nase njeno pozornost — ne da er je nn zadnji strani ženska roka zapisala fi dve besedi: Mari Lanahnn. glodal po sobi in ko je najbrž z zadovoljstvom videl, da stanovalca ni doma, je brezšumno splezal na oknfl. predstavlja nekoga, ki ga ona pozna, marveč, ve Komaj je gledala sliko, je postala pozor na dva drnga predmeta. En je bil kos papirja, popisan z naslednjimi besedami: »Franca sumim. Imej ga nred očmi!« Opominjevalec ni bil podpisan. Kar je še vzbujalo Gracijino pozornost, je bila odprta, skoraj polna tobačnica. Drobne cigarete s pozlačenimi konci so bile v njej, kakršne kadijo navadno ženske in prav to je zbudilo Gracijino pozornost. Čudno se ji je zdelo, da bi mož kadil take cigarete. Tobačnico je bolje pogledala in je opazila, da je ameriško delo. Kar tako, brez namena, je vzela iz tobač-nice eno cigareto in jo držala v roki. Prečitala je napis, in jo je prav hotela zopet položiti na mesto, ko se je zaslišal od okna čuden šum. Dozdevalo se je, ko da kdo pleza po zidu navzgor. Gracija je po naravnem nagibu stopila nazaj, se skrila za zaveso in je napeto prisluškovala. Šiyn in praskanje ni trpelo dolgo, ko je Gracija izza zavese zaglcdnln v oknu obraz. Bil je to ostro začrtan obraz s kuštravo brado, temnim hudobnim pogledom. Mož je ostro po- Ni šlo lahko Preteklo je nekaj minut, preden je mož prišel dovolj visoko, da je lahko skočil v sobo. Brez obotavljanja je šel k mizi, se ozrl po njej, vzel tobačnico, jo spustil v žep in ne da bi se za kaj drugo le nekoliko zmenil, je izginil med vrati in je po hodniku zapustil hišo. Gracija je nekoliko čakala, potem pa je zopet stopila v svetlobo luči. Sedaj je opazila, da še drži eno cigareto iz tobačnice v rokah. Hjtro jo je spustila v ročno torbico in je z naglim sklepom zapustila sobo in šla po stopnicah navzdol. Instiktivno je čutila, da mora biti tat cigaret v nekaki zvezi z ugrabljenjem Staple-tonovega otroka. Sklenila je, da ga bo zasledovala in pogovor z Alfonse Valentinom odloži na pozneje. Ko je stopila iz hiše, je videla moža kakih petdeset korakov pred seboj; šel je po Boule-vardu. Sla je za njim in ie dajala viefez, ko da se sploh ne briga za to, kar se krog nje godi; dasi inu je z očmi živo sledila. Ta pa ko da ima nujen opravek in ni gledal ne na desno, ne na levo. Gracija se mu je približala, kolikor je bilo mogoče, da je ni opazil. Dolgo pot je naredila. Čez pol ure je Gracija dognala, da sta se obrnila na Champs Elysees. Preko Sene sta šla že mnogo prej po Pont Neuru. Po zelo razsvetljeni ulici sta šla naprej proti slavoloku. Začudeno je videla, da je mož hitro izginil med nekimi vrati mogočne stavbe, gotovo vrata za služinčad. Stavba sama je bila obrnjena na Avenue. Gracija se je ozrla navzgor. Bila je Sta-pletonova palača. IV. I Drug dan po prihodu si je Gracija Duvall irizadevala, da bi izvedela dvoje: prvič vlogo, n.i jo je igral Valentin Alfonse pri ugrabljenju otroka, drugič pa, kdo da je oni človek, ki je iz Valentinove sobe ukradel cigarete in je potem šel v Stapletonovo palačo. To drugo se je zdelo v prvem trenutku lahko, Gracija pa je predpostavila, da brez tehtnega vzroka nihče ne vlomi v tujo hišo, da bi od tam odnesel tako neznatno stvar. Preden je odšla od doma, se je kratko menila z Lefevrom in mu ie povedala, kar je prejšnji večer doživela. Videlo se je, da se policijski šef zelo zanima. »Ali bi spoznali moža, ki je odnesel cigarete?« jo je vprašal. »Zelo lahko. Dobro sem mu videla obraz.« »Potem pojdite v Stapletonovo palačo in dajte pripeljati pred se vse strežnike. Morda med njimi zasledite tatu.« »To sem nameravala storiti danes dopoldne.« Policijski šef se je smejal. »Ne vem, kam me pripeljejo izsledovanja, mislim pa, da začetek mnogo obljublja. Ducat ljudi sem zaposlil s tem primerom, a ti niso prišli nikamor. Res na tem smo, da najiemo otroka Z največjo pozornostjo preiščemo vse mesto. Mislimo, da ako dobimo izgubljenega otroka, najdemo tudi one. ki so ga ugrabili.« »Ali nikogar ne sumite?« »Nikogar. Skrivaj seveda zasledujejo pestunjo, Man I.anahan, pravtako tudi šoferia r ranča. Preteklo noč se mu je posrečilo, da ie za eno uro mojim ljudem izginil izpred oči. Nekako mmim, da je on tisti, ki je šel po cigarete.« »Ali bi lahko podali za to kak vzrok?« »Priznam, ljubi otrok, da tega ne morem storiti. I o je naravnost nerazumljivo, (iko slučajno v tobačnici ni bilo tudi česa drugega.« »Česa neki?« Šef se je smejal. »Tega res ne morem dognati. Ako pa vi naletite na tistega človeka, potem brezdvomno izvemo tudi to Kar se tiče Alfonse Valentina, komo zasledovali tudi njega. Izvedeli smo o njem, da je šofer brez službe in se zdi, da je med njim in pestunjo neko ljubavno razmerje.« h jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Krair.arii izdajatelj: inž. Jože Sodja iirednikj Viktor Čenčig LJUBLJANA „Napad v bok" Italijanski tisk protestira proti možnosti angleškega napada na Nemčijo s Sredozemskega morja Rim, 17. oktobra, t. »Tribuna« odgovarja ▼ članku, ki nosi naslovi »Napad v bok« na članek, ki ga Je v »Daily Heraldu« napisal angleški delavski poslanec Harold Nicholson o razvoju volne med Nemčijo in zapadnima velesilama. Nichol- son ja namreč zapisal, da odločitev v tef vojna na ........ Ir bo padla na zahodu, v Flandrlji ali na francosko-nemški meji, ampak na Sredoaemakem morju, kjer bo angleiko vojno brodovje iivedlo odločilni su- nek v bok nasprotnika. »Tribuna« odgovarja na to, da le Nicholson brez dvoma pozabil, da na Sredozemskem morja iivi velik narod, ki sa na nahaaj v vojni, čeprav razpolaga z mogočno ar- ki nikakor ne dovol)u|e, da bi gotova druga brodovja v njegovih mado in z mogočnim brodovjem, >1 gotova druga " vodah imela vojaike vaja. Morda pa misli g. Ni cholson, tako piie »Tribuna« dalje, da bo Anglija ie tiste narode na jugovzhodu Evrope, ki se vojoe ne udeležujejo, potisnila v borbo. Ni se mogoče ubraniti vtisa, da misli Nicholson tudi na Italijo, torej na neke vrste previdnostno vojno proti Italiji. Čeprav vemo, da Nicholson ne predstavlja Anglija, bi vandar le opozorili angleško vojno bro-dovje, na) se nikar ne spušča v kakšne pustolovščina v Sredozemlju, ker bi ga v »našem morju« (mara nostrum) drago stale. Balkan v bolgarskih očeh Solila. 17. oktobra. Tukajšnje »Slovo« ugotavlja v uvodniku pod naslovom: »Balkan in pogajanja v Moskvi«, da nihče ne ve, kako daleč so dospela pogajanja med Rusijo in Turčijo. Tudi se ne ve, ali si bo Turčija mogla z Romunijo zagotoviti svojo varnost na Črnem morju in s pomočjo Anglije varnost na Sredozemskem morju. V zvezi s poročili o pogajanjih, v katerih se Balkan vedno bolj pogosto omenja, pravi list dalje: »Dasi mi kot centralna država na Balkanu ne sodelujemo v Balkanskem sporazumu, nam vendar ni vseeno, o čem se govori in o čem bodo morda še govorili v Moskvi, Naša balkanska politika je jasno opredeljena. Potrjena je bila z nizom diplomatskih aktov, v katerih je bolgarsko stališče bilo dovolj jasno izraženo. Za nas obstoja pakt prijateljstva z Jugoslavijo, izjava Bolgarije na konie- renci v Montreuxu, prijateljski sporazum s Turčijo, sporazum in 10 let politike po vojni od ski solunski sporazum Stambulijskega do Kjoseivanova, v kateri ni niti Velike priprave London, 17. oktobra. AA. Reuter: Neki vojaški strokovnjak, ki se je danes vrnil iz Francije, objavlja sledeče: Angleške vojne sile v Franciji se hitro koncentrirajo ob francoski meji ter zavzemajo položaje, ki so jim določeni. Angleški vojaki so vsi pripravljeni takoj nastopiti proti sovražniku. Dnevno prihajajo nove edinice po prometnih potih, ki vežejo angleška oporišča in pristanišča z bojiščem. Kopanje rovov se vrši v jesenskem vremenu, ko listje pada z drevja. Veter in dež sta spremenila zemljo v blato, ki je bilo značilno že v mnuli vojni. Medtem ko se kopnena vojska vedno bolj koncentrira, angleško letalstvo pozorno motri gibanje sovražnika. Izvidna letala poročajo o tisočih in tisočih vojakih s čeladami, ki se zbirajo za Siegfridovo črto. Izve se, da obstojajo tri glavna središča nemške koncentracije. Vesti, ki jih prinašajo letalci, so bistvenega pomena za načrte gene*' rajnega itaba. London, 17. oktobra. AA. Reuter: Mornariško ministrstvo sporoča, da je bila po poročilih opazovalnih edinic danes živahna aktivnost sovražnega letalstva ob vzhodni obali. V Kentu, Liftcolnmiru in Clikanu so bili dani znaki za alarm. Protiletalsko topništvo in lovska letala so takoj stopila v akcijo. Lovska letala so takoj napadla ob yorkshir-ski obali neko sovražno letalo, ki se je tam pojavilo, Popoldne je bil izvršen drugi zračni napad na orknejsko otočje. Napad sta izvršili dve formaciji nemških letal. Ena formacija je štela 6, druga pa 4 letala. Letala niso napravila nobene škode. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Davi so sovražna letala napadla angleško ladjo »Stola«, ki prevaža pošto med Scapa Flowom in Thersom. Bombe so padale v bližino ladje. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno letalo. Za Severno morje Berlin, 17. oktobra. AA. DNB: Današnji nemški tisk obširno komentira uspeh nemških podmornic ter napad nemških letalcev na Firth-of-Forth. Listi posebno naglašajo, da je bilo torpediranje »Royal Oaka« in »Repulsa« izvršeno ravno v zalivu Scapa Flow, kjer je admiral Reuter potopil svojčas nemško brodovje, ki so ga Angleži zaplenili. »Borsen Zeitung« omenja, da se Je za časa svetovne vojne posrečilo 2 nemškima podmornicama podreti v zaliv Scapa Flow, da sta pa bili obe potopljeni. »Nachtausgabe« pravi: »Mi smo že gospodarji ozračja nad Severnim morjem. Prizadejali smo angleški mornarici nepričakovano velike izgube. Mi smo ločili Anglijo od držav, ki ležijo na Severnem In Vzhodnem morju ter s tem prekinili dovoz življenjskih potrebščin, rud In lesa iz teh držav v Anglijo.« Nemški tisk naglaša, da angleški merodajni krogi zelo težko priznajo izgube. Potopitev »Royal Oaka« so držali v tajnosti 36 ur, o usodi »Repulsa« pa še danes ne povejo nič točnega. »Hamburger Fremdenblatt« pravi med drugim, da je sedanja vojna postala vojna, v kateri se ne borijo drugi za Anglijo, temveč se mora Anglija proti svoji volji boriti zase. Anglija je upala, da bo dosegla ceneno zmago brez velikih izgub, toda sedaj je nastopil čas, ko mora priznati svoje napake. Nemški bombniki skušali potopiti angleško tovorno tad|o London, 17. okt. t. Davi so nemška vojna letala napadla z bombami angleško tovorno ladjo »Stola«, ki je last angleške poroplovne družbe »Royal Mali«. Bombe so padale okoli parnika, pa ga niso zadele. »Stola« je oborožena s protiletalskimi topovi. Takoj so začeli obstreljevati nemške bombnike in so enega kmalu uničili. Ostali so nato zbežali. Nemški bombniki nad angleškimi mesti London, 17. okt. AA. Reuter: Letalsko mini; strstvo sporoča, da je danes dopoldne in takoj popoldne bilo v primorskih pokrajinah večkrat s signali najavljeno, da prihajajo tuja letala. Ko bodo zbrani podatki, bo dano o tem novo sporočilo. Po neuradnih poročilih je bil dan znak alarma v Inshvvicliu, Grlmsbyju, Scantor-hu, Ne\v Častlu, Tinejti, Sunderlandu, Gildsti, amsgctu, Clitorpsu, Prnfildu in Gharlesfordu. enega napadalnega koraka. Ta politika je dobila priznanje tako od balkanskih kakor od drugih držav. Mi smo vedno dovolj jasno in odločno naglašali, da bo Balkan živel za svoje, popolnoma balkanske interese. Da bi pa to bilo mogoče, smo zagovarjali gojitev nove balkanske zavesti, ki bi bila očiščena sovražnosti in preteklosti in ki bi jo preveval duh pravičnosti in medsebojnega priznanja zgodovinskih pravic in življenjskih interesov. Njivo je treba očistiti trnjev in plevela, da se lahko po njej hodi in seje. Posebno sedaj ne gojimo nobenih iluzij glede vojne, ki se je udeležujejo gigantske sile tako na eni kakor na drugi strani in v kateri je naša prva, balkanska naloga, da sebe varujemo in ostanemo daleč od p o ž a -r a. Ako bodo tekla Saradzoglova pogajanja v Moskvi po teh mislih in občutkih, lahko pričakujemo, da bo imelo njegovo poslanstvo zgodovinski pomen ne samo za Turčijo, in Balkan, temveč tudi za končni mir v tem tako nemirnem kotu Evrope.« Saradzoglu se vrača, začne se-proučevanje predlogov Pariz, 17. oktobra. AA. Havas poroča iz Moskve, da bo turški zunanji minister Saradzoglu prispel v Ankaro okoli polnoči. Iz dobro obveščenih krogov se izve, da bo Saradzoglu obvestil turško vlado o dosedanjih pogajanjih ter storjenih predlogih in protipredlogih. Turška in sovjetska vlada bosta vse te predloge proučili. V Moskvi_ pričakujejo, da bo jutri prišel tja turški poljedelski minister z več narodnimi poslanci, ki si bodo ogledali poljedelsko razstavo v Moskvi. Sovjetske podmornice v Baltiku Rim, 17. oktobra. AA. Štefani poroča iz Tal lina! V estonsko luko Baltiški je priplulo deset sovjetskih podmornic. Zastopniki severnih driav se zbiralo Helsinki, 17. okt. AA. DNB: V najožjih vladnih krogih so proučevali danes vsa vprašanja, ki so v zvezi s pogajanji s Sovjetsko Rusijo. Predsednik finske republike Talio in zunanji minister Erko odpotujeta jutri zjutraj s posebnim letalom v Stockholm, odkoder se vrneta istim letalom v četrtek popoldne. Opolnomo-čeni minister Pasakivi orlr K Ipotuje verjetno šele v petek ponovno v Moskvo, da nadaljuje pof janja s Sovjetsko Rusijo. Kodanj, 17. okt. AA. DNB: Kralj Kristijan je odpotoval nocoj čez Helsinborg v Stockholm na konferenco državnih poglavarjev nordijskih držav. Zun. minister Munch odpotuje v Stock holm čez Malmo. Belgija In Nizozemska v Zvezi Briissel, 17. okt. t. Časopis »Soir« javlja, da bosta Belgija in Nizozemska v najkrajšem času sklenili zvezo zaradi večje varnosti in da želita ostati strogo nevtralni ter da ne potrebujeta in ne želite nikakšnih paktov z nobeno drugo večjo državo. Nemško-francoska meja spet ločena Berlin, 17. okt. t. Od začetka vojne do danes so se francoski vojaški oddelki vzdržali na zanadni fronti na našem ozemlju. Danes pa so bili< prisiljeni umakniti se nazaj čez mejo na svoje ozemlje. Dobili smo naše ozemlje nazaj brez posebnega boja. Pariz, 17. okt. t. Francoski generalni štab je odredil, da se vse doslej zasedeno nemško ozemlje izprazni, kar je bilo danes tudi storjeno. Promet, minister med železničarji Belgrad, 17. okt. AA. Prometni minister inž. Nikola Beslič je v spremstvu general, ravnatelja Nikole Djuriča pregledal vrsto železniških ustanov in naprav v želji, da se seznani z delom, razmerami in potrebami železniških organizacij. Železničarji so ministra povsod prisrčno sprejeli. Beslič je obiskal najprej železniška stanovanja v Sarajevski ulici, nato statistični oddelek general, direkcije, kjer se je zadržal dalje časa, potem pa je obiskal združenje nacionalnih železničarjev in brodarjev, nato je odšel v obrtno zadrugo železniškega osebja ter uredništvo glasila železničarjev in brodarjev. Na koncu svojih obiskov je Beslič izjavil funkcionarjem železniških ustanov, da je zadovol jen s stanjem, ki ga je vidol v vseh organizacijah in da se bo on še nadalje zanimal za razmere in potrebe železničarjev in brodarjev, in da bo njihovim željam v mejah možnosti vedno ugodil. „Posebna katoliška shavtsha organizacija44 Pod tem naslovom jo prineslo nedeljsko »Jutro« Članek, v katerem na svoj način tolmači ustanovitev organizacijo Zvezo slovenskih skavtov. Vsakomur bo pač znano, da Ima glasnik v »Jutruc tehten razlog, da lilozofira po svoje proti novi organizaciji. Po navadi je to razlog, ker se boji za svoj obstoj. Jo pač razumljivo, da so ljudje, ki so do sedaj hodili pod zastavo, ki Je bila »strogo nestrankarska in tudi stroogo nepolitična«, naenkrat spoznali, da je končno javnost informirana, da ima ta zastava na drugi strani pisano pobarvane razne simbole, ki se med seboj skušajo, kdo bi prevladoval. Da pa člani take »nestrankarske« organizacije nosijo na prsih »tablice«, je pa to samo znak, ki potrjuje njihovo »idealno zavednost«. Glasnik, ki je bral v »Slovencu« članek o ustanovnem občnem zboru Zveze slovenskih skavtov, pa se še ni dobro naučil poznati slovenskih črk, ker pač obvlada še svoj »uradni jezik«, ki ga je govoril pred več leti, ter je zato razumljivo, da je besede nekoliko zainonjal in ne loči, kaj je voditelj In kaj je duhovni vodja. Mi Slovenci imamo toliko zmožnih mož, da se bo že našel vsaj on inštruktor, ki bo z veliko. težavo poučeval tudi »zabile ljudi« v slovenskem jeziku. Kar se pa tiče ustanovitve Zveze slovenskih skavtov, se pa strinjamo z »Jutrom«, ki pravi, da za katoliško mladino ni prostora v splošni skavt-ski organizaciji in je zato treba osnovati novo organizacijo, ki se bo razširila po vsej Sloveniji. Staro obzidje nunskega samostana podirajo. Slika je bila posneta v trenutku, ko je dolgi in visoki zid padal na tla 1 VIL rimsko romanje, ki ga je priredila Prosvetna zveza ob priliki binkoštnih praznikov spomladi, je ostalo v lepem spominu vsem udeležencem. Zveza priredi v petek 20. t. m. ob 8 zve- 0 tem romanju predavanje s skloptičnlmi sli-kajiii. Posrečilo pa se je dobiti tudi najnovejši filin o Florenci in o kronanju sedanjega svetega očeta Plza XII. Na to predavanje vljudno vabimo cenj. občinstvo' Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7, in v trgovini Sfiligoj za frančiškansko cerkvijo. Sedeži 8 in 2 din, dijaški in članski sedeži l din. 1 Parketarska dela y kirurgičnem paviljonu oddana. Zadnje večje delo, ki v velikem prizidku kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani še ni opravljeno, so parketarska dela. Par-ketirati bo namreč treba še vse bolniške 6obe in druge prostore, razen hodnikov, ki imajo terazzo-tlak. Dne 14. oktobra je bila na tehničnem oddelku banske uprave druga licitacija za parketarska dela, ki so bila z dobavo in polaganjem preračunana na 102.000 din. Licitacija ije uspela in je izli-citiralo polaganje parketov podjetje Alojzij Kane iz Mengša, ki je ponudilo 3 odstotke popusta in prevzelo delo za 99.000 din. Uredba o ureditvi imovinskega razmerja z banovino Hrvatsko Belgrad, 17. okt. m. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra izdal uredbo, s katero se urejajo imovinske razmere in prenos premične in nepremične imovine med tistimi okraji, ki so prej spadali pod druge banovine, pa so sedaj priključeni banovini Hrvatski, in banovino Hrvatsko. Uredba je danes izšla v ^Službenih novinah« in je s tem dobila obvezno meč. (Sledi besedilo uredbe, ki pa smo ^a zaradi pomanjkanja prostora morali odložiti na jutri — op. ured.) Volitve v senat Belgrad, 17. okt. m. V predsedništvu vlade je bila konferenca predsedništva JRZ. Razpravljali so o vseh vprašan jih, ki so v zvezi z bližnjimi senatnimi volitvami. Belgrajske novice Belgrad, 17. okt. m. V Belgrad se je vrnil gradbeni minister dr. Krek. ki je imel v nedeljo zborovanje JRZ v Leskovcu pri Krškem. Belgrad, 17. okt. AA. Nogometna tekma med nemško in jugoslovansko reprezentanco, ki bi morala biti jutri, 18. t. m. ob 14.30, iz tehničnih razlogov odpade. Drobne novice Martinlfjue, 17. okt. t. Francoske oblasti so zaplenile eno trgovsko ladjo republike San Do-iningo. posadko pa so zaprli. Riga, 17. oktobra. AA. DNB: Predsednik le-tonske vlade je sprejel danes predsednika nemške narodne zajednice Alfreda Intelmana, s katerim je razpravljal o vprašanju izselitve Nemcev. 1 Rokodelsko društvo ima v sredo, 18. oktobra ob 8 zvečer v društvenih prostorih sestanek z važnim predavanjem Vsi člani nafl se sestanka zanesljivo in točno udeleže. 1 Za staro cukrarno je darovala ga. Ema Tanko, trgovka s sadjem v Kapiteljski ulici, 28 kg sadja; kisarna Jos. Vodnik ded. na Celovški cesti 42, 21.5 1. kisa, a tvrdka Radio, d. z o. z., na Miklošičevi cesti 7 je najbednejšim [»klonila radijski aparat Radiono in zvočnik. Mesluo poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Kap Je zadela na cesti 75 letno ženico. Včeraj zjutraj je okrog 8 našel sluga Zadružne gospodarske banke v veži banke ženo, ki je ležala na tleh in težko dihala. Videti je bilo, da jo je zadela kap. Blagajnik banke, ki ga je sluga poklical na pomoč, )e poklical reševalno postajo. Reševalci so prišli in odpeljal! ženico v bolnišnico. Vendar |e žena že v avtomobilu izdihnila in zato so jo zapeljali nazaj v Mestni dom in odtod v mrtvašnico splošne bolnišnice. Policijska komisija je bila tako-za tem obveščena in je ugotovila, da jc ženo zadela srčna kap. Pri sebi ni imela ničesar, iz česar bi mogli ugotoviti njeno identiteto. Ljubljanski policiji pa se je vendarle kmalu posrečilo ugotoviti potem, ko je stopila v zvezo z orožniki iz Šmarja, da je rajnlca Lužar Frančiška, doma i* Pance v občini Dobrunje. 2ena je prišla po opravkih v Ljubljano, pa jo je na ulici zadela srčna kap. Obveščeni so bili tudi njeni sorodniki, ki so ukrenili V6e potrebno, da bo prepelijana na dom 1 »Kapetan Diek«, film za ljubitelje romantike divjega zapada. Kino »Sloga« nam predstavi danes novo filmsko zvezdo — mladega pojočega kowboja »Boba Bakerfa« in njegovega iskrega arabca »Apaša«. Bob Baker je najmlajši v vrsti popularnih junakov divjega zapada, vrstnik slavnih kowbojev Tima Toma, Tim Mc Coja, Buck Jonesa Itd. Bob Baker je drzen, sijajen dečko postaven fant, ki s pištolo v roki, s kitaro čez ramo, na ustnih junaško popevko, v prsih pogumno srce, drvi na svojem iskrem konjičku »Apašu« čez nepregledno ravan, čez drn in strn, ne meneč se za nobeno nevarnost z enim in istim ciljem — boreč ee za pravico in srce svoje izvoljenke. Bob Baker je idol mladine in njegov prvi film »Kapetan Džek« bo obiskovalcem kina »Sloge« prinese) mnogo prijetnega razvedrila, ugodneega razpoloženja, smeha in dobre volje. Napeta vsebina filma bo zadovoljila vsakega gledalca. I Razne tatvine v Ljubljani. Zadnje čase kar nočejo ponehati tatvine perila. Tako je iz podstrešja v Koroški ulici bilo ukradenega Adolfu Hilmajerju več moškega in ženskega perila. — Josipu Lončarju, gostilničarju v Kolodvorski ulici 33 sta bili ukradeni dve beli rjuhi. — Z vrta gostilne Gačnik v Rožni dolini so bile ukradene štiri preproge, vredne 1000 din. — Brčan Mariji je nekdo odnesel pleten cekar, rdečo ruto in 100 din v gotovini iz trgovine, v kateri je kupovala blago. — 80 kg betonskega železa, vrednega 380 din, je bilo ukradenih s stavbišča nove hiše na Celovški cesti Ivanu Indiču. 1 Sežiganje smeti predpisuje točka 5 uredbe o čistoči in higieni v Ljubljani, vendar so pa zelo redki, ki ta predpis upoštevajo, in zato opozarjamo zlasti vse gospodinje, da ne bo morebitnih pritožb, če dobe kako prijazno povabilo z magistrata zaradi neizpolnjevanja te uredbe. Smeti, ki so namenjene za odvoz, je namreč treba najprej v štedilnikih sežgati in šele potem ohlajene dati v zabojčke za smeti. Sežiganje je utemeljeno z zdravstvenimi oziri, ker se pri sežiganju uničijo tudi večkrat prav nevarniv bacili, ki povzročajo razne nevarne bolezni. Množina smeti se pri sežiganju tudi prav zelo zmanjša in je prenašanje smeti s tem zelo olajšano, prav tako pa jc tudi odvoz smeti veliko hitrejši. Sežgati je treba tudi odpadke zelenjave, krompirjeve olupke in podobne smeti. 1 Iztepanjo cunj skozi okna na cesto je_ jk>-6talo že kar splošna razvada v našem 6nažuem meslu, vendar pa ni posebno prijetna za ljudi, ki stanujejo ali hodijo pod temi okni. Zadnja leta se je ta razvada že tako razpasla, da že nikakor nismo več vami pred prahom iz oken in balkonov, čeprav bi se morale tudi naše do skrajnosti snažne gospodinje zavedati, da same ne" marajo takih daril od zgoraj. Vse naše gospo dinja namreč prav dobro vedo, da s prahom razširjamo tudi bolezni, ki se jih tudi same branijo na vse mogoče načine. Prav lepa ljubljanska navada, ki jo nekdaj v Ljubljani nismo poznali, pa so razstave posteljnega perila po oknih, ki silno zanimajo sosede in vse. ki hodijo mimo. Saj nič ne rečemo, če se naše vrle gospodinje hočejo malo pobahati z razkošjem svojih postelj, toda ta stvar menda ni tako spiošno zanimiva, da bi zaradi nje postala Ljubljana posebno privlačna. Iztepanje cunj skozi okna in razstavljanje perila po oknih je namreč prepovedano po točki 5 uredbe o či 6loči in higieni v Ljubljani, saj te razvade ne večajo dobrega glasu o snažni in velemestni Ljubljani. Čeprav je do sedaj policija gledala nekoliko skozi prste na take grcšnice, jih pa 6edaj prav prijazno opozarjamo, naj nehajo z iztepanjem cunj skozi okna in z razstavami tudi najdragocenejšega ali pa celo manjšega občudovanja vrednega perila na oknih, da jih ne obišče stražnik s ceste 1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K Soss. Mestni trg 18. i Tatvine koles v LJubljani. Zadnje dni je bilo zopet ukradenih pet koles. Na cesti 29. oktobra |e nekdo odpeljal 800 din vredno moško kolo znamke »Puch«, last založbe Modra ptica. — Z dvorišča šole na Ledini pa je Murovec Tereziji bilo ukradeno žensko kolo znamke »DurkopI«, vredno 700 din. — Drugo žensko kolo znamke »Triurni« in vredno 1600 din ie bilo odpeljano Alojziji Gornik iz Dalmatinove ulice št. 3. — Izpred kavarne Majcen na Dunajski cesti je nekdo ukradel kolo znamke »Steyer«, vredno 1000 din Anželu Jakinu. Na cesti 29. oktobra izpred hiše št. 14 pa je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Rio Original« Petru Kožuhu. Ali ste že narolSili letošnje Mohorjeve knjige? Trbovlje Začetek šole. Na vodenski šoli se začne redni pouk v četrtek 19. t. m. Oddelki a dopoldne, oddelki b popoldne. Kdo le morilec lepe plesalke Ivetle Delangei D0L0RES DEL RIO in DOUGLAS FAIKBANKS jr. s jajna in tdlična v igri I KINO UNION tel. 22-21 Obtožena Predstave ob 16., 19. in 21. uri V najrazko-nejšem pariškem zabavišču so našli plesalko Ivette mrtvo v njeni garderobi I Kdo je morilec? Ali je kriva ženska ljubosumnost ali je morda ogaben umor izvršil Man podzemlja, da bi se polaRtil plesalkinega dragocenega nakita? Odgovor boste našli v napetem z razkošjem Izdelanem filmu iz parišk h varietejevl Divne melodije, pelje in bajno razkošje — atrakcije. 1 Zajetnejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKETE , stole, vrtriollnt R E H E C - C O ?amnaK°eneSi DUPLICA PRI KAMNIKU Ljubljana, Kersnikova 7 (poieg siamiiD KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska opera: Massenet: »Glumač Device Marije« M&s&ei^ov »Glumač Matere božjo« je biser svetovne operne literature, čeprav nima na sebi zunanjega bleska tistih oper, ki s svojo melo-dioznostjo, glasbeno barvitostjo in dramatičnimi zapleti navadno najbolj premamijo operno občinstvo. Ni čuda, da je bilo komponistu samemu to delo od vseh drugih njegovih del najbolj pri srcu: prelepa je stara srednjeveška zgodba o preprostem in veselem godcu, ki ga glad in otroška ljubezen do Matere božje privedeta med resne dostojanstvene menihe, pa ga boli njih zasmeh in ga spravi spoznanje lastne nevrednosti do obupa, dokler mu prekrasna legenda samostanskega brata-kuharja ne odkrije nove resnice; kot naj-ponižnejši in najnevrednejši hoče tudi on počastiti Marijo s tem, kar zna in more? pred njenim oltarjem zapleše in zapoje, v pohujšanje sobratov, ki šele ob čudežu, ko se k umirajočemu skloni z oltarja Mati božja sama, spoznajo njegovo čisto misel in srce. Morda se je ob tej zgodbi, v kateri se globok človeški element prepleta z že nad-zemskim, zazdela komponistu ljubavna lirika drugih oper marsikje neiskreno sentimentalna in površna; saj kaže tudi njegov »Don Kihot«, ki je nastal za »Glumačem Matere božje«, da so Masse-neta pričeli zanimati globlji človeški problemi. A ker je Massenet v bistvu lirik in ne dramatik, ni imel za »Don Kihota« tiste moči, kot jo- je pokazal Musorgski v »Borisu Godunovem«; pač pa je v »Glumaču Matere božje« ustvaril tako prisrčno in lepo, skoraj bi rekel komorno umetnino, nekako nežno imitacijo srednjeveškega triptika, za katerega je konvencionalni okvir opere prav toliko preširok, kot je ta okvir na primer preozek za monumentalne freske Musorgskijeve »Hovanščine«. Res je skoraj paradoksno imenovati »Glumača Matere božjec v isti sapi s »Hovan-ščino«; a če nimata ti dve umetnini ničesar drugega skupnega, se mi zdi, da sta si podobni vsaj v tem, da ne spadata v tisto vrsto oper, ki jo je imel pred očmi duhoviti Oskar Bie, ko je zapisal svoje znane besede: »Opera je nemogoča umetnina.« Da bi dobil za besedilo čim adekvantnejši glasbeni izraz, je Massenet tudi v glasbi posegel v preteklost: stara francoska ljudska pesem in ples, cerkvena pesem s svojim večglasjem so viri, iz katerih je zajemal elemente za svojo opero. Pa čeprav je ta glasba bila preveč tuja njegovemu lastnemu glasbenemu izrazu in hotenju vse tedanje dobe, da bi mogla iz obdelave starih prvin zrasti stilistično dosledna in močna glasbena stavba, je vendar vsa opera tako prepojena z neko lirično mehkobo in nežnostjo, značilno za Masse-netovo umetnost, da niti hromatika, ki je sem in tja uporabljena v dramatičnih trenutkih, ne posega moteče v glasbeni tok stare diatonike. »Dom in svet« št. 8 Izšla je osma številka revije »Dom in svete. Na čelu številke je pesem Vide Tnuferjeve »Krila«, ki po svoji nežni ženski erotičnosti in močnem pesniškem izrazu spada gotovo med njene najboljše pesmi. Slikarica Bara Remec je'v naslovni vinjeti skušala zajeti to rahlo občutje v risbo, pa vendar tako, da je izrazila tudi pomen »Doma in sveta« — temo, s katero tekmujejo različni slikarji v vinjetah letošnjega »Doma in sveta«. Dušan Ludvik je zajel današnji čas v pesem »Jesen 1939«, ki bo spadala med naše najzrelejše pesniške dokumente tega čudnega časa, ko nam »pojo zadnje ptice v begu iz Evrope«. Franceta Borka »Domača pesem« prinaša nov odtenek socialne pesmi iz obronka našega slovenskega ozemlja na prelivu v Zagorje. Bevkova povest »Domačija« se v svoji napetosti še stopnjuje ter prehaja v največjo zapletenost ob aretaciji Zemljaka, ki pa ni zažigalec. Vida Tauferjeva je prispevala tudi tri lepe »Splitske pastele« v ter-cinah, ki resnično v pastelnem rahlem prelivanju barvnih in razpoloženjskih nians na valovih, palmah in splitskem peristilu ob spomeniku škofa Grgurja podajajo čustveno impresijo te morske, zgodovinske in letoviške pokrajine. Z njimi je obogatila redko slovensko marinsko poezijo. Tine Debeljak je začel pisati studijo o dveh poljskih kulturnih jubilejih, o Matejku in Slov-ackem. V tej številki je končal portret pesnika Julija Slo-ivackega, katerega svetovno znano pesem »Oče okuženih« je priobčil v prevodu že v prejšnji številki. V prihodnji številki bo nadaljeval z oznako slikarja Matejka, katerega slike: avtoportret, po-klon pruskega kneza in ruskega carja Šujskega poljskim kraljem so dodane številki kot umetniške priloge. Prav tako je Debeljak prepesnil tudi znano pesem Adama Mickietcicza »Ordonova utrdba« (reduta), ki opeva junaštvo poljskih braniteljev Varšave 1. 1831. Joie Krivec nadaljuje novelo iz Haloz »Dom med goricami«, v kateri podaja prerez družinskega življenja haloškega doma. Novela se nadaljuje. Severina Šalija pesem »Nočna pesem« se uvršča po svoji ljubezenski razpoloženj-skosti ter pesniški lepoti med njegove najlepše pesmi- Dr. Ivan Grajenauer končuje svojo studijo o Zamorcih in zamorskih deklicah v slovenskih narodnih legendah ter v tem zadnjem delu ugotavlja starost in kulturno zgodovinski postanek legend in variant: »Jezus vrtnar in ajdovska deklica«. S svojimi študijami je Grafenauer s kulturno zgodovinske strani osvetlil slovenske legende in narodne pesmi ter s tem pokazal nov način obravnavanja naše folkloristike, ki je do zdaj bil pri nas še nenačet. V oddelku »Književnost« ocenjuje A. Žavbi povest Cvete Stojanove »Zbegano gnezdo«, Fr. J. Rakovec Sodnikove monografijo o Descartesu, VI. Gajšek pa je načel nekaj misli o stanovanjski opremi ob knjigi profesorja Grebenca »Moderno pohištvo po slovenskih narodnih motivih«. S. Mikuž ocenjuje Stiplov-škovo razstavo slik. V >Zapiskih« priobčuje Joža Gregorič dvoje pisem Slovencev (Holza Vr. in A. Bezenška) pisatelju A. Šenoi. Opomba o bano-vinskih nagradah zaključuje to številko »Doma in ■veta«. Na platnicah je razpis nagrad, ki jih razpisuje konzorcij »Doma ia »veta« za različne lite- Boljšega interpreta ni mogla najti ta opera v našem gledališču kot je bil g. Neffat. Pod njegovo taktirko se je prelivala priprosta in iskrena Mas-senetova glasba v vsem svojem čaru. Kolikor se v tej operi dirigent ne more opirati na barvite efekte, kot jih na primer poznamo v drugih Mas-senetovih operah, v toliko je njegova naloga težja, ker zahteva globljega vživetja v muziko. In gospod Neffat je tudi to težjo nalogo odlično rešil. V preciznosti in posebno v pianissimih orkestra, kakor tudi v izvrstno naštudiranih zborih (g. Simoniti) so bili zaznavne nianse, ki jih doslej nismo bili vajeni v našem gledališču. Trije pevci v glavnih vlogah, na katerih sloni vse dejanje, so svojo nalogo prav lepo rešili. Basist Lupša je podal priorja v izredno lepem, igralsko zaokroženem liku, poseben užitek pa je nudil poslušalcem s svojim lepim, v zvenečih nižinah in višinah izenačenim glasom in muzikal-nim oblikovanjem. Banovec se je lepo vživel v vlogo glumača Jeana. A za dovršeno podobo te vloge, za izražanje vse prešernosti glumača v 1. dejanju, otroške plahosti, s katero se v zadnjem dejanju venomer obrača k Materi božji, in njegovega doživetja ob legendi sobrata Bonifacija bi bilo treba še več finese v igri; lahko bi rekel, da zahteva ta vloga res mojstra igralca. Betetto je kot brat Bonifacij zaigral eno svojih mojstrskih vlog. Čeprav se zdi, da se visoka baritonska partija sem in tja ne prilega popolnoma njegovemu glasu, je ne samo odlično izrazil šegavost brata Bonifacija v prvem dejanju, ampak je zapel in zaigral znamenito legendo o kadulji tako mojstrsko, da je bila čutiti iz grobne tišine med poslušalstvom neka skrivnostna vibracija. V tistih minutah je zavel preko našega odra dih včlike in visoke umetnosti. Manjše vloge menihov, pesnika, slikarja, glasbenika in kiparja so podali gg. Sancin, Janko, Zupan in Dolničar, od katerih je zlasti slednji ugajal po lepem pevskem oblikovanju. Režiser g. Debevec v tej operi ni imel kakih posebnih problemov, v kolikor ni izoblikovanje posameznih vlog v lepo harmonijo najtežji problem in v kolikor je bila razgibanost prvega dejanja, samostanska intimnost drugega dejanja, v katero poseže v tretjem še skrivnost nadjgmskega čudeža, tako lepo in naravno podana, da se zdi, kot da ni bilo problemov. Inscenacija ini. Franza je v slehernem dejanju dajala lep okvir vsemu dogajanju. V celoti je »Glumač Matere božje« dokaz, da se nivo reprodukcije v našem gledališču občutno dviga in da se bo dalo po tej poti doseči res visoke, trajne vrednote. Zato pa bi tudi ta opera zaslužila večje pozornosti občinstva, kot je je bila deležna ob sobotni premieri. dr. W. Izdelovanje letalskih posnetkov nemških letal o sovražnikovem gibanju rarne in umetnostne eseje ter leposlovje v znesku 10.000 din. S tem je pokazala založnica, da ceni literarno in esejistično delo ter ga tudi podpira v času, ki ne obeta biti prijazen umetnikom in ne revijam. * Novi samospevi Gojmira Kreka. Od zbirke Krekovih samospevov pravkar izšli nadaljnji se-šitki 4 do 6, ki obsegajo poleg pesmi za visok glas tudi samospeve za srednji in nizek glas. Pesmi doslej niso bile objavljene. Sešitki imajo sledečo vsebino: Sešitek 4.: op. 4: št. 1. Pod tvojim oknom drevje je šumelo, št. 2. Kaj mi to, če me z gorkimi gledaš očini, št. 3. Mrtvi, št. 4. Pla-menčki. Sešitek 5.: op. 34: št. 1. Pod cipreso, št.2. Ljubim, je rekel Jehova, št. 3. Mojo srčno kri škropite, št. 4. Pesem kolona, št. 5. Pesmi kritiku, št. 6. Kako te ljubim. Sešitek 6.: op. 36: Pesmi o deci in za deco I. št. 1. Po gostiji, št. 2. Molitev naše male Danice, št. 3. Neznalice, lenivice, št. 4. Zbogom lastovice. Skladbe so v zalogi ljubljanskih knjigarn, ki prodajajo muzikalije. O prvih treh sešitkih, ki se dobivajo prav tam, se je strokovna kritika izrazila zelo laskavo. Pričakovati je, da bodo ti samospevi ne samo dobrodošel prispevek k literaturi domače glasbe, temveč da bodo segali po njih tudi koncertni pevci, zavedajoč se, da si želi občinstvo poleg zdavnaj priznanih in prepogosto obnavljanih pesmi tudi proizvodov domače glasbe, ki jih še ni slišalo ali pa zelo redko. Strokovno oceno še prinesemo. Slovenski učitelj, št. 9 — prinaša naslednjo vsebino: Pravi trenutek v vzgoji (po Mihaelu Pfliegerjn priredil Pavel Slapar). — Univ. prof. dr. K. Ozvald: O nalogah vaške in mestne ljudske šole, predavanje, ki ga je imel na prosvetnem taboru v Mariboru junija meseca 1939. — Vinko Brumen: Jenski načrt. — Anton Bratko-vič: S križem, s Kristusovo resnico in molitvijo v šole. — Prof. Ema Deisinger: Psiha slovenskega naroda. — V. Brumen: Obisk na Angleškem. — A. Kopriva: Donesek k slovenski pedagoški kroniki za leto 1938. — Fran Gumilar: Kulturna slika prekmurske vasi. (V spomin na 20 letnico vstopa Prekmurja v slovensko zajed-nico). — Pregled šolstva po svetu zaključuje to številko glasila slovenskih katoliških učiteljev. Ivan Rozman: Ribiški valček. Ivan Rozman je uglasbil že več kompozicij, tako lovsko koračnico »Srečni lovec«, slavnostni napev »Jugoslavija« ter »Kostanjeviški valček«. Zdaj je tem pridružil »Ribiški valček« za mešani zbor in klavir na besede, ki jih je zložil sam. Dobiva se pri ljubljanskih knjigarnah. Rade Drainac je začel izdajati revijo »Nova brazda«, ki prinaša pesmi, članke itd., vse pa izpod peresa samega Drainca. Novela Nikole Trajkoviča »Tri vidjenja Svete Petke«, ki jo je nagradila s prvo nagrado belgrajska občina, je sedaj izšla v posebni knjigi pri Kohnu. Vsebinsko je vzeta iz življenja starega Belgrada. Dr Vojislav Vučkovič v knjigi »Muzičkl portreti« seznanja čitatelje s Havdnom, Wag-nerjem. Musorgskim, Ravelom itd. Dr. Vučkovič spada med pobornike nove, moderne glasbe v Srbih. Rdeča delavsha milica Da bi preprečili beg komunističnih nasprotnikov, so v zasedenih Vzhodnopoljskih pokrajinah ustanovili tako imenovane rdeče delavske milice. Člani teh milic so do zob oboroženi. Po vseh cestah in potih 6e pojavljajo. Preiskujejo tudi hiše, stanovanja, razlaščajo posestnike in izvršujejo policijsko delovanje. V Vilnu je koj po vpadu Rusov nastala rdeča milica. V Slonimu 6e je na prvi poziv prijavilo 250 delavcev k rdeči milici. Srp in hladivo nad vzhodno Poljsko Sovjetsko časopisje in ruski radio brez vsakega prikrivanja javno poročajo, da so zdaj v zasedenih, bivših poljskih krajih, I6te razmere, kakršne 6o bile v Rusiji v krvavih dnevih »oktober-ske revolucije«. Takoj ,po izbruhu boljševiške revolucije v Rusiji, v jeseni 1917, 60 6e po vseh meetih in vaseh pojavili iz delavcev in kmetov se6toječi »sveti« ali »60vjeti«, ki so izlili vee svoj žolč in srd na svojega bližnjega. Isto se zdaj ponavlja v vzhodni Poljski. Povsod je prišla vsa oblast v roke »komitejev delavcev in kmetov«. Ti zdaj odločajo o življenju in 6mrti 6vojih rojakov in 6e ne ozirajo na nobene zapovedi in postave. Njim je dana oblast, da v prvi periodi revolucije izvedejo »čiščenje«. Iz sovjetskih listov posnemamo tale poročila o »delovanju komitejev«: V vasi Borčev (Bela Rusija) ima izvršilno oblast 6vet, ki 6estoji iz samih revolucionarjev, katere so Poljaki nekoč preganjali. Načelniki so tu: poljski delavec, tesar in tovarniški delavec. V Baranovičih je revolucionarni svet prevzel nadzorstvo nad razlaščenimi tovarnami in posestvi v 6voje roke. Razni sveti (komiteji) sestojijo izključno iz »najbolj zmožnih revolucionarnih elementov«. K njim 6padajo iz ječ oevobojeni revolucionarji in pa navadni zločinci. Tako so člani sveta v Vilnu ljudje, ki so bili skoraj vsi kaznjenci v ječah, ŠPORT še vedno se govori o 5:1 Ugibanj, zakaj je bilo naše moštvo tako visoko poraženo od nemške reprezentance v nedeljo v Zagrebu je še vedno zelo veliko. Toda na stvari vse nič ne spremeni: naša reprenzentanca je podlegla z nepričakovano visokim rezultatom, česar dolgo ne bomo mogli preboleti, radi ali neradi. Po toči zvoniti prav nič ne pomaga; samo eno nam more pomagati1 treba bo ubrati v našem nogometnem športu drugo pot, če se bomo hoteli izogniti takim porazom kakršnega smo v Zagrebu doživeli. V moštvo, ki naj zastopa državne barve, morajo najboljši igralci v državi ne glede na pokrajino ali mesto; dalje pa je treba vse te igralce potrebno pripraviti, da se primerno uigrajo itd. Z udeležbo gledalcev so pa Zagrebčani prav zadovoljni. Saj se je nabralo 20.000 gledalcev. 14.000 ljudi pa je plačalo vstopnice in je blagajnik kasiral nad četrt milijona dinarjev. Zagrebški neuspeh hoče popraviti nova drž. reprezentanca, ki bo odigrala danes v Belgradu revanžno tekmo proti Nemčiji. Novo reprezentanco tvorijo samo belgrajski igralci. Upajmo, da se bo nova reprezentanca bolje odrezala kakor ona v nedeljo v Zagrebu I Po nedeljskem porazu naše nogometne reprezentance Nedeljsko srečanje med našo in nemško nogometno reprezentanco nam je prineslo nepričakovano visok poraz in zato tem bolj skelečo bol. Vsi nešteti gledalci in še mnogoštevilnejši pristaši, ki niso mogli prisostvovati igri, so bili nemalo razočarani nad porazom, ki so ga doživeli naši nogometaši to nedeljo v Zagrebu. Nikdo, pa tudi največji pesimist, ni pričakoval takega izida in tako visoke zmage nemških zastopnikov. To predvsem zato, ker so se naši fantje lansko leto tako dobro odrezali sredi Berlina, ko so izgubili samo z 2:1, in še to nezasluženo, kakor se ie tedaj priznavalo. Skratka vse več smo pričakovali, da ne rečem, da je skoraj vsakdo računal na sigurno zmago. Kje in zakaj je do tega prišlo, o tem se bodo vodile še mnoge debate in mnogo tiskarskega črnila se bo še porabilo za to. Zastopniki Nemčije so bili zvečer na banketu, na katerem so bili prisotni med drugimi tudi nemški konzul dr. Dopffel in vsi vidni predstavniki jugoslovanskega nogometa. Izmenjani sta bili zdra-vici na čast našemu kralju Petru II. in kanclerju Hitlerju. Nato so bili odlikovani s častnim znakom nemškega vsešportne zveze mnogi jugoslovanski športni delavci, med drugimi tudi predsednik ljubljanske nogometne podzveze dr. Janko Kosti. Na tem banketu je bila tudi sklenjena neoficielna tekma, ki se bo odigrala danes v Belgradu in to med istim moštvom in precej spremenjeno postavo naših. Tekma se bo pričela na igrišču BSK ob 2.30. To naše moštvo bo skušalo vsaj nekoliko popraviti nedeljski občutni poraz. V nedeljo pa igra nemška reprezentanca z bolgarsko v Sofiji. Se nekaj številk o nedeljski tekmi. Za tekmo je bilo prodanih približno 14.000 vstopnic. Vendar pa je bilo prisotnih najmanj 20.000 gledalcev, kar naj pove, da je bilo precejšnje število zastonjkar-jev. Nemci so nas stali 50.000 din, tako da ostane doma poleg nekaterih odtegljajev vsota 200.000 din. Ta vsota pa je kljub temu za polovico manjša kakor je vrgla tekma z Italijo v Belgradu. Eno pa je, da more tudi Zagreb dati veliko število gledalcev, čeprav niso tega pričakovali. Da vsaj malo potolažijo vnete pristaše našega nogometa, pravijo, da je bil vzrok poraza izvrst- na igra gostov, pri naših pa pomanjkanje kondi-cije in nesrečna taktika v igri. Mnogo zamerjajo tudi našemu vartarju, ki je igral vlogo povprečnega vratarja. Pa tudi igralci so odpovedali in tako v nemali meri pripomogli do velike nemške zmage. Norveški smučarji že pridno trenirajo Norveški smučarji so pričeli letos zelo kmalu trenirati za predstoječo zimsko sezono, kajti pred seboj imajo velik cilj, Fisine svetovne smučarske tekme v Oslo. V severnih pokrajinah norveške države, kjer imajo že sedaj mnogo snega, so ab-solvirali najboljši tekmovalci pod vodstvom Larsa Bergendahla in Trygve Brodahla oster trening, pri katerem so igrali smučarski teki na raznih terenih glavno vlogo. Problemi ob zaključku lahkoatletske sezone Lahkoatletska sezona, ki jo ravnokar zaključujemo, je bila ena najbogatejših kar se tiče državnih in svetovnih rekordov, tako, da smo mislili, ko smo slišali o novih časih in daljavah, ki so jih dosegali atleti, da smo že dosegli meje človeških možnosti. Toda kljub temu imamo med najnovejšimi rekordi, ki so bili doseženi letošnje leto, še precej takih, ki se bodo dali zboljšati. Dvakrat je bil v letošnjem letu zboljšan rekord v štafeti na 4 krat 1500 m, katerega so branili Angleži. Prvikrat ga je zboljšalo madžarsko moštvo, potem pa finska štafeta, ki je pretekla omenjeno progo v sedaj veljavnem rekordnem času 15:54,8 minut Ce preračunamo ta rezultat na vsakega posameznega tekača, ki so se udeležili tega rekordnega teka, dobimo čas 3:58.7 min. Ce gledamo ta uspeh z mednarodnega stališča ni ravno poseben, če pomislimo, da je svetovni rekord na tej progi kar za celih 10 sekund boljši. Seveda velja ta čas za državne reprezentance, ker bi skoraj ne dobili klubske štafete, ki bi pretekla omenjeno progo v tem času. Ce pa pogledamo čase najboljših tekačev na 1500 m v posameznih državah, potem pridemo do zaključka, da bi Finci lahko postavili v tej štafeti svetovni rekord, ki bi bil najmanj za 15 do 20 sekund boljši. Poleg te štafete imamo še nekaj disciplin, ki bi se dale zboljšati. Jarvinen na čelu metalcev kopja Matti Jaervinen se je z uspehi, ki jih je dosegel pretekli teden v Viipuriju v metanju kopja, postavil na čelo tabele najboljših metalcev kopja v letošnjem letu. Zalučal ga je namreč 76.54 m daleč. Najboljših deset metalcev kopja je preseglo znamko 70 m. Iniena teh odličnih metalcev 6e glasijo: Matti Jaervinen (Finska) 76.54 m, Auto-nen (Finskal 76.36 m, Nikkanen (Finska) 74.67 m, Sule (Estonija) 73.51 m, Atatewall (Švedska) 72.36 m. Mikkola (Finska) 72.16 m, Vainio (Finska) 71.80 m, Toivonen (Finska) 71.30 m, Issak (Estonska) 70.87 m, Varszeghi (Madžarska) 70.78. Norveški rekord v metu krogle Pri nekem lahkoatletskem mitingu v Oslo je zboljšal Bjarne Toresen lastni norveški rekord v metu krogle od 15.54 na 15.80 m. S tem rezultatom ee je Toresen uvrstil v vrsto najboljših evropskih metalcev krogle. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Ljubljana. Danes ob 19 strogo obvezen sestanek vseh aktivnih nogometašev v tajništvu kluba, Bethovnova ul. 9-1. Vsi irn točno.