Leto V., šlev. 86. V Celfu, četriek one 2. avgusta 1923. Poštnlna plačana v Qotoih, Mane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. ?L!?.si za //wi viSine stolpca 50 p. Reklame med tckstom 70 p. Posamezna SfevUka stane 1 Din. Izhaja vsak toreK, čefrfek in sobolo. i jsES&rafiP^s^w;-. I Urednlštvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpravnlStvo: Strossmayerjevau.št. 1, pritličje. Teles. 65. RaČur» kr. poStnega čekovnega urada št. 10.066. Konferenca v Sinaji. V soboto so se seslali zastopniki Male antante, da se posvetujejo o vaŽr.ih vprašanph, ki se tičejo držav Male antante. Konferenco je otvoril ro- munski ministrski predsednik Bratianu. Na prvi seji se je razpravljalo o uki- njeniu gencralne zastavne pravice na madžarsko državno premožpnje. Po- trebno je, da se olajša MadŽarski za sanacijo njenih financ potrebno posojilo. .Madžarski se mora pomagati iz njenih tezkoč; seveda ne sme rabiti posojila za nova oboroževanja ali iredentistično propagando Sedanja Madžarska vlada ie popolnoma nezmožna, da bi pre- prečila iredento, ki hoče nasilno na- stopati proti nam in drugim sosednim državam. O mednarodnem političnem polo- žaju je poda! izčrpno poročilodr. BeneŠ. Preprečiti ie treba za vsako ceno mo- žnost zveze med Nemčiio, Avstrijo, Madžarsko in Bolgarsko. Če bi se taka zveza uresničila, bi ogrožala mirvceli brednji Evropi. Nemški komunisti bi vplivali na sorodne elemente v drugih sosednih državah ter iieprestano sejali nemir in sovraštvo. Namen Male an- tante je, da ohrani toliko potreben in zaželjen mir med srednjeevropejskimi narodi. V vsrh ten točkah se je dosegel popolen sporazum. V nedeljo so se obravnavala vpra- šanja, ki se tičejo zlasti Male antante. Glede baikanske politike je bilo do- seženo popolno soglasje, tudi glede Bolgarske, O vstopu Poljske in Orčije v Malo antanto se ni sklepalo. V Si- najo je prispel tudi bivši poljski beo- graiski in praški poslanik Pilz, ki je imel daljši razgovor z dr. Benešem, dr. Ninčičem in Duco. O stvari revizije sklepa reparacijske komisije sta ho- tela dr. BeneS in Duca odstopiti od ga- rancijskih pravic, dr. Ninčič pa je za- hteval zanesljive garancije odMadžarske, kar ima čisto prav, saj nas Madžarska hole vedno ogrožati. Dne 30. julija je bila sinajska kon- ferenca zaključena. Bratianu ie naglašal v svojem govoru, da so se odnošaji Male antante s to konferenco še bolj poglobili. Mala antanta je vedno za- sledovala politiko miru in skušala pri restavracijskih poizkusih Iiab?buržanov in madžarsko-romunskih spopadih uz- drSati mir in red. Kritik« s planin. Podlistka v Novi Dobi »Vcčcr na Okrešljn« in »S Korošice na Planjavo« sta zbudila precej pozornosti in zanima- nje^jod. .Savinjskih planin tja do bryaS- fceLf Zagorja, t'oda tn-cli precej kritike in.Tazbiiriciija. Pisatclj nam slika Savinjskc plani- n^-\ njiho'vo floro in zivljenjc na 'stih v tedniatili,. lepih besedah, vines pa vple- 1a 'Jogodljaje v planiiiah tako živo in s lakim humorjem. da jih človck z vesc- 3?n\«ta. Bralec sc seznani z najzname- 11 ,ej^inH alpski-mi cvctkami, k1 .ph pl- satc!-l ^korekoc pooscblja, one zivlj'o, c ..Z1-'0' tako da s» človek laliko zanomni njin lepa sl-ovenska iniena In tistc lepe slike XT naravi zjutraj pri vzhajajoccm solncu in zvcčer. ko solnoc zahaja 'in ko sc barve goUh KorskUi vcHkanov vedno nienjajo. do.kler se ne dvignejo zvezde 'zza gor! To mora človek sani vjdeti i in uzivati, potem ve,. kaj so planine in njih krasota, naš planiiiski raj, s svoji- iiii diyjeroinanticninii stenami. prepadi. 'cpinu ¦dolinami. snctiom in z buuiiim cvetkami. Clede popisa narave so si vsi čita- teU] in kritiki edini, da nam je pisatelj nuUil nckaj lepcga. Ne tako glcde oseb "' dogodljajev, katere vpl.eta M. T. v Svo.ie opise. Ni čuda, tu «re za človc- S Cankovom se je zadeva kon- čala sicer zadovoljivo, a treba počakati, ako bo zmožna bols^rska vlada ukro- titi makedonstvujužče. Prihodnja kon- ferenca Male antante se vrši čcz nekaj mesecev v Beogradu. Z veseljem pozdravljarno demo- krati, ki ljubimo res iskreno svojo tro- imeno ujedinjeno dotnovino, da se dr- žavniki Male antante tako lepo med seboj razumejo. Pripomoglo bo to spo- razumlienje, da se dvigne ug'.ed na5e države pri drugih večjih narodih. Zveza držav v Srednji Evropi je garancija za trajen mir, katerega Že vsi narodi tako želijo. Ako pristopi §e Poljska in Grška k Mali antanti, bo to tvorilo tako mo- čen zid, v katerega se naSi sovražniki ne bodo upali zaletavati. Da, res v slogi je moč. SOKOLSKF DNEVI V SPLITU. (Dalje.) Split sestoji v glavnem iz dveh delov, iz starega in novega mesta. Tarn, kjer je danes staro mesto, je stala za časa rimskega cesarja Dioklecijana in pozneje velilca, sijajna palača. Kot znano, so bili stari Rimljani izvrstni stavbeniki in zidarji in to, kar so oni dogradili, se je ohranilo do dandanes v dobrem stranju, tako n. pr. vodovod mesta Rim ali znana Via Appia v Kam- paniji, ki je se danes glavna cesta sp. Italije. Ravno tako trajno je bila zida- na Dioklecijanova palača v Splitu, ki zavzema ves prostor siarega rnesta. Najbolje ohranjen del te palace je juž- na fronta, 125 m dolgi Peristil, kjer stoji danes kaedrala, nekdanji Diokle- cijanov mavzolei, ki ga okiepajo v osmerokotu visoki, danes že ponekod z lesenimi tramovi podprti korintski stebri. Lepi zvonik, ki stoji ob cerkvi je iz 15. stoletja. Ulice v tern starem delu mesta so zelo ozke in je treba dolgotrajne vaje in prakse, predno se poznaš v tern labirintu ulic. Čisto drugačen pa je novi del Splita. Tarn irnamo lepo obalos corsom, velike palače, pristaniške naprave, br- do Marijan s šetališČem, sploh moder- no mesto. Samo eno manjka še Splitu ugodna železniška zveza z zaledjem. Nato čaka že dolgo in najbrže tudi Se bo, ker pri nas velja za take stvari načeio »ima puno vremena«. Kot v vseh morskih mestih, tako tudi v Spu- kn samcga, tn se hitro oglaša člo-veS- ko samoljiibje., ki rod' odpor in krUiko. Tega jc prevcč nežno prijel^ onega zo- pet preveč hvalil, tega resnica zbode. oni pa pravi, da je bil dogoclljaj druga- čen. Slišal scin od več strani pritožbe, kritiko in zatu sem se odločil. da odgo- varjam na to dva podlistka, zlasti ko mi .'<-> k teinu nagovarjal moj prijatelj in me livaUl, češ, Ua scm zgovoren, da znam sukati pero in da rnoram vendar enkrat ky.j od sebe »dati«, ne vsega zapirati v syoje predale. In konečno se inoram tu- di kot pianinc zavzeti za east naših slavnili turistov in turistJnj! Closed naCelnik in gospod svet- nik sta se v milosti pri pisatelju. Prve- mu ne Krej>rav v glavo, kaj imajo opra- viti kozu in .koze pri tein, če on najde }b pc'-esno uamesto 8 percsno veleso In zakaj se ti iijeniu Cudijo. Zatrjeval. mi je, da se so danes jezi, zakaj ni takrat ko jc zidal r-riscluiiifoy dom, mislii na ta'ke veeere, da bi vsaj eno sobo primerno oprcmil z debclim stropom in tapetami da bi imeli gostje pri uzivanju planin- ske prostosti v kocah mir, ali zakaj se ni vsaj takrat spomnil, da ima Fri.schau- fov dom podzemeljsko klet, kainor bi se lahko iiinaknüi mjroljubnr pivci iz stra- tegicMiili ozirov; ali $a bi vsaj zmisÜl na drvarsko koöo spodaj, kjer bi imcÜ mir in pukoj pred situhni nadnamci. Pravi, tu podnevi ni skcTo" 'nobenega 5iv!jen- j: po ulicah. Pravo življenje se zaine Se!e zve*er. Na obali je promenada do pohiodi, corso. vse v najnoveiSih tcaletah, kavarne, godbe itd. Popoldne pa tisti, ki imajo üas zato, ali spijc ali se gredo kopat. KopaHŠČi s!a dve veliki, posebno znane in obiskane so bičvice. Vse telovaune prireditve so se vršile na nogonietnem prostoru S. K. »iiajduka«. Priprave za zlet so bile velike, prostor je bilo treba planirati in postavljene so bile tudi tribune. Na tern prostoru se ie vršila v petek po- poldne tekma za župno prvenstvo, ki ga je izmed treh tekmovaicev odnese) znani prvak JSS. podnačelnik iupe Split br. St. Derganc. V soboto zjutraj so se vrSile le- kme članov, članic in obojega nara- ščaja. Članov je tekmovaio ma!o. v vigjem in nižjem cddelku komaj 4 vr- ste in tudi pri ten sem posebno na orodju pogrešal sigurnost pri izvajanju posameznih va;. Bolj>e se :,e odrezal naraščaj ter čiantce. Dopoldne so se vr5ile na cast udeležencem zleta v Kopališčih pl«valne in Waterpoolo-tekme. Posebno i^vah- nu je bi'o v Kopa?i5ču na Bačvicah. Popoldne ob \'2 5 uri se je vršila s sodelovaniem dveh godb prva javna telovadba. Obiskana je biia slabo, bil je delavnik in pubUka ie raje čakala na nedeljo, ker ie vedeia, da bo ne- deljska prirecitev nekaj dosti večjega iff lepcga, !:ar je v r«snid tudi biJa. Na mene ie sobotni nastop napravil Ie vtis kake generafne skušnie. Tudi število izvajajočih je bilo v nedeljo pri vseh oddelkih večje. Zvečer je bi! ves Split na obali. Bilo je vse polno zabave. Cela obala je bila sijajno iiuminirana, na pomo- ljih so spuščali v zrak rakete, vse ka- varne so bile polne, godba, promenada in podobno. V hotelu »Bellevue« se je vršil gostom na cast komers, pred hote'om pa ;e imel spütski sokolski naraščaj, lepo akademijo, ki je bila burno nklamirana rn se je morals drugi večer ponoviti. Bila je že ne- delja, ko so se zadnji vračali domov, polni lepih vtisov od prireditev pr- vega dne. V nedeljo dopoldne ie bila glavna sokolska manifestacija, sprevod. Otvo- rila ga je sokolska konjenica iz Sinja, te; so sledile narodne no8e v dolgih krilih do gležnjev, na to so prišli gosti. OJ tujih žup so bile najštevii- nej^e zastopane župe Maribor (z za- stavo\ Bačka, Sarajevo ter Rijeka— Sušak. Nekaj malega je bilo tudi iz *up Bijelovar, Osijek, Zagreb ter Celje. V celem sprevodu je korakalo 9 godb, med njimi 5 sokolskih, ki so vse ne- umorno svirale. Gostom sta sledili župi Šibenik in Split, na čelu jim 11 2astav, za temi pa župa Šibenik z 92 člani v kroju, 8 članicami, 30 ž. nar., 40 m. nar., 17 1. dece in 44 m. dece. Nato ie prišla župa Split: 180 čianov v kroju, 148 v civilu, 88 Članic, 280 m. öece, 218 ž. dece, 136 m- nar. in 156 2. nar. ZakljuČilo je sprevod 200 mornarjev ratne mornarice in 400 vo- ^akov 2. peš-puka Karadjordia, tako da v celem sprevodu ni korakalo dosti manj od 3000 ljudi. NavduSenje, ki so ga kazali Split- can i, je bilo nepoplsno. Povdarjam Ie vročekrvnost Dalmatincev in dejstvo. dß je Split danes eno najbolj državno ;n nacijonalno čutečih mest naSe do- movine. Sprevod se je ustavil na Fran- cuski oba!:, kjer je bil postavljen go- vorniSki oder. Najprvo je pozdravil Sokole župhi starosta dr. Lavš, za njim pa v imenu mestne občine župan dr. Tartaglia. Najbolj aklamiran je bil govor Saveznega zastopnika br. Baj- želja, ki je v vzneSenih besedah bo- dril Sokole, nai si ne puste ugrabiti našega Jadrana in naj nikoli ne po- zaDijo onih braiov, ki čakajo na svo- bodo. Dopoldne ob 11. uri je priredll Vesiačkf klub »Gosar« veslačko vtak- mico, ki je jako lepo uspela.; (Konec prih.) Politicne vesti. Obmejna konferenc.i v Marlboru. Dne 3 tm. se sestanejo v Mariboru delegati Jugoslavije in Avstrije, ki bodo sklepali o konvenciji giede obmejnega prometa med obema sosednima drža- vama. TeŽave pri rekonstrukcij) vlade. Pašič ima vedno večje težkoče pri re- konstrukciji vlade, zlasti se bije oster boj za ministrstvo socijalne politike. Kakor se čuje, hoče odstopiti tudi vojni minister general PeŠič. Kot kandidata c!a niso moloc odkurüi, ko se je prika- zala tista liuda in eneTgicna gospa. Ce- mn pa, ko je on tarn gospodar »Donia-«. ne pa ta gospa, ki itak doma včasih Se prevcč razvija svojo energijo nad1 svo- jinii gosti, kar so on, podnač.. svet., pr ! satoljj sam, gospod z beliini hiačamJ, j rejeni gospod in mnogo drugih občiitfil I na laslni koži. Skliceva! sc je tudi T1a g. | podnačelnika. da k on kot načelnlk ! vedno za red in mir in da gresta v pla- ninskih kü<5ah vedno ob desetih kpo- citku; sicer pa da on v irorah opojnlh piiac principijelno ne rnara in <3a ga 'e takrat zapeljala¦ siaba tovaTšija. rlud^ gospej se je sicer d'obro zdelp; da zvc svet. da je njena 'energija daljnega slo- vesa, pripoinnila pa je. da mora človek biti energiceu. ker gospodje včasih res ne veclo. kaj se spodobi v kočah in kdaj jc zadosti pijace. Malo preveč si je pisatelj »privo- ščil« podnačelmka. r.koravno Tie uvWe- vani:, da bi se on ne mogel sain braniti, ko hna njegova zgovornost tudi svoj sloves. Zlasti za malo se mu je zdelo, da bi ne poznal vseh planinskih cvetk, da se zmoti in da krsti kaJvO cvetko z latinskirtii iitieni kake airikanske živarl. Najliuje mu pa je, da se je njegov pri- jatelj Jancz Pri tem hud'omuSno smejal- 1'ega smeha on krarkomalo ne prenaša! In po pravid! On, ki ?e ic toliko bavit z alps'k'o floro, k[ ima celo zadevno bi- bibüoteko, k» se kosa v tem s strokov- niaki, tako da je ede-n. prcmagan od j njega, vzkliknil: odvetnik in taika bo- i tanična učenost >-— to je divji zakon; i on, ki hna toliko odličnih učencev, ki I tudi kaj znajo in katere tudi'lako-i pose- | ka, žlasti če ne loeijo Wuffenovega Je- ; gliča od nageljnn, — <>n naj bi zaraenjal ! inre planinske cvetke z itence tega ne dopusti. IZLET SRBSKEOA PLANINSKEOA DRUŠTVA V SAVINJSKE ALPE. Po sprejemu v Celju, o ikaterem smo zadnjie poročali. so Se odpeljatf srbski planinci v nedeljo 22. julija s popoidan- skini vlakoni do Rečice na Pak». Od tarn pa z vozmi naprej do Luc. Tudi o spre- jemu v Mozirju smo že poročali. V Luce so prišli planinc« v nedeljo zvečer ter so preiiočevali ,v tamosnjih gostflnah pri »Raduhi« in pri Brataniču. 23. julija zju- traj so odšli z Luč si spotoma ogledaU presHiajoči sUidenec za Iglq in se^ nato pri Knczu razdelili v 2 partiji: eno je pc- Ijal odbornik centralnega odbora SPD g. Bad jura v spremstvu odbornika SavinJ- ske podružnicc Zdolška in diugih doina- cili turistov skozi Robanov kot na Ko- Toško, drugo partijo pa k vodil pred- sednik Savinjske podružmce Kocbek v Logarjcvo dotfno in na Okrešelj. iPar- tija, ki je šla na Korosico, se je 24. tam- kaj delila v 2 skupini; prva (11 oseb) Je šla na Ojstrico—Skarje—Planiavo nn Katniiiško sedlo. druga pa po Dežniano- vi poti čez Siikalnik na Planjavo in Kamniško sedlo 17 oseb). Vse tri partije so se potem združile na Kamniškem se- dlu, odtod so se vrnile skupno na Okrc- šelj, od tam pa so se delili zopet na raz- ne izlete, tni čez Savinjsko sedlo na Ji'zersko. drugi eez Hudi Prask na Mrz- lo goro. 26. julija je odšlo 18 izletnikov iz Okrešija čez Turski žl.eb na Skuto *n \ Zoisovo kočo, kjer so prenočeval«. Od Ob njegovüi pogjedih, ker zna tako le- po raz-lagati o rožicah, jjih tako ljubi in obožuje. Menda najbolj nevoljen je bil on' gospod z be lim i hlačami in z elegantno palčico. Kaj da brigu. pisatelja,, kako on nodi po planinah, da se on že zna vestl v salonih. pisatelj pa se po gorah ne; njega ne bo vprašal, kako se nai obla^i, «ai raje na sebe gleda »n pusti Hudi prask, da si ne bo toliko hlač in čevljev raztrgal; kaj bi se njemu reklQ, če b* tako liodii po letoviščib kakor M. T-, ki si je strgal vzadi pri plezanju Mace. In ki ni iniel takrat spodnjMi in tako se Je pripdilo. da so mu ji.h morali šivafl v 'koči na teksu in da so njemu, le?vece- mu Pri tem na trebuhu., prišili hlace Ti koži; dalje, da se .je drugi dan pri družbi oprostrl češ da je prvič na planinajj in se zato še tu ne zna obna^ati. sicer na da bj drugič sam šel z rejütüni gospodoin v planine »n da s© bosta radi niira rajsi nastanila v drvarski koci. Tako se je branil in prito/.oval proti -meni, češ naj lnutpisatelju) le to pnvfttn. Energien n se je pa zavaroval da bi jo bil molče odkuri'l. ko ic prišla ona gospa, Oe5 stonl ie to le radi te«a. ker ni bilo veC miru in ne vina. Tudi gospod z »Haibzijindroniu sc je pritožili. da ni tega nisi kriv, da mu je neki stari turist nasvetoval, naj vzame tam pa prihodnji dan v KamniSko Bi- strico. Od tod so se podali z železnico preko Kamnika \- Ljubljano. Nekateri pa so bili taiko navdušeni ad sfovenskih planin, da so se podali še \- Julijske Alpe. Vsi srbski planinci so bili nad lepo- to naših Alp liaravnost navdušeni In iiresenečeni od izvanrednUi narav;nili krasot ter izvanredno dobre \oljje. Upa- nio. da bo izlct, ki je tako dobro uspei, ostal vsem udeležencem v lepem spoml- Mii in da bo pripo.ir.ogel k poglobitvi sti- Uov med Slovenci in Srbi, zlasti pa mecf s!(i\enskimi in srbskimi alpinisti. in ota na glavi nabralo, kakor navadno. ko si inora vsa- kih pet minut kar eel curek potu zbrl- sati z glave. da bo vsaj tak klobuk za- držal vode tako dolgo. da bp klobuk poln in tako se ne bo treba bati prehlajenja. zlasti ko drži tak klobuk se precej to- pi otc. Ne smem pozabiti. in to si naj do- tičui zapamnijo, da je narnirec" tisti go- spod z belimi lilavami tudi opomnü; da taki ljudje naj ne tio-dijo na planine, ki mislijo ta-mkaj likvidirati. da naj to prej doma opravijo- Oni rejeni gospod ie pripomnil, naj zapi^em tudi to. da on ni rekel »Vi nad- nainciv., ampak >*Vi nesramni nadnamclx in to radi tesa, ker je bil opravičeno o- gorüetv da se jim kali noLni mir in u- tesmjuie osebna svoboda n^ planinah. kamor je prispel po to'.ikem trudu In v potu svojega obraza, kateri pot je ven- dar moral nadoinestiti. Sicer 'pa da tudi on energiCno protestira, da jo je on mo!6e odkuril, storU je pa ta da si po taki tež^avni turi malo odpociie, ko je bi- lo res že čas mi3iiti ra zaslužen po- čitek. Koneeno tnoram še zabele?Jti pro- se je soprog vrnil in videl, kaj je uči- nila, se je ponovno poda! po zdravnika, ko se je vrnil, jo je naSel s §e bolj prerezanim vratom. Vsled velike kr- vavitve je kmalu izdihnila. Prvo grozdje smo opazili na celj- skem trgu, ki ima pa tako horendne cene, da si ga navadni smrtnik v da- našnjih časih ne more privoščiti. Priporoča se brivnica KoštomaJ, električna rnasaža in lasna dela. 2 DopisL Občii« zbor gasilske župe žalske. Oli krasni udeležbi posianMi delegatov po- sarue/nih društev, Po številu 44, se Je odzvalo na obeV1 zbor 31 društev, v ne- deljo, due 29. julija v Roblekovi dvorani. Župni predsednik g. dr. R. Hergmann o- tvori ob K'H). uri dopoldne obeni zbor, konštatujc sklepčnost. ter pozdravl na- vzočega žalskega župaria g. Vinka Va- biča. ter poda glavno porocüo ter ž»go- sa. da nekatera včlanjena drustva ne- rejno plačujejo člauarhK). K besedi.se oglasi :4. župan. ki povdarja poscbuo važnost clove-koljubne organizacije, z ozirom Jia delo junaka-gasilca, ki reši življenje bUžnjega. Poslovodja g. Prl- stovšek poda svoje poročilo. ki je bilo zelo obširno in temeljito ter -konstatuje. da je žalska gasilska župa najagihiejša clauica Jugoslovanske gasil. zveze. Ci- st i dobiček »zkazuje 7236.65 K. Z zahva- lo se sprejme prodlagani absolutory. Te- niii porocüu siede sainostalni predlogl. glede trobentačev, krojev in znakov *td. 2upni podpredseduik g. Oologranc Iz üaberij poda nato tehnicno poroc'lo o skupnili vajah in nadzorovanj. izražajoč željo, naj bi se vršilo veo gasüskih v»j. pri|>oroča sploli sknpne nastope v vell- kem stevihi ter naglaša. da je nastop ga- silske župc žalske boljsi nego zadnji ljubljanski. Nadzorovanje naj lie vzbuja uezaupanje vodstva, ki stremi le po iz- popolnjevanju znanja po predpis'h vcZ- beni'ka. Dr. liergmann poroea tudi o nadzorovanju posaineznih društev ter posebno priporoea pri nastopih m'r. brez obicaine^a krika. Pri po/.arih Da »mata besedo le signal« trobent in pis- calk. Ulede kraja in časa izrednega obč- nega zbora poroča ž-npni predsednik, da se ta yrsi v Preboldu. due <&. avgusta ti. ob priliki 5()-letnice tamošnjega gasil- skega društva. pokrajinski izlet .lugo- slov. gasilske zveze pa 19. avgusta v Trbovljah. Sprejeto. Na nasvet g. Šte- fancijoze. Rogatec, se sprejme predlog. da se vrši prihodnji obC'iw zbor in oiulad y Ciaberju. 'k' ima za to vse pogoje. Spre- jeto. (i. Vengii8t iz Celja govori o vzgoji in orgaiiizaciji trobentaCcv. kl se bodo ixvezbali v sedmih trobeutaškili okrajili test da.m. češ da niso pogledale svoje ino/.e kakor krotitkc divjih živaJi, da tega^sploh ni bilo treba. ker njihovi liiožje že sami vedo. kaj je prav. ter da ti niso škilili na svobodne sanice \ so- sedni mizi in niso /.alostno Sli v zgornje prostore. ampak da so to radevoljno storili. ker sj VSa'k poSten zakonski nio7 želi ob deseti uri i>o noči mini in P'o- koja. Take in enake pritožbe sein slisai »n z-vedel. zato jih zapišem tia zeljo pri- zadetih. Pri tem si pn miislim, da dan- da nes sploh ni varno liotditi v planine. ker človek hitro pride v časopis. Da tiič ne piSern o g. svetniku in g. Sulicu. pa je v/.rok ta, da sta i)o njunem zatrdilu zadovoljna. da njiju pisatelj ni »zafr.k- nil« kaikor dru.^e. On je namreč vOasih hndoiniišen n. pr. ko opišuje tisto mla- do dvojico. ki se poljubi, pri$taja pa. da je bil tu'di on s tem zadovoljen. kakor da ne bi bil on sam tistega poljuba tle- ležen. Opomba. Teh vrstic ni napisal niti M. T. niti zgovoren profesor botanike. da ne bo inorda kdo na te snmil, tudi ne tisti, o katerein misUte, da jih ie zapisal, to je zapisal nekdo, ki ljubi planine in planinsske rože. ki ljubi tudi vino in nocni mir in pokoj »n vse. kar je na zemlji I.epeira. žalskc župe. Izcrpno porocilo o gasH- ükem zletu v Pragi je podal poslovodja g. Pristovšek.. V Pragi se je ustanovl^ Vseslo-vanski Evropski (iasilski Savez, v 'kojega odbor u je tudi /ii|i;>: ¦•-; ••¦•• nik tov. dr. Bergmann. Po 3^-uniem zborovanju zaključi i)redsednik krasut obeni zbor, na katerem so se navzo^i delegati živahno v debatah udelezevali, proseč včlamjena društva, naj bi se v njihovUi dništvili ne politiziralo. Narodno gospodarstvo. KATASTROFALNl NASTOP OIDIJA se nam javlja iz vseh vinarskih oko!1- šev in nam preti, da nani ta bolezen unl- C'i še to malo, kar je v vinogradih letos"- njim vremensk'hn nezgodam preostalo. Vinogradniki se opozarjajo, da upo- rabijo vsa sredstva proti oidiju in ga poskii-sijo zatreti ali vsaj razširitev o-mc- .iiti. Ob lepem vremenu je pridno žve- ¦platU Pri zelo unocncrn nastopu se jc po- skiževati eventuelno tudi natrijevega hipennanganata (25 dkg na 100 Jitrov vode in 2—3 >kg vgašenega apna). A naj- bolj se pa baje obnese žvepleno-apnena brozga z dodatkom 30—40-kratno nino- žino vode (1 kg brozge 30—40 l.itrov vo- de). Broz.ua se z vodo dobro premesa In s to mešanico se celi trs. posebno pa grozdje, dobro poškropi z navadno skro- pilnico (ki se rabi za s-kropljenje prot» ])erouosi)ori). To sred-stvo učinkuje baje absolutno sigurno! Napadene jagodc zgube v par dneli oidijevo pepelnato prevlako in se. kakor pravimo, ^obrise- jo« ter dobe zopet svojo naravno zeieno in zdravo barvo. To sredstvo priporoea diciii nas viuarski strokovnjak g. Fran Majoen, ravnatelj posestev Štajerske hranilnice v Podlelmiku. ki ga na obšir- nili hranilnicnih posestvih že par let r. nai'boljs'ni iispehom uporablja. Zarad' tega oi>o/.arjamo tudi mi vse p. n. 'vinogradnike na to sredstvo ter |hn pri!>oročamo. da ga pri letošnji močnl invaziji oidija v čimvečjem številu pre- skusijo ter nam bbgovolijo naznanit« svojčas to/.adevne rezu-ltate. ^vepleno- apneua brozga bi büa najcenejše sred- stvo zoper oidij. že zaradi majhnih mno- žiii. ki so potrebnc in k ludi uporaba na]1x)1j euostavna. Dobiva se v poljnb- n'h 'mjiožinali pri tvrdk« Anton .hirea. Ptni. Vinarski in sadjarski odiek kmet. dfru. žbe za Slovenijo v Mariharu. H M E L J. XV. poročilo HineljarskegH društva za Slovenijo in o stanju Inn. nasadov do- nta in drugod. Žatec, CSR, due 21. 7. 1923. Naš za- stopuik je prepotoval ves okol>š in nam poroica sledeče: 1. Ob Ogri sc je oliranilo doscdanje dobro stanje — le nekateri 'kraji so i'z- v/.eti. X obeli dolinali v česki šumarski okohci se je hin. rastlina nepričakova- no 'zbolišala, nasadi so tu lepo zeleni. so brcz inrč«sa in obljubujejo. da bodo dali norniarlno muožino, cetud» manj kot in. !. Slabi nasadi so tn v manjšini. Okolica Horosedcl in Herrndorf in vsu zgornja dolina ob Uoldbachti se Je Pa izdatuo poslabsala. V spodnji doliui Holdbacha je stanje nekoHko boljše. V obče se lahko rece. da je hinelj sicer \- rasti napredoval, vendar se je pa npanje na normalno letino zelo po- slabsalo. Mnogo tisoč rastiin usahufe h je /.e usahnilo. Mrčes se je sedaj lot!! vrhov. Če ne bode kinaln »zdatnega de- ža. potem bo uasa letina prav pičla. Lani smo pridelaü 84.000 stofoy a 50 kg, letos pa bodenio komaj polo- vico tega pridelali — in to Ie pri naju-- godnejšem vremenu. sPri vsem icm pa bode nierodaino vreme prihodnjih 14 dni. Na^ luneljskeni trgu je nastalo bolj inirno in cene so sc za 200 čK zmanj- šale. Če na vroßine ne bode konca in če ue prid'e izdatcu dež, se bo vsa kupčija zopet oživela, ker so /aloge že zelo P.ičle in ker hmerjärji n esilijo k pro- daji. Dvema velelimeljarjema se ie v predprodaji zamanj ponujalo 3000 čK za 50 kg (1 ČK - 2.S3 Din = U.32 jK. tore] 1 kg po 669.2 jfO. XVI. poročib HmeJjar$kega drustva z» Slovenijo o stanju hmelj. nasadov doma »n tfnigod. Žalec v Savinjski dolini, dne I. av«. 1^23. V obC-e se lahko reče, da se je zad- njih 14 dni stanje hmeljskih nasadov fe- boljšalo. Nadalje se tnora povdarjati, da N OVA D O 3 A « Stran 3. it i>ri srcdnjeraneni hineiju prehod cvet- ia v kobule izjemoma necnakomcren Iji da se bo vsled tega pričelo spodbirauje nrod. obiran.ie od krajapa še le po 20- avKustu t. 1. Pozni hmelj sc razvija nor- mahio in obljubuje prav obüno letino. O miio/ini letošnjega prklelkn se danes Se ne da kaj doiocene.ua povedati — sigur- Ho jc pa. da bodemo letos pridelali več. ko miniilo leto. Hmeljskj trgovci se že zain'majo za naše prvovrstno blago. DruŠtveno v'odstvo. Industrijsko - obrtiia vzorčna iz- ložha v Mariboru, združena / vrtnarsko. viusko, umetniško »n gradbeiio razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.). VeÜkan- ska udclcžba na razstavi. Kako veliko zanunanje vlada za letošnjo razstavo, znači dejstvo. da je prijavilo svojo u- delcžbo poleg vseh domačih industrij' tuiii mnogo mdustrijskili podjetij iz vseh delov nase države. tako n. pr. iz Subo- tice. Novegu Sada. Zagreba. Iteograda. Niša. Skoplja, Sara.jeva, a tudi iz ino- z-enistvu, kakor h Leipziga, Dunaja. Graza, Moimkovega >td. So to indnstrij- skc pa«oge.. ki pri nas še nLso zastopane. Na en* stran* ba omogodla razstava s Tern novc rrgovske zveze, na drugi s tra- ui pa se bo videlo, eesar nam 5e ir.anjka. Industrijsko-obrtna vzorčna iziožba v MaHboru, združena z vrtnansko. viii- ska udeiežba na razstavi. /L scdiij je sprejelu uprava mnogo pri- jav za korporativne izlete in posete raz- stave. ki bo v vsakeni ozirn odgovarja- !a svojeniu namenu hi ponienu. — Raz- pis natečaja za d'ploine. Uprava razsta- ve razpisnje natečaj za diplonie, ki sc bodo izročMe na razstavi odlikovanitii razstavljalcem. Osnntki iiaj se dopošlje- i? «pruvi razstave v zapeOateiuli kuver- tili. oznaeenih z isto šifro kakor osnulek najkasneje do 15. avgusta t\. Podrobnej- ša pojasnila daje pisarua uprave raz- stave, Caiikarjeva ulica 5 (poslopjc de- kliške inešeanske sole). — Oddaja r& klamnih plošč. Uprava razstave inia na razpolago še več za reklamo primeruih ploskev v zaprti zgradbi in na plotUi, prinicrnc zlasti za trgovce in indiistri- jalcc. Kcflektami naj se obrnejo na pi- sariio. Caiikarjeva ulica 5. Ugodna ijrili- ka ?.a iispesiio rekkwno. — DodelUev Prostorov. Te dm se jjriene z razdelhvi- jo Jn dodelHvijo razstaviiUi prostorov. Letošnj' prostori mnogo bolj odgovarja- jo potrjbain in bo mo.iroee nstreči vse- stranskim željain. 0 dodelitvi prosfora bo vsak razstavljalee pravočasno obves- ceu. Strankc. ki gradijo lastne paviljone rnoraio \ lasttiem interest! skrbeti, da bodo paviljoni pravočasno doffotovlje- ni. IVj otvoritve due 15. avsjusta inora bin* vse delo konCano. 6»s hit"! Zato naj sc vsakdo podviza! Nakup Uij'li valut za potovanja tr- sovcey in obrtnikov v 'nozemstvo. Po obvestilu generalnejca inšpektorata wi- mstrstva finaiie v Beogradu 7. due 18. julija 1923. St. 27.876 je odredil finančni minister v svrho olajsanja nakupnUi po- tovanj trgovcev in obrtm'kov v ino/jetir stvo, da sine dele.^at fiiiancncßa niin'- strstva y Ljubljani dajati tr^oveem in obrtnikom pooblastiJa za nakup tujili nlačiinih sredstev pri pooblaščenih ban- Kah do maksimalnega zneska 10.000 fr. frankov za eno potovanje. Trgovci in obrtniki. ki «niajo potrebo potovati v inozernstvo. morajo vložit' tozadevno prošnjo na delegacijo preko rrgovske in obrrniske zbornice v Ljubljani. ki bo o- Premila proSnjo" za nakup deviz s svojim ninenjeni tcr jo nato predložMa finančiH delegaciji. Prosnji je prvič priložhi tu- di Potrdilo o protokoJaciji tvrdke; potr dilo o plačanHi davkih »n vidiran potni l}st pa ie treba predložiti vsaki prošnji. Zbornica bo vodila o fell prosnjah pose- oen kontrolnik. Financn» delegat Ix) na- " tak°j izdal poobiastilo za nakup ino- ', ,sk-ili plaeilnii, sredstev, na podlagi isiipfti«ga U)d° PooblašCene banke pro- dn nr^in°dale zal«eva.ie devize v zmi- ga 'nspektorata ininistrstva financ. Dncvna kronika, Iz kraljevega dvora. Dne 10. sep- temfcra se vrne kralj v Beograd. Ker se pričakuje okrog 15. septembra v kraijevski rodbini vesel dogodek, bo pnspe^a tudi romunska kraljica v Beo- grad. Romunska kraljeva dvojica odpo- tuje v petek na Bled. Kralj Aleksander odpotuje v Pariz Jele marca, ko se bo vrSil uradni spreiem z velikimi sveča- nostmi. Ustoličeiije niaribofikega škofa. V ne- deljo se je vršila inštalacija novega ma- riborskega skofa dr. Karluia. Pri cerkve- iii sJavesnosti so prisostvovali zastopn*- ki uradov, \ojastva in duhovščine. Po- krajinsko upravo je zastopal dvorm svernik dr. Kreincnsek. celovskeica Sko- fa Prošt Serajnik. Ijubljansko un'verzo dr. A. Ušcničnik in dr. Slavic. Po slo- vesni masi so bili cwilin in vojaški za- stopniki škofovi gostje. Pr» obedu so se \ ršile oficielnc napitnice. Kraljica za dečji dom. Z Bleda sc Je pr'peljala dvorna dania Jia. Danica Hri- s(iče\a v Ljublja'io, da si oglcda deCji dom. Sprejeie so io iia. Franja Tavear- jevu. ,i,rde. Alojzija Štebijeva in ga. Min- ka (jovekarjeva. Bi!a je naravnost o- divljena nad r.^jvzornejšiin zavodom te vrste v Jiigoslaviji. Narodnq pr'znanjie vojvodoma MI- šiatno, in ker n'so znale plavati, so se začele po- tapljati. Na obupne küce je prihitel klju- čavničarski poniocnik Pahor. Deklice so se iiiu obcsile okoli vratu tako, -da je tudi on zginil pod vodo. MimoidoČi uradni-k Kušar z Viča je opazi] strašni prizor, skočil je v vodo reši! tri deklice in Pahorja. paloviC; pa je izginila poJ vodo. Tudi njo je izvlekel. a bila je Ze nirtva. Ne igrajte se z orožjem. Pred nekaj dnevi je prišel stroini kljjioavničar Ale- ksander Vecinski v Sarajevu k svoji za- ročcnki §tefic» Maj, pisarici pri pokra- jinski uprav'. Štefica je držala na rokali otroka. Večinski pa se je kljub njenemu | svarilu *Lral z revolverjetn. Naenkrat sc I revolver sproži in krogla zadene Štefi- co v prsa. Ko je Večinski videl nesreeo, üc je nstreHl x glavo. Ranjen je smrtno- nevarno. zaročenka Pa le lahko. Kongres srednjih slojev. V Benin so bo viši] dne IS., l1;. in Jn. septemhra t. 1. kongres srednjih slüjev vseh drzav. Natančncjše iniormadje dajeta švlcar- ski konzulat v Zaprebn in pripravljalni (»dbor kongresa: Congres intemacionai. des classes moyennes, Bern, Bürger- haus. Mati se usmrtüa. Oelavka Jožeta Fajdiga >z Ljiibljane je že doljco bolelia- la na duševni zmedenosti. Svojim otro- koin je veekrat pripovedovala, da si bo vzela ziyijeiye. V pondeljek okoli treli zjutraj pa si je prerezala >vrat *n vsled močne krvavitve kmalu unirla. Strasen unior. »Kdinost« poroea, da so našli v (iorici na cest» inoža. ki je kr- vavel iz ninogih ran na telesu. Ranjenca so prepeljali v boliüsnico, kjer je 'kunalu izdilmil. Orožniki so dognali, da je ra- njenec brezposelni šofer Rugger Falco- ner. Stanoval je skupaj z nekim Filipom lieppom in Kalistoni Tardino. Posleü- ujega so aretirali. Priznal je. da »o skn- paj püi in se v pjijanosti stepU, pri 5e- niur je bil Falconer ranjen. Sum pri tem zločinu pada ua Beppa. Umrl vsled stekline. V Zagrebu je ugriznil stekel pes Martina Zorka. Ktna- lu so se pokazali znaki steküne. SpravI- Ii so ga v bolnico in vtaknili v prisilni jopic. Zdravniki so konštatirali. da zanj ni več ponioCi. V nekaj dneh je umrl. Viuarska >n sadjarska sola v Mart boru je zaključila svoje 51. šolsko leto v soboto, dne 28. julija na običajen skro- nieii nacin. Ob sklcpu solskega leta Je bilo vseh gojencev 59 (25 drugoletnikov kot absolventov, 29 prvoletnikov Jn b praktikantov). Vsi so sinovi večjjh aH (inaiijših knietovalcev (jz SJovenije 49. s Primorske/fa 4, iz Mrvaške 3. po 1 go- jence pa je »z Dahnacije, Crne gore in Srbije;. Od 25 absolventov je dovrsUo to najstarejšo kmctijskq šolo v Sloveniji 10 goj. z odlicniin, ostaUh 15 pa s povolj- n'»in uspehom. Vsi letošnji absolventi sc povrnejo na svoje domove odnosno na posestva svojih starišev, kar je poseb- no razvescljivo. Prvoletniki so — razun enega, ki iina posku.šnjo iz dveh pred- inetov v glavnem radi ne/.adostne^a ziianja uenega jeizka — koneali prvi razred z odl>čniin oz. s povoljnim uspe- hom. Zavod je prenapolnjen. ker Ima ujegov Miternat prostora pravzaprav sa- mo za 50 gojencev. Za prihodnje šolsko leto se je prijavilo že lepo število »no- vincev«: ker bo nekaj eksternistov (lz- ven zavoda staniijodh). bo mogoče sprejeti še par nčencev. Prosnje za spre- jem se posiljajo ravnateljstvu laliko 5e do srede avgusta. Kako se napravljajo je razvidno iz zadevnega razpisa v »Knieiovulcu« št. 12 od 30. junija t. I. Knietovalc', posüjajte svoje sinove v kmetijske sole, ki so za dober kmetijski naraseaj danes in za bodoče -važnejSe kot kdaj prej! Frijatelji Stauibolijskega umorjeni. Kakor se poroea iz Zoiije, so ubiji Ciri- la i-*oiK>va, bivsega zofijskega župana In Stojana Kolüeva makedonstvoju^či, ki so alarnürali, da sta pobegnila h ječe. Vest o uboju teh dveh niož je vzbudila veliko ogorčenje v vseh zemljodelsklli krogih. Svicarski kjonzulat v Zagrebu v sre- do, 1. avgusta, na dan državnega praz- nika svicarske republike, nc bc> jirado- val ter tudi ne bo izdajal vizumov. Mednarodtii vzorčni seinenj v Pra- g>. Uprava praškega velesejma priTedi ktos mednarodni vzorcni seiiTien] v Pra- gi od 2. do 9. septembra. Natančnejše In- formaeije daje nasa pooblasčena trgo- \inska ageneija v Pragi. (Obchodnl Agence Srbu, Chorvatn a Slovincu — Praha I. Staromestake Radnice.) Kockanüea na Bledu. Na Bledu so tistanovili i^ralnico. kockarnieo, v kate- ri dobivajo 'n izgubljajo veükanske si'O- \e, medtem ko držaiva 5e sedaj ne preje- n.a svoje odstotke. Hržava zgubi dnev- no najinanj en inüijon dinarjev. Planinski Woledar za I. 1924. Po- dru/.nice, trgovd in posamezniki. ki §e niso poslali korektur. gradivo in bese- dilo za inserate, kakor tudi naro'Cila za koledar. naj store to iic-tniidorna. Ker je odziv jako slab, prenehati bo moral kor. Yozne uxodno>ti za inleiežence UJU v Liubljani- Za državne železnice je ministrstvo saobračaja, z odiokom M. S. Br. 21.715 dovol'ilo polovično vožnjo, veljavrvo od 2. do 10. avgusta. Kupit; je celo karto. ki velja tudi za nazaj. Ce ima zig, da se Cian res udeleži kongresa. Na parnikili je uprava Brodarskog Sin- d«kata z odl. št. 547 od 11. jnllija dovoUIa četrtinsko vožnjo, veljavno od 1- do 10. avgusta. Legitimacije kakor za železni- co. Za proge južiie železnice je obratno ravnateljst'vo južne zeleznice dovolilo polovično vožnjo 2. in 3. razreda potniš- kih vlakov. veljavno od 3. do vkljuCno 9. avgusta z odlokom št. 133J-1M923. Prekinjenjy vožnje iij dopustno. Za iz- lete je ministrstvo saobračaja z odlo- kom M. S. Br. 24.100 dovolilo polovieno vožnjo po kongresu na drž. železnici iz Ljubijane d-o Boh. Bistrice. Bleda. Pla- nice in do Kamnika. Izkazn'ce dobe da- iii v ccntralni kongresni pisarni v dneh kongresa. Odkritje spomlnske plošče An! Dimnikovi. V nedeljo se ie vršilo v Trbovüah ob veliki udeležbi slavnost- no odkritje spominske plo5če »sloven- ski materi« Ani Dimnikovi. Navzoči so bili zastopniki in zastopnice ženskih podružnic Ciril - Metodove družbe, Splošnega ženskega društva Kola jug. sester, Sokola, Orjune in razna narod- no - kulturna društva. Goste ie po- zdravila predsednica C M D iz Trbo- velj : ga. Jožica Šentjurc. Ob grobu, na katerega so položila ženska društva lep venec, je govorila ga. Gromova. Pevsko društvo »Zvon« je zapelo »Vi- gred se povrne«. Po službi božji so odkrili spominsko ploščo iz belega marmorja, katero delo je izvršil kipar Berneker. Pred odkritjem je govorila v globoko zasnovanem govoru ga. Franja Tavčarjeva ter slikala plodo- nosno delovanje Ane Dimnikove. Učt- telj g. Velkavrh ie govoril v imerm občine, poveličeval je narodno delovan- je slovanske matere. Govorila je §e gdč. Čarga in šolska dekiica je dekla- mirala. Po pesmi »Na dan Slovan« je godba zaigrala državno himno. Dveletna hčerka dr. Dimnika je potegnila zaveso, občinstvo pa je istočasno zaklicalo »Slava slovanski materi«. Popoldne se je vrSila ob veselem razpoloženju veselica. V Članku »Št. Pavel - Prebold« se naj čita mesto Liebenstein Sieben- stein. ZagrebŠka špljonska afera. Spi- jonska afera ni tako huda, kakor so s početka pisali nekateri listi. Razen Androličeve in Abdagiča je preiskovalni sodnik v Beogradu oprostil vse areti- rane osumljence. Kar jje res, je res! Testenine »Peka- tete« kakršne se izdelujejo v zadnjem časiii. so tako oknsne in tedie. da se jih splošno hvali. Gospodinje. zahtevajte jih pri trgovcfh! Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnic. Izdaja in tiska: Zvezn» tiskarna v Celju. Palm a Na kakovost morste paziti, a ne na ceno kadar kupujete gumi potpetnike. Iahte» vajt» od VaScgi črevljarja i/rečao samo prave Palma kaučuk potpetnike m kaužJuk. potplate in odklonite vsako po- narejenost. Pianino §e skoraj nov, črn, zelo fin, se proda. Naslov v upravi »Nove Dobe«. 2—1 ~ Hiša z velikim vrtom, starimi brajdami, ki dajo 3 polovnjake vina, v Orehovi vasi 5t- 46 pri Slivnici okraj Maribor, tik drJavne ceste Maribor- Celje. blizu žc- lezniäke stanice Račje-Fram in Oreho- ya VMS Slivnica, je za 130.000 K na prodaj. Jakob StrmSek. lastnlk. 3—2 Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. *-6. Telefon Stev. 75 In 76 «, Stanje hranilnih vlog K ^2,0^0.0011. Vreiiiiost rezervneg« zaklada 8C S9OQO»OOO. HRANILNE vloge, ki se sprejemnjo od usako- flar, uiiuajo najpopolnej§o uarnost in ugodno obrestouanje. Pošlne položnicc slrankam brez- plnčno nti razpolago. Rentnino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u uamo shrambo od strank In 5odi§č razne urednosine papirje, ulolne knji- žice i. t. d. Daje u najem PREDALE v svojlh safeblagajnah, lako, da obdrži kljoč stranka sanra. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh orst urednostnih papirjeu ltd. Izur- §nje za nje tudi inkaso in drnga denama opra- uila naikulantneje. IZPLAČJLA v inozemstun izredno ugodno in promptno. Posojsla wseh vrsf pod najugodnejšimf pogoji. Brezplačna pojasniia in slrokounjaški nasueti u useh denarnih prašflnjih. k (^budsou tocu^lna'mile j /e dobuu ux u&olnae/2aAo dobzxr. s o a