rnSfnina plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 230
upravuistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 8122, 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-Durgova Ul. 3. - Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica sL ii _ Telefon št. 24n5.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Teleton št. 190.
Računi prt pošt ček. zavodih: Ljub-Ijana št. 11-842, Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241.
ifabljana, nedelja 1, oktobra 1933
Cena t,— Din
Naročnina £naSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
^olilna bitka
v petek smo objavili službeni komunike, ^ti je pred vso državo, vrgd jarka w na politične razmere v naših sio venskih krajih. Izdan je bil kot sporo-Flo z važne Politične konference, ki se t vršila v Beogradu pod vodstvom mi-rdstrske^a predsednika g. dr. Srškica, ob kovanju predsednika Jugoslovenske nacionalne stranke g. Uzunovica m notranjega ministra g. Lazica ter v na
vzSti najvišjih slovensMh drzavmh
predstavnikov. Zato je pac treba W Lva-i naivečjo avtoriteto ugotovitvam ega komunikeja, s katerim so v pravo luč postavljeni gotovi dogodki in po* vi, M se odigravajo zadnje dm sirom
dravske banovine.	,	„„
Nahajamo se sredi volilne borce^za naše občine. Država se je bi a odlo^a da vrne občine zopet ^osredno^ ^ naroda, in je z novim obcmskim zako nom ljudstvu na široko cdprla v.ata v oSnsko'samoupravo Zagotovila jejprj bivalstvu Polno svobodo, da razmisl oceni, kako bi se dalo občinsko gospo darstvo kar najbolje urediti n tet® možje so najsposobnejsi za vodstvo ob čine, te osnovne in narodu najbližje edi niče našega državnega življenja ^
Naravno je, da je država istočasno mislila tudi na to, da občina m ediniea, ki bi mogla ostati izven okvira onega velikega ustvarjajočega programa, ta je uveden z novo jugoslovensko politiko. To osnovno načelo državne občinske politike je v zakonu odločno in točno izraženo v ob rezi, da mora vsak izvoljeni občinski o; bornik svečano priseči, da bo v svojem lelu čuval državno in narodno edinstvo. Prisegel bo torej, da bo s svojim de o van jem pomagal uvrstiti občino v vr to onih pozitivnih činiteljev, ki zidaio .a granitni podlagi šestojanu-arskega manifesta mogočno stavbo no-•ve Jugoslavija. Zakon zahteva od demo-kratizirane občine in njenih upraviteljev oni tvorni »atriotizem, ki edini nas more pripeljati v boljšo bodočnost.
Ko so bi!e razpisane občinske volitve, je tako zvana opozicija na Hrvatskem prav dosledno reagirala na ta osnovna načela novega občinskega zakona. Mačkovi separatisti so bili mnenja, da^ ne smejo sprejeti jugoslovenskega državnega programa, ki je sedaj razširjen tudi na našo občino. Odklanjajo možnost, da bi se spuščasi v krivo prisego.^ Posledica je, da kakor svojčas za skupščinske, sedaj tudi za občinske volitve proglašajo volilno abstinenco, čeprav morajo računati, da niti oni njihovi pristaši, ki so jim dosedaj še slepo sledili, ne bodo mogli ostati desinteresirani na občini.
Pri na3 v Sloveniji se je zgodilo drugače. Z eno samo kretnjo so naši punk-taši odrinila v kot vprašanje patriotične obveze, ki jo zakon vsebuje. Proglasili so vprašanje državno politične in narodno politične opredelitve bodočih občinskih zastopov za postransko stvar. Z zasmehom jo prispodabljajo nazorom o nogometu; požrtvovalni napor nacionalnih elementov, uvesti v naše občine pametno gospodarstvo in skladno sodelovanje z državno politiko, pa so poskušali oblati' i kot borbo »klike« nekakih prevarantov in goljufov, ki bi se radi polastili občinskih blagajn.
Ko so si naši punktaši tako pripravili teren, so izpraznili vse svoje stare orožarne in udarili k svoji poslednji ofenzivi. Njihovi poglavarji in agitatorji napovedujejo, da si bo klerikalna punktaška fronta osvojila večino občin in da bo ld. oktobra nastal v Sloveniji političen prevrat, ki bo obudil od mrtvih v njeno staro moč in veličino nekdanjo SLS z vso njeno nekdanjo strahovlado. Pri tem pretijo, kako bodo potem kruto obračunali z vsemi, ki so se upali, postaviti se za jugoslovensko nacionalno stvar. Precejšnjemu delu našega naroda so še v živem spominu časi strankarskega režima SLS, ki je brez usmiljenja preganjal in teptal vsakogar, kdor se ni slepo pokoril. Toda že zdavnaj so nastali drugi časi. Krmilo države drži krepko v svojih rokah Jugosloven-ska nacionalna stranka. V Beogradu danes ni nobenega partnerja več, s katerim bi se mogli sklepati novi blejski pakti. Vsa pota nazaj v preteklost so zasuta in razgrete glave punktašev se bodo, ako se pravočasno ne umaknejo, razbile ob neporušenem zidu državnega in narodnega programa, ki ga bo današnji režim, posebej še v dravski banovini, v bodoče še bolj dosledno uveljavljal kakor dosedaj. V uvodu omenjeni službeni komunike to z vso jasnostjo podčrtava in kliče vsem punktašem špekulantom: Ni povratka v staro versko in plemensko razdvojenost!
Z velikim zadoščenjem bodo narodni ljudje širom naše ožje domovine sprejeli besede priznanja in simpatij, ki jih izraža vladna izjava njihovi odločnosti in borbenosti. Izkazali se bodo vredne zaupanja, ki ga ima v nje naš narod, in bodo branili svobodo volitev proti vsakemu terorju, pa naj pride s katerekoli strani. Saj se zavedajo, da bo tudi državna oblast storila vse, da se pre-
BOJ ZA PRESTIŽ V SREDNJI EVROPI
Nepričakovana ofenziva Italije v ženevi - Naraščajoči vpliv Male antante povzroča rimskim krogom velike skrbi
Ženeva, 30. septembra, p. S prihodom ministrov Male antante in Bolgarije v Ženevo je nastala v ženevskih diplomatskih razgovorih zatiimiva faza. Razgovori se razvijajo v dve smeri in se nanašajo na eni strani na ureditev srednjeevropskega problema, pri čemer igra nekako osrednjo vlogo avstriisko vprašanje, na drugi strani pa na zbližanje balkanskih držav in pri tem v prvi vrsti na vprašanje bodoče orientacije bolgarske zunanje politike.
Znano je, da je bila Bolgari.ta v zadnjem času vedno bolj izolirana in da se je znašla vtesniena med dvema taboroma, ko je bila pred kratkim sklenjena turško-grška pogodba, ki vsebuje tudi določila o jamstvu teritorialne nedotakljivosti obeh pogodbenih držav. Turški politiki so sicer prišli v Sofijo in povabili Bolgarijo, r.a.i pristopi k temu sporazumu, toda Bolgari so zavrnili njihovo ponudbo, ker so se zavedali. da bi se s tem za vse čase odpovedali eni izmed svojih glavnih zahtev glede izhoda na Črno morje. Vendar pa iz previdnosti niso pretrgali vseh zvez in je Mušanov, ki je včeraj prisnel v Ženevo, že imel sestanek s člani grške delegacie. Tukajšnji dobro poučeni krogi sodijo, da se je niegov razgovor z Grk' nanašal na
druge možnosti grško-turško-bolgarskega sodelovanja. Istočasno so zastopniki Male antante ponudili bolgarskemu ministrskemu predsedniku, naj osloni bolgarsko politiko na države Male antante. V tej stvari je imel češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš dolg sestanek z bolgarskim ministrskim predsednikom.
Za bližnje dni napovedujejo ženevski informacijski krogi še druge važne razgovore med zastonniki Male antante in drugih prizadetih držav glede nadaljnjega političnega razvoja na Balkanu. Vse pričakuje, da* ho prišlo do širšega sodelovanja med balkanskimi državami, za kar je v zadnjem času dal rajlepšo pobudo sestanek med jugoslovensk m in bolgarskim vladarjem v Beogradu. S tem v zvezi bo potoval v Sofijo tud: rumunski zunanji minister. Njegov prihod v bolgarsko prestolnico je napovedan za 10 oktobra. V mednarodnih dinlomft-kih krogih ie zavladalo silno zanimanje za ta pripravljajoči se pre-okret balkanskih političnih razmer. Toliko večjo senzacijo je izzvala davi novica, da je predložila italijanska delegacija vsem zastopnikom podonavskih držav in treh velesil rlsmen predlog glede gospodarskega sodelovania v Podunavju na osnovi re-
zultatov streske konference, ki doslej še vedno niso bili realizirani.
Italijanska spomenica
Ženeva, 30. septembra, g. Italijanski delegat Suvich je danes v Ženevi zbranim delegatom velesil in nasledstvenih držav izročil spomenico italijanske vlade, v kateri zahteva izvedbo sklepov konference v Stresi. Italijanska vlada je mnenja, da bi so mogle v Stresi predlagane preferenčne carine praktično uvesti že sedaj, in sicer ne samo za poljedelske, temveč tudi za nekatere industrijske produkte. Spomenica opozarja zlasti na gospodarsko obnovo Srednje Evrope, čije nova ureditev bi se mogla izvesti na podlagi trgovinsko-poli-tičnih smernic dogovora v Stresi. O finančnih določbah načrta v Stresi spomenica ne govori. V uvodu spomenica naglaša, da Italija ne bo predložila točnega načrta, temveč hoče dati samo pobudo za razpravo o izravnavi trgovinskih odnoša-jev in" plačilnih bilanc.
Iniciativa italijanske delegacije je povzročila, da je sedaj v ospredju v Ženevi gospodarski problem podunavskih držav. V splošnem je bila italijanska iniciativa sprejeta simpatično, vendar pa je izzvala
vtis, da gre italijanski vladi samo za ohranitev vpliva v Srednji Evropi, ki vedno bolj prehaja na Francijo m Malo antanto.
Vodja italijanske delegacije je imel nato razgovor z Boncourjem o podrobnostih italijanskega načrta, nakar je zvečer odpotoval v Rim, da poroča vladi o vtisu, ki ga je spomenica izzvala v Ženevi. V ostalem pa pripidbjejo veliko važnost tudi sklepom stalnedk sveta Male antante v Sinaji, ker vidijd v njih bistven prispevek za konsolidaciji/ srednjeevropskih razmer. Države Male aiitante rezervirano presojajo italijanski pfredlog. One so sicer podpisale protokol v Stresi ter prevzele točno določene obveznosti, so pa proti nadaljnji razširitvi preferenčne klavzule, poudarjajoč svoje znano stališče, da se ne more pomagati eni državi na stroške drugih.
Strah pred slovansko velesilo
Rim, 30. septembra, p. Fašistični tisk je danes le malo komentiral rezultate poslednje konference Male antante v Sinaji. Le rimska »Tribuna«, ki so jo posneli nekateri drugi listi, je priznala Malo antanto kot stalen politični faktor v srednji Evropi. Danes pa so listi registrirali članek atenskega lista »Estija« o sodelovanju Francije in slovanskih držav ter poudarjajo, da si Mala antanta in Francija prizadevata izvesti veliki načrt francosko-slo-vanske hegemonije od Baltskega do Jadranskega in Sredozemskega morja. V to koalicijo naj bi prišla tudi Bolgarija._ ki_bi s tem zapustila svojo dosedanjo največjo prijateljico Italijo.
©K©* V 1
Včeraj so se dvignili v Moskvi z ba oacra v stratosfero trije Rusi - Dosegli so višino 19-000 m sn prekosili Piceardov višinski rekord za skero 3.000 ra
Moskva. 30. septembra. A A. Davi ob 8.41 se je dvigni/ ruski balon za polet v stratosfero. V njem so poveljnik pilot Pcokujev, asistent Birnbaum in zgraditelj balona Go-dunov. Balon je neprestano v brezzicni zvezi z zemljo. Po brezžični brzojavki ob 11.02 je bil balon že 17.900 m visoko in 24 kilometrov oddaljen od kraja, kjer se je dvignil v zrak. Brzojavka pravi, da je tlak padel na 60 mm in da je balon dosegel ravnotežje. Temperatura zraka je 67 stopinj pod ničlo zunaj, v gondoli pa 22 stopinj pod ničlo. Iz gondole se popolnoma jasno
vidi zemlja.
Ob 12.13 je balon odvrgel breme in se je dvignil do višine 18.400 m. Barometer je kazal tedaj tlak 51 mm. Letalci so poslali brezžični pozdrav tovarniškim delavcem, ki so zgradili gondolo in ovoj balona.
Ob 12.50 so sporočili z balona, da se bodo začeli spuščati in ob 13.12 se je balon res pričel spuščati s hitrostjo 2.5 m na sekundo Veter ga je zanašal proti zapadu. Ob 13.16 je bil balon 50 km od vzletišča in je plul proti jugovzhodu Mislijo, da bo pristal med Bronico in Kolomejo.
Preden se je balon začel spuščati, je dosegel višino 19.000 m.
Kočljiv položaj nove španske vlade
Madrid, M. septembra. Nova vlada Lerouxa se bo predstavila 2. oktobra parlamentu. V političnih krogih menijo, da nova vlada ne bo imela zanesljive večine v parlamentu, tako da se ne bodo dale preprečiti nove volitve. Ministrski predsednik je izjavil novinarjem, da je republika žal napravila mnogo pogrešk. ki so ji odvzele mnogo simpatij. Sedaj se je treha predvsem bavit: z gospodarskimi jn socialnimi vprašanji in se morajo politična vprašan ia p^st?viti na stran.	„
Madrid, 30. sept. AA. Vsi današnji listi od skrajne desnice do skrajne levice izražajo prepričanje, da je razpust španskega parlamenta pred vrati. »E1 Debate« prinaša čez vso naslovno stran napis: »Čeprav vlada dobi zaupnico, bo zahtevala razpust parlamenta.«
Turistični kongres v Rima
Rim, 30. septembra AA. Dopoldne je bil zaključen kongres mednarodnega društva za turistiko. Skupščina je soglasno sprejela v načelu predlog delegata portugalskega avto-kluba Roqua, po katerem naj bi se mednarodni potni list nadomestil s turističnimi legitimacijami.
Moskva, 30 septembra. g. Ruski stratos-ferni balon je <ib 19.17 moskovskega časa pristal pri Koh meji, 115 kra jažnovzhodno od Moskve. Letalci so, kakor kaže.'o aparati dosegli višino nad 19.000 m ter s tem skoraj za 80f>0 m prekosili Piceardov rekord.
Piloti se bodo še nocoj vrnili v Moskvo. *
S poleti v str atosfero se je proslavil prvi kakor znano profesor dr Avgust Piccard, ki se je s svojim asistentom Kipferjem prvič dvignil v zrak 27 ms-ja 1931 v Augsbur-gu ter dosegel višino 15.781 m. Po 43urnem poletu je 28. maja zvečer pristal s svojim balonom na Gurgler-Fernerju v Oetztalu.
Drugi polet v stratosfero je izvršil dr. Piccard skupno s svojim asistentom Cosynsom 17 avousta lani iz Curiha. Startal je ob 5 07 na curiškem letališču v Diibendorfu ter je pristal po poletu preko Graubundena, Predarlskega in južne Tirolske ob 17.30 pri Cavallaru di Monsambono, južno od Uard-ske«a jezera. Ob tej priliki je dosegel višino 16 770 m. Kakor je razvidno iz brezzic-nega poročila iz Moskve, so ruski letalci prekosil dr. Piccarda za skoraj 3(XX) m.
Delo Društva naronfov
Ženeva 30. septembra. AA. Na doooldan-sld sen skupščine DN je haitski delegat Franculis predložil resolucijo z zahtevo po konvenciji, ki naj zagotovi vsem državljanom enakopravnost. Urugvajski delegat Guani ie izrazil upanje, da bo vseameri-ški kongres v Montevidea, ki bo proučeval tudi gospodarska vprašanja evropskega kontinenta, pomagal napraviti konec _ sedanjemu gospodarskemu neredu. V imenu Grčije \e Tsaldaris, v imenu Letonske pa Salnais naglasil, da bi bilo treba pokazati mednarodno solidarnost tudi v gospodar skih vprašanjih. Irski delegat 0. Kelly je zahteval, da tudi male države prevzamejo svoj delež odgovornosti, da se odpravijo sedanje težave. Prihodnja plenarna seja bo v ponedeljek.
Francoščina obvezen predmet v ruskih vojaških šolah
Pariz, septembra. Kakor poroča »L* Oeuvre« iz Moskve, je komisariat za vojsko uvedel kot obvezen predmet v vseh ruskih vojaških šolah pouk francoščine. Pod vplivom Mak.sima Gorkega se je začel tudi pokret za zbližanje francoskih in ruskih inteligentov. V glavnem gre za potovanje francoskih in ruskih pisateljev, umetnikov in znanstvenikov v Rusijo, odnosno Francijo.
V pričakovanju nemškega
odgovora
Nemška vlada pripravlja protipredloge za predlagano razorožitveno konvencijo
Ženeva, 30. septembra. AA. Po vesteh, ki so prispele iz Berlina, namerava nemška vlada odkloniti irancosko-angleške predloge na katere so pristale tudi Zediniene države. Kakor znano, naj bi služili ti predlogi za temelj bodočim razpravam o razorožitvi. Ker je pa nemški vladi vendarle do tega, da ne bi nanjo padla odgovornost za razbitie razorožitvene konference, s^ hoče pridobiti časa in bo zato v kratkem izdelala svoje protipredloge o razorožitvi m jih poslala v Ženevo.
Angleški zunanji minister Simon m državni podtajnik Eden odpotujeta jutri zjutraj v London, da poročata vladi o položaju v Ženevi, kamor se vrneta prihodnji teden.
Pariz. 30. septembra, s. »Temps« izjavlja v uvodnem članku, da so razorožitvena pogaiania ob povratku nemških ministrov v Berlin prispela na odločilno točko. Nemška vlada sedaj točno ve, kaj je treba razumeti pod splošno kontrolo razorožitve, ki predvideva štiriletni rok, preden se bo pričelo
substančno znižanje oboroževanja. List meni, da bodo Neme} najbrže predložili protipredloge, ki puščajo vrata za pogajanja odprta. o gotovih načelih pa Francija ne more razpravljati.
London, 30. septembra, č. Angleški listi so izrabili odmor, ki je nastal v Ženevi zaradi odhoda nemških delegatov v Berlin, za dolge razprave o razorožitvi. Menijo, da je položaj zelo resen, vendar pa ne brez vsakega upanja. Končna odločitev bo pripadla Franciji, ker ne gre, da bi se Nemčiji odvzela enakopravnost v oboroževanju, ki je bila načelno že priznana. Stališče Anglije, kakor se zdi, še ni končnoveljavno formulirano. Nekateri listi napovedujejo, da bo Anglija skupno z Ameriko pričela izvajati pritisk na Nemčijo in Francijo, da bi se sporazumeli. Macdonald je prepričan, da bo na jutrišnjem sestanku z Daladierjem v Beauvaisu dosege! znatno popuščanje s francoske strani.
Razbita tolpa bolgarskih razbojnikov
Pri poskusu atentata na železnico v Djevdjejiji je bila tolpa makedonstvujuščili pregnana, njen vodja pa ubit
*	t______i našn ŠaikaČO TI
preči nameravana falzifikacija pravega razpoloženja našega ljudstva, ki je po svoji ogromni večini že zdavnaj spoznala, da krivi preroki, ki bi ga hoteli voditi nazaj v stare čase, vodijo le v ne-srečo.
Danes, ko je treba združiti vse naše sile, da v skupnem naporu ozdravimo svoje hude gospodarske in socialne skrbi, je naravnost zločin, zažigati med narodom zopet stare strasti, obnavljati stara sovraštva In pričenjati borbo, ki je v svojih posledicah borba proti življenjskim interesom slovenskega ljudstva. Samo ljudje, katerim je strankarska zagrizenost vrhovni sodnik politične morale in ki ne čutijo odgovornosti do narodne in državne celote, so zmožni, da v teh težkih časih znova poženejo naše ljudstvo v bratomorno medsebojno klanje. Vsa Jugoslavija jim kliče: Stojte! Žasujte svoje zastrupljene studence in spametujte se, ker vas bo sicer morala s trdo pestjo privesti k pameti domovina, nad katero grešite. Vi pa, ki
ste dobronamerno morda nasedli zape-Ijivcem, spoznajte, da ste na slabi poti! In vi, ki se jim iz strahu vdajate, ne bojte se! Nikdar več vas ne bodo mogli ustrahovati. Vsi vi, ki ljubite državo in vidite v naši narodni zajednici spas, zlasti tudi spas za Slovence, pa pozabite, da ste bili enkrat klerikalci, liberalci in socialisti, ter strnite svoje vrste v nepremagljivo vojsko!
Morda je bila potrebna preizkušnja, ki jo našemu ljudstvu pripravljajo punk-taški generali. Gotovo je zdrava. Dne 8. novembra 1931. je nacionalna ideja zmagala nad fronto kujarjev in abstinentov, ki se niso upali v bitko, pa so se potem posluževali metod blagopokojne-ga Hofferja. Sedaj so razmere prisilile te porolčene generale, da se postavijo v bran. Narodna vojska jih bo potolkla in izid volilne bitke bo pokazal, da iih je 8. november res definitivno likvidiral. Kdor jim sledi, nosi svojo glavo v bojni metež za stvar, ki je izgubljena že v naprej.
Beograd, 30. septembra. AA. Snoci okoli 19. se je pojavila pri Stepanovem v die*-djelijskem srezu skupina 15 bolgarskih razbojnikov. Napadli so Vangela Janevica kmeta iz iste vasi, mu zvezali roke m ga pozvali, da iih odpelje na železniško piogo proti Djevdieliji, kar je Vangel prisiljen tudi storil. Ko so prišli do proge, so ban-diti položili pod tračnice peklenski stroj in šli dalje. Tedaj jih ie pa opazil neki orožnik, ki ie bil na progi. Stopil je bliže m jih vprašal, kdo so. Banditi eo ee umaii; nili in odgovorili, da so oddelek milice \ tem hipu ee ie zvezani kmet spustil v beg in zavpil: Niso miličniki! Bolgarski razbojniki so!«	.	u
Orožnik je začel streljati na bandite, m so takisto odgovorili s streljanjem. Ko je bližnji čuvaj proge slišal streljanje m videl, kai ee godi, je tudi on začel streljali na bandite. Zato so razbojniki naglo poska-kali v Vardar, ga prebredli in zbežali v smeri proti vasi Bogdancem. Toda tud^ * te strani eo medlem -zbrani kmetje zaceli zasledovati bandite, ki so jo zaradi tega ubrali proti meji. Orožniki in oboroženi domačini so jih zasledovali.
Bežeči banditi so v vasi Stojakovem, ki ie od grške meje oddaljena samo 2 km. naleteli na kmetskega vojvodo Risto Stankovi ca in in dva njegova tovariša ter se z njimi spopadli. Pri tem ie Rista ustrelil s puško voditelja banditov, zloglasnega Sto-jana Mandilova, ki ie že večkrat pnsel v .e kraje in postavljal peklenske stroje. Ko so banditi videli, da je njihov vodja padel. =o se razkropili in ee poskrili v sumi.
Pri ubitem Mandalovu so našli puško s 165 naboji, revolver sistema Parabellum z 68 naboji, 3 jajčaste bombe z označbo >5C* od katerih je bila ena odvita, 4 bolgarske cigarete, 305 bolgarskih levov, 3000 Din in razne druge valute. Oblečen ie bil v uni-
formo naših vojakov z našo šajkačo na glavi. Enako so bili oblečeni tudi ostali
banditi.	.
Peklenski stroj, ki so ga razbojniki postavili -pod železniško tračnico, je prirejen na kontakt in ima baterijo. Spravljen je najprej v pločevinasto in potem še v leseno škatlo Na bateriji je v bolgarskem jeziku napisano »Sofija, sv. Ciril in Metod 42«
Zasledovanje pobeglih razbojnikov se zmerom traja. Po dobljenih poročilih so prišli iz Bolgarije na grška tla čez planino Belasico, nato so pa južno od naše meje šli po grških tleh, prebredli Vardar in prišli na naša tla zapadno od Djevdjelije. Eksplozija peklenskega stroja, ki se je pripetila 26. t. m. v Djevdjeliji in ubila dva človeka, 5 jih pa ranila, je delo iste razbojniške skupine.
Zastopnik bolgarskih invalidov v Beogradu
Beograd, 30. septembra, p. Danes je prispel v Beograd predsednik bolgarske zveze invalidov general Nikiforov. Uprava udruženja naših invalidov mu je priredila prisrčen sprejem. General Nikiforov je bil tudi na grobu Neznanega junaka in položil nanj lep venec.
Obsodba madžarskih narodnih socialistov
Budimpešta, 30. septembra s. Trije voditelji madžarske narodne socialistične stranke, med njimi voditelj Zoltan Boszor-menvi so bili danes pred budimpeštanskim kazenskim sodiščem zaradi hujskanja proti državni oblasti in proti židovski veri obsojeni na 3 do 4 tedne ječe, ker so v svojem listu označili od vlade odrejeno kol-portažno prepoved kot nezakonit in brutalen ukrep, •
Pomagajmo si
!
sledeč onim, hi so si ze tolikokrat uspesne pomagali z „Jutrovim" malim oglasnikom Danes ho 527 ponudnikom in povpraševal-cem nudil, har iščejo.
■ <* '-j ■ ■---s
Preokret na Balkanu
Sestanek našega kralja z bolgarskim kraljem ln predsednikom turške republike naj zagotovi trajen mir
na Balkanu
Prijateljska pogodba s Turčijo
Carigrad. 30. sept. d. Tu smatrajo kot gotovo, da bo poset jugoslovenskega kralja
Aleksandra v Carigradu dovedel do zaklju-čitve jugoslovensko-turške prijateljske pogodbe.
Odmev v Parizu ln Londonu
Bukarešta. 30. septembra, r. Rumunski tisk in politični krosi pripisujejo po sinaj-ski konferenci poseben pomen potovanju kralia Aleksandra v Evksino^rad in Carigrad. Pri tem poudarjajo, da pomeni potovanje kralia Aleksandra preko Črnega. Marmarskega. Relesa in Jadranskega morja novo fazo politične aktivnosti Male antante, češ, da ne gre samo za običajno potovanje, ker se bo sestal s poglavarjema turške in bolgarske države ter z vodilnimi grškimi državniki.
Na konferenci ministrov Male antante v Sinaji se je govorilo, kakor je bilo že javlje-rio, tudi o položaju na Balkanu glede na tbnovo bolgarsko - turške pogodbe in razširjenje turško - grškega sporazuma. Ru-muneki zunanji minister Titulescu je sporočil dr. Benešu in Jevtiču. da bo kot zastopnik svoie vlade prihodnji mesec prisostvoval v Ankari proslavi desetletnice turške republike in da bo to potovanje izkoristil tudi za sestanek s predsednikom bolgarske vlade Mušanovom v Sofiji. Sedaj, ko je znano, da se bosta pred potovanjem rumunskega zunanjega ministra sestala v Evksinograd j jugoslovenski in bolgarski kralj, poudarjajo romunski politični krogi e posebno pozornostjo aktivnost Male antante na Balkanu.
Potovanie Ni. Vel. kralia Aleksandra se vrši v najstrožjem incogniUi. Nobenih svečanosti in nobenih oficielnih sprejemov ne bo niti v Bolgariji, niti v Turčiji, niti v Grčiji, kar na nikakor ne zmanjšuje veli-Vefrd pomena notovan!a. Bolgarski kralj /Boris ne bo prišel iz cofiie v Evksinograd. da bi zgolj pozdravil Ni. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo na poti v Carigrad V kraljevskem dvorcu v Evksinogra-du bosta imela vladarja kljub vsem tezko-cam ki še obstoja io med Jugoslavijo m Bolgarijo. priliko, da nadaljujeta svoje razgovore. započete ob zadnjem kratkem postanku kralia Borisa na beograjski zelaz-niški postaji, ko so zabeležili, da sta ee vladaria razstala s prijateljskim pozdravom: Do svidenja l
V nekaj dneh se bo uresničila ta obojestranska želia. Nadaljevali se bodo razgovori, od katerih pričakujeta brez dvoma naš in bolgarski narod koristne posledice, predvsem pa odstranitev zaprek za vzpostavitev normalnih sosednih odnošajev.
Obveščen o potovanju kralja Aleksandra preko Carigrada, je predsednik turške republike Mustafa Kemal paša prav tako izrazil željo, da bi ee sestal z jugoslovenskim vladarjem. Tudi prvi sestanek poglavarja turške države e kraljem Aleksandrom predstavlja danes na Balkanu dogodek prvovrstnega pomena.
Rumunski politični krogi poudarjajo velika prizadevanja Izmet paše in Ruždi be* za osnovanje balkanskega Locarna, s čimer spravljajo v zvezo Udi sestanek jugoslovenskega kralia in predsednika turške ip-publike. Kakor znano, eo odnošaji med Turčijo in Jugoslavijo taki, da more naiti misel balkanskega Locarna na njihovi podlagi zadostno zaslombo. Med Jugoslavijo oi Turčijo ne obstojajo nobena teritorialna in politična nasprotsha. da se ne bi mogli zavzeti za vzpostavitev trajnega miru na Balkanu, potrebnega vsem.
Jugoslovenska križarka »Dubrovnik?, ki je snoči došla v Konstanco, bo plula skozi Konntsko ožino ter se ustavila na Krf ti, k(er bo sprejel kralja Aleksandra grški vojni minister general Kondilis, namestnik predsednika vlade Tsaldarisa. General Kondilis bo tudi prisostvoval spominski svečanosti in položitvi venca na grobove naših vojakov na Vidu.
Počastitev bojevnikov v Dobrudža
Bukarešta, 30. septembra d. Včeraj popoldne je naš dvorni vlak, s katerim so prispeli iz Sinaje v Bukarešto maršal dvora general Dimitrijevic, minister dvora An-tič, adjutanta Savič m Grubesič, odpotoval v Konstanco. Spominska svečanost padlim jugoslovenskim bojevnikom v Dobru-dži bo jutri dopoldne. Po programu bo rumunski dvorni vlak prispel v Medžidijo okoli 11. dopoldne 2. Nj. Vel. kraljema Aleksandrom in Karolom ter kraljico Marijo. Rumunski princ Nikola bo prispel v Medžidijo istočasno z letalom. Z železniške postaje se bosta vladarja in kraljica odpeljala z avtomobili do spomenika, kjer bo Nj. Vel. kralj Aleksander sprejel raport častne čete, nakar se bo vršila svečanost v spomin padlim bojevnikom ter bo položil Nj. Vel. kralj srebrn venec na spomenik v prisotnosti poslanika čolak-Antiča, vojaškega atašeja polkovnika Stajiča in zastopnika naše kolonije v Rumuniji. Tudi rumunski kralj Karol, naša kolonija v Rumuniji in odposlanstvo iz Bukašeste bodo položili vence na spomenik.
Po svečanosti se bosta Nj. Vel. kralj in kraljica odpeljala z našim dvornim vlakom iz Medžidije do Kostance, odkoder bosta nadaljevala svojo pot na križarki »Dubrovnik« v Balčik. Po dvodnevnem odmoru v Balčiku bosta Nj. Vel. kralj in kraljica odpotovala v Evskinograd, nato pa dalje v Carigrad in na Krf.
Sestanek vladarjev v Evksinogradu
Sofija, 30. septembra d. Včeraj ob 1. popoldne sta bolgarski kralj in kraljica odpotovala v svoj dvorec pri Plovdivu, ki leži ob cesti v Varno. Sofijski listi pišejo, da se bosta jugoslovenski kralj in kraljica na poti mimo Varne ustavila v pristanišču Evksinogradu, kjer bosta posetila bolgarsko kraljevsko dvojico, ki namerava preživeti tamkaj nekaj dni pri trgatvi grozdja. Visoka jugoslovenska gosta se bosta po vesteh sofijskih listov zadržala v Evksinogradu nekaj ur. nakar bosta odpotovala v Carigrad in preko Korinta na Krf.
»Utro« poroča o avdijenci rumunskega poslanika Stoica pri bolgarskem kralju Borisu in f."avi, da sta govorila o bližnjem sestanku rumunskega in bolgarskega kralja, do katerega naj bi prišlo med 10. in 20. oktobrom v nekem mestu ob Dunavu.
Pariz, 30. septembra AA. Havas poroča iz Bukarešte: Po vesteh, ki so jih dobili V tukajšnjih uradnih krogih, ni izključeno, da bo tudi kralj Karol prisostvoval sestanku jugoslovenskega kralja Aleksandra ifl bolgarskega kralja Borisa v Varni.
Pariz, 30. septembra AA »Erfe Nouvel-le« objavlja daljši članek o položaju na Balkanu in pravi med drugim:
Zadnje tedne se je položaj na Balkanu in na bližnjem vzhodu znatno Tazčistil, tako da je razširjenje bloka Male antahte postalo možno in celo aktualno. Ni potrebno naglašati, kako važna sta sporazum v Sinaji in dobro razmerje med Rusijo ln sosednimi državami. Velikega pomena je tudi, da je jugoslovenski vladarski par sklenil ustaviti se na svojem potovanju tudi v Carigradu, kjer se bo kralj Aleksander sestal s predsednikom turške republike Kemal pašo. Jugoslovenska suverena nameravata posetiti tudi Pirej, kjer ju bo spre*
J6l predsednik grške republike Zalmls. Sestanka kralja Aleksandra z zastopniki grške in turške republike je treba razum«* ti kot prizadevanje, da se doseže med baL kanskimi državami in Turčijo čim tesnejše sodelovanje. Konferenca v Sinaji in nameravano potovanje jugoslovenskih suve-fenov na Krf napovedujeta začetek dogodkov, ki bodo mnogo doprinesli h konsoli-diranju miru v. velikem delu Evrope. Lahko 9e veselimo, da se takšni dogodki odigravajo tako rekoč v psihološkem trenutku, ko je Hitlerjeva Nemčija edini element nefeda in zmešnjav v Evropi. Na ta način bo nemškim načrtom za prodiranje na vzhod definitivno napravljen konec.
Loftddrt, 30. sept. AA. »Daily Telegraph« piše o zbližanju med balkanskimi državami, ki se je na konferenci Male antante v Sinaji še bolj okrepilo in pokazalo, da je činitelj tairu na eni izmed najobčutljivejših točk Evrope. List navaja nato dva enako ugodna simptoma, na eni strani turko-filsko politiko Titulesca, na drugi strani zbližanje med Jugoslavijo in vso jugovzhodno Evropo. Konservativno glasilo računa celo z možnostjo prijateljskega sodelovanja med tremi_ kakor pravi — različnimi
si, toda ne nasprotnimi skupinami, namreč med Malo antanto, ki je blizu Franciji, Madžarsko in Bolgarijo, o kateri se sme reči, da sta pod vplivom Italije, in naposled Turčijo in Grčijo, dvema stoletnima nasprotnikoma, ki sta ee spravila po modrosti in daljnovidnosti Venizelosa.
Anton Lajovic:
O,pravičnem' nacionalizmu
Minister dr. Srkulj v Celju
Včeraj popoldne si je minister dr. Sfkulj ogledal v Celju in okolici poškodbe zaradi poplave ter obljubil potrebno pomoč
Jurčičevi ulici, odkoder se je odpeljal z av-
Celje, 30. septembra. Č. Ob 12.30 je prispel v Celje minister za gradbe dr. Stjepan Srkulj v spremstvu Svojega kabinetnega šefa g. Jojiča, načelnika hidrotehničnega oddelka v ministrstvu za gradbe g. inž. Cela-gina in tehničnega inšpektorja pri banski upravi inž. Zajca. Po prihodu je bil obed v Celjskem domu, od 14.30 do 16. pa si je g. minister ogledal opustošenja po poplavah v Celju ih okolici. Ogleda so se udeležili tudi gg. narodni poslanec Ivan Prekor-šek, sreski načelnik dr. Vidmar, župan dr. Goričan, mestni finančni referent dr. Vrečko, magistratni direktor dr. Šubic, mestni inženjer Pristovšek, okoliški župan Kuko-vec, občinski odbornik Wltawsky, predsednik sreske organizacije JNS dr. Katan, višji tehnični svetnik inž. Marek ter inženjer Štefani kot zastopnik tehničnega razdelka sreskega načelstva. Minister si je s spremstvom ogledal porušeni kapucinski most, takozvano kolera bolnico in mestni park, nato pa se je z brodom prepeljal zopet na levi breg Savinje, si ogledal t. zv. Otok v
tomobilom do hudo poškodovane javne bolnišnice. Ogledal st je tudi opustošeno sokolsko telovadnico v mestni narodni šoli, uničeno stanovanje gimnazijskega direktorja v p. g. Zupana v Zrirtjskega ul., vojašnico kralja Aleksandra ter laboratorij in Stanovanji nameščencev v cinkarni. Ob 16. se je minister odpeljal z narodnim poslancem Prekorškom in sreskim načelnikom dr. Vidmarjem v Savinjsko dolino in si ogledal škodo, ki jo je povzročila voda v Podvinu, Vrbju, Kasazah in v predelu med Celjem in Vojnikom. Ob 19.26 se je minister s svojim ožjim spremstvom z osebnim vlakom odpeljal v Zagreb. G. minister je obljubil, da bo storil vse potrebno,, da se bodo mogla pričeti nujno potrebna dela za regulacijo Savinje.
Pomotoma je bilo v našem listu objavljeno, da bo seja občinskega sveta celjske okoliške občine v ponedeljek namesto v torek.
Shod JNS v Gornjem gradu
V nedeljo dne 8. oktobra ob 9. uri dopoldne se vrši v Gornjem gradu v Sokolskem domu občni zbor sreske organizacije JNS. Po sreski skupščini se vrši istotam sreska konferenca, dostopna všetn članom stranke. Ob 11 uri istega dn<> pa se vrši na prostorne ria telovadišču javen shod, na katere mbodo govorili g. poslanec PustO-sldmšek in drugi. Obljubild Sta udeležbo tudi gg. ministra dt. Kramer in Pucelj.
Izdaja obveznic za likvidacijo agrarne reforme
Beograd, 30. septembra. Na podlagi čl. 42. zakona o likvidacij; agrarne reforme je finančni minister v soglasju z ministrskim svetom izdal uredbo o finančni likvidaciji agrarne reforme, k! določa med drugim, da se ta likvidacija poveri Privilegirani agrarni banki, ki bo izdala 4-odstotne obveznice, zajamčene po državi, v nominalni višini do 800 milijonov Din. Prejšnji lastniki razlaščenih zemljišč bodo prejeli odškodnino za zneske preko 500 Din v teh obveznicah, za zneske pod 500 Din pa v gotovini. Priv. agrarna banka bo vršila vsa ta izplačila in bo tudj pobirala od agrarnih subjektov dolžne zneske. Obveznice se bodo amortizirale v 30 letih. Za obrestno in amortizacijsko služba se bodo uporabili predvsem zneski, pobrani od agrarnih subjektov, poleg tega pa še sredstva posebnega garancijskega fonda 'n po potrebi Š6 sredstva iz državne dotacije. Na razlaščenih zemljiščih se bo na korist banke vpisala zastavna pravica tla prvo mesto za vrednost tega zemljišča.
Franeoski poslanik na Kosovem
Beograd, 30. septembra AA. Francoski poslanik na našem dvom g. Paul Emile Naggvar odpotuje drevi na Kosovo ih v Gračanico. Ogledal si bo zgodovinsko Kosovo polje, nato pa odpotoval v PriŠtiiiO in.Peč ter se čez Kosovsko Mitrovico Vrnil v Beograd.
Mednarodna železniška konferenca
Beograd, 30. septembra AA. Od 6. do 15. oktobra bo v Bukarešti mednarodna železniška konferenca za potniške vozne rede. Od 6. ao 'i. oktobra bo razpravljala O vprašanjih, ki so v zvezi s simplonskimi vlaki, od 9. do 15. oktobra pa o vseh ostalih vprašanjih, ki so v zvezi z mednarodnim potniškim prometom.
Prepoved ruškega radija v Nemčiji
Berlin, 29. septembra. Frankfilriška policija je izdala proglas, v katerem opozarja na to, da je po vsej Nemčiji najstrožje zabranjeno sprejemati in poslušati ruske radio - oddajne postaje. Kogar bodo pri tem zalotili, bo takoj poslan V koncentracijsko taborišče, ker se bo smatralo poslušanje ruskih radio-postaj za komunistično
Obupen čin , brezposelnega delavca
Kranj, 30. septembra.
Brezposelni šofer Frelih Anton, doma iz Idrije, je bil pošten in priden, vendar dela rti mogel dobiti nikjer. Prihranke je kmalu porabil in dolgo živel ob pomoči prijateljev v Delavskem domu. Snoči pa so opazili, da je nekam zamišljen in potrt, rri večerji je navzočnim dopovedoval, da bo še nocoj nekdo umrl, sam pa da bo kmalu postal srečen in rešen skrbi. Okoli 9. ure se je napotil v družbi s prijateljem v mesto, pri hotelu »Jelen« pa se je poslovil in krenil v Savski drevored.
Ko je prišel zjutraj okoli 6. neki zgodnji šetalec v bližino kopališča, je zagledal na nasprotni strani brvi pod jelšo klečati človeka. Pristopil je bliže in videl, da ima pred seboj samomorilca. Obvestil je o odkritju službujočega stražnika Mihelčiča, ki je poklical dr. Globočnika. Na licu mesta ie komisija mogla ugotoviti le smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Pri tragično preminilem so našli samo žepni nožiček, delavsko khjižico in prazno denarnico.
OPOROKA DR> MABUSA
Izmet paša o posetu v Sofiji
Ankara, 30. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta Izmet paša je izjavil dopisniku anatolske agencije o svojem posetu v Sofiji:
Iz Bolgarije se vračam zadovoljen. Imeli smo priliko odkrito se fazgovarjati z bolgarskimi državniki. Govorili smo svobodno in smo se sporazumeli. Sklenili smo ohraniti in razviti obstoječe prijateljstvo med obema državama. Pogodbo o nevtralnosti, medsebojnem sporazumevanju in arbitraži, ki bi potekla šele čez leto dni, smo podaljšali za 5 let. To je znamenje ugodne atmosfere in jasno kaže, kakšen je položaj. Sestal sem se tudi s prvaki raznih bolgarskih političnih strank Z vsemi smo se sporazumeli glede tega, da je prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo potrebno tako za bolgarski mir, kakor tudi za Bolgarijo in Turčijo samo.
Jugoslovenski atleti v Atenah
Atene, 30. septembra, p. Davi so prispeli v Atene jugoslovenski in bolgarski atleti, ki so iim Driredili na postaji izredno lep špfejefh. Rumunski in turški atleti šo v Atenah že od včeraj Jutri prispejo še lah-koatleti iz Albanije. Za IV. balkansko lahkoatletsko olimpijado, ki se prične, jutri na tukajšnjem stadionu, vlada v vseh športnih krogih veliko zanimanje.
žrtvujmo tudi za srečo in blagostanje.
Le do 10. t. m. je še čas za nabavo srečk državne razredne loterije novega kola. Brez srečk ne bo nihče deležen velikih ne malih dobitkov, ki jih bo državna razredna loterija razdelila med Igralce v novem kolu. Zato sezite po njih, dokler je še čas. Prvo žrebanje bo že 11. in 12. t. m. Dobite jih v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranUnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19
Predno je prišel Hitler na državno krmilo v Nemčiji, so letos nemški škofje javno govorili proti »pretiranemu nacionalizmu«. Nekako v istem času pa so francoski škofje izdali glede nacionalizma celo nekako resolucijo; v glavnem pravijo, da cerkev odobrava in pospešuje pravični nacionalizem, ki pa naj bo krščanski, to se pravi, ozirajoč se na pravice drugih in gledajoč na to, da vzdržuje odnose, ki jih narodom nalagajo pravičnost, karitativnost in pa dolžnost bratskega sodelovanja.
Zdi se, da je v resoluciji francoskih škofov točno reproducirano stališče katoliške cerkve. Katoliška cerkev kot mednarodna ustanova se v nacionalnih borbah in sporih ne more postaviti na stran ene ali druge stranke, temveč se mora držati stališča nadstrankarskega in nepristranskega desinteresiranega razsodnika. To stališče katoliške cerkve do nacionalizma se' zdi tako, da bi si ga mogel in moral osvojiti vsakdo. (Na žalost je praksa kruto drugačna zlasti kar se tiče nas Slovencev; dovolj je, če pogledamo, kako našim goriškim Slovencem pastiruje v nadškofiji fašist Sirottl in kako tudi celovški škof Hef-ter pošilja nemške duhovnike v čisto slovenske fare.) S tako prakso bi morda n« trpela pravilnost zgoraj omenjenih načelnih smernic, če so te smernice le res praktično blagotvorne, v katerem primeru bi bilo umestno, da se jih držimo tudi mi. drobni Slovenci.
Toda trdim, da za naše slovensko narodno življenje smernica, kakor so jo precizirali francoski škofje, »naj bo nacionalizem pravičen in krščanski ter s tem ozirajoč se na pravico drugih,« ne le ni praktično uporabljiva, temveč da nam je celo škodljiva. Vse to trdim, ko predpostavljam, da je naša narodna zavest tako med preprostim ljudstvom kakor tudi med inteligenco celo na bivšem Kranjskem, še bolj pa na bivšem štajerskem silno slabotna, in ko razen tega predpostavljam, da je narodna zavest in samozavest vrednota, ki zasluži, da jo gojimo vsi brez razlike.
Ko se postavim tako v nasprotje k katoliški tezi o nacionalizmu, na videz tako dovršeni in pravilni, je pač treba, da prepričam z razlogi, dovolj močnimi, ki naj pokažejo, da za nas ni sprejemljiva smernica »pravičnega« nacionalizma. Navedel bom nekaj praktičnih primerov, opozoril na njihove psihološke podstave in perspektive in potem sodite sami.
*
Lansko jesen sem bil po opravkih v Kočevju. Ondotni znanec me je peljal v kočevsko farno cerkev pogledat orgle; raz-gledal sem se po vsej cerkvi; precej je napisov po njej, toda niti črklce slovenske. Vprašam znanca po razmerju narodnosti v Kočevju in sem začuden kakor boš tudi ti, ki to bereš, da imajo v Kočevju Slovenci večino, da jih je namreč v mestu 60 odstotkov in samo 40 odstotkov Nemcev; a glej, v farni cerkvi vse samo nemško.
V	Ljubljani v večji slovenski trgovini. Polha je slovenskih gostov. Vstopi znan ljubljanski Nemec in na ostentativen način zahteva po nemško. In je poslužen tudi v nemščini kar najuslUžheje. Naš trgovec me gleda s polnim nerazumevanjem, ko se čudim temu nastopu.
V	šentjakobsko knjižnico, torej v napravo z izrazitim slovenskim narodno-kultur-Tiim značajem, pride znana ljubljanska Nemka, zahteva knjige po nemško in knjižničar ji streže v nemščini. Na skromno opombo ne more razumeti, da bi moglo in moralo biti drugače.
V	industrijski zbornici ljubljanski je služben razgovor o gospodarskih stvareh in zastopnik hrvaškega industrijca pred-naša svoje misli naravno v hrvaščini. Kar ga prekine znan nemški industrijec po nemško: Prosim nemško, ne razumem slovensko. Hrvat ga je sicer s primerno ostrino zavrnil, toda ne tako naši tedaj navzoči ljudje, ki so poslej debato vodili nemško.
Navedel sem nalašč nekaj drastičnih primerov iz Ljubljane in njenega bližnjega okolja, saj je Ljubljana duhovna centrala slovenstva in bi bilo pričakovati, da je prav tu narodna samozavest razvita do sorazmerno najvišje stopnje, ki amo jo zmožni doseči.
Da pa stvari stojijo še dosti slabše na bivšem štajerskem, na deželi in po mestih, to vemo vsi. Saj se dogaja, da v Mariboru, ki ima tako neznatno nemško manjšino, še danes zapadajo germanizaciji otroci zavednih naših Primorcev.
Ce se ozrem na navedene praktične primere, bi se zdela po sebi razumljiva zahteva, da so v kočevski farni cerkvi slovenski napisi na prvem mestu, ne samo zato, ker so Slovenci v večini v Kočevju, temveč bi bilo to treba celo ta čas, če bi bili v manjšini, ker gre za državni jezik naše slovenske pokrajine, v kateri je Kočevje samo izginjajoč tujejezični oto-čič.
Da je slovenski trgovec na ljubo še tako majhnemu dobičku pripravljen vsak čas grešiti zoper narodno moralo, ni presenetljivo (saj je vzrasel v individualistični filozofiji merkantilizma). Malo bolj čudno je, da slovenska kulturna Institucija, ustanovljena prav zato, da ojačl narodne duhovne sile in s tem nar-dno zavest, v svojih organih nima občutka, da z brez-čutnostjo v jezikovnih stvareh podira, kar je pravkar sezidala.
Kar sem rekel o našem trgovcu, velja o naših industrijcih. Vendarle nastane vprašanje, zakaj se naš človek, pa bodisi da je veren' katoličan, ki se ne spodtakne nad samonemškimi napisi v kočevski farni cerkvi, bodisi da je industrijec, ki jezikovno ukloni hrbet pred Nemcem, zakaj se vsak naš človek, dasi izhaja iz tako različnih družabnih plasti in svetovnih nazorov, tako temellno razlikuje od onega Hrvata, ki
je energično branil veljavo svojega jezika? *
V	življenju ljudi in narodov je že tako, da zadržanje, ki je bilo med ljudmi in narodi dalj časa v rabi in navadi, počasi postaja tako, da ga obe strani smatrata za pravilno in prav. Zadržanje in nehanje, ki je v navadi dobi s potekom časa sijaj pravičnosti in prava ter postane med tistimi, ki so ravnali po taki navadi, končno zares tudi resnično pravo. Obe stranki poslej zadržanje, odgovarjajoče dolgoletni navadi in rabi, smatrata za pravo (jus) ne samo z razumom, temveč še bolj š čustvom. Običaj in navada sta oče in mati prava.
Stališče našega slovenskega človeka od
preprostih slojev do naše najvišje inteligence je čisto diktirano po navedenih socialnih silah, po pravotvornosti običajev in navad. Naš slovenski človek ceni razmerje slovenščine in nemščine še danes čisto tako, kakor so ga naučila dolga stoletja, ko je bil podjarmljen v nemški državi. Dasi so ves čas rajnke Avstrije bili Nemci v slovenskih pokrajinah le neznatna manjšina, vendar je gospodujoči jezik ta čas bil nemški. Nikakemu Nemcu takrat na slovenskem ozemlju ni bilo treba misliti, da bi moral znati slovensko. Nasprotno pa je moral znati nemško vsak Slovenec, ki si je hotel v tisti nemški državi pomagati naprej.
Nam Slovencem sta tudi v svobodni državi odnos in vrednost obeh jezikov ostala ista kakor v prejšnjem stanju, in neiz-premenjena. Našemu Slovencu se še danes zdi prav in pravično, da Nemcu v Sloveniji ni treba znati slovenščine, nasprotno pa, da mora vsak inteligentnejši Slovenec, da celo vsaka služkinja in po štajerskem sploh vsak človek znati nemško na ljubo tisti peščici Nemcev, ki jih imamo še v Sloveniji.
Zahteva, da bi moral po 15 letih naše narodne države vsak izmed Nemcev, živeč na naši zemlji in ob njenem dobrem kruhu, znati državni jezik, taka zahteva se zdi še danes našemu »pravičnemu« Slovencu nezaslišano krivična.
Skratka pravno nazlranje našega človeka na jezikovne pravice svoje in na jezikovne pravice Nemcev v Jugoslaviji je ostalo prav isto, kakršno je bilo, ko smo živeli pod nemškim jarmom. To pravno na-ziranje, ki ga opažamo tudi v odnosih prekmurskih Slovencev do madžarstva, je naziranje podjarmljenega naroda, je izrazito inferiorno pravno naziranje.
Tako inferiorno pravno naziranje našega Slovenca nikakor ni omejena samo na jezikovno področje. Tukaj je mogoče le bolj vidno. Ali našli ga boste, če ga nočete zasledovati, prav na vseh področjih našega duhovnega življenja. Ne samo na čisto pravnem, marveč tudi na onem širokem, kjer se pravno življenje preliva v moralno narodno življenje. Zasledili ga boste ne samo v gospodarstvu, temveč na sploh v kulturi in v najdrobnejših družbenih in medinvidualnih odnosih. Le iz takega pravnega občutevanja našega človeka se dajo dobro razumeti samonemški napisi v kočevski farni cerkvi in nastop Nemca v slovenski trgovini, v slovenskem prosvetnem društvu in celo v oficielni gospodarski zbornici. Da kočevski nemški župnik v svoji župni cerkvi ne izpremeni samonem-ških napisov ali da se Nemec v slovenski trgovini, v slovenskem kulturnem društvu ali v industrijski zbornici poskuša posluževati, in to z uspehom, svojega jezika kot nekake pravice, ki mu v naših slovenskih krajih gre vsled stoletne dosedanje rabe, kdo bi mu to zameril? Oni so lahko ravno toliko drzni, kolikor lahko računajo, da se jim bomo uklonili.
Toda sijajnejše je, da naš človek stoletno rabo in predpravice nemškega jezika, izvrševane v habsburški Avstriji, tudi y svoji svobodni narodni državi še nadalje smatra kot pravico, ki Nemcu pritiče. Zato se tekom celih 15 let, odkar Slovenci živimo v svoji narodni družavi ni nič zgodilo, da bi v kočevski farni cerkvi našel svoje pristojno mesto tudi slovenski jezik. Zato naš Nemec tudi v naši trgovini ali v slovenskem kulturnem društvu ali kjerkoli brez skrbi lahko upora olja svoj jezik, saj bo vedno našel pri Slovencu tisto pravno občutenje, ki Nemcu rabo njegovega jezika koncedira kot pravico.
Zato trdim, da geslo »pravičnega nacionalizma« ne more vesti slovenskega človeka do poglobitve narodne samozavesti. Zakaj pravno občutevanje slovenskega človeka je čisto skvarjeno in skrivljeno. Skriv-ljeno pa zaradi tega, ker povsem tiči v konservativni tradiciji njegovi, ko je slovenski človek, stoletja podjarmljen Nem-cu-gospodarju, prilagodil svoje pravno občutenje temu stanju podjarmljenosti in za-sužnjenosti.
Ne le da geslo pravičnega nacionalizfiia ne vede našega človeka do poglobitve narodnega čustvovanja, ono je marveč sposobno zazibati ga v rastočo narodno mlač-nost. Zakaj naš človek smatra, da služi višji pravičnosti, če ne samo respektira svoječasne jezikovne predpravice Nemcev ali Madžarov, temveč če jih celo kultivira. Zato naj bi ostalo po njegovem v teh odnosih vse, kakor je bilo, saj se mu zdi, da kaže stoletna raba, da je tako pravilno in prav.
Nikakor se naš narod ne more privaditi vlogi gospodarja na svoji lastni zemlji, marveč je neprestano nagnjen ohranjati svojo prejšnjo hlapčevsko skromnost in ponižnost nasproti prejšnjemu gospodarju, samo da bi se temu ne zdelo, da se mu godi kakšna krivica in da prejšnji hlapec, ki je čez noč postal gospodar, nima smisla za fino vrednost dotedanje socialno-hierarhične pozicije našega Nemca ali Madžara.
Geslo pravičnega nacionalizma je sposobno spraviti slovenskega človeka vsled njegovega skvarjenega pravnega čustvovanja, skvarjenega v stoletni sužnjosti, v popolno narodno letargijo. To tem bolj, ker si je v stoletjih zasužnjenja prikrojil sam sebi posebno mikromansko filozofijo, ki naj bi opravičila in podkrepila njegovo inferioristično in manjvredno pravno naziranje in občutenje, glede katerega si naš človek utvarja, da je višek humanosti in človečnosti.
Le borbeni nacionalizem je sposoben vesti do poglobitve narodne samozavesti.
Potres v Rumuniji
Bukarešta, 30. septembra g. Iz več krajev javljajo o potresu. Najmočnejše sunke so zabeležili v Giurgiu in Buceu. V Bukarešti se je porušil oder neke hiše. Potres je povzročil samo gmotno škodo.
Vremenska naooved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Visoki oblaki, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Nad Francijo in severno Španijo se je pojavila depresija, ki polagoma prodira proti vzhodu. Pritisk je padel za 0.5 do 3.5 mm. zlasti v južnem Primorju.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V paT dn£b bo temOefatura najbrž pričela padati. V nedeljo bolj oblačno, toda brez posebnega poslabšanja vremena.


Z ministrom dr. Srkuljem na Barju
v Strugah ln drugod
Kakor smo poročali, je prišel minister za zgradbe g. dr. Srkulj v spremstvu šefa kabineta g. Jojiča in načelnika hidrotehmčnega oddelka g. inž. Selagina ogledat naše kraje. O potovanju po Dolenjskem priobčujemo zlasti glede na nesrečne Struge naslednje poročilo našega urednika, ki je spremljal g. ministra:
ca. In če stopiš na zemljo blizu jarkov, w elastično vzgiblje, kakor da jo	na
Predvsem si je minister dr. Srkulj ogledal trimostje, kjer so mu strokovnjaki razložili potrebo nadaljevanja del. Nato se je na magistratu v županovi sobi vršil posvet glede načrtov za regulacijo Ljubljanice in osuševanja Barja. Zlasti se je pomenek sukal okrog jedra vsega vprašanja: kako dobiti vsa potrebna gmotna sredstva. Povsem informiran o stanju povodnji v dravski banovini in posebno še o nagajivostih Ljubljanice, je minister dr. Srkulj v imenu vlade izrekel vso pripravljenost, da se regulacija Ljubljanice čimprej temeljito izvrši. Takoj nato se je z obilnim spremstvom odpeljal na Barje in si ogledal ves interni del, ki spada v območje ljubljanske občine. Pot je vodila po Ižanski cesti do Mokarja, nato v Črno vas in Lipe, nazaj proti H^upt-manci nato na Ilovico in čez Rudnik v Ljubljano.
V krasnem solnčnem dopoldnevu nudi Barje spet vsakdanjo sliko. Voda je izginila, po jarkih in jamah se še pretaka zoprna, črnkasto rjava kofedra. Ljudje hite pospravljati po poljih. Ostrejšemu ogledu seveda ne izostanejo neopažene posledice povodnji: poležana in oblatena trava, vlažno zidovje, odpadajoči omet, razmajana gospodarska poslopja ... Neprijeten, osladno zasitljiv vzduh povzroča izhlapevanje vode in pa gnitje trave in poljskih pridelkov. Najbolj, pravijo, smrdi repa, ki je nizko v zemlji. O pa tudi krompir, koruza,
buče, vse...	.
Pri Mokarju sta dva Barjana predočila g. ministru in njegovemu spremstvu dva najočitnejša dokaza propasti letošnje letine: velika ze^nata glava je v sredi povsem razgnita. takisto je krompir že ves mehčav in smrdljiv. Pa to morda nista bila zgolj dva izbrana dokaza.
—	Lahko gremo na njivo, da se prepričate, da je povsod tako.
—	Vsega je konec, takega smrdljivega zelja niti živina ne mara več!...
Zgovorno tolmačijo Barjani g. ministru, kako jih skoro vsako leto po dvakrat obišče povodenj. A Lipe so bile letos že petkrat zalite. Da, Lipe. Tam priteka Išca, eden naših najhujših hudournikov. Pri Žitniku na desni strani ceste je še ljubljanska občina, tu so se morali izseliti, hiša je še sedaj vsa premočena, oprava vsa razdejana. Še do včeraj so imeli vodo. Živino so pravkar pripeljali od Škrabovih, kamor so se bili v soboto zatekli. Silno puščobno in zapuščeno je takole na Barju: vse je treba obnavljati, kakor da so se ljudje po dolgih letih vrnili iz tujine na zapuščene, pozabljene, poškodovane domačije... Le Žalosna gora tam v ozadju prijazno kakor vselej gleda na tožno barjansko ravnino. In Krim se tiho šopiri nad Igom. In breze, številne deviške breze oživljajo samotp. Vsepovsod se svetlikajo na parobkih in majhnih gozdičih. O, pred desetletji jih je bilo vse belo na Barju.
Nadaljnja pot je vodila na Hauotmanco, ki so ena najnižjih točk. Kakor Bevke in Lipe. Vse tod so imeli vodo že v petek. Na odprtem polju ogledujemo buče, krompir in koruzo. Vse je nagnito, marsikaj je odplavila voda, koruza je kazala izborno, a ne bo več dozorela. Pridejo slane, pa bo vsega kraj. Tu in tam so še majhna jezer-
Bazkisženfe studencev
V poplavljenem ozemlju, zlasti v Strugah, je grozila največja nevarnost zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode, ker so bili vsi studenci, cisterne itd. poplavljeni ln onesnaženi. Higienski zavod v Ljubljani je zaradi tega takoj ukrenil vse potrebno, da se studenci očistijo in razkužijo. Slika kaže
vsa
------ - -
vzmetih.
Se na Ilovice nas vodi neutrudni barjanski šolski upravitelj Tit Grč ar. On v4, vso.
Živi barjanski register.
Pri Strupiju, nekaj korakov stran od Peruzzijeve ceste, imajo sredi drevja na majcenem vzvišenem prostoru sila prijazno domačijo. Tokrat ni vse skupaj nič pomagalo— voda je v hiši segala do kolen.
— Malo pridelamo, pa še to nam je vzelo! — Tako toži mamka. Se ne joče. Razkazuje krmo, ki jo zdaj trohnečo in za-črnelo suše na solncu. Pa žito, ki je pričelo kliti, in fižol, ki je ves tako premočen, kakor bi bil kuhan. Zdaj ji potekd solze po licih: — Verjemite, če bi bilo še enkrat tako, rajši umrem. A kako lepo je kazalo... proso, fižol, krompir... zdaj smo ob vse.
Šestnajst tisoč hektarov plodno zemljo je na Barju. Ponekod je prvovrstna. Tako bi Barje lahko bilo naša zakladnica. Tako pa leto za letom mora prositi pomoči v Ljubljani, katero bi lahko gosposko preživljalo. Vse to zaradi same nesrečne vode. ki je letos storila, da zdai na zimo ni-maio hrane ne ljudje ne živina
Poslavljamo se od Barja. Tit Grčar še enkrat prosi za pomoč v imenu vsega Barja in g. minister mu tiho, toplo trdi, da bo storil vse, kar je v njegovi moči in da se bo prizadevala vsa vlada, da bodo ljudje dobili dela in jela.
Struge 2e teden dni pod vodo
Struge so že teden dni pod vodo in je dolina še vedno podobna jezeru. Voda je dosedaj upadla za 2 m. Upadanje vode pa prinaša novo nevarnost, da se hiše porušijo.
Lepše kakor najboljša perica
Prej sto krtačili, drgnili In mencali uro in ure, zdaj Vam opravi vso to Schichtov Radion med kuhanjem čisto sam v 15 minutah: ble-Jčeče belo oprano perilo. Na milijone kisi-kovih mehurčkov, ki se jih razvije v raztopini Schichtovega Radiona, požene milno peno skozi tkanino in najgostejša vlakna, ki jih celo najnatančnejša perica z mencanjem in krtačo komaj doseže. Uporabljajte redno Schichtov Radion, pa Vam bo perilo skozi in skozi zares prizanesljivo oprano.
Ptujski pionirji opravljajo službo brodar-jev z vso požrtvovalnostjo in jim je ljudstvo za njihov trud silno hvaležno.
Potrebe osamljene pokrajine
šeia Higienskega zavoda g. dr. Petriča, ko v Strugah razkužuje studenec. Za razkuženje uporabljajo posebne kemikalije. Za kubični meter vode zadostujeta že dva grama. Higienski zavod je sploh vzorno organiziral sanitetno službo v poplavljenih krajih in je dobil za to priznanje in zahvalo ministra Puclja.
Na Rudniku se poslovimo. Predstavniki ljubljanske občine in Barja se vrnejo v mesto, minister dr. Srkulj s šefom kabineta Jojičem, načelnikom inž. Selaginom ter z načelnikom inž. Krajcem, inž. Šturmom in novinarskim spremstvom nadaljuje pot na Dolenjsko, v kraj največje nesreče, v Struge.
Dan se smehlja prijazno. Turjaška pokrajina, še vedno sveža in zelena, je v objemu jesenskega solnca, ki prigreva toplo, poletno.
Pod Trubarjevo vasjo Rašico zavijemo na levo, proti Ponikvam. Potok Rašica se hinavsko pohlevno gubi čez belo prodov-je in nazadnje kar izgine v njem. Se pri samih Dobrepoljah, kjer je voda tekla čez progo, ni sledu kakega posebnega pusto-šenja. Ali ko se bolj in bolj bližamo Vidmu, kjer se na široko razmahne Dobre-poljska dolina, že opažamo po poljanah, ki so najboljše v vsem kočevskem srezu, poleglo, oblateno zelenje. Voda se je tod odtekla. 12 km daleč je do Strug.
V	lepem Vidmu se ustavimo na trgu pred mogočno farno cerkvijo. Tu so se k sprejemu zbrali možje, ki tvorijo akcijski odbor za pomoč poplavijencem v Dobrepoljski dolini. Župnik Mrkun pozdravlja g. ministra: Dobrodošli, g. minister, ki ste nam izkazali ljubeznivost, da ste se prišli sami prepričat, kako je v naših opustošenih krajih. Vsi smo prizadeti, ali največja je nesreča v Strugah, kjer lahhko cenimo škodo na štiri po pet milijonov Din. Uničenih je v vsej tej dolini mnogo poljskih pridelkov, krompirja, koruze, jesenskih posevkov, krme in blaga, silne so poškodbe tudi na stavbah. Ali ponavljam: strašnejše kakor povsod drugod je v Strugah, kjer so hiše pod vodo, stavbe razrušene, inventar uničen, gospodarska poslopja v propasti. En sam pogled po struški kotlini je tak, da mora izvabiti solze. Ali mi imamo zaupanje v našo kr. vlado zaupamo v vas, g. minister, da nam boste pomagali, kolikor je v vaših močeh. Pomoči vas prosijo Kompo-lje, Podgora, Videm, zlasti pa Struge, kjer ni več premoženja, temveč sam obup. Ze smo se todle lotili obnavljanja, ali vendar se vam še povsod odpira žalostna slika.
V	Beogradu in po vsej državi, je nato odgovoril g. minister, so vesti o povodnjih v Sloveniji izzvale globoko sočutje. — Kolikor vedno uživam v lepotah dragih slovenskih krajev, toliko bolj me je pretreslo v srcu, da je Slovenija tako prizadeta. Pravkar smo na Barju videli žalostne dokaze. Vemo, da nas tu čaka še hujše. Moje ministrstvo bo storilo, kolikor more, da se pomaga ljudstvu z materijalom, hrano in delom. Zlasti še v delom, ki nudi zaslužek in omogoči preživljanje. Ponavljam, da je moja naloga ogledati si tehnične, javne naprave v opustošenih krajih in poskrbeti za njihovo izboljšanje, bom pa obenem najzvestejši tovariš g. ministru za socialno
politiko Ivanu Puclju pri vseh njegovih predlogih, ki se bodo tikali poplavljenih krajev. Bodite prepričani, da vlada pazi na vas, da z vso državo vred bdi tudi nad vašimi težavami.
Župnik Mrkun je nato sporočil g. ministru, da bo akcijki odbor predložil še posebne prošnje, da se bednim Stružanom, ki so pobegnili v hribe naravnost od večerje, nudi pomoč v denarju in obleki. Nadalje bo v prošnji, da se izvrši načrt vodovoda. Načrt obstoja že 30 let in je bila izvršitev že ponovno zagotovljena, vendar pa ni in ni začetka. Vodnjaki so zdaj otrovani od stranišč in gnojnic, zlasti v Strugah, kjer sploh nimajo prave pitne vode. Nadalje naj blagovoli vlada poslati semkaj hidro-tehničnega inženjerja, da bo proučil krajevne potrebe in posebnosti. In še nečesa nujno potrebujejo Struge: telefon.
Ob zadnji povodnji so v Dobrepoljah in na Vidmu vsi drhteli, saj so vedeli, da se je moralo v Strugah prigoditi nekaj strašnega. In marsikaj bi	dalo rešiti, če bi bile Struge zvezane po telefonu z ostalim svetom. Tako pa je sama orožniška patrulja po ovinkih potrebovala deset ur, preden se je mogla vrniti iz Strug na Videm z žalostnim poročilom o popolni propasti kraja. Dobrepoljani so namreč bili na štirih krajih ceste pretrgani s Strugami. Zato prosijo, da bi se cesta dvignila pri Bruhanji vasi, pri Kompolju in pri Cre-težu. Povsod tod je voda zalila cesto nad 2 metra visoko.
Kar se vodovoda tiče: vsa ta kraška pokrajina tudi izven povodnji nima prave pitne vode. Kapnica je po cisternah. Zdai se je ostudno premešala in pretekla gnojnica v vodnjake. Živine se k sreči ni kaj utopilo, mrhovina se torej ne razkraja v vodi. A to povzroča nekaj skrbi, da je voda zalila pokopališče, kier še zdaj stoji do kolena visoko. Torej že teden dni...
Vodovod, ki ga prosijo, ima v načrtu
Tako se je v Šoštanju razlila Paka pod klancem, ki vodi čez železniško progo. Povodnji v Šoštanju sicer niso redke, vendar pa Je ta bila ena največjih.
ljevo) so ostale kolikor toliko manj priza-
dve glavni žili, ki bosta s stranskimi odcepi vred imeli blizu 80 km cevja. Za prvi del vodovoda bodo zajeti studenci Kobiljega
curka nad Robom. Cevi bodo nato speljane mimo Raščice (odcep proti Laščam in okolici) in bodo pojile Ponikve, vse Dobrepolje in Struge. Za drugi del krajinskega vodovoda pa bo zajeta Krka pri Za-gradcu in bo napajala vso visoko planoto Suhe Krajine med Strugami in Krško dolino. Stroški so proračunani na 32 milijonov Din. Ko bi jih zmogli, bi lahko imeli vodovod že lani, ne pa nekoč v bodočih letih. Logično, ne? Saj cevi že čakaio v Varešu vlite in jih ima banovina prav poceni na razpolago. To pa ni log;cno. da ležijo suhe in rjavijo...
Srečanja in razgovori v Strugah
Likovič Joža:
Kadar se vode dvignejo
(Odlomek iz povesti »Razdrta ognjišča)
• • •
Petek v jesenskih kvatrah! Dolgo v noč je plašil hudič tolste polhe, ki so se ' zbirali v leščevju in stikali za sladkimi jedrci. Vsa Zagabrnica je odmevala od tajinstvenega hrstenja, godrnjanja in vri-šča, ki so ga gnali zavaljeni sladkosne-deži. Laškar je obžaloval, da ni razstavil pasti, to bi bil plen! Šele ko je zazvonilo danove, se je unesel divji plav; utrujena luna je zaostala na obzorju, ki se je v teku dopoldneva zameglilo. Sonce se je še vse popoldne čemerilo, dokler ni pritisnil jug iz Menišije. Neprijazni oblaki so zlagoma zapahnili nebo od Grede do Korena. Topel veter je potegnil preko Barja, razburkal mrtvico v jaških, breze so zdrhtele, družine divjih golobov so poiskale varnejša kotišča vrh Trejšenka. Izza Ljubil -iskega vrha >e je razlegnilo votlo bobnenje, grom je pretresel ozračje, segel na mkiške senožeti in za Krim. Na Žalostni gori je odzvo-nilo tretjo uro v spomin bridki Kristusovi martri. Na Ljubljanici so zavriskali čolnarski hlapci, ki so se vračali iz Ljubljane s praznimi čolni in brez truda, srečno prebredli opasno krnico, požrešni vrtinec Podpečjo... Še enkrat so se
oblaki pretrgali, na Plešivico se je vsul zlat šop žarkov, ki so pa mahoma presahnili, kakor da jih je pretrgala zlobna roka. Poslednje upanje tega dne je minilo. Počasi se je začel razgrinjati večer, turoben in teman. Poti preko Barja so osamele, le tu in tam se je še vračal z maha zapoznel kmetič z vozom jesenskih pridelkov. Zelenkasto rumene buče so ležale na fižolici in nedozorelem lat ju, ki ga ni polomil zadnji vihar.
Po Marijinem zvonenju se je potegnil prvi blisk, tanek in zloben; oslinil je ledja nerodnih oblakov s slepečo lučjo in minil v viharnih višavah. Tudi Anžo-lov Joželj se je zahfeel pri pospravljanju krme ter repkanju {fese in strniščne repe. Žena je morala osrati doma pri živini, šički so se začeli šivati, treba je bilo paziti na nje, nič vIč niso marali stare. Sin Ludve se še ni jrnil z železnice, ves teden že dela s parajo na Štampetovem mostu, nadzornik I^nussi je trd človek ter ne pusti ljudi d-Jmov pred soboto ... S svetlo mislijo jejrstopal poleg kravice, ki se je pehala z inaloženim vozičkom. Razsušeno oje je M maloma cvililo, kolesa so uspavajoče ■ flokljala na poti.
Proti Čretežu je koruza vsa priležana k tlom. mestoma je voda vzela vse do brazde. Zdaj vozijo zemljo z nagrmadenih gomil nazaj na niive. Skop je kraški svet, zemlja je itak od davčne oblasti taksirana kot drugo- in tretjevrstna. Seveda pa je boljša vrsta najbolj trpela.
Pri Cretežu se nam odpre prvi pogled na nesrečne Struge, na samo kotlino. Cesta teče ob robu. Po globeli se svetlikajo jezerca, lahno vzvalovana, nagubana, od prijetnega vetriča, ki odganja smrad. Danes ni tako občuten, kakor je bil sinoči, ko se je — kakor pravi domači župnik Orehek — dalo komaj dihati.
Vidimo koruzna polja, ki so povsem utonila v umazano brozgo. Vidimo ljudi, ki se prevažajo na splavih okrog slamnatih streh, štrlečih iz vode.
Anžol je to leto zravnal in udelal novo njivo. Lansko jesen je požgal mah in. šoto, da se je vse čez zimo uležalo. Letos so se že vrstile med nizkim fižolom in repo sončnice z zlatimi venčnimi listL Gosta detelja se je ponujala hlastni živini. In na trdinskem koncu se je smehljala ajda, tista črna s temno rdečimi očesci. Ajda, ajdica, vsa medena in mehka! Bog ji prizanesi s poplavo... Prihodnjo pomlad bo požgal še tisti grček nad vretjem, kjer je letos narezal in posušil toliko šote. Sredi prijetnega razmišljanja so ga zdramili nagli koraki opotekajočega se neznanca. Beraška malha se je pojavila kraj njega, vesel se je zavzel za popotnega:
»Lej ga, Zamudov Lovre! Kam pa tako urno? Otep slame dobiš pri meni.«
Berač je mežiknil in pomajal z brado:
»Le poženiva, Joželj! Nocoj bo huda ura, Bog nam prizanesi s treskom in vodo. Ne pozabi obrniti suknje in od vezati živino, preden ležeš. Ko sem zjutraj pod Goričico ometal roso, je v vretju tako klicalo in godrnjalo, nekaj se nocoj pripravlja... Golob je so leteli z Gulča v Krim.«
»Beži, beži, Lovre! Pri Mrkunu si preveč pil pa ti je piskalo v ušesih. Na steljnik poidi in lezi. Samo ne zatrni, šota je zložena tam, tako je suha, da se kar drobi.«
V Potiskavcu se ustavimo. Ne moremo dalje. Tamkaj pred nami je cesta zalita. Pa ne samo to. Hiša posestnika Franceta Noseta se je sinoči porušila, zdaj znašajo opeko s strehe na cesto. Na usločene podboje je obešen napis: »Prepovedan vhod«.
Da pridemo do cerkve, zavijemo navkreber in gremo daleč v loku čez kamenite rebri, koder mulijo redko travo konji in krave Pred nami se umaknejo v grmičje sramežljivi otroci, revčki gladni. S primerne višine si ogledujemo prostrano jezero in otoke v njem. potopljene hiše in gospodarska poslopja, ki so večjidel vsa zapisana popolni propasti. Sedemdeset gospodarjev v sedmih vaseh (Potiskavec, Kolenča vas, Tržič, Lipa, Paka, Pri cerkvi, Podta-bor) je bilo in je v glavnem še popolnoma pod vodo, le tri vasi (Tisovec, Čretež, Rap-
>Ne bom lokal vode,« se je branil berač.« Pri Šentajnarju bom potrkal, tudi pri Kirnu bodo še svetili, mrliča imajo.«
Pri doljnjem Šikcu sta se razšla, zelen blisk se je pocedil izza oblačnih skladov, osvetil berača in samotno pot.
Po večerji je šel Anžol še enkrat do leh in premotril nemirno noč. Žena Mre-ta ga je prosila, naj ne hodi predaleč. Droben dež je pršil in se zajedal v kožo in obleko, solzil na ajdo in močil barsko grudo. Oblaki so šli nizko, grmenje se je podvojilo; v gorah so vihrali hudourni vrtinci. Pod cesto se je utrinjala drobna luč, pri sosedu so še svetili. Nameril se je tjakaj, toda spomnil se je ženine prošnje in se vrnil za leščevjem domov. Otroka sta že spala, odejo sta si zategnila preko oči, da ju ne bi strašili ostri bliski. Družina je naposled legla k počitku, toda nikdo ni mogel zatisniti oči in zaspati. Vihar je postajal silovi-tejši, bobnelo je in hrstelo, kakor da pleše krimski divjak po Barju in pntrkuje z orjaškimi petami. Ura na steni ni mogla nikamor, neprestano se je zatikala in s težavo odbila deveto uro. V hlevu je zamukalo govedo.
»Joželj, stopi pogledat k živini,« je prosila čuječa žena. »Tako nemirna se mi zdi, krava venomer veka, morda jo napenja...«
Anžol je pomel razboljene oči, vrgel
dete. Najhujše je vsekakor v južnem kotu, ▼ Podtaboru, kjer je še zdaj mestoma nad 15 m vode.
Pogled s hriba bi bil nekam čudno romantičen, ko vse skupaj ne bi človeka navdajalo z grozo in žalostjo. Ob takemle dnevu, da, ob takem solnčnem, vedrem dnevu 1 In pa ob neverjetno prijaznem pogovoru z domačini, ki so brezmejno vdani v svojo usodo in hvaležni že za vsako dobro besedo.
Tam na nasprotni strani struškega »jezera« se razprostira v hrib gozdovje. Tam po lazih, kjer je videti steptano travo in črna pogorišča kresov, so ubegli prebivalci prebili cele noči ob ognju. Zdaj pa že no-čujejo v hišah blizu brega, kjer se je voda odtekla. Upade dnevno za nekaj več kakor četrt metra. In to je silno malo, počasno, obupno...
Vojaki z dvema velikima pontonoma prevažajo ljudstvo po potrebi in tudi pre-peljavajo hrano, ki se dnevno dostavlja od Dobrepolj. Zdaj je že bolje, zdaj je vsaj vsak dan kruha in tudi juhe in meso kuhajo tu in tam v velikih kotlih. Silno so se prebivalstvu priljubili vrli pontonirjL
—	Da imamo pontonirje vselej pri roki — prav vse bi rešili — pravi nekdo. — Pa ko bi bili zadnjič nekaj prej prišli, mnoge zaloge bi oteli. Ali tako je, ko nimamo t3lii.0>ia-
—	Kar dobro je, da so vsaj z dvema pontonoma pri nas, — ne da o vrlih pon-tonirjih reči žal besede košati naš vodnik, kmet iz Kolenče vasi. — Vse bi bilo pogini1'), gospod minister, ko bi vojakov ne bilo. ra so veslali sem in tja in so sneli s poda kakšno žensko pa z drevesa
nase razmočeno kamižolo in črevlje ter šel v vežo, v katero je že stopila neurna voda. Bliskavica je silila skozi špranje ob podbojih v hišo in motno osvetljevala redko kuhinjsko posod je in koso, ki je visela za neometanim sklepnim tramom. Curki dežja so neusmiljeno tolkli po razsušenih oknicah, razrahljani tečaji vrat so šklepetali in odnehavalL Anžol je nekoliko odprl vrata, mokra sapa je planila v vežo, ga oplazila in skoraj zadušila. Stisnil se je pod napušč in ostrmel v razdivjano ozračje. Bliski so leteli preko puščobnega Barja, osvetljevali temena hribčkov, stikali okoli samotnih hišic in se jadrno vračali v nedogled-no temino. Gulč, Plešivica, Velika stran in Kostanjevica so bili podobni začaranim grebenom, po katerih se svalka goreče žveplo. Ob jaških so se vile breze in jelše, se globoko priklanjale in prosile milosti... Za hipec se je vse pritajilo in prisluhnilo. Edino deseti vlak je brezbrižno zdrvel preko planjave. V hitrih sunkih se je znašel v daljavi, podoben ognjeni kači, ki beži pred vesoljnim poginom. Nato se je potegnila strašna strela okoli Sv. Ane, obliznila molčeči stolp in planila preko Preserja na Žalostno goro, kjer se je razdrobila. Grom se je razbobnel, pretresel nebo in zemljo, skrite zvezde in uboga človeška srca. Ploha se je razlila širom Barja. Anzol
S > l I
Na Kočevskem in Notranjskem
ipomagajte popCavCjenceml
Zakaj tolika povoden j v Strugali?
Na to vprašanje nam Je ogleden slovenski znanstvenik, ki si je tndi sam ogledal posledice povodnji, napisal naslednji članek:
Od velikih povodnji zadnjih dni sta gotovo največjo pozornost vzbudili ona v Celju in pa poplava v Sttrugah. In povsem po pravici, bili sta zares strahoviti, hkrati pa med seboj po nekaterih svojstvih močno različni.
Kdoi je doživel povodenj v Celju in sploh divjanje Savinje, si ne more skoraj misliti, kako je v strugah. Zakaj tu je voda nastopiia znatno kasneje, pred vsem pa je naraščala še dolgo potem, ko je že nehalo deževati in je dosegla najvišje stanje, ko je že davno zopet sijalo solnce in je naokrog komaj še videti znamenj, da je pravkar tu vodovje še tako strašno divjalo. Savinja je opravila svoje razdirajoče delo takoj v soboto, potem pa začela naglo upadati ter se je v nedeljo domala vrnila v "svojo strugo. V Strugah pa stoji voda še sedaj, kakor da so se nebeški inženjerji odločili, da to dolino preuredijo v jezero.
Poglejmo si to stvar bolj natančno.
Struge je osem vasi skupaj, vasi same, ki bi se imenovala tako, pa sploh ni. Vsa dolina, v kateri stoje te vasi, ki jim pravijo s skupno označbo Struge, so skrajni južnovhodni del Dobrega polja. Tudi vasi takega imena ni, marveč se vsa soseska, vse lepe in precej velike vasi na tej ravnini imenujejo Dobrepolje. Hkrati pa označujemo vso kotlino, v katere širšem in večjem severnozapadnem delu je pravo
mimo dobrepoljske postaje proti Vidmu, pa tod mimo Podpeči, Podgore, skozi Kampolje dalje, kar čez njive in travnike, čez ceste in kolovoze, razlivajoč se silno na široko po lepi, nekoliko vegasti ravnini. Od Kompolj dalje se kotlina precej zoži; tu je povodenj stisnilo na ožji pas. Zato pa je s tem večjo silo butnila v končni del kotline, ki se znova nekoliko razširi od Ceteža dalje, kjer se prično Struge. In tako se je nesreča privalila v Struge, odkoder ni mogla naprej, zakaj tu je kotline konec, tu se začne svet zopet vzdigovati, in tu se je zagnala voda v zaključek kraške kotline ter pričela naraščati v višine, dokler se ni steklo semkaj prav vse. Majhni požiralniki morejo le počasi srebati vodo, zato upada silno počasi.
To je tedaj zgodba povodnji v Strugah. Vsi domačini jo opisujejo tako in pripisujejo domačim jamam, zlasti kompoljski in potiskavški jami, le podrejeno vlogo pri tej poplavi. In imajo nedvomno prav, dasi ni dvomiti, da so tudi jame dodajale veliko množine vode. Zakaj tudi na drugih naših kraških poljih je imela zadnja povodenj prav tak značaj; Cerkniški potok je s tako silno množico pridrvel v jezero, da je vodo v glavni strugi pognal nazaj proti izviru, proti Gorenjemu jezeru; Ribniškemu ter Kočevskemu polju je poglavitno
kakšno gladno bitje... Otroci so bili po vršičkih kakor veverice, reouičnj, gospod minister...
Ogledujemo karto in -kmet Šuštar naai pravi: »Saj vam jaz povem: voda pridere od Dobrega polja in se zagozdi v Raplje-vem pa je budir nad namil«
V Lipah čisti gostilničar hišo: »V soboto ob 6. zvečer mi je pridrla čez prag, čez eno uro smo je imeli že do pasa V hrib smo zbežali, kako bi drugače ..«
Nova krasna šola, še ne ometana, ki so jo hoteli leto* dodelati, je v kUtju vsa zalita, bila pa je poplavljena do oken.
»NiKoli nismo mislili, da bo voda kdaj dosegla novo šolo,« pravi mladi šolski upravitelj Strehovec. Stara trirazrednica
?a seveda še zdaj ima do kolena vode. reden ne bo razkužena, ne bo pouka.«
Vobče je tam Pri cerkvi hudo žalostno prizorišče. Gasilski dom je bil do strehe ▼ vodi, Cerkev je že precej iz nje, a na aidovju je videti, kako globoko je tonila.
»V župniščja«, pripoveduje župnik Ore-hek, sem imel vežo polno do stropa. Stanoval sem v I. nadstropju, gori sem zahajal na zasilnem splavu, po lestvi, skozi okno...«
Na levi strani cerkve je hiša trgovke Julke Pugljeve. Ampak prav do žlebnikov je voda zalila hišo in uničila vse, čisto vse. Gospa se je rešila s tremi otroki, mož je v Kanadi.
Pontonirji so priveslali, da nas popeljejo po jezeru nazaj proti Kolenči vasi. Polno nas je v pontonu. Poldne je zazvonilo,
V Ribnici (po kosilu) so g. ministru opisali povodenj in posledice v ribniški občini gg. župan Kljun, podžupan Gregorin ter svetovalca Križman in Jeras. Cenijo škodo na svojih 300.000 Din. Voda je pobrala devet mostov, odplavila mnogo lesa in poškodovala letino. Prosijo pa Ribniča-ni tudi, da bi se po možnosti čimprej zgradila cesta od Strug do Ribnice v dolžini svojih 6 km. Bila bi važna v vsakem pogledu. — »Korak za korakom!« pritrdi g. minister. »V nekaj letih bo izvršeno tudi to.« — Občinska pot čez Podtabor že vodi tam, treba bo trasirati banovinsko cesto.
Po prisrčnem slovesu se je g. minister odpeljal proti Kočevju, do Livolda, kjer so prebivalci doživeli domala enako strahoto kakor v Strugah. V Kočevski dolini je na vseh straneh ceste še polno tolmunov. I nu, tudi pri Dolenji vasi so zlasti koruzna polja še v vodi, a se ne vidi. Onkraj Gornjih Ložin se pod klancem zale-sketajo jezerca. Do Koblarjev jih je vso pot dovolj. Kočevje je suho. Ali tam zunaj v Livoldu so se menda zamašili požiralniki. Voda je tod narastla, ko je drugod že padla. Še zdaj je tod razprostrto veliko jezero, mestoma globoko 15 m. Most na banovinski cesti, ki vodi od Livolda proti Mozlju, je 4 m pod vodo. Najbrž bo propadel. In bo spet za celo pest tisočakov škode
Dravsko banovino je v preteklih dneh zadela poplavna katastrofa, kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje in ki je povzročila nepregledne škode na javnih komunikacijah, kakor tudi na privatnem premoženju. Preplavila je obširna polja ter uničila vse jesenske poljske pridelke, kakor ajdo, koruzo, krompir, korenje, repo itd. Vdrla je v mnoga stanovanja, ponekod preplavila cele vasi ter po stanovanjih uničila pohištvo, obleko, razne druge go-spodarke potrebščine, pa tudi poljske pridelke, ki so bili vskladiščeni od pomladanske žetve. Obrtnikom in podjetjem je deloma poškodovala, deloma odplavila njihove obratne naprave pa tudi surovine in izdelani materijal. Skoda je tako ogromna, da se niti sedaj še približno oceniti ne da.
Prebivalstvo se nahaja v nepopisni bedi. Ponekod si niso rešili erugega, 'nego golo življenje in obleko, ki so jo ob času katastrofe imeli baš na sebi. Sedaj nimajo ne strehe, ne živil, ne drugih sredstev za preživljanje. Posledice katastrofe so tem širšega obsega in ' ?m občutnejše, ker je natopila poplava koncem leta, ko se poledice ne dajo več ublažiti z novimi posevki odnosno z novimi poljskimi pridelki. More se reči, da so ljudje dvakrat odnosno trikrat sejali in nobenkrat želi, kajti poplava ni uničila samo poljskih pridelkov, ki so se nahajali še na polju, marveč tudi one, ki so si jih ljudje shranili od spomladanske žetve.
se je prekrižal, se dotipal do hleva in po-trepljal ubogo žival. Vrnil se je v hišo in potolažil ženo:
»Jesenska nevihta se pripravlja. Bog ln sv. Ana nam preložita nesrečo! Da bi se le ne dvignila voda in potrgala zemlje.«
Popravil je odejo otrokoma, zatisnil zastor na oknu in ves premražen legel. Toda zaspati ni mogel, vsa soba je bila polna zelenkaste, migljajoče svetlobe, ki je pošastno osvetljevala nizki s trop,^ staro pohištvo in drugo revščino. Deževje se ni hotelo poleči, močni curki so čopo-tali po razmočenih tleh. Kdo bi mogel zatisniti trudne oči? Anžol je napeto prisluškoval, žena se ni upala dihati...
Zunaj so se pa potuhnjeno bližale vode in se plazile skozi nepristopno bičev-je, kamor so si upale le glasne divje race; grabile so mah, otipavale leho ajde, zalile jamljiče, se previdno grizle v njivo, trgale črno barsko zemljo, dvigale gomile krompirja in malce postale pred cesto, dokler se niso spustile preko nje.
»Na trdino, Anžol! Povodenj ...« so se nenadoma oglasili zaihteni glasovi pred kajžo. Nekdo je udaril na okna, tuja žival je zamukala, spodnji Štikc je bežal pred vodo... Anžolova sta planila k oknu, spotoma nataknila delovno obleko, zatrnila luč in zbudila otroka. Na pragu je stal premočen sosed in tiščal k sebi žival, ki je silila nazaj v porubo.
»Na žago! Pri nas je voda že dvignila prag in pod v veži. Njive so zalite,
pet vesel v rokah zagorelih fantov je v taktu udarilo od vodo. Mimo nas gre kratka, ah strašna panorama, potopljeni kozolci, narušene hiše ob novi, še nedavno dvignjeni, tokrat pa potopljeni cesti... Tri do pet metrov pod nami, koder se peljemo, počiva v vodi polje z letino in trdim trudom...
Človek bi pomislil: če so že polja izpostavljena povodnjim, zakaj si ljudje vsaj hiš ne postavijo tjakajle v neplodno reber, ki je voda doseči ne more? To pri-digovati nič ne pomaga. Ljudje so zemlji zapisani tam, kjer jih je privezala tradicija, dediščina iz roda v rod Glebae ad-seripti.
»Zbogom! Srečno!« se poslovimo. Za ničesar niso prosili Stružani. Nič moledovanja ni bilo. Njihov kraj govori zanje. Le škoda, da tako neusmiljeno. Pošteni, skromni, vdani, niso zaslužili take usode. Pomagajmo jim! Tiho pa izdatno.
Srečali smo na povratku ljubka dekleta, ki so nesla iz Dobrepolja cele cekarje svežih štruc. Z roko so nam mahala in se zadovoljno smehljala, kakor da tam za nami ni nič hudega, prav nič hudega. —
Ko človek ubegne iz Strug nazaj v srečnejši svet, so mu bolj kakor vsa podoba sedanjega jezera v zoprnem spominu luže po vaseh, vedno prepojene z gnojnico, legla gnilobe, kališča epidemij. V Kompoljah je šest takih luž. Zdaj so kar izredno velike in črne. Daleč naokrog pa je toliko lepote v orirodi, ki zelena, v molk zagrnjena dremlje in se svetlika v solncu.
V Livoldu je povodenj nastopila v nedeljo zjutraj. V kotanjah je grmelo in hre-ščalo, da so se ljudje preplašeni spogledovali. Na dan so kmalu nato začele bruhati grozovite količine vode, da so se ubogi prebivalci komaj umikali na višje ležeče kraje ali na podstrešja. Na rešitev pohištva kar ni bilo misliti.
G. minister si je te nesrečne kraje ogledal v prisotnosti kočevskega župana Kostanj evca in sreskega tehničnega referenta inž. Ureka. Na povratku iz Kočevja je gospod minister s svojim spremstvom nadaljeval kot skozi Žlebič, kjer je zavil proti Sodražici, nato proti Novi vasi, čez Bl>ke, Lož, Stari trg, Gorenje jezero. Grahovo in Radlek, odkoder je čez Lužarje krenil na Velike Lašče in prispel zvečer zopet vLjub-iiano V vseh gornjih krajih so ga pričakali župani in ugledni domačini. Zlasti velike so poškodbe po povodnji v Starem trgu. G minister je še pred dobrim tednom videl Cerkniško jezero suho, zdaj pa se mu je pri serpentinah nad Bloško Polico odprl razgled na prostrano vodovje, a ob jezeru samem je na poti do Grahovega lahko ugotovil marsikatero poškodbo, obenem pa spoznal potrebo te in one nove naprave. Skozi Cerknico pot zato ni vodila. ker je cesta ponekod še zalita in poškodovana. Zlasti je prizadeta cesta Laze-Planina, kjer je še vedno nad 2 m vode.
Potrebna je nujna in Izdatna pomoč. Osrednji pomožni odbor za poplavljence v dravki banovini se sporazumno z oblastnim odborom Rdečega križa zato obrača na najširše kroge vse naše javnosti s prošnjo, naj bi vsi oni, katerim je ta katastrofa prizanesla in ki po svojih gmotnih razmerah morejo utrpeti kakršenkoli, čeprav še tako majhen znesek za podpiranje naših nesrečnih popi avl jencev, prispevajo po svojih najboljših močeh in tako pomagajo lajšati njihovo nepopisno gorje.
Prispevki naj se blagovolijo pošiljati na »Hranilnico dravske banovine v Ljubljani* z izrecno označbo, »za poplavljence«.
V Ljubljani, dne 29 .septembra 1933. Osrednji pomožni odbor za poplivljence dravske banovine.
Ban dr. Marušič Drago, predsednik. Pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar, namestnik predsednika Predsednik oblastnega odbora Rdečega križa dr. Krejči Viljem; mestni načelnik ljubljanski dr. Puc Dinko; mestni načelnik celjski in član banovinsekga sveta dr. Goričan Alojzij; župan v Laškem in član ba-novinskega sveta dr. Roš Fran; narodni poslanec Urek Ivan, narodni poslanec Prekoršek Ivan; člani banovinskega sveta Arko Ivan; dekan Kurent Alozij; Remžgar Ivan; načelnik kmetijskega oddelka inž. Zidanšek Josip; načelnik tehničnega oddelka inž. Kraje Matija; načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje dr. Dolšak Fran.
reši sebe in živino, da ne utoneš.«
V dežju se je zgubila sosedova družina, bežeča pred viharjem in vodo. V strašni negotovosti in težki slutnji Anžol ni vedel, česa bi se lotil. Skočil je v hlev, odvezal prestrašeno kravo in jo prignal v vežo. Mreta je iskala pujske, ki so se skrili po kotih. Huda svinjca je ni pustila blizu, sunila jo je v roko, da je ugasnila leščerba.
»Šički, šički...« je klicala živalce; toda komaj je rešila nekaj repov. Otroka sta se med tem oblekla in ogrnila v koce. Še hleb kruha, prgišče soli in pehar ajdove moke... Anžol je zaklenil vrata, pahnil pred nje težak ploh ter pognal žival in družino v viharno ploho in temo, ki so jo sekali bliski. Strele so neprestano jezljale ter pisale s svojimi ognjenimi prsti med prestrašene Barjane bedo in obup. Gosti curki so spreminjali ravan v hudouren tok. Voda je planila iz skritih brezden, ljudje so jo že gazili; vretja so oživela ter bruhala peneče va-lovje, jezerska okenca so se odprla in metala požrešno neurje. Zelene štrene bliskov so se trgale, jemale vid in pošastno osvetljevale temino. Grom je glušil, bobneči odmevi so se podili okoli Krima,^ se zaganjali v Srobotnik in končno obležali nekje na rakiških senožetih. Pri veliki cesti so cvilili psi, s stare Ljubljanice so se čuli brlizgi lokomotiv, ki so hropele v razburkano noč. Zmedena goveda so obupno mukala, vmes so šelestele jelše, škripala bruna na kozolcih in udarjali
Dobrepolje, a v južnovzhodnem Struge enostavno Dobrepoljsko polje, čisto pravo kraško polje, samo da po njem ne teče nobena reka, nikaka ponikalnica. Pač pa so na dolgem južnozapadnem robu, kjer se vzdiguje Mala gora, tvoreč visoko in strmo pregrajo proti Ribniškemu polju, nekateri kraški izvirki, ki dajo vodo ob večjem deževju, in v bližini tudi obilne rupe, ki vodo požirajo, kadar je je kaj. Rupe so razsejane prav za prav po velikem delu Dobrepoljske kotline, vendar morejo požirati le malo vode; največ jih je v Strugah. Naglašamo še enkrat, kakega potoka Do-brepoljska kotlina nima.
Blizu zgornjega konca DobrepolJ stoji vas Ponikve. Tamkaj ponikne potok Rašica, ki izvira ob Blokah, znanih po staro-slavnem smučarstvu. Prav tako ob Blokah pa izvirajo tudi še nekateri drugi potoki, ki so se ob zadnjih povodnjih veliko imenovali, in sicer Cerkniški potok, ki je hotel uničiti Cerknico, in pa Iška, ki je pokazala svojo moč Ljubljanskemu barju. Rašica je podila toliko vode s seboj, da je njeni požiralniki pri vasi Ponikve nikakor niso mogli požirati sproti. In tako se je zgodilo, da je njena voda planila dalje od Ponikve po suhi dolini, ki drži od tod v Dobrepolje. In s tem se je začela nesreča. Silna množina vode iz Rašice je pridrvela
valovi ob ograde. Groza in drget !
Anžol se je s poslednjimi močmi boril z vihro, dušečimi pljuski dežja in spla-šeno živaljo, ki je silila in tiščala nazaj, da se mu je mokra vrv zajedala v dlan in objedla kožo. Otroka sta se stiskala k materi, ki je krotila prešičke v naročju. V svitu bliskov so se neprestano dvigale vrtinčaste vode, valovi so trgali zemljo in srca, vsa narava je bučala in hrumela. Slednjič so dosegli žago, kjer so našli varno zavetje. Tam so se že gnetli drugi nesrečneži, pripravljali za otroke ležišča in delili neusmiljeno usodo...
Jutro je bilo pozno in sivo. Mrke vode so ležale širom Barja, polne hladu in groze. Razmočeni predmeti so plavali neznano kam. Kosi razmočenega pohištva, od vode počrnele cule obleke, po-vesmi sena, slab svinjak z razbitimi vrati in marsikaj, na kar je navezal barski kmet svoj up in srečo. Vrane so se potikale po vrhovih črnih jelš in grbastih vrb, ki so molele iznad kalne vodne gladine in očitovale kot neme priče strahote jesenske noči. Nad vsem tem pa je ždela železniška proga, negibna in odurna. Lokomotive se niso zmenile za razdejanje in nesrečo, ki se je zbirala na obeh straneh širokega nasipa, kjer so še vedno naraščale vode; zaverovane v nedosežne daljave so drvele proti Žalostni gori, puščajoče za seboj bele grive dima. Njihove prsi so bile razgaljene in rosne od megle, ki se ni mogla ganiti iznad ravnine.
vodo dala sodraška Bistrica a svojimi sosedi
ge to je treba pripomniti, da se seveda nikakor ni zgodilo prvikrat, da bi bila voda iz Rašice pridrla v Dobrepolje in v Struge; odnekdaj se dogajajo take povodnji, samo da tako ogromne ln silovite, kakor letos, pa vendarle zelu malokrat. Tudi naglica je bila letos izredna.
Da Je bila ravno v Strugah povodenj tako katastrofalna, Je pač poleg že navedenega v poglavitni meri še posledica dejstva, da se tu kotlina precej zoži in se voda, ki ni mogla več dalje, tudi ni mogla razliti dovolj na široko. Sicer pa moramo nekoliko točneje navesti globino. Do 30 m ali celo čez znaša globina »jezera« v Strugah kvečjemu na onih mestih, kjer so velike rupe ali kotliči — ravnina je tu precej vegasta. Ako pa merimo globino povprečno, po pravi obdelani in po poseljeni ravnini, moramo reči, da znaša debelina vode 8 do 4 ali do 5 m S tem se seveda slika povodnji prav nič ne spremeni, zakaj taka globina popolnoma zadostuje, da uniči ves pridelek, ograža hiše in gospodarska poslopja ter prepodi ljudi in živino.
In Barje?
Skoda, ki so jo povzročile zadnje povodnji, je po posameznih krajih različna. Ponekod je podrlo mostove, naneslo kamenja na njive ali odneslo prst e polja.
Drugačna ie škoda n. pr. na Ljubljanskem barju. Tu je voda vedno mirna in ne dere, zato ne trga in ne nanaša kamenja na njive. Ali zato oa ne dela prav nič manj škode, prej več. Zakaj največja nesreča pri povodnji na Barju je ta, da voda vselej silno počasi odteka. To pot je stala do mala en teden. Krompir, ki je bil v vodi, je izgubljen, ker brez izjeme ves gnije, kakor da se je prekuhal. Na Barju imajo o tem bogate izkašnje in prav nič ne pretiravajo,
ko tožijo, da bo izgubili ves kromppir. Letos je bil zaradi kesne pomladi domala še ves v zemlji, z izkopavanjem bo Barjani odlašali, v računih, da ee bo še nekoliko ode-beHL Pa je šlo dobesedno ves upanje po vodi.
Prav tako kot krompir bo šepnila v®a repa in pesa, pa vse korenje; to pa se pravi, da prašičem ne bo dobesedno kaj dati jesti zakaj z drugimi pridelki jih Barjani ne morejo krmiti, ker jih nimajo; koruza, ki bi prišla še v poštev, pa je prav tako prizadeta pri povodnji. To se pravi z drugimi besedami, da morajo Barjani ali sedaj *a-klati prašičke, nerejene, majhne, ali pa jih prodati za ceno, ki sploh ni resne beeeds vredna. Barjanom je potemtakem povod on] vzela tudi zabelo.
Njihovo nesrečo bomo vedeli pravilno oceniti, ako se zavedamo, da Barjani dn>-gega zemljišča sploh nimajo, kakor to, ki jim je bilo poplavljeno. Kmetje tu nimajo morda nekaj njiv na višjem zemljišču, Id bi bilo ostalo od povodnji neprizadeto; ta je bilo prav vse pod vodo, vsa njihova posest. Časopisna poročila niso bila prav nii pretirana; Barjani so danes zares siromaki, stiska je zares velika. Najbolj spominja na nesrečo, ki je zadela Struge; tudi tamkaj je vse pod vodo, tudi ^.mkiii bo ves pridelek izgubljen.
Povodenj na Barju Je bila velika. Marsikdo se je začudil, kako da kljub regulaciH še vedno take poplave. Naglasiti je trebi, da se poglobitev Gruberjevega kanala silno pozna; voda ne nastopi tako visoko kakor je nekdaj in hitreje odteče. Treba je namreč popraviti časopisne vesti, ki so trdile, da take povodnji na Barju že silno dolgo ni bilo. Nasprotno: že v zadnjih 20 do 30 letih je bila večkrat tudi večja pav©-denj, toda vprašanje moramo pravilno zsr sikati: kako strahotno povodenj bi bili imeli te dni na Barja, če ne bd poglobili Gruberjevega kanala in sploh regulirali vode; poplava bi bila dosegla rekord, kakor ga je v Celju in v Strugah.
Slično je na Cerkniškem polju; tndi tem pomnijo ljudje še mnogo večje povodnji nogo je bila sedaj, toda pristavljajo pri takem razgovoru: kako veliko jezero bi imeli letos, če ne bd bili potrebili požiralnikov v Karlovici. Tudi tamkaj je že dosedanja regulacija zmanjšala povodenj, odnosno W zero. Prav tako je tudi v Loški dolini, k]or »e pozna, da so popravili in očistili požiralnike v Golubini; povodnji so postale manjše in tadi letošnja ni dosegla višine, kakor jo ljudje pomnijo iz prejšnjih let
Sprejem r Oražnov dom
Po sklepu upravnega odbora Oražnore-
ga dijaškega doma v Ljubljani dobi tudi v zimskem semestru šolskega leta 1933-34 večje število revnih akademikov ljubljanske univerze brezplačno kosilo v Akademskem kolegiju, odnosno v javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev, ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega kosila, če so gmotne razmere dotičnega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonski rojeni. Ze obe ugodnosti (brezplačno stanovanje ia kosilo) se prosi v eni prošnji, podčrtati pa jo treba ugodnost, ki jo prosilec želi.
Prošnje morajo biti opremljene z izpričevali o položenih poslednjih izpitih (kolokvijih), pri začetnikih z izpričevalom o višjem tečajnem izpitu, pri vseh z ne nad eno leto starim in po pristojni davčni upravi potrjenim ubožnim izpričevalom (premoženjskim izkazom) ter s krstnim in rojstnim listom. Oziralo se bo le na ubož-na izpričevala (premoženjske izkaze), ki vsebujejo vse za presojo siromašnosti potrebne podatke. Pomanjkljivo opremljenih prošenj uprava ne bo uvaževala.
Zaradi lažje preglednosti naj bodo prošnje sestavljene po enotnem obrazcu. V levem robu prošnje naj označi prosilec svoj priimek in ime, pod tem fakulteto in dovršeni semester, v desnem robu pa ugodnosti, ki jih je užival v preteklem semestru. Poudariti je treba okolnosti, ki spro-jem posebno priporočajo, n. pr.: nezakonski sin, izredna ubožnost, odličen uspeh t študiju itd., navesti pa tudi eventuelno podpore, štipendije, ki jih uživa prosilec, bodisi od kake druge ustanove, bodisi od države ali samouprave. Upravni odbor O. D. D. opozarja na § 1. hišnega reda za Oražnov dijaški dom, ki se glasi: »Želja blagopokojnega d». Oraina je bila, pripraviti slušateljem medicinske in eventuelno drugih fakultet preprosto a kolikor možno prijetno bivanje v dijaškem domu, da »e nemoteno posvetijo svojemu strokovnemu študiju, da tako koristijo sebi in domovini. Zato bodi vsakega stanovalca skrb, da bo sožitje v dijaškem domu urejeno ln mirno, vedenje kolegijalno in vobče vzgledno.«
Dogodki lanskega leta so dokazali, da te nekateri gojenci O. D. D. intencij blagopokojnega ustanovitelja niso bili v svesti, tako da so prišli v nasprotje celo s kazenskim zakonom in z akademskimi disciplinskimi predpisi. Upravni odbor pričakuje, da se javijo kot prosilci le dijaki, ki se hočejo vedno in povsod ravnati po ustanovit eljevih željah. Nekolkovane prošnje naj bodo naslovljene na: Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza), ki jih bo sprejemal do 7. oktobra t. 1. Vse prošnje, ki bodo vročeno upravi po tem datumu, se ne bodo upoštevale. Nezadostno frankiranih prošenj uprava ne bo sprejemala.
DANES VESELA PREMIERA!
ONO K A
ženski Charlie Chap-lin, temperamentna in nadvse priljubljena
kot
Inozemske kritike:
Kot dopolnilo nov Paramoufitov zvočni tednik.
ELITNI KINO MATIJA
Telefon 2

... zelo dražesten aparten in izredno vesel film... ...že dolgo se nismo tako dobro zabavali, kakor smo se pri tem filmu ... ... ne samo smisel filma, temveč vsak posamezni detajl sili v smeh do solz. ...krivi temu so:
ANYONDRA
in OTO VVALBURG, VVERNER FUTTERER, AD. SANDROCK
POLKA

Naši kraji
Razgovor s pisateljem »Zveste čete«
Med Štirimi lepimi knjigami le-toinjega darila Vodnikova družbe bo povest Frana Roša, učitelja iz Celja. V nalednjem kratek razgovor z avtorjem.
Vaša povest je zajeta Iz življenja naSo predvojne mladine. Kakftnl spomini Va« vežeje n««Jo? Vaše rvecee • preporodovcl?
Povest »Zvesta «eta< prikazuj« življenj« dijaške mladine v močno ponemčenem južnoštajerskem mestu ln obdajajočem ga povsem slovenskem podeželju v dobi izza Vidovega 1914 do poletja 1919. Podaja sliko rasti, mlade erotik« in političnih sanj ljudi, dostikrat nerazumljenih, ki Jih J« v ranem cvetu let zajela velika rojna in jih 'kmalu potegnila v rvoj najnevarnejši vrtinec. V osrčju povesti stoje Štirje tovariši letnika 1898, ki mu tudi sam pripadam. Nastopajoči profesorji, uradniki, trgovci, Študentke, kmetje, vojaki ln drugi so bolj zgolj tvorci ln prikazovalci okolja kakor predstavniki kakih resničnih osebnosti, med vsemi »o Junaki prav različnih sort Skozi razočaranja, ponižanja in grozote, preko mnogih poetaj kakor Slovenske . Bistrice, Lebrlnga, Dunaja in Llpnice tec s front vodi pot i« trpljenja ln spoznanja našega naroda preko žrtev ln razvalin t Jugoslavijo, obljubljeno deželo. Zdaj kli-feta Maribor in Koroška ln »pet »o dečki tia mestu. Močno okrnjene so njihove vrste ob koncu.
Ob pisanju povesti, ki so Ji dali precejšen del vsebine resnični in lastni doživljaji, sem nekako še enkrat zaživel ono najtežjo, a najdragocenejšo mi dobo življenja. Premagovala me je snov, da mi sama vodi čuvstva, misli in pero. Nedavno smo se sestali maturanti celjske gimnazije v spominih na tiste dni in padle tovariše, kar mi je dalo največ pobude k pisanju. Saj vsa Je bila moja mladost navezana nanje.
Pomladi 1914 se J« združilo celjsko slovensko srednješolsko dijaštvo v jugoslovanski nacijonalni organizaciji. Takrat je poznejši mučenik preporodovec Endllcher prišel k nam predavat. Dal je konkretnejšo smer temu, kar smo po dogodkih leta 1908. In po 'balkanskih zmagali že jasno spoznavali. Posebnemu krožku mladih dijakov - literatov pa Je bil mentor takratni stotnik, sedanji general Maister, ki v povesti tudi nastopa.
Spomini na PuncerJa, Malgaja In druge?
Obadva ln še mnogi dru.gl »o mi bili
prijatelji ln tovariši. MaLgaJ, fantovsko klen, borben in prešeren, se je pred vojno preselil s celjske šole, a se je kot vojak stalno pojavljal med nami. Tudi v povesti nastopa. Puncer ln Videmšek, tudi ta 3va sta padla, sta bila med najvidnejšimi. Nekaj Iz njunih doživetij je osveženega v tej povesti. Nastopa vrsta mladih filozofov, cinikov, prevratnežev, sanjačev, polnih Idealizma v gledanju na narod ln človeštvo. Srditi ob krivicah, v obupu klone-či, a spet prekipevajoči v mladi vedrosti. Prevrata se Jim hoče v vsem, kar jih kruto oklepa.
Vplivi nanje ln na Vas?
Ta mladina Je rasla v kraju, kjer Je stalno gledala teptanje naših najprvot-nejših narodnih pravic. Vzgajana v nemški šoli,,v t-ujem duhu, prezirana po mestnih patrijotih, slavečih avstrijske zmage ob golažu, pivu in bakladah, je videla v nosilcih nasilja dostikrat prav klavrne postave. V jedru zdrava ln samonikla ni častila po stoletjih posvečenih tradicij, ko je spoznala v njih krivičnost in prevaro. Ozirala se je na slovanski jug, pripravljala se je s samolzobrazbo k vstopu v javno življenje. In bila je to doba »Gospo-dina Franja«, »Kontrolorja Skrobarja«, ln le malo je bilo študentov, ki ne bi bili Culi >Klica od Gospe svete« ali čitali ^Preporoda*, >Vede«, »Omladine«, »Glasu juga.«
Kje ste doelej sodelovali?
Kot petošolec sem pisal r dijaške vaje »Savinjo« in bil tiskan v »Domačem prijatelju«. Leta 1917. me Je MIlan PugelJ sprejel kot pesnika v »Slovana«, leto pozneje Oton Zupančič r »Ljubljanski zvon«, kjer sem tekom let objavil nekaj lirike v Terzih. Kot vojak na Koroškem sem sodeloval pri velikovškem »Jugoslovanskem Korotanu«, ki ga je urejeval moj tovariš Puncer do svoje smrti v borbi za Veliko-vec. Mnogim našim mesečnikom in časo-lom, tudi mladinskim, sem bil sotrudnfk s pesmimi, črticami, novelami. Izšli sta moji knjigi »Medved Rjavček« in »Juretovo potovanje«, obe s povestmi za mladino. Napisal sem nekaj mladinskih Iger In sodeloval pri libretih dveh oper Rista Sa-vina.
Vaši načrti?	*
Rad bi kdaj zrttral vrsto trtic, zlasti onih, ki jim je Savinjska dolina dala snov. Pripravljam daljšo povest lz te doline, ki bo podala življenje naše žene, kakor je zares živela, ljubeče, žrtvujoče in žrtvovane, a do kraja polne življenjske moči, ki odrešuje rod in zemljo, še me privlačuje kopica motivov, ki jim bom kdaj morda iskal oblike v prozi.
Kaj sodite o naši ljudski povesti In o takozvani vojni literaturi?
Čeprav je takozvana ljudska povest po motivu in podajanju dejanja ter po načinu
Izraza dostopna Širokim ljudskim plastem. Je vendale lahko polnovredno umetniško delo. »In navsezadnje hoče vendar vsak pisatelj govoriti publiki, čemu bi sicer potreboval založnika? Mnogo Je danes najlepših del svetovne književnosti, ki so si pridobila največji slove« v ljudstvu, ne da bi bila s tem izgubila na svoji umetniški vrednosti. In brez dvoma Je, da bo že ibližnja bodočnost hotela postaviti vsakogar, ki duhovno ustvarja, vsega še bolj r Sivo življenje, t množico, ne da služI njenim instinktom, nego da Jo vodi. Iz množice bo črpal in Ji vračal sebe v stalnem kontaktu s široko valujočim, vseobvladu-Jočim življenjem. Brez stika ž nJim kot del njegov ne bo mogel živeti niti ustvarjati. In če bi, bi bil podoben Donu Ki-Sotu.
Literature o vojni sem dokaj braL V njej J« propaganda za svetovni mir najmočnejša, r njej so se idejno združili vsi narodi. Velike stvari so tu ustvarili Bar-busse, Renn, nekateri dramatiki, Remar-que, ki J« prikazal v svojih delih tragiko nedorasle mladine, vržene v klanje. Med Slovenci Je bilo v zadnjih letih napisanih nefcaj del, prikazuJoAih mladino, ki Je doma doraščala sredi propadanja starih duhovnih vrenot in iskanja novih pogledov. Moja povest pa naj bi bila ibeseda in krik tistih mladih, ki so morali do dna pogledati vsemu najgršemu zlu. In naj bo slika teženj, borb in trpljenja slovenske mladine, ki Je v narodnem suženjstvu hotela po svojih nedoraslih močeh dobro in zvesto služIti narodu ln sebi. In naj bo prav skromen »pomenlk padlim tovarišem moje mladosti.
mk" r r	
J	

Rumunski princ Nikolaj, brat kralja Karla, se je mudil pretekli teden v naši državi. Obiskal je tudi našo tvornioo letal v Kraljevu. Tvornico si Je ogledal v spremstvu komandanta našega letalstva generala Nediča.
Proslava 25 letnice zdravilišča Brestovca
Brestova«, konec septembra Zdravilišče Brestovec na Sljemenu je eno od najstarejših zdravilišč za jetične bolnike. Najstarejše nI samo v naši državi, temveč tudi na celem jugovzhodu Evrope. Prvi bolniki so bili sprejeti v tem zdravilišču leta 1909. Pred 25 leti je bila borba proti tuberkulozi zelo težavna. Težave so jI delale celo nekdanje oblasti na Hrvatskem. Sredstev nI bilo in je morala tedanja okrožna bolniška blagajna po vsem svojem področju zbirati prispevke za otvoritev zdravilišča na Brestovcu. Iniciativo za to zdravilišče je dal g. dr. Milivoj Dež. man, tedanji edini in prvi strokovnjak za zdravljenje tuberkuloze. Dr. Dežman je bil
prvi specialist za tuberkulozo na vsem slovanskem jugu.
Ker se namerava vršiti prvi Jugoslovenski protituberkulozni kongres prihodnje leto v LjuDljani, sta predsednik društva za pobijanje tuberkuloze v Zagrebu dr. Cepu-lič in šef zdravnik na Brestovcu dr. Toma-šič predlagala, naj bi se kongres združil s proslavo 26 letnice zdravilišča na Brestovcu. če ibo ta predlog sprejet, se torej prvi protituberkulozni kongres prihodnje leto ne bo vršil v Ljubljani, temveč v Zagrebu. Prisostvovali mu bodo tudi specialisti iz drugih slovanskih držav, ki se že dolgo zanimajo za dobro urejeno zdravilišče na Brestovcu.
Zakaj še nimamo bolnišnice za jetične
LJubljana, 30. septembra
V	našem listu se je že pisalo o skrajni potrebi z gradnje bolnišnice za bolne na pljučih. Apeliralo se je na banovinski svet in na narodno skupščino, naj polože vsaj temeljni kamen za ta prepotrebni zavod, brez katerega je vsako uspešno delo v boju proti tuberkulozi sploh nemogoče. Apel pa je žal ostal brez vsakega odziva. Priznamo, da je fiftančno stanje banovine kakor tudi države vse prej nego ugodno. Toda pri tem vprašanju gre tudi za dobro voljo, ki naj bi jo pokazali banovina in država, in pa za dober zgled, ki naj bi ga s tem dali drugim institucijam pa tudi privatnikom.
Narod »1 mora torej sam pomagati. Kakor smo si Slovenci ustvarili in si bomo ohranili razne kulturne ln gospodarske ustanove, prav tako si bomo morali pri teh razmerah zgraditi bolnišnico za bolne na pljučih.
Naš narod se ▼ svoji veliki večini zaveda nevarnosti, ki mu preti od zahrbtne tuberkuloze. Boj proti tuberkulozi, ki ga vodi predvsem naša Proti tuberkulozna liga s precej skromnimi sredstvi, Je uspešen. In to smotreno delo lige prav dobro razumeva naš narod in ga tudi rad podpira, ▼ kolikor mu to dovoljujejo sredstva.
V	Mariboru je docent g. dr. Ivam Matko že pred leti započel uspešno delovati v tej smeri in to njegovo delo je našlo odmev med narodom. Dinarska akcija, ki se je po njegovi iniciativi razširila prav r zadnje naselje v mariborski škofiji, bo nedvomno rodila obilen sad in dokazala, kaj premo-reta smotreno delo in .zavednost
Imamo dve veliki industrijski središči, Jesenice in Trbovlje (s Hrastnikom in Zagorjem), v katerih je tuberkuloza zelo razširjena in v katerih ta bolezen naravnost onemogoča zdrav razvoj naraščaja. Vemo, da v sedanjih časih niso tla z rožcami postlana niti KID niti TPD, vendar »mo prepričani, da bosta prav te družbi pred vsem razumeli pomen akcije za gradnjo bolnišnice za bolne na pljučih ter poma-
m
V
gali z vsemi razpoložljivimi sredstvi graditi potrebni zavod. V premogovnih revirjih vlada danes največja beda, lakota in tuberkuloza. Milijone dobička so že dobili lastniki, tisoči delavcev pa so dali svoje zdravje, svoje življenje za te dobičke. Sto in sto nedolžnih otrok danes strada, hira in umira na tuberkulozi. Kje je usmiljenje? Kje je ljubezen do bližnjega? Kje jo vest?
Pridejo pa v poštev tudi druga industrijska podjetja, ki bodo tudi v teh suhih letih našla vsaj nekaj sredstev za realizacijo važnega načrta. Predvsem gre za delavski naraščaj, da se po možnosti ohrani zdrav in reši pri prvih pojavih bolezni. Seveda ne bo bolnišnica kot taka mogla nuditi vseh sredstev za obrano zdravega naraščaja. Treba je tudi kruha.
Toda ne samo v Industrijskih krajfli, Mlak tudi ▼ večjih mestih, predvsem v -jubljani, ograža tuberkuloza tisoče in tisoče ljudi. In tako je docela dosledno, d« bodo tudi naše občine morale navzlic veliki štednji prispevati za to gradnja Koliko drugih izdatkov in stroškov ▼ zdravstvenem in socialnem pogledu si bodo • tem
Erihranile! — In tudi naši denarni zavodi, i »o črpali vse svoje dobičke iz naroda, ne bodo smeli zaostati za drugimi fiinlteljl.
So kritični časi ▼ vsem našem gospodarstvu. Toda če človek časih opazuje razno prireditve, vidi, da jo še nekaj odvišnegs denarja med nami. Žal, da so skoraj ves ta denar uporabi le ▼ svrhe, ki nimajo nič trajno koristnega za bedne sloje, ampak ki le trenutno uspavajo skrbi in bolesti...
Treba je hitre im. smotreno organizacijo Merodajni činitelji naj ao ganejo in dokažejo, da razumevajo eno najvažnejših vprašanj našega naroda — zgradnjo bolnišnice-za bolne na pljučih! — rJ
E1
Pristopajte k »Jadranski straži"!

ALBUS
fapentinovun nu/orn,.
To blago učinkujoče milo odstrani nesnago. #barve ln tkanine pa prav nič ne kvari. Za vse dni, za kuhinjo in dom ter za perilo vseh vrst s
samo .ALBUS" terpentinovo milo.
Iz življenja naših delavcev v tujini
Radosten 80. rojstni dan rudarske matere v Hrastniku — Tragedija
mizarja Stegenška
Ko bo nedavno prisil v domovino na obisk naši rojaki rudarji v Franciji, je v Hrastniku radostno praznovala svoj 80. rojstni dan splošno znana Podlunškova mama. Obiskali so jo štirje sinovi, ki so že 9 let v Franciji zaposleni kot rudarji. Godi se jim veliko boljše, kakor pa rudarjem v domačem kraju, in so že pred leti vabili svojo drago mamico, da bi jih obiskala. Ker se zaradi visoke starosti ni mogla., odločiti za tako dolgo pot, so jo obiskali sinovi s svojimi rodbinami. Podlunškova mati se Je rodila 24. avgusta L 1853. na Galetovem nad Hrastnikom. Njen mož je bil posestnik in edini tkalec v okolici, zaradi neprilik pa je moral posestvo prodati in postal je rudar. Umrl je že leta 1899. ter zapustil ženi 11 otrok in 6 goldinarjev mesečne pokojnine. Pogumna žena pa se je pretolkla skozi težko življenje. Hodila Je na dnino ter kuhala in prala za samske rudarje. Od otrok Ji je umrl samo eden, vseh ostalih 10 pa je navezalo svoje življenje na delo v jamah. Dva sinova sta uslužbenca hrastniškega rudnika, eden dela kot rudar na Madžarskem, Štirje so rudarji v Franciji, tri hčerke pa so se poročile z rudarji. Najstarejša je 56-letna hči, najmlajSi pa je 35-letni sin. Poleg 10 otrok ima Podlunškova mama Se 37 vnukov in 4 pravnuke. Vsi so bili okrog nje na njen rojstni dan, samo sin Jože ni mogel priti domov iz Madžarske. Na sliki vidimo jubilantko, ki je še čila in zdrava, v družbi treh hčera in šestih sinov.
Tragična pa je usoda Mihaela Stegenška, ki je delal 8 let kot miner v železnem rudniku v Crusnesu v Franciji. Mihael Stegenšek, ki je bil doma iz Sevnice ob Savi, je postal žrtev avtomobilske nesreče v Ljubljani letos 31. julija. Njegovi tovariši, ki so še ostali v Franciji, ne morejo pozabiti svojega vrlega prijatelja in tovariša, ki je legel v grob, star komaj 31 let. StegenSek Je bil namreč duša Slovenskega pev. društva v Crusnesu. Kot tajnik tega društva si je pridobil ne-__precenljive zasluge pri prosvetnem delu med našimi rojaki. Na sliki, ki predstavlja ves odbor in nekatere člane društva, ga vidimo v spodnji vrsti kot prvega na desni strani. Pri težkem in nevarnem minerskem delu je bil pokojni StegenSek nekajkrat v največji nevarnosti, pa se je zaradi tega tudi po 8 letih vrnil v domovino. Doma ni preživel niti dveh let, ko je izgubil svoje mlado življenje po golem naključju.
		Nil* ii&L-JPk. WM ajagl Jlj|pf|§ A Mmmi
lit		
m	' 'nii^i JPf	
žbbm^j^MBI EHL 'J		
! 1*9		
Jubilej vrlega Zagorjana
Danes pred 25 leti je nastopil v Zagorju službo pismonoše g. Ludovik Ludovaj. Jubilant se je rodil 1. 1878, v.Zagorju in si jo moral že v rani mladosti služiti kruh v rudniških rovih. Kot rudar je delal tudi y Nemčiji in bivši Avstriji, leta 1908. pa
•e J« vrnil v Zagorje, kjer je dobil 1. oktobra tvojo sedanjo službo. Službo opravlja ▼ splošno zadovoljstvo predstojnikov ln vsega prebivalstva. Dva poštarja sta mod tem že umrla, on pa še vedno vztraja ▼ svoji naporni lužbi. Bila so leta, ko je moral po dnevi in ponoči odpravljati in »prejemati pošto na železniški postaji ter je potem raznašati daleč na okrog. Če pomislimo, da ima zagorska občina preko 4000 prebivalcev in da vse rado čita časopisje, si lahko predstavljamo, koliko sto-tisočev časopisnih številk in drugih poštnih pošiljatev morata dostavljati samo dva poštna sla. G. Ludovaju, ki vneto sodeluje tudi v raznih narodnih organizacijah, želimo, da bi zdrav in zadovoljen dočakal še več jubilejev.
Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, ne-spanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josef o ve« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Preboj solunske fronte
(Izpod peresa uglednega generalštabnega častnika)
ako. Vse tri armade »o Štele: 297 bataljonov (181.660 efektivnih pušk), 2539 strojnic, 1850 topov, 26 eskadronov in 80 aero-planov.
Zavezniki pa so Imeli na razpolago: grško angleško, srbsko ln francosko armado 'ki so skupno štele: 289 bataljonov (ali točno- 177.562 efektivnih pušk), 2982 strojnic, 2069 topov, 47 ln pol eskadronov in 200 letal.
srbskih divizij MSW«ns ^ ^^ ^ vito uspevajo. Čeprav>	Q Bamo di.
svoji osnov^ ^sn ^ _ ^
VerZi3afrVonT7e vSr bJ ta postranska m — fronti, je zafcetek k0Ilca svetovne
fronta pomenila
VTn',e le srbska armada L 1915. umikala K° fdrSenim napadomangl-^
c^ssms
so švigale brzojavke sem in tj, so^ goviti Nemci mB^rP kQncev s0 se
rvUlS^ne « k temu J
pošljejo parno* *	* m -gle-
fka divizija sta se izkrcali v	bol arske
čeli prodirati ob Vardarju. i	ofeazivi
čete so hitro napravile konec te^ zaveznikov. Francostojn ^K kjer tMTfE^* branita svojo
1	Declmirane srbske Čete
pa so morale prestati svojo Golgoto Pre-
made. Veliki zanotrebi ustvaritve
pir^SrlTso° sne^Pov^e v samih nove fronte so se in Nemd g« svoje pro-osnovah. Avstrijci m ise	Vzrokov je
ssr^s jgšs. a
S« patriotizma in žrtvovanja sploii nI
^ssss
Nadaljnje prodiranje v ?e Nemcem tudi zato ni	^
po osvoiitvi Soluna in obal Egejske^a morja morali angažirati preveč čet ko so ^h vendar že itak krvavo potrebovali na
drugih mestih. Poleg vsega drugega pa takfnl uspehi ne bi imeli vehkega stra^ Skesra Domena- pomorske zveze Sredozem skega morja bi kljub temu ne bile pretr-
gane. ^ svobodo ali v smrt!«
Zapadni zavezniki so med tem nadalje pretetLtavali med seboj, ali se izplača poslati na Solun novo, večjo odpravo. Angleži 2> seveda imeli pred očmi svoje smotre: obrambo Sueškega prekopa, osvojitev Dar-danel in udarec v zaledje tuiSke, vojske nakar bi preko Črnega morja dosegli zve zo z Rusijo. Odločilnega udarca preko Soluna ki b zadel v bok in v bližnje zaledje centralnih sil, Angleži nikakor nlsc prav razumeti. Francozi pa so b li od vsega početka drugega mnenja^im je bila vsa stvar bližja, resnejša Priti je m ™ dardanelska katastrofa, da so obrnili svojo pozornost zopet k Solunu.
V teku 1. 1916. Je stvar vendarle postala resna- začelo se Je prevažanje antanteih čet v Solun, kjer so medtem ustvari pravcato trdnjavo poli skega tipa Zadnji transport srbskih čet Je prišel 5 aprila. Kakor vemo, se je tedanji P^tolonasl^-nik in regent Aleksander največt^il^ ustvaritev nove fronte, v kateri je videl edino poroštvo za rešitev svoje domovtae. X logova prizadevanja so rodila uspeh^ Odločilna borba na solunski frontt se_je začela 14 septembra 1918 s strahovito ka-nonado 580 topov. Odločilne so bile pr^to-lonaslednikove zgodovinske besede nasproti svojim najzvestejšim: »V svobodo ali v smrt:«
Razmerje sil
Idejo za poslednjo ofenzivo Je vobče dalo srbsko vrhovno poveljstvo, ki je že od vsega početka trdilo, da se samo z osvojitvijo črte Kajmakčalan—Dobro polje-Vetrenik lahko doseže definitiven uspeh, Solunska fronta je tekla (zemljevid v roke') od reke Strume preko Dojranskega jezera in Moglenskih planin do Bitolja m Ohridskega jezera. Dolžina celotne fronte je merila okrog 450 km. Posadko sovražnikov so tvorile kombinirane avstrijske, nemške in bolgarske čete, formirane v tri armade- v XI. nemško ter I. in II. bolgar-
Ozek pas preboja
Napad se Je imel izvršiti prvotno na enem samem majhnem dehi fronte, čim pa bo ta del prebit, naj napadejo še ostale armade desno in levo. Sam preboj se je torej imel izvršiti na sektorju svojih 30 km kjer so bile zbrane močne čete. Pa še na tem ozkem pasu je bil izbran kot jedro poseben odsek, dolg komaj 9 km, kjer se je moral izvršiti odločilni sunek. Udarec je bil strateško tako preračunan, da je bil uspeh popolnoma zagotovljen. Razmerje č*t je bilo na tem sektorju naslednje: Bolgari 26 bataljonov. 245 strojnic, 146 topov, 3 eskadroni in 24 letal — dočim so zavezniki tu koncentrirali; 75 bataljonov, 756 strojnic, 2610 lahkih strojnic, 580 topov, 18 eskadronov in 81 letal. Torej vsekakor čvrsta premoč.
Osnovna ideja celotne ofenzive Je bila: predreti sovražnikove postojanke v Širini 30 km nato z brzo in energično akcijo razširiti vrzel, prodirati v rajon Demir-kapija—Kavadarci—Gradsko, to pa z naslednjimi cilji: da se pretrga sovražnikova zveza v dolini Vardarja z armadami v okolici Bitolja In da se obenem preseka glavna zveza sovražnika z zaledjem v dolini Vardarja.
Ce pogledamo teren, vidimo, da Je za glavni napad bil izbran najtežji odsek, katerega višine gredo vse nad 2000 m (Kajmakčalan 2525 m). Kdor pozna te višine da so takorekoč na las podobne našim Julijskim in Kamniškim Alpam. A kdor še more prav pojmiti, kakšen Je napad na takem terenu, kjer ima sovražnik urejene postojanke in lahko neprestano sipa ogenj. — si lahko prav zamisli, kakšne vrednosti Je bila taka odločitev. Nemško vrhovno poveljstvo je do zadnjega menilo da na tem delu Srbi ne bodo imeli uspeha, ker je teren pretežak. In vendar se je uprav tu zgodilo tisto nepričakovano...
Prvi uspehi
Dne 8. avgusta 1918 je bil general Fran-che D' Esperey v popolnem soglasju s srbskim generalnim štabom definitivno določil dan za glavni napad. Glavni udarec so imele izvršiti srbske čete, in to II. srbska armada na fronti 17 km s 5 divizijami (šumadinska, timoška, jugoslovenska 17. kolonijalna in 122. francoska divizija), I srbska armada pa napad na fronti 16 km s 3 divizijami (drinska, dunavska in moravska). Obe armadi sta bili obilno oskrbljeni s francosko artiljerijo, posebno še s težkimi topovi, in pa » francoskim letalstvom.
priprave za to grandiozno ofenzivo so trajale mesece in mesece, od 5. julija, ko je bil storjen načelni sklep glede ofenzive. Ali september je v takšnih višavah kaj muhast, posebno še v Moglenskih planinah. Glavna atributa sta tu: megla in deževje. Ta dva činitelja bi utegnila odgo-ditl napaa že zato, ker M bila korektura in opazovanje topovskega ognja onemogočena. Vsako odlaganje pa sproti zmanjšuje nade na uspeh.
Zaradi tega je bila nervoza 13. septembra v štabu generala d'Espereya velika, gam general s svojim pomočnikom generalom Charpierjem in polkovnikom Tron-sonom je prišel v srbsko vrhovno poveljstvo na zadnji dogovor, ki se je sukal najbolj okrog besede: vreme. Barometer Je kazal sicer lepo, ampak... Ce bd jutri bilo slabo, še boljše odložiti napad za dan, dva, kakor začeti s kanonado, o kateri se ni vedelo, če bo v stanju popolnoma razrušiti sovražnikove utrdbe.
Ker se vreme ni moglo vnaprej ugotoviti, je general d* Esperey pustil polkovnika Tronsona na fronti z nalogo, da zjutraj 14. septembra na vse zgodaj presodi, če je vreme povoljno za napad ali ne. Tako vidimo 14. septembra ob 5. uri polkovnika Tronsona in E. Beliča, (sedaj armij-skega generala), kako na opazovališču nestrpno pričakujeta zoro. V nebo je bilo to jutro uprtih še na desettisoče parov o« s pobožno željo, da bi Bog dal lep dan, ki bi prinesel odrešitev zasužnjeni domovini — Srbiji in svobodo podjarmljenim bratom onstran Save in Dunava...
In res se je rodil ugoden dan, lep, čeprav ne idealno veder in jasen; nekaj oblakov se je gromadilo na severu.
Zatorej je padla odločitev. »Napadamo!« In že so ob 6.15 zabrneli telefoni in zatrepetale telegrafske žice, prenašajoč dogovorjeno znamenje: »Pošljite enega častnika in osem mož...« Dve uri pozneje so zarjula žrela 580 topov, vztrepetale so ponosne stene, zadrhtele postojanke, v čudu so se spogledovale bolgarske čete...
Topovski ogenj je trajal ves dan in vso noč. 15. septembra so poletele junaško čete na JuriS, napad se je začel na ceh črti. Napreduje, čeprav počasi... Topovi pojo svojo strahovito pesem naprej, granate meljejo postojanko za postojanko. In vendar je zastal elan 17. ln 122. francoske divizije.
Ampak start, ojekleneli Sumadinci takoj
rešujejo situacijo. Kakor vihar napadajo center sovražnikovih postojank in zvečer zavihra zastava na Slonovem ušesu — Vetreniku — koti 1570. Pod udarci Drincev pada Soko — cela prva postojanka je naša! Hura!
16. septembra pade druga postojanka.
Preboj Je dovTšen, pot v Kavadarce Je odprta!
Bolgarske čete so v razsulu, beže, zametu-jejo orožje. Zastonj meče komandant fronte bataljon za bataljonom proti zmagovitim četam. Srbi nadirajo nalik lave, nič jih ne zadrži. Desno in levo od srbskih armad se vrše napadi angleške in franco-
arm&de. NI sile, ki bi v teh trenutkih mogla ustaviti srbske čete. Kaj opreznost, kaj metodika rovovske taktike, kaj dogme etapne službe, kaj počitek! ...Vse to ni niči
Samo naprej, naprej!
Nemd so še parkrat poizkušali ustaviti prodiranje srbskih divizij, ali niso uspeli. Najhujša borba se je vnela pred Nišem, Niš je pomenil za centralne silš zelo veliko, največ v celi Srbiji. Preko Niša gre vendar edina dobra zveza Avstrije in Nemčije v Bolgarijo in Turčijo. Po tej zvezi gre tok materijala na vzhod in od vzhoda na zahod. Ta predel se mora držati za vsako ceno. čeravno je izgubljena cela Macedonija. Ta zveza je bila tudi vzrok konvencije v Plessu, glavnem nemškem štabu, kjer Je bil sklenjen napad Avstrijcev, Nemcev in Bolgarov na Srbijo v let" 1915. Niš pada, uspeh se širi na sever in zahod.
V 46 dneh »o čete prešle «00 km!
Rezultati solunskega proboja so bili ogromni- osvobojena je Srbija, izvršeno je zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, kapitulirala Je Bolgarija, zt njo Turčija, posredno Nemčija ln Avstro-ogrska ... Prišel je konec svetovne vojne...
Ko ob 151etnici uživamo zlato svobodo, se spomnimo žrtev, ki so položile svoja življenja na altar domovine. Naj nam bodo zgled Junaštva ln požrtvovalnosti za vse bodoča čase! Slava Jim!
KMETIJSKI VESTNIK
Naprava rdečega vina in dolenjske črnine
Pravilna naprava rdečega vina — cvička bo letos, ko je grozdje v zorenju in barvi zaostalo, tako da splošne trgatve najbrž ne bo . zadostno dozorelo in zadostno počrnelo, zelo težavna. Primorani bomo ob trgatvi, pa naj bo še tako pozna, skrbno preudariti, kako naj ravnamo z grozdjem in moštom, da dosežemo dobro, za trgovino primerno vino.
Kakor ni vseeeno, če pustimo 8e ne popolnoma dozorelo belo in črno grozdje skupaj pokipeti, tako ni vseeno, če pustimo samo črno grozdje le napol ali popolnoma pokipeti na tropu s peclji vred.
Rdeče vino, na Dolenjskem cviček imenovano (izraza »rdečina« naš vinogradnik ne pozna in ni pravilen), zahteva pri nas svoj poseben, sicer star, a zato pravilen in dober način. Povretl mora namreč na reb-ljanem tropu ali drozgi (zmečkano grozdje z moštom vred) v odprtih kadeh in ne, kakor je nekdo pisal pretekli mesec, v ne-produšno zaprtem sodu pod kipelno veho.
Dolenjski vinogradnik, ki prideluje svoje obče priljubljeno, že nekako patentirano rdeče vino — cviček že stoletja na svoj način, ne bo tlačil drozge v neprodušno zaprto posodo marveč jo bo pustil pokipeti prosto v odprti kadi do izprešanja. Torej po načinu, kakor pripravljajo Krašovci svoj sloviti teran. Tudi tu so hoteli svoječasno uvesti razne novotarije, pa ni šlo. Ostati so morali z majhnimi izpremembami pri starem načinu pridelovanja.
Nočem tega vprašanja na dolgo razvle-čl, marveč navedem le glavne momente, ki bodo pri napravi letošnjega rdečega vina na Dolenjskem ali v drugih krajih naše banovine zelo odločilni.
Pravilno napravo rdečega ln črnega vina sem sicer na podlagi večletne praktične Izkušnje z dolenjskimi vini točno opisal 1. 1900. tn 1. 1927. v svojih knjižicah »Umno kletarstvo«, zato hočem tu poudariti le nekatere točke, ki pridejo letos v poštev zaradi slabe letine.
Za napravo dobrega vina Je glavni pogoj, da pustimo grozdje kolikor mogoče dolgo na trti dozorevati, kajti čim popolneje dozori, temveč ima sladkorja in tem manj kisline ter tudi bolj poCrni. Zato postane iz takega grozdja vino močneJSe, milejše in polnejše in temnejše barve, medtem ko nam da nedozorelo grozdje šibko in kislo vino svetle barve brez vsake ubranosti, torej manjvredno vino.
Potrgano zdravo, od gnilih, zelenih in suhih Jagod odbrano grozdje spravljamo sproti na rebljalni mlin ali vsaj na navadno pocinjeno gostoluknasto mrežo nad kad ali bedeni, tako da padajo samo zmečkane Jagode v odprto kad spodaj, dokler ni ta za dober pedenj pod robom napolnjena.	„
Mošt z jagodami, na ta način zmečkani-mi, oproščen grozdnih pecljev, prične, če Je zadostno topel (15 do 20 stopinj C), takoj sam ob sebi kipeti; če Je mrzlejšl, pa čez 1 do treh dni, ko se nekoliko segreje,
ker kvasne glivice, naseljene ob trgatvi na grozdju, delujejo živahno le pri gotovi toplini od 10 stopinj navzgor. Zato moramo pri prenizki toplini kipelne Meti, odnosno mošt umetno segrevati. S popolnim uspehom se bodo letos rabile tudi umetne kvasne glivice, ki se dobijo po nizki ceni iz kemičnih postajališč v Mariboru, Zagrebu ln drugod. Od zunanjih so najzanesljivejše iz Klosterneuburga pri Dunaju.
Zmleto drozgo bomo morali pustiti letos neovirano kipeti v odprti kadi dotlej, da se popolnoma konča burno kipenje. Med ldpenjem pa bomo morali že od prvega dne naprej po trikrat do štirikrat na dan premešati vso drozgo, odnosno to potapljati z rogovilno palico ali z debelejšim, 1 do 2 m dolgim lesenim drogom, da se na vrhu plavajoče jagode tn deli pecljev ne za-sušijo. S potapljanjem preprečimo v glavnem naselitev ocetnih bakterij, ki povzročajo ciknjenje mošta in pozneje še vina; dalje pospešujemo na ta način kipenje in večji razvoj barvila in tanina, s čimer dobita mošt, odnosno vino polnejši okus in se hitreje očistita. To zamudno potapljanje si pa lahko do konca burnega kipenja prihranimo s tem, da potopimo vso drozgo z drobno lukničastim lesenim, z vodo dobro izpranim ,tenkim podom, tako da ostane približno 5 do io cm moštne tekočine stalno nad tem podom do popolnega burnega povretja. Ta pod se mora seveda pritrditi, da se med ldpenjem ne vzdigne. Ta način rebljanja in kipenja bo neobhodno potreben osobito tam, kjer kipi rdeče, odnosno črno grozdje z belim skupaj.
Po dogotovljenem burnem kipenju, to je po preteku kakih 5 do 8 dni odtočlmo mošt in sprešamo vso drozgo ali trop, nalijemo v zdrave sode 20 do 30 cm pod vrhom ter vtaknimo trdno v veho ali v vehino odprtino stekleno kipelno veho ln pustimo vse v miru, dokler še kaj kipi, kar se pozna na mehurčkih, uhajajočih iz soda skozi vodo v kipelnl vehi.
Ako nimamo kipelne vehe, pa nastavimo na vehino odprtino vsaj gost platnen ža-keljček, napolnjen s peskom. Le-ta pa ne sme priti s kipečim moštom v dotiko, ker se tekočina v pesku kaj kmalu skisa, naseli se na tem nebroj mušic in pokvari potem vso tekočino v sodu. Tega zla se Je
Citajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
posebno varovati, kajti vsaka napaka v vinu se da kolikor toliko popraviti, medtem ko so cikaš ta vina z navadnimi sredstvi neozdravljiva.
Ko popolnoma utihne tudi počasno kipenje, to je čez 2 do 0 tednov po burnem kipenju, zal i jemo sode do vrha ln jih na rahlo zapremo. Nadaljnje delo je pogosto dolivanje, vsak teden enkrat, da so sodi vedno polni. Decembra—januarja ali februarja pa sledi prvi pretok. Ako ima mošt neprijeten okus po gnilem, po blatu, po pokvarjeni posodi in podobnem, ga moramo pretočiti koj po sesedbi glavne gošče.
Fran Gombaft.
Ali bo potrebno sladkanje grozdja in mosta
Po sedanjem stanju vinogradov sodeč bo letošnja vins -i letina glede mno4ine in tudi glede 1. iovostl slabša od lanske. Množina bo padla povprečno za polovico, glede kakovosti ipa se ne more še nič določnega reči, ker po tem dežju se grozdje do trgatve, to je do polovice oktobra, lahko še precej popravi, zlasti če nastopi trajno solnčno vreme. SlabSa letina se ne kaže samo r dravski banovini, marveč v vsej državi. Pa tudi druge vinorodne dr-tave niso na boljšem.
Trte so povsod manj obrodile, grozdje je slabo ln pozno odcvetelo in zaradi premajhne poletne toplote in delno tudi suše počasi dozoreva, tako da smo celo s portu-galko sa tri tedne zaostali. Portugaikin mošt se Je prodajal navadno le med 8. ln 15. Beptemlbrom, leto« pa se Je r tem času grozdje šele pričelo barvati, tako da bo komaj ob koncu meseca godno za trgatev v svrho naprave mošta. Drugo pozneje zoreče grozdje pa ee komaj mehča,
S trgatvijo se torej letos ne bomo smeli prenagliti, marveč Jo zavlačevali, dokler bo vreme dopuščalo. Pred 15. oktobrom bi sploh ne smel nihče trgati. Posamezne občine t vinorodnih krajih »o od banovine pooblaščene, preprečiti prezgodnjo splošno trgatev, ln bodo gotovo to poobLaščenje tudi izkušale uveljaviti. To bo le r korist vinogradnikov, toda če vreme ne bo ustrezalo, se m splošno trgatvijo vendarle ne bo inogk) čakati preko določenega termina.
Grozdje s« bo po tem obilnem deSJ«
naglo mehčalo in če bo količkaj solnčno in toplo vreme, bo tudi hitreje dozorevalo, tako da bo dnevno pridobivalo na sladkorju in Izgubljalo na kislini vse dotlej, dokler listi popolnoma ne porumenijo in grozdni peclji popolnoma ne zlesenijo.
To je zelo važno, Ker čim več sladkorja ima grozdje, tem močnejže, polnejše in milejše (manj kislo) Je vino. Tako vino dobi zanesljivejše odjemalce po višji ceni. S preudarnim zavlačevanjem trgatve pridobimo torej milijonske vrednosti.
V slabih letinah, ko navadna vina ne dosežejo niti 14% sladkorja, izboljšujejo nekateri taks mošte s dodajanjem sladkorja med vrenjem. S tem se r resnici znatno izboljša, ako se to delo pravilno obavi, toda tak mošt, odnosno pozneje vino, se po vinskem zakonu ne amatra »a popolnoma pristno, čeprav ne vsebuje ničesar izrednega v sebi. Zato J« bolje, da se sladkanje, če ni neobhodno potrebno, popolnoma oP usti.
Tudi letošnja situacija Js takšna, da bi ss utegnil mauikdo poeluiltl takega postopka. V ta namen mora prositi posebej sa dovoljenje, ako ni od oblastev dovoljeno splošno »ladkanje, to je, da smejo vsi vinogradniki dotičnega okraja, za katero je dovoljeno splošno sladkanje, brez posebne prošnje poljubno sladkati, toda ne x več kakor g 4 kg navadnega sladkorja (saharin je prepovedan) na vsakih 100 litrov mošta.
Vprašanj« nastane, ali J« letos sladkanje priporočljivo ali n«. Ker j« starega vitif tako pri producentlh kakor prt trgovcih In posameznikih večjih gostilničarjih 8e precej, bi bilo z eventualnim splošnim dovoljenjem do skrajnosti počakati. Četudi bo letošnje vino slabše, se bo pa * dobrim uspehom, če bo treba popravljalo s starim lanskim in tako lažje spravilo v promet kot popolnoma naravno vino, b čimer bo vsem ustreženo.
Tudi bi bilo b Bladkanjem grozdja, odno«-ao mošta pomagano imovitejšim produ-centom, ki si laže priskrbijo dragi sladkor, medtem ko Bi ga slromašnejši vinogradnik ne more niti po znižani ceni.
Vam, da bo ta moj nazor naletel pri ns-katerih interesentih na ugovor, pa nič as de. Bilo bi dobro slišati še druga mnenja.
Fran Gombač.
Slovenska trgatev v Westfali)i
Preko velike Westfalije so zavele Jesenske sape. Oktober je. In v oktobru so ceste kakor pometene, redka polja so rožnate preproge. Tam, kjer ni preblizu rudnik se da dihati. Pa tudi tam, kjer so tovarne in rudniki mesta za sebe, je življenje lepše kakor poleti. Jesenske sape so, ki človeku lepšajo dneve ^ noči čeprav ni nikjer videti veliko svobodne, od civilizacije še neokužene narave, je vendarle čutiti jesenski čar dozorevanja in umiranja, pripravljanja na zimo.
Pri nas seveda je vse lepše kakor gori, v svetu rdeče prsti. V tem času so slovenske noči polne vriska, dnevi polni pesmi. Poslednji grozdi padajo v velike brente^ Ko pade zadnji pod veselo viničarjevo roko zavlada v vinskih goricah jesenski mir. Vas in trg pa zaživita. O, kako živa sta
»j« H3-3'
Tem 'gori v Westfaliji, teče življenje v jesenskem času skoro prav tako kakor poprej. Le ta jesenski čar Je ,ki dela ljudi zdaj pa zdaj malo sproščene. Vendar hc jim ne razvedri. Sto tisoči, milijoni strme predse, v praznino, pohajajo po cestah, postopajo po kolonijah, prejemajo pičle podpore in hrepene po delu — po delu, po tem bogu, ki jih je zapustil in pahnil v skrajno bedo. Kako naj bi se tu prelival vrisk skozi noči, pesem skozi dneve!
Iz visokih kaminov se vale oblaki črnega dima. Industrija dela — ali boga za vse ni v njej. Iz rudniških poslopij je slišati kovinast šum kolesij. A tudi tam je življenje le za nekatere.
Jesen Je in sto tisoči se predajo kakor bolni pesniki njenemu mračnemu čaru. V sajah in gladu žive in se spominjajo nekdanjih dni. ko so z žuljavimi rokami objemali ženo ali dekleta, pestovaU otroke.
Zdaj ni ne žuljev ne ljubezni.
Le Slovenec, ta neukrotljiva duša, ima še smeh, ima še vrisk in pesem. Da bi on pozabil jesensko veselje? On, ki Je doma z zelene štajerske, iz dežele pojočih klo-potcev, iz gričevnate Dolenjske! Ne, to bi bilo res neverjetno. Pa ni v Westfaliji ne goric ne tako razkošnih polj kakor pri nas. In vendar, naš človek ni pozabil svojih svetnikov, ki so mu nekoč oznanjali setev in žetev in trgatev, še vsega se spominja s svoje rodne slovenske zemlje. Zdaj v jeseni je ves v ognju. Pripravlja se na vinsko trgatev. In skoroda je slovenska trgatev v Westfaliji bolj znana kakor nemška. Prej, ko ni bilo brezposelnosti, ko kriza ni zajela prav vseh slojev, je bila slovenska trgatev povsod dogodek. Slovenska pesem in slovenska duša sta hodili zmagovito pot po tej nemški deželi, ki jI Evropa glede bogastva nima enake.
Baje so zanesli v ta del Nemčije to Jesensko veselico šele Slovenci. Sicer Je ta vinska prireditev znana le v vinorodnem Porenju, kjer ima veliko tradicijo, zgodovinski in narodno gospodarski značaj ter se ponekod obhaja v tako velikem obsegu, da se od karnevala le prav malo razlikuje.
Slovenci so ostali pri svojem. Skromne so te prireditve po svoji zunanjosti. Zlasti v sedanjem času. Pravega veselja na njih ni, namreč tistega našega veselja na domačih tleh, ko se človek more med svojimi vsaj za nekaj ur otresti skrbi ln se predati prazničnosti. Trgatev v Westfalijl Je povsem socialnega pomena za naše tamoS-nie ljudstvo. Tako le bilo tudi pred krizo. Vse gre za siromašne otroke.
Kljub velikim nedostatkom teh prireditev, ki so danes bolj občutljivi kakor nekoč, razgibajo staro in mlado, poleg naših
tudi nemške fante ln dekleta. Kaj bd bilo, če bi naši ljudje imeli na razpolago narodne noše! Nemški svet bi v tem primeru spet mogel ostrmeti ln spoznati našo narodno kulturo. Tako ni v blagajnah društev niti toliko denarja, da bi zmogla za obhod po mestu. Ni vozov ne vencev, ne osla, ne Avguština. Pa saj bi bilo na tem industrijskem ozemlju težko najti osla in primerno obleko za sv. Avguština, Le dobre volje je dovolj. Z njo delajo slovenski rudarji prave čudeže.
Toda za to dobro voljo Je treba vsaj toliko denarja, da si društvo more nabaviti dovoljno količino grozdja. S skrajno požrtvovalnostjo posameznikov se posreči to le nekaterim društvom. Vsako leto jih je manj. Vsako leto je manj slovenskih trgatev v VVestfaliji — kakor je tudi od leta do leta manj westfalskih Slovencev.
Dobiček, ki ga vržejo te trgatve, gre ves za otroške božičnice, na katerih obdarujejo slovenska društva otroke najsiro-mašnejših članov z obleko, perilom, slovenskimi knjigami, malčke pa tudi z igračami.
Kako težke dni preživlja westfalskl Slovenec, dokazuje to, da je ob nabito polnih dvoranah slovenskega in nemškega življa dobička običajno le toliko, da morejo otrokom v božičnem času napraviti vesel večer le z orehi in lešniki.
Pri dolgi mizi sedi 20 do 30 otrok, ki ti-8če brade v mizo. Tako majhni so. Ostale mize zasedejo stari, očetje, matere in veliki bratje in sestre malčkov. Človek gleda vse te ljudi in se ne more ubraniti občutka, da se od vseh povsod plazi smrt. A tistih otrok, tam pri veliki stranski mizi, Je le vesel. Joj, zaradi tega edinega večera so slovensko čebljali tedne in tedne, celo sami med seboj, peli, brali in pisali, da pokažejo božičku, v kaki miklavževi obleki iz vrečevine, kaj znajo ln da so še
onirom _ slovenski otroci.
To je plod vinskih trgatev. OCetje ta matere, člani slovenskih rudarskih društev,
se tolažijo vsaj s tem, da store, kar morejo. Ce za otroke ni daril, se nečesa vsaj nauče zaradi lepe obljube. Veliko je pa tur di že to, da ima slovenska we»tfalska mladina enkrat v letu le en lep in vesel večer.
Ce ima kdo na trgatvi v žepu tri marke, je že velik bogatin! Večji del Jih pa ima le po eno marko ali celo samo pol marke— za dva tri kozarčke žganja. Malo — nebe«
_Mladina pa pleše, pleše, je vesela svoje mlade krvi. Fantje trgajo grozd za grozdom dvigajo dekleta k visoko pripetim brajdam, da Jih trgajo sama. Hudomušnih igračkanj je v tem nič koliko. Brajde so pripete zelo visoko, da mora krepak, visok fant že imenitno skočiti kvišku, da ujame grozd. To je ekonomija društvenega odbora, ki poskrbi na ta način, da trgatve ni prekmalu konec in da morejo vinski stražniki svoje nehvaležno delo lažje vršiti. Prav ta ekonomija je vzrok neštetim šalam. Smeha pri trganju je za vse dovolj. Fantje skačejo s smešno razprostrtimi rokami, si podstavljajo v naglici stole — sebi ali pa dekletom — in kdaj pa kdaj štr-bunkne kdo na V.a ali pa nehote objame — če ne brhkega dekleta pa kako staro ženico, babnico ali dedča — ne bodi jih treba..., ki pazita na svoje hčerke, pa tudi na sinove. Pogosto zavlada po vsej dvorani pravi obešenjaški smeh. Kadar pa policaj zasači kakega tatu in ga prične loviti, ni veselja ne konca ne kraja.
Je res hudo! — Hm. Fant nima denarja — dekle tudi ne t- ln, kaj, — v Ječo — kar oba. V skupno Ječo z veliko leseno rešetko, ki Je nemalo podobna kurniku... Ce Je pa Ječa polna) - Jo morajo zaradi novih grešnikov izprazniti. Ti riete veselo 1 iz nje. Prišli so na Svoj račun.
Nemanifii so strah ln groza na teh prt. ledltvah,
•
X kakor so te »vinske trgatve« povsem
socialnega pomena, so v družabnem pogledu med Nemd in Slovenci zelo potrebna. Tudi v tem je spet poudarjena socialna stran. f>rav zaradi tega se Je treba prilagoditi nemškemu stališču, ki je na njih najbolj zastopan, kar dokazuje, da so odnosi med nemškim in slovenskim ljudstvom nad vse prisrčni. Velika družabna uglajenost naših ljudi, slovenska živahnost, obzirnost in pa nacionalna kremenitost, s katero se odlikujejo ob vsaki priložnosti, so jih poleg njihove svetovno znane pridnosti in sposobnosti v vsakršnem pogledu napravile uprav popularne. Nehote ali pa razumno izkoriščajoč te svoje lastnosti in v tihem spoznanju, da niso na svojih tleh, se mirno pokoravajo tako času, okolju kakor zakonu. In ker Je za njih, kakor za vsakega delavca socialni motiv najmočnejši, je jasno, da ob danih pogojih slovenska trgatev ne more imeti takega narodnega pomena za naše in za Nemce kakor bi ga bilo želeti. Se nekaj časa po nastanku splošne gospodarske krize so naši uživali vso naklonjenost nemških pridobitnlških krogov. Zadnja leta je ta vir vse bolj usihal, letos pa usahne morda povsem.
Dal bi se pa nacionalni moment na trlo-venskih prireditvah v VVestfaliji vsekakor bo-Je izkoristiti. Bil Je čas, ko bi to vprašanje bilo delo le enega, dveh mesecev. Sedaj Je veliko zamujenega. Za prikaz naše narodne kulture nemštvu v Westfal'jl je pot močno zametena. Vprašanje krivde je danes bolj ali manj brezpomembno.
Naj imajo westfalskl Slovend še dalje tako tfdno voljo ohraniti sebe, kakor so jo imeli doslej — domovini store veliko moralno delo b domovina jim bo hvalež-na.
\
120 letnica bojev za Ljubljano
Te dni poteka 120 le*, odkar so se bili odločilni boji med francoskimi četami, pod poveljstvom Napoleonovega sinovca Jivgena Beauhamaisja, ki je branil Ilirijo m njenj glavno mesto Ljubljano, ter avstrijskimi četami ki so prodirale od vseh strani proti naši prestolnici, da jo oevoje zopet za avstrijskega cesarja. Skoraj tember je trajal 1813. boi za belo Ljubljano kf se je končal šele 3. oktobra, ko se je
nredal Ljubljanski grad. P Kakor znano, je na t zv. praškem kongresu dne 10. 'avgusta 1818 Avstrija, prej zaveznica Napoleonova, prestopila na stran zaveznikov in od vseh strani so ee zbirale armade, da se izvrši odločilni boj med Napoleonom in Evropo. Napoleon je vedel, da bo prišlo do glavne bitke na eeveru, zato je koncentriral svoje čete na Saško, kjer e potem 13. oktobra prišlo do velike tridnevne bitke narodov, ki je naklonila zrnato mnogoštevilnejšim zavetnikom in prisilila Naooleona, da se je umaknil. Medtem pa se je že končal boj za njegovo Ilin{o, ki jo je tako cenil, da zaradi nje ni prišlo do sporazuma v Prs^L	^^
Ilirijo je imel braniti njen vladar podkralj Bvgen. Ker so bile glavne armade na severu, je razpolagal le z malimi četami Vendar je sklenil, do zadnjega braniti Ljubljano.
Avstrijci 90 se bližali od Štajerske strani
in s Koroške preko prelazov in od dolenjske strani, odkoder je pretila iz Hrvatske največja nevarnost, ker eo ee vse graničar-eke čete obrnile proti Francozom.
Do prvega važnega boja je prišlo dne 8. septembra na bregovih Save od Kranja do Zaloga, kjer je bila zaradi neprevidnosti uničena brigada generala Belottija. Fran neznanega vojaka iz te bitke počiva t Napoleonovem spomeniku v Ljubbljam. (Pačilo je v teh bojih za prehod čez Savo na gričih okoli Črnuč in Trzina 55 Franocozov, ranjenih je bilo 200, ujetih 650 mož 20 oficirjev in vse zaloge.
Medtem bo se bližali po dolenjskih eeetah graničarji: dne 12. septembra je zasedel polkovnik Miljutinovič vas Smarijo in se griče ob robu Ljubljanskega barja. Na teh gričih za Škofijioo ee je razvila dvodnevna bitka, ki je prisilila podkralja, da se je umaknil proti Ljubljani. Imer je 800 mož mrtvih 3n ranjenih. (V teh krajih se je ohranila govorica, da se je podkralj zjokal, češ: »Najboljše ljudi sem izgubil...« Se danes priča o teh bojih t zv. franooefca kapelica na razpotju nad Glinkom ob poti t Grmišč proti Šmariji. Povsod so še sledovi grobišč.
. A podkralj je Se enkra* ribral svoje oslabljene sile in napadel graničarske čete na
Dolenjskem, ki eo se morale umakniti do Višnjegore. Toda medtem je pretila nova nevarnost na Notranjskem. General Nu-gent je prodiral proti Reki in Trstu. Tam so se razvili krvavi boji, ki eo še odbili avstrijski pritisk.
Graničarji eo dobivali vedno več pomoči iz ozadja; tudi od severa bo se množile avstrijske čete. Dne 19. septembra je prišlo na cesti med Šmarijo in Višnjo goro do novih bojev, ki so bili spočetka uspešni za Francoze, ker pa je pretila nevarnost od drugod, je podkralj sklenil, da ee umakne za Sočo, ker ee je bal, da bi bila sicer vsa njegova voiska v Iliriji zajeta.
Francoska kapelica na poti z Grmišč proti girarji, kjer je pokopanih več padlih francoskih vojakov
Dne 25. septembra se je razvnel nov boj
pri Črnučah za prehod čez Savo. Francoska posadka se je tako hrabro branila, da so se morali Avstrijci pod poveljstvom generalnega majorja Foleeisa umakniti. Imeli so 400 mož mrtvih in ranjenih.
Ker pa eo od povsod prihajale slabe vesti je podkralj Ergen dne 28. septembra s stojo gardo zapustil Ljubljano in odšel proti Vrhniki. Tudi čete pri Šmariji in Črnučah so na skrivnem zapustile svoje postojanke, tako da so avstrijske čete brez boja dne 29. septembra
zasedle Ljubljano.
General Rebrovid, poveljnik graničarjev, tn Folseis sta obdala mesto od vseh strani in zasedla vse dohode na Grad, kjer je
Naša nova krila za zvezo z Zagrebom
V Slovenske gorice!
Vremenski bogovi so nas letos prav polteno vlekli za nos: skvarili eo nam pomlad, opeharili eo nas za poletje, in prve jesenske dni so nas nagradili s poplavami. Vsi smo bili že prepričani, da bo tudi z jesenjo a priori izguba — pa nas je obsijalo prav kakor nalašč toplo prijazno eolnce in znamenja govore, da nam je namenjenih Se dokaj krasnih jesenskih dnil
Fotoamaterski prvaki, ki jih je klavrno letošnje vreme že jezilo, so se nemudoma odločili, da izkoristijo lepo jesen koj v četku: organizirali eo velik fotoizlet v Slovenske gorice, ki ee bo vršil prihodnjo nedeljo. Organizacijo izleta pa eo poverili g. Gregoriču. ki se je izkazal že večkrat za strokovnjaka na poprišču izletov.
Tako bo cel vlak Ljubiiančanov in drugih preplavil vzhodno Prlekijo! Prleški merodajni faktorji so bili že pravočasno obveščeni, in viri vedo povedati, da vlada v lepih naših goricah veselo - razburjeno rarpoloženje. Vsi ee trudijo, da vam Kranjcem pokažejo svojo lepo zemljo v najbolj slavnostni obleki! Da eo priprave res temeljite, nam dokazuje odlomek pisemca z Mjrskega polja, ki se glasi: »Celi toti teden neš na Miirekem poli doba ne sira pa ne vrhnja! Naše gospodije šparajo fse za Krapce no gibainre. e kerimi ee bodo 8. oktobra mastili liiblanski fotoamateri. Hote ž njimi, tudi za Vas se bo najša falaček'«
Ker ee iste dni vrši banovinski teden propagande grozdja, čaka izletnike poleg naravnih krasot jeseni in drugih dobrot še prav posebno presenečenje: vsak udeleženec izleta bo sprejel zastonj zaboj izbranega žlahtnega grozdja!
Izleti so prišli pri nas nekako v modo: pri velikem številu udeležencev so stroški manjši, sistem izletov po skupinah pa se ie tudi sijajno obnesel: vsak ei lahko izbere sebi primerno in drago mu družbo.
Zato je prav, da eo se fotoamaterji spomnili na jesen naših lepih Slovenskih goric, ki so najlepše pač v jeleni, ko eolnce z zadnjimi močmi poljublja trte in ko veseli klo-ootci z vseh bregov naznanjajo, da se bliža čas trgatve! Prav je. da v velikem številu obiščemo kraje kontrolorja škrobaria, kraje, kjer so Nemci v svoji domišljiji že
V petek ob 17.45 je na ljubljanskem letališču pristalo novo imenitno trtmotorno letalo »Ljubljana«, ki bo poslej vzdrževalo promet z Zagrebom. Opisali smo ga že, danes priobčujemo sliko. Na manjši sliki: direktor Aeroputa Sondermayer se zahvaljuje podžupanu Jarcu za dobrodošlico.
Ali ie ne veste, da je ROGAŠKA SLATINA ono naravno zdravilo, ki zdravi želodčne bolezni, želodčni katar in čir! Pomnite, da sta pri teh boleznih najbolj učinkovita STYRIA in TEM PEL! Vodo pijte toplo, dokler ne izginejo težave! Poizkusite in obvestite o rezultatu direkcijo zdravilišča Rogaške Slatine.
videli stati mogočne oporne stebre svojega mostu do Adrije! Prlekija nas čaka in nas vabi:
»Hoto 8. oktobra z nami, ka nas bo bor
za eno pošteno bežajel Do Viptuja, Ormoža ali Lotmerka ee zapelamo s ougom, te pa vdrapnemo preški na fse strani, ge groz-dek že zori!«
Tragičnasmrt dobličkega župana
Črnomelj. 30. septembra.
V četrtek je vse iznenadila vest, da i« naglo preminil doblički župan g. Alojzij Stonič, ki ni glasno posegal v naše javno življenje, vendar je bil gotovo med najrar sodnejšimi in najtreznejšimi našimi žuoa-ni, kar dokazuje že deisb/o, da je razmeroma mlad. bilo mu je šele 32 let, že pred dvema letoma postal župan občine Dob-liče v našem srezu.
Pokojni Stonič je bil znan naprednjak tn izredno delaven, pa tudi sposoben mož. Uveljavljal se je povsod z ljubeznijo do javnega, dela, prav tako pozornost pa je zlasti posvečal svojemu lastnemu gospodarstvu, ki ga je vedno z novimi izkušniami izpopolnjeval in povzdigoval. Vzorno je bilo njegovo sadjarsko in vrtnarsko delo. s katerim je bil vedno lep zgled svojim občanom. Tudi v čebelarstvu se je udejstvoval, ker je pač uvidel, kako donosna je ta panoga za našega kmeta, ako jo racionalno goji. Zanimivo ie. da je bil ookoini Ston:8 odličen fotoamater in je z lastno kamero prav rad hodil po okolici in 9nlmal iepe motive, kar je med našimi kmeti še danes čudež. Enako navdušen ie bil za lov
Alojzij Stonič je že dalj časa bolehal zaradi tvora v glavi in je iskal lefca svoii bolezni v Zagreb.i. kjer je bil tudi operiran. Vrnil ee je domov zooet potolažen in se znova lotil svojega dela, vendar pa ga je bolezen spet premagala in je iskal pomoči še v Ljubljani. Ni še dolgo tega, kar se je potolažen vrnil na svoj dom. Podoba je, da je ta bolezen nanj vplivala tako n.% razno, da se je odločil v potrtosti na samomor, ki ga ie v sredo tudi res lavršil.
S pokojnim Stoničem so izgubile Dobliče odličnega župana, ki ga bodo še dolgo po
ostala francoska posadka. Pet dni ee ]e branila ta zadnja francoska četa na Kranjskem (1 1809., ko so Francozi zavzeli Ljubljano, ee je držal avstrijski poveljnik na Gradu samo dva dni). Grad je branil polkovnik Legar. Dne 3. oktobra je odšla francoska posadka z Gradu, 213 mož t vsemi vojaškimi častmi. V mestu je položila svoje orožje. Vsi častniki in vojaki eo smeli obdržali evoje imetje. V gradu eo dobili Avstrijci še 23 topov. 1000 pušk in veliko zalogo municije. Dne 4. oktobra se je v stolnici ie slavil god cesarja Franca in francoskega orla so sneli « mestne hiše.
Francoska vojska pa se je umaknila čez Notranjsko in podkralj je branil častno svoj
UIDne 6. oktobra je padla Gorica v avstrijske roke.
Največji odpor proti Avstrijcem je pokazal Trst. ki je odbijal napade, dasi je bil obdan od sovražnikov od vseh strani Bil e zadnje naše ilirsko mesto in ee je vdal šele dne 28. oktobra, torej mesec dni po Ljubljani in 14 dni potem, ko je bila velika bitka narodov.
Ob 1201ertnid se spominjamo teh zgodovinskih dni. danes tem prisrčneje, ker ie nam tedanja zgodovina bližja nego za avstrijskih časov, eaj je bil v Iliriji zarodek naše narodne države in tedanji dogodki ro odločili našo usodo za celih 100 let.
Lepe jesenske nedeljo nudijo izletnikom priliko, da si ogledajo bojišča na gričih med Škofljico in Šmarijo in se pri francoski kapelici spomnijo onih, ki eo padli za nas. Natančnejši popis teh bojev je v brošuri »Napoleon in Ilirija«, ki je izšla ob odkritju Napoleonovega spomenika v Ljubljani. Francoska kapelica je bila pred štiridesetimi leti prenovljena; sedaj bi bila potrebna popravila; žal da le brez napisa; vse to bi moralo izvršiti kako društvo, ki mu mora biti na tem, da se ohrani spomin na velike dogodke med nami. Kapelica stoji na kraju, kjer je krasen razgled na Barje in na griče, kier se je vršila btika. Od Škofljics do kapelice ie slabe pol ure čez Zatag aH čez Glinek. Četrt ure nad kapelico na najvišjem vrhu je grmada, kjer Se sedaj mečejo ljudje veje na kup. (V prejgnjih časih so pripovedovali, da tod straši.) To bi bil lep popoldanski jesenski izlet za »Krito«. Na poti od Šmarije do Škofljice dkozi gozdove, ki traja eno dobro uro, se vidijo vsi ariči ki se je na njih odločala usoda LJubljane. Po ljudskem sporočilu je stal podkralj Evgen na griču, kjer je znani Brad Lisičje, in gledal poraz svojih čet. Ob letošnji 1201etnici bi bilo prav, da poskrbimo za zgodovinske spomenike na teh mestih in obudimo njih pomen med narodom.
g režale, ker je bilo njegovo gospodarsko
delo res trezno ln v korist našim krajem Nai v miru počiva!
Nekaj statistike Mariborskega otoka
Maribor, 29. septembra. V soboto zvečer je imelo ravnateljstvo mestnih podjetij svojo sejo, na kateri je bilo med drugim podano poročilo o letošnji kopalni sezoni na Mariborskem otoku. Sezona je bila slaba, ker so bili maj, junij in september deževni, lepo vreme pa samo v juliju in avgustu. Tako je obiskalo maja otok 1.117, junija 4.790, julija 20.750, avgusta 24.557 in septembra 1.460 kopalcev. Ce vštejemo še redne mesečne karte in razna društva, je vso sezono obiskalo Mariborski otok 53.394 kopalcev. Statistika iz prejšnjih let dokazuje nekako nazadovanje obiska. Prvo leto je otok obiskalo 71 000, leta 1931. 57.000, leta 1932. je bil obisk rekorden in sicer 87.000 kopalcev, letos pa je število padlo. Največ gre to seveda na račun neugodnega vremena. Relativno je obisk narastel. Ob lepih dnevih je bila kapaciteta kopališča polnoštevilno in v celoti izrabljena. Režijski stroški so vsako leto manjši. Mariborski otok je postal priljubljena tujsko-prometna točka, kar je razvidno zlasti iz števila tujcev. Poleg tujcev je precej domačinov izbralo otok za letovišče ter so si najeli stanovanja v okoliških krajih. Zanimiv je tudi diagram avtobusnega podjetja, iz katerega je razvidno, da so mestni avtobusi leta 1931. prevozili 105.000, leta 1932. 140.000, letos pa kljub slabemu vremenu 102.000 potnikov.
Prihodnje leto namerava ravnateljstvo Mariborskega otoka realizirati razne načrte, povečati število ležišč, napraviti dohod na tribuno z notranje strani, urediti nove športne naprave. Otok bo dobil svojo javno avtomatsko telefonsko govorilnico in igrišča bodo urejena tako, da bodo verificirana za lahko atletiko in bodo sposobna za državna ter mednarodna tekmovanja. Med drugim se je razpravljalo tudi o zgradbi novega mostu.
Nekaj povsem novega — po učinku in vonju!
MiloElida7cvetic!Veda pravi o njem: je voljno, neguje kožo in ima dosti maščobe. Žene. ki precej zahtevajo, pravijo: čudovito milo, vonj, kakršnega ti srce poželi... času primerno tudi zato, ker je poceni.
Rekord v drobni pisavi
Mnogo se Jih je že izkušalo zadnje čase v drobni pisavi. Tekmovalci so se pojavljali izmenoma zlasti v Ljubljani in Mariboru, rekord, pa drži sedaj Ljubljančan g. Vlado Burger, ki je v svojem prostem času — po poklicu je brivec — napisal na navadno dopisnico iz revije >2ena in dom« v 252 vrstah 9336 besed z 38.887 črkami ter tako prejšnjega rekorderja posekal za 22 vrst, 611 besed, 2786 črk. Njegova dopisnica, pisana s prosto roko, je v izložbi oglasnega oddelka »Jutra«.
Hišni vodovodi
2e pred blizu sto leti so po porabi mila merili kulturo ljudstva. Z drugimi besedami rečeno, je snaga tvorila podlago za presojo kulturne stopnje ljudstva. Pri snagi, ki ima tako veliko veljavo pri ocenjevanju ljudske kulture, pa milo samo ne zadostuje in je veliko važnejša seveda voda. S kulturnim napredkom se povsod zvišuje tudi uporaba vode, ki znaša v modernih velemestih že dnevno za vsakega prebivalca okrog 200 litrov.
Pa ne samo v velikih mestih, temveč tudi v malih občinah in prav posebno še v dobro urejenih gospodarstvih na samoti, se dnevno rabi Vedno več vode, kajti snaga ni samo znak in potreba kulture, temveč je — in sicer celo v prvi vrsti — tudi važen gospodarski činitelj. Modernega gospodarstva, zlasti pa živinoreje tn mlekarstva si sploh ni mogoče misliti brez temeljite snage, ki zahteva spet velike količine vode. Vode se v vsakem domu rabi vodno več m če bi sešteli vse količine, ki so potrebne v kopalnici, v kuhinji, nadalje v hlevu, za snaženje raznovrstnega hišnega in poljedelskega orodja, za škropljenje vrtov, itd., bi dobili množine, o katerih bi nam bilo tako jasno, da jih ne moremo sproti do-našati iz domačih studencev in da je zaradi tega vsakemu domu že potreben poseben vodovod. Vodovodne naprave pa so omejene na mesta in na večje naselbine ter bi bila vodovodna naprava v pravem pomenu besede za posamezne domačije tako draga, da dohodki domačega gospodarstva na noben način ne bi mogli kriti stroškov. Zelo drage so tudi priklopitve samotnih domačij na oddaljene vodovodne naprave. V tej veliki zadregi, ki jo tvori z ene strani potreba vedno večjih vodnih količin, z druge strani pa veliki stroški priklopitev na oddaljene vodovode, nam nudi najboljšo pomoč in rešitev ureditev domačega električnega vodovoda.
Prej in še sedaj ei po mnogih krajih po-
Otvoritev strelišča v Konjicah
magajo z zbiranjem deževnice in s raznovrstnimi primitivnimi napeljavami vode v hišo iz vodnjakov, ki so urejeni na dvorišču, na vrtu, vsekakor pa nekaj metrov od hiše. Vse te zaloge pa so leto in dan v nevarnosti, -da se pokvarijo. Med poletno vročino se voda segreje in nima več zaželjene-ga učinka, po zimi pa lahko tudi zamrzne. Ves čas pa seveda tudi ni varna pred prahom in raznovrstno drugo nesnago. Vsi ti poizkusi pa izhajajo iz namena in ideje o ustvaritvi dobrega vodnega rezervoarja, v katerega bi voda prihajala od oddaljenega domačega studenca, ali pa eventuelno tudi s strešnih žlebov in bi bila domačim na razpolago ravno tako, kakor je na razpolago voda v hišah z normalno vodovodno napeljavo. Ta namen in to idejo popolnoma uresničujejo domači vodovodi, ki obstoje iz primernega vodnega rezervoarja, v katerega se steka voda po ceveh iz vodnjaka in pri katerem dovajanje in odvajanje voda osKrbuje električni pogon. Ureditev takega domačega vodovoda temelji na uporabi sti-skalk in brizgalk, ki jih poganja priklop-ljen električni motor. Brez velikih stroškov se lahko napeljejo v hišo cevi iz visokega ali pa iz globokega vodnjaka, ali pa po potrebi tudi s strešnega žleba. Motor deluje ne samo brezhibno, temveč tudi brez ropota in ne zahteva prav nobenega strokovnega znanja o električnih aparatih; z motorjem lahko takoj upravlja vsakdo v hiši. Vsa naprava pa ima tudi to veliko prednost, da je prav lična in da zahteva le malo prostora. Vse je tako lično in prikladno, da se da še boljše namestiti v vsakem prostoru, kakor peč ali kaka druga ogrejevalna naprava. Nadalje je važno tudi to, da je kakor instalacija tudi uporaba zelo poceni zaradi tega, ker se lahko uporablja tako zvani industrijski tok, ki je cenejši. V hišo se steka dovolj vode iz vodnjaka in tudi v hleve in druge gospodarske objekte se lahko napeljejo cevi, ki spuščajo vodo v poljubni količini skozi pipe, kakor pri pravih vodovodih. Take domače vodovode je z velikim uspehom že v mnogih deželah in tudi pri nas izvedla in uvedla tvrdka Garvensvrerke na Dunaju, ki ima svoje tehnično zastopstvo v Ljubljani, na Trgu kralja Petra št. 2, kjer dobijo inte-resentje vse potrebne informacije.
Iz Prekmurja na Matter-horn
Sila redki so naši rojaki, ki bd s« bih že povzpeli na nevarni Matterhorn 4482 m, kralja švicarskih Alp. Brez dvoma pa je prvi Prekmurec in prvi iz podružnice SPD v Mariboru, ki je podvzel nevarni naskok, na gorskega velikana, zaseb. g. Hološi iz Murske Sobote. Pred dnevi se je vrnil čil
i
Sivi;vi;iSiife ^
Predsednik konjiške strelske družine g. sodnik Smalc otvarja strelišče
Konjice, 23. septembra.
Tudi Konjičani smo dobili svoje strelišče, ki leži na najlepšem kraju naše Konjiške gore s krasno panoramo na Pohorje in da-leko nazaj do Vurberga in Ptujskega polja. Otvoritev je bila že na praznik 8. t. m. Prišli 90 odlični gostje, tako zastopniki strelskega okrožja iz Maribora g. polkovnik Putnikovič, polkovnik Glušič in upravnik Reja. delogatje strplskih družin iz Loč, Skomarja in Vranja Slavnoot je otvoril z daljšim programatičnini nagovorom predsednik družine g. eodnik Šmalc, nato je spregovoril g. polkovnik Putnikovič, ki je navzoče z globoko zasnovanim patriotičnim govorom navdušil za delo v
»trslskih dTužinah. Oddali so gostje častne strele, nakar ee je pričelo nagradno streljanje, pri katerem je odnesel prvo darilo komandir orožniške etanice iz Loč g. Kajz-nik. Streljalo se je pozno v noč, na skrbno pripravljenem in izvanredno okusno okrašenem veseličnem prostoru pa se je razvila ob spremljevanju godbe >Dravinja« velika narodna veselica, pri kateri je celotno slovesno razpoloženje še dvignilo ugodno, toplo vreme. V šotorih so nudile razna okrepčila naše požrtvovalne dame. katerim gre gotovo tudi velika zahvala za veliki gmotni in moralni uspeh prireditve. Želimo strelski družini mnogo uspehov pri nadaljnjem delu!
in zdrav, poln naživljenih lepot. Izreano zanimivo potovanje bo še opisal. Zanimivo je pred vsem, da se je g. Hološi začel ba-viti s turistiko šele v letošnjem letu. Prej sploh ni bil še nikdar na planinah. Njegova prva tura je bila Triglavsko pogorje, teden za tem je obhodil vse Kamniške planine in po neka--" tednih se je Se napotil na Matterhorn. Res . redka vztrajnost in volja. K doseženemu uspehu g. Hološiv'. čestitamo!
KRONA FINEGA OKUSA
so nedvomno prekrasni modeli damskih plaščev, oblek ln večernih toalet
TVRDKE LUKI6 —i■amiiiimiiii i mu imii mi
Prav tako ima oddelek za gospode najmodernejše vzorce blaga za obleke, površnike in suknje v veliki izberi in po res zelo nizkih cenah.
Jtoin
♦	Nar. poal. g. Rasto Pustoslemšek nas naproša, da objavimo, da je bil 12 dni odsoten lz Ljubljane ln v tem času ni mogel odgovarjati na došla pisma. Onim, ki so mu pisali iz gornjegrajskega okraja bo odgovoril ustmeno, ker se bo ta teden dalj časa mudil v okraju.
♦	Odlikovanja za vestno službovanje. Na predlo« predsednika vlade je Nj. VeL kralj odlikoval: z zlato svetinjo za vojaške vrline orožniškega narednika - vodnika Vido-ja Mandiča, komandirja orožniške postaje na Bled j ; z zlato svetinjo Ivana Močnika, podnačelnika policijskih agentov v Ljubljani; s srebrno svetinjo pa Ivana Dobra v-ca, podnačelnika policijskih agentov v Ljub-
^Premestitve t železniški službi. Z odlokom ministra za promet so na lastno pn>-šnjo premeščeni: Anton Strubel iz Logatca za postajnega načelnika v Št. Iij v Slovenskih goricah; Karel Rikuf iz Trbovelj v Logatec in Fran Galovič iz Podnarta na JftftftTl j
♦	Premestitev nemškega učiteljišča. Po
odredbi prosvetnega ministrstva bo nemško učiteljišče iz Velikega Bečkereka prestavljeno v Vršac. V Petek so bila na učiteljišču predavanja zaključena in bo ukre-njeno vse, da bo učiteljišče v Vršcu lahko g poukom nadaljevalo že prihodnji teden.
% UHNOTE OHAROVIC
9 S	Ž4
VAM NUDI
možnost, da dosežete največjo eleganco z najmanjšimi izdatki	264
Pletilna volna — Odeje — Bere ti.
♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 79. letošnji številki uredbo o izpre-membah in dopolnitvah v uredbi o ureditvi ministrstva za prosveto, odločbo o raz-veljavljenju pragmatike uslužbencev posredovanja dela, odločbo o razporeditvi zvanj redarstvenega fizika, odločbo o cenah kamniktita, premična ognjišča z avtomatsko premično rešetko, seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi, in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
Pojasnilo glede odpovedovanja radijskih postaj. Dasi so pojasnila prometnega mini. strstva razglašena na vseh poštnih uradih že od 19. maja letos, mnogi naročniki še danes ne vedo, da pošte ne morejo in ne smejo sprejemati ustnih odpovedi radijskih postaj in tudi takih pismenih odpovedi ne, ki so vložene po preteku roka. Glede na to razglaša dravska direkcija pošte in telegrafa ponovno, da je prometno ministrstvo izdalo z odlokom od 8. maja zastran odpovedi radijskih postaj naslednje pojasnilo: »Odpovedi radijskih postaj se ne smejo sprejemati ustno, temveč le na podlagi pismenih s kolkom za 5 Din kolkovanih vlog. Po dopolnilu čl. 29. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih je določen trimesečni odpovedni rok, ker je naročnina ostala še
PRIZNANO ELEGANTNI
DAMSKI PLAŠČI
v največji izbiri in najsolidnejši ceni pri
A. PAULIN, LJUBLJANA
Kongresni trg_10374
Fotoamaterji
V nedeljo odkrijemo in odpremo za tujski promet zopet nov kos naše lepe žemljice, V prekrasne Slovenske gorice gremo! Prospekti brezplačno v Dro-geriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
anatorium Emona
Ljubljana Komenskega ul. fr
Oskrbnina (stan, hrana in postrežba) dnevno: Din 75.—
Zdravnik: DR. FR. DERGANC
šef-primarij v p.
zadnje jesenske novosti v najnovejših barvah in oblikah, ter razne športne čepice v lepi izbiri Vam nudi
MIRKO BOGATAJ
TRGOVINA KLOBUKOV IN CEPIC
LJUBLJANA, Stari trg 14 Cene zmerne. — Sprejemajo se popravila. — Solidna postrežba.	10382
NE POZABITE ! ! !
Žrebanje I. razreda 11. ln 12. oktobra
§ M1B Č1C E
državne razredne loterije kupite aii naročite (z navadno dopisnico) samo pri: srečnem glavnem pooblaščenem prodajalcu	10422
„BRISTOL"
NOVI SAD, željeznlčka 27.
B9
f vedno trimesečna. Vsak naročnik, ki želi odpovedati svojo postajo, mora to storiti že v teku trimesečja, za katero ima že plačano naročnino. Ako to stori po treteku plačanega trimesečnega roka, Je dolžan plačati naročnino še za celo tisto trimesečje, v katerem je vložil odpoved.<
♦	Poziv radijskim predavateljem. Šolski radio je pričel spet svoje delovanje, zato naproša predavatelje in predavateljice, ki imajo na razpolago za šole primerno in aktualno snov in ki imajo veselje za sodelovanje pri tej važni šolski ustanovi, da nam to javijo na naslov: Jugoslovensko učiteljsko udruženje, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
♦	Velika narodna slavnost na OzalJu. Na starem gradu Zrinskih in Frankopanov Ozlju se bo vršila danes velika narodna slavnost ob sodelovanju društva Bratje hrvatskega zmaja iz Zagreba, ki skrbi za ta zgodovinski grad. Pri slavnostih bodo sodelovala še razna druga društva in se bo zbralo na Ozlju zlasti veliko število izletnikov iz Karlovca.
♦	Smrt kos| med koroškimi Slovenci. V Goričah v Zilski dolini je umrl nekdanji župan in načelnik šolskega sveta Luka Mihorl, ki je vodil tudi pošto od njene ustanovitve leta 1894. Kot vrl narodnjak se je udejstvoval že v Einspielerjevi dobi in je bil posebno vnet razširjevalec »Mi-
ra<. Dočakal je 78 let. _ V železni Kapli
je umrl zadet od srčne kapi župan belske občine Jakob Piskemik, po domače Bo-štel iz Lobika. žalostna novica je pretresla vse, ki so poznali še čvrstega 60-let-nega moža, to grčavo slovensko korenino. Občina je izgubila z njim spoštovanega ln uglednega predsednika, ki je svoj težki in odgovorni posel vršil z zgledno vestnostjo in požrtvovalnostjo. Pogreba se Je udeležila vsa občina in tudi mnogo trža-nov. _ V Draščah je ugrabila smrt uglednega gospodarja in vrlega narodnjaka Pavla šumlja, po domače šaja.
♦	Kulturno in prosvetno društvo »Edinost* v Beogradu priredi v soboto 7. oktobra ob 20. v dvorani Češkoslovaškega doma, Garašaninova ulica 89, Novačanovo dTamo »Herman Celjekic. Ker je čisti dobiček namenjen nesrečnim poplavljencem v Sloveniji, prosimo vsa usmiljena srca, da se prireditve udeleže v čim večjem številu.
♦	Za mnogoštevilne čestitke ob petdesetletnici se vsem prijateljem in znancem najtoplejše zahvaljujem. Prof. inž. V. Gostiša.
♦	Prešernova koča na Stolu je odprta in oskrbovana ob sobotah in nedeljah.
♦	Planinski dom na Lisci v PosavJu (947) je znana planinska postojanka, ki jo zaradi lahkega dostopa radi posečajo turisti in smučarji, zlasti Zagrebčani. Oskrb. niški par Rožič si je v teku dveletnega delovanja pridobil med planinci velik sloves ie bo vsem ljubiteljem prelepe Lisce zelo žal, da jih po 1. oktobru ne bodo našli na Lisci. Niso znani motivi, zaradi katerih odideta. Vprašanje je, ali bo UBpelo SPD najti primernih naslednikov. Vsi posestniki Lisce se jih bodo radi spominjali in jima žele na novem mestu obilo uspeha.
♦	Izseljenski komlsarljat v Zagrebu se je preselil v Palmotlčevo ulico 59 blizu glavne železniške postaje.
♦	Rojak Iz Amerike v Beogradu. V Beograd je iz Amerike prispel frančiškanski župnik Fran čuturič. Posetil je najprej predsednika vlade dr. Srškiča, potem pa beograjskega nadškofa dr. Rodiča. čuturič je znan kot dober Jugosloven ln vnet borec za jugoslovensko narodno ln državno misel med našimi izseljenci v Zedinje-nih državah.
♦	Reorganizacija mestne vrtnarije v Zagrebu. Mestna uprava v Zagrebu je sklenila, da se mora tamkajšnja mestna vrtnarija premestiti na pripravnejši kraj in da se reorganizira služba mestne vrtnarije •Inž. Jegliču je poverjena naloga, da izdela referat za projektirano reorganizacijo.
♦	Likvidacija velikega lesnega podjetja. Delniško družbo »Krivajo*, domeno Fritza Regenstreifa, ki se je umaknil na Dunaj, so razpustili in bo okrožno sodišče v Travniku v teh dneh imenovalo likvidatorje. Vse premoženje »Krivaje« je zaplenjeno za milijonske dolgove, ker podjetje že 5 let ni plačevalo davkov. Likvidatorji podjetja bodo imeli posebno nalogo, da zaključijo preiskavo proti Regenstreifu, ki je uničil podetje in spravil ob kruh na tisoče revnih delavcev.
♦	Naročila na zimska Jabolka, Slično
kakor lansko leto namerava tudi letos Kmetijska družba v Ljubljani dobavljati prvovrstna zimska jabolka in tako ustreči želji raznih interesentov, ki že zdaj povprašujejo po sadju. Družba je po svojih številnih podružnicah v Beli Krajini, na Dolenjskem in v Slovenskih goricah organizirala nakup zimskega sadja direktno od svojih članov po ugodnihe cenah. Na razpolago bodo dolenjska voščanka, ka-nadka, boskopskl kosmač, mošanckar, Baumannova renata, belfler, bobovec, šampanjska renata, ananas, londonski pe-ping, zlata parmena, carjevič in druge vrste. Vse sadje, ki ga je družba že zdaj nakupila, bo odbrano pod strogim nadzorstvom vešče in pravilno, tako da se ne bo bati kvare' pri shranjevanju preko zime. Spričo teh ugodnosti, ki jih nudi Kmetijska družba svojim odjemalcem, se priporoča vsem onim, ki si hočejo priskrbeti za zimo prvovrstna Jabolka, naj si blagovolijo že zdaj zagotoviti in noročiti pri Kmetijski družbi, Novi trg 3, med poslovnim časom gotovo količino zimskih Jabolk, kjer bodo v vseh pogledih najkulant-neje postreženi.
♦	Služba babice se odda v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani. Prosilke naj se osebno zglasijo pri upravi bolnišnice ter predložijo svoje dokumente
♦	Nalezljive bolezni v dravski banovini. V dobi ob 8. do 14. septembra je na področju dravske banovine za nalezljivimi boleznimi obolelo 76 oseb in sicer: za da-vico 36, za tifuznimi boleznimi 16, za škr-latinko 10, za grižo 6, za šenom 6, za krčevito odrevenelostjo pa 2 osebi.
♦	Tovarna Jos, Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Za
večjo kupno moč ima VaS denar, ako ( kupite blago za obleke, plašče, suknje in sploh manufakturo pri nas
Novosti za jesen so ravnokar dospele. Velika krasna izbera Izredno ugodne cene.
Specialna trgovina
NOVAK
Kongresni trg 1$.
nasproti nunski cerkvi.
♦ V zvezi s prireditvijo sadnega in grozd, nega tedna v vsej banovini se bo vršila v tednu od 2. do 8. oktobra naslednja radijska predavanja: 2. okt bo predaval Martin Humek, sadjarski višji nadzornik \> pokoju o shranjevanju ln rabi sadja; 3. okt. Štefanija Humkova, učiteljica gospodinjstva o sadju v gospodinjstvu; 4. okt inž. Franjo Lukman, referent pri banski upravi, o spravljanju sadja; 5. okt. Anton Flego, referent pri banski upravi, o brezalkoholnih sadnih in grozdnih sokovih; 6 okt. Franjo Kafol, tajnik Kmetijske druž-bo, o pripravi sadja za trg; 7. Franjo Gom-bač, višji kletarskl nadzornik v p., o namiznem grozdju. Ta predavanja bodo dnevno od 1S.30 do 19. V nedeljo dne 8. oktobra bo predaval od 10. do 10.30 g. dr. Marjan Abčin, mestni zdravnik v LJubljani, o ko-ristih uživanja grozdja in sadja in o škod-llivosti uživanja alkohola.
Kakor bi
strupeni plini v Ljubljani
preplašili celo mesto, tako Je »L.USTROL* parketno voščilo z brizgalko razveselilo vse gospodinje, ker sedaj lahko Čistijo svoj parket igraje, brez truda in poceni. Zahtevajte ga tudi Vi pri Vašem trgovcu. 10421
♦	Subotiška občina prodaja zemljišča. Gospodarski odsek mestne uprave v Subo-tici je rešil vprašanje prodaje mestnih zemljišč agrarnim interesentom. Razprodalo se bo okrog 13.000 katastrskih oralov za ceno od 500 do 1600 Din za oral, katero bodo morali kupci izplačati v dobi petih let. Na ta način bo mestna občina dobila za svoja zemljišča okrog 15 milijonov. Mesto M za svojo zemljo dobilo še enkrat toliko, če bi jo prodajalo po veljavnih cenah. Tako razprodajo pa bi bilo mogoče izvesti šele enkrat v bodočnosti in se je mestna uprava odločila rajši za manjši izkupiček, ki pa bo zelo dobrodošel v sedanji krizi.
♦	Za pomožno akcijo v prid poplavljen-oem so darovali gg. ban dr. Drago Marur šič 1000 Din, senator Ivan Hribar 200 Din, njegova gospa soproga Marica 200 Din in gdč. hčerka Zlatioa 100 Din. V imenu poplavljencev najiskrenejša zalivala.
♦	Darujte podpornemu društvu slepih, LJubljana, Pod Trančo 2-1II.
dutu %a a\h\Uktuxe
Plofoattjo opremo
<9ttg. atk. <6. <tavcax
Šelenburgova 6111., Ljubljana.
NAJCENEJE SE OBLEČETE
za jesen In za zimo, ako kupite PLAŠČ
pri I« TOMŠIČ
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 88.
Delo prvovrstnih šivilj ln krojačev. — Izdelujemo tudi po meri.	10416
Fotoamaterji — izletniki!
Fototehnika, Prešernova ulica 9, odkupi dobre pokrajinske negative ali reprodukcijsko pravico vseh krajev. Razvijanje filma 4 Din, kopija 1 Din. FIlmi vseh znamk z 8 posnetki 18 do 20 Din. Plošče, papirji, pokrajinske razglednice. Po pošti obratno. Strokovni nasveti brezplačno. 10428
Začetek novih rednih tečajev pri Dopisni trgovski Soli v Ljubljani
dne 12. oktobra.
Reden vpis traja do 11. oktobra. Izjemne ugodnosti.
Trgovski ln jezikovni tečaji: knjigovodstvo, stenografija, trgovsko računstvo korespondenca, nemščina, Italijanščina, francoščina, itd. Vsa pojasnila brezplačno prt vodstvu zavoda.
Slaščičarna Pelkon
Najfinejše čajno maslo Bogata izbira tort!
10293
OPOZORILO!
Zadnja povodenj nam je odplavila večje število železnih, polnih in praznih, bencinskih in petrolejskih sodov Prosimo prebivalstvo na obeh bregovih Savinje in Save, da nam proti odškodnini takoj javijo eventuelno nalovi jene sode ter opozarjamo, da se le tako izognejo zasledovanju po oblastih.	10391
FRIC CONFIDENTI — CEL0E KovaSka ulica št. 1. 1
I
♦	Pomožnemu odbora za poplavljene« iz Strug v Vidmu-Dobrepolju so poslali: Jernej Stelč, Ljubljana, Gasilska cesta 3, 1000 Din; neimenovani lz Krke 40 Din; neimenovani iz Dobrepolja 10 Din; Fani Lenček, Ljubljana, Tyrševa cesta 33, 1 zavoj obleke; dr. Ivan Lovrenčič, advokat, Ljubljana 200 dinarjev; Jungmichl, Kranj 400 dinarjev in Gansel, Kranj 100 dinarjev. — Bodi plemenitim darovalcem v imenu naj-bednejših poplavljencev v Sloveniji izrečena prisrčna zahvala. Obračamo se na vso slovensko javnost, naj priskoči poplavljen-cem na pomoč z denarjem ali obleko, ker ubogi ljudje ne bodo imeli do prihodnje jeseni svojih živil in so brez obleke. Pomožni odbor za poplavljence iz Strug v Vidmu-Dobrepolju.
♦	Za sklad septembersklh žrtev je poslala CM podružnica v Žalcu 175 Din. Iskrena hvala! Naj bi sledili še drugi!
♦	poplavne škode v zagrebškem okraju. Po cenitvah komisije, ki so jo tvorili zastopniki oblasti in strokovnjaki, znaša poplavna škoda v zagrebškem okraju preko 8 milijonov dinarjev. Komisija je obhodila vse kraje, ki so bili poplavljeni. Največjo škodo je pretrpela velika občina Brdovač-ko Prigorje in je samo tam škoda cenjena na okrog 2 milijona dinarjev. Velika je škoda tudi v Podsusedu, kjer so pokvarjeni tudi razni nasipi. Zaradi visoke vode cenitev v nekaterih krajih še ni izvršena. Pod vodo je bilo 17.200 oralov plodne zemlje.
♦	Veliko vlomilsko družbo so razkrinkali v Beogradu in izkazalo se je, da je bil organizator in finančnih vlomilske tolpe Dobrlvoj Milosavljevič, lastnik kavarne »Moravski gurman« v Takovski ulici. Med člani nevarne vlomilske družbe, ki je izvršila v zadnjih mesecih po Beogradu in tudi okolici več predrznih vlomov in je nameravala vlomiti tudi v blagajno beograjske občine, je tudi neki bivši uradnik beograjske občine. Ostali člani pripadajo tudi raznim profesijam. Eden n. pr. je bil šofer In prevažal ukradeno blago.
♦	Tatvina kolesa. Nedavno zvečer J« vi-ničarju Ploju Alojziju it Kukave izpred hiše peka Zavca Franca v Juršincih nekdo ukradel kolo znamke »Puch« s tvornl-ško številko 392.269 in evidenčno številko 61.497.
♦	Vlom v vlnlčarljo. Pred dnevi J« bilo vlomljeno v Paradižu v viničarijo, ki je last šolskega upravitelja v pokoju g. Brumna Antona iz Ptuja. Vlomilci so odnesli lz stanovanja razno obleko, perilo, jestvine, odeje in žganje. Sledu za vlomilci nI.
♦	Aretacija nevarnega sleparja. V Sarajevu so zaprli pustolovca Konstantina Biča - Roška, ki je v mnogih pokrajinah naše države izvedel nešteto sleparij, predstavljajoč se kot profesor glasbe, skladatelj, operni pevec in kot referent prosvetnega ministrstva za srednje šole. Policija ima dosti posla s sleparijami, ki Jih je izvedel v Sarajevu, ostalo njegovo udejsevo-vanje pa je mogla doslej pregledati samo površno. Ugotovljeno je, da je sleparil tudi v Zagrebu, Celja in .Mariboru. Njegove žrtve so bili števila! uslužbenci prosvetne uprave v raznih krajih, katerim je obetal uspešno posredovanje za primerno nagrado, nadalje razna pevska društva ter tudi nekatere gledališke uprave. Celo pokolenje tega nevarnega pustolovca je zagonetno. Mož namreč trdi, kakor mu pač boije sodi, enkrat, da je Rus, drugič pa, da je rodom iz črne gora Sarajevska policija bo skušala s pomočjo drugih policijskih oblasti čimprej razkriti njegovo pestro preteklost.
♦	Redno vpisovanje v tečaje Dopisne trgovske šole -za oktobersKi termin se je pričelo danes ln traja do 12. t m. Zavod, ki Je splošno priljubljen in priznan zaradi svojih odličnih uspehov, otvarja z 12. L m. namreč nove redne tečaje za vse one, ki se niso mogli vpisati v septemberskem roku. Ta šola poučuje dopisnim potom vse praktične predmete, kakor knjigovodstvo, trgovsko računstvo, stenografijo, itd. ter moderne jezike: nemščino, francoščino, Italijanščino, Itd. Zavod dobavlja svojim učencem zastonj vse potrebne knjige in učila. Pouk vodijo prvovrstni strokovnjaki, šolnina Je izmed vseh zavodov najnižja ravno pri Dopisni trgovski šoli. Zato lahko zavod vsestransko priporočamo vsem, ki si žele izobrazbe. Pojasnila se dobe brezplačno pri vodstvu zavoda, Ljubljana, Pražakova 8-II.
♦	Slovenski zvočni film (stalna produkcija domačih filmov) začne poslovati v bližnji bodočnosti. Kdor bi želel sodelovali kot igralec (igralka), naj javijo svoj naslov na: založba >Drama<, LJubljana Tržaška cesta 10-1.
♦	»Drama«, revija za ljudske igralce, režiserje, počne izhajati v začetku oktobra. Nudi deželskim odrom velike ugodnosti. Odri, igralci, režiserji, pišite po prospekte na: založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10.-I.
♦	Kdor bi se rad izpopolnil v dramatskl stroki (ljudski Igralci, režiserji), naj piše po prospekt na: Založba »Drama«, Ljubljana, Tržaška cesta 10-i. Pouk doma.
♦	Bele ploščice za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov v prvovrstni kvalitet-se dobe najceneje pri Material trg. dr. z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 36. Opozar jamo na današnji oglas.
♦	Veliko izbiro tehničnih potrebščin nudi po najnižjih cenah tvrdka M. Tičar, Ljubljana, šelenburgova ulica 1, Sv. Petra cesta 26.
V KAVARNI „TABOR" SALONSKI KONCERTI
vsako nedeljo, torek in četrtek. Za obilen obisk se priporočata Zofija in Ivan Flerin.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura. 4. relativna vlaga v »V 6 smer ln brzina vetra. 6. oblačnost 1—10
7 padavine v oun, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo na}
višjo, druee naVnižlo temperaturo.
30. septembra LJubljana 7, 766.0, 13.0, 91, ESE2, 3, _ Ljubljana 13, 765.1, 22.5, 69, SSW1, 2, _ Maribor 7, 764.6, 15.0, 85, mirno, 5, —, —; Zagreb 7, 764.6, 18.0, 85, NNW3, 0, _ _;
Beograd 7, 764.3, 15.0, 86, mirno, 5, _, _;.
Sarajevo 7, 767.8, 9.0, 90, mirno. 5, —, —;
Skoplje 7, 766.4, 9.0, 85, mirno, 7, _, _;
Split 7, 765.7, 17.0, 90, mirno, 0, _ _; Kumbor 7, 765.0, 17.0, 90, E2, 8, _ _; Rab 7, 766 9, 17.0, 84, NNW2. 9, _, —.
Temperatura: Ljubljana —, 12.4; 24.5, _ Maribor 20.6. 13 0; Zagreu 25.0, 16.0; Beograd 26.0, 12.0; Sarajevo 26.0, 6.0; Skoplje 28 0. 5.0: Split 25.0, 16.0; Kumbor _, 16.0; Rab _, 16 0.
Solnce vzhaja ob 5.55, zahaja ob 17.44.
Luna vzhaja ob 16.23, zahaja ob 1.46.
Szoke Szakall
v Ljubljani
Slavni komik Szdke Szakall nastopa od danes dalje kot glavni igralec v smeha polni burki »Omahljiva devica«. Sodelujejo: Lisi Arna, Dina Graila, Fritz Schulz, Paul Kemp in Te Malten ter drugi. FIlm je danes na premieri zvočnega »KINO IDEAL« ob
5., 7. in 9. uri zvečer.
Iz Ljubljane
u_ Poroka. Včeraj sta se poročila v
cerkvi pri sv. Florjanu g. Branimir Petrov-čič, mestni konceptni pripravnik, znani režiser šentjakobskega gledališča, in gdč. Ervina Wrischerjeva, priljubljena igralka šentjakobskega gledališča. Mlademu paru čestitamo!
u— Blagodat regulirane GradaSčioe. Vi-
čani so do predzadnjih let sila trpeli ob hudem deževju. Poplave so bile na. Viču kaj pogost pojav in so tamošnji posestniki veliko trpeli, kajti voda jim je prečesto ©pustošila polje in jim odnašala cele njive, razdirala zidovje pri hišah ter jih sicer ogražala. Zadnji nalivi bi bili za Vič nedvomno katastrofalni, tako pa zaradi regulirane struge Gradaščice in Glinščice niso zapustili nobenih sledov. Lani je bila dograjena tudi kanalizacija ln so mase vode brezhibno odtekale. Po teh nalivih šele se more prav preceniti ogromna korist, ki je je deležna občina Zalivala gre v prvi vrsti delu odbora za osuševanje barja in viške-ga občinskega odbora, zlasti predsedniku Knezu in županu Petrovčiču, ki sta z intenzivnim delom izvedla prekoristne naprave.
ZA JESEN IN ZIMO
si kmalu izberite plašč ali pa si ga pustita narediti pri	100485
IGLIČ, Tavčarjeva ulica 3.
u_ Javno predavanje » strupenih plinih.
V sredo, dne 4. t m. se bo vršilo ob 20. javno predavanje o strupenih plinih v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. Predaval bo izumitelj nove plinske maske g. inž. po. Ivan Trtnik. Predavanje bodo pojasnjeval® ski optične slike. Vstopnima le v kritje režije.
n— Uprava policije opozarja na določbe
čl-na 82. mestnega cestnega reda, po katerem je postajanje na hodnikih in na cestah prepovedano. Zlasti velja to za Aleksandrovo cesto, šelenburgovo ulioo in krliščs pred glavno pošto. Ker so se pripetil© zaradi tejja prometne nezgode, bo uprava policija pioti prestopnikom najsu-nži« nar »topila.
u_ Alpska simfonija. ZKD predTaJa samo še danes ob 11. dopoldne v Elitnem kinu Matici prekrasni zimskosportni film »Alpska simfonija« ali »Bob 13«. V glavnih vlogah nastopita Werner Fdtterer in Greti Theimer. Cene So najnižje.
u— Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola otvori svojo sezono 15- L m. * izvirno domačo noviteto »Gašperček v Mojstrani«, spisal Jakob Spicer. Kakor vsako leto, je tudi letos za svoje malčke pripravil bogat spored najbolj izbranih pravljic in veseloiger: Rudeča kapica, Albert in Berta, Zlato srce, Sedem vran, Dva brata, Čarobna piščalka, Undina vodna vila, Gašperček v Egiptu itd.
ii_ AngleSko društvo v Ljubljani objavlja, da se bo pričel tečaj gospe Copelando-ve za dikcijo in dekiamacijo 2. t. m. ob pol 19., začetniški tečaj gdč. Perdanove 3. t. m. ob 19. in perfekcijski tečaj istega dne ob 20. uri. Vsi trije tečaji v društvenem lokalu Rožna ulica 41, kjer se tudi sprejemajo prijave.
FOTOAMATERJI!
8. oktobra vsi na trgatev grozdja v
»paradiž Dolenjske!"
Celodnevna prehrana, vožnja tja Jn nazaj, vino, grozdje, godba »Zarje«, vse za 55 Din.
Prijavite se takoj pri;
FOTO TOURIST — LOJZE SMUC
nasproti Uniona.	10244
Vprašajte
naše stare odjemalce, ako so z našo postrežbo zadovoljni. Odgovor, ki ga boste dobili, je nam v ponos. — Tudi vam ustrežemo!
JOS. ROJINA, Ljubljana
Aleksandrova cesta S.
Vsem cenjenim prijateljem in znancem naznanjava
da sva o tvorila gostilno „pri Plankarju"
»POD GOZDOM«, Dolenjska cesta Stev. 85
ter jih vabiva na poskušnjo pristnega cvička in finega prigrizka 10438
JANKO In JUSTINA MEV2ELJ.
r. Hubad Iv.
zobozdravnik v Škofji Loki
ordinira zopet od 8. X. 1933 dalje.	10386
ŠOLSKI DOlt

Tel. 33-87
Danes ob 3., 5., 7^ 9. ln ponedeljek ob %7. ter %9. url Willy Forst in DoUy Hans v veselem filmu
Nepozabno dekle
Prelepa opereta s samimi
najboljšimi igralci! PRIDE!	PRIDE!
»MLADOST JE SLADKA«
CEJSfc- '	8,	Din
Dame so najelegantnejSe, ako nabavijo
DAMSKE PLAŠČE
pri K. PUČNIK
šelenburgova ulica 1.
Za gospode izgotovljeni trenchcoati, huber-tusi, dežni jopiči in športna oblačila vseh vrst. — Po meri obleke že od Din 600.— dalje.
u— Okrajna organizacija JNS za Poljane priredi danes pri »TiSku na gričku« družabno zabavo s trgatvijo ter vabi vse svoje člane in prijatelje na polnoštevilen obisk. Prireditev ee prične ob 15. Za zabavo bo obilno preskrbljeno. — Okrajni odbor.
u_ Sokol I. Tabor obvešča članstvo, da
namerava prirediti prihodnjo nedeljo 8. t m. celodneven pešizlet v civilu v ljubljansko okolico Zelja društvenega vodstva je, da se tega izleta udeleže vsi pripadniki društva. Zato si prihranite ta dan le v ta namen, saj v bratskem krogu nam ne bo manjkalo razvedrila. Kraj, čas in vse drugo bo pravočasno objavljeno v časopisu.
u_ Kromatična harmonika je postala pri nas izredno priljubljen instrument. Na njo Igrajo danes po večini samouki. Je pa izredno hvaležna. Zato je sistematični pouk na tem instrumentu neobhodno potreben in nujno priporočljiv. Da se tudi v tem pogledu izpopolnimo, je Glasbena Matica sklenila, da v letošnjem šolskem letu vpelje nov predmet — pouk na kromatično harmoniko. Poučeval bo državni prvak in virtuoz na tem instrumentu g. Rudolf Pil-lick. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. S poukom se bo začelo takoj prihodnje dni. Zato vabimo interesente, da se takoj prijavijo. Pouk bo 2 krat tedensko. .Vse ostale podrobnosti v pisarni Glasbene. Matice.
~~	r -, Lepe, moderne
SPOMENIKE
poceni izdeluje
KUNOVAR FRANJO,
• kamnoseško in kiparsko p podjetje v LJUBLJANI, K pokopališče Sv. Križ. Telefon 27-87
u_ Zdravilni predeli v največji bližini
LJubljane je naslov predavanja zdravstvenega inšpektorja g. dr. živko Lapajneta, ki ga bo imel dne 6. oktobra ob 20. v mestni dekliški šoli pri sv. Jakobu pod okriljem šentjakobskega okrožnega odbora združenih okrajnih organizacij JNS Barje, Mestni trg, Prule in št. Jakob. Ker pri temu predavanju ne gre samo zgolj za zdravstveni napredek našega mesta, temveč tudi še za gospodarski prospeh šentjakobskega okraja, vabimo vse člane in prijatelje, da se tega predavanja udeleže. — Odbor.
u_ Orkester na harmonike. Pouk mladih
harmonikarjev (deklic in dečkov) se prične z oktobrom. Prva ura ho v ponedeljek ob pol 7. zvečer (pol 19.) in sicer v mestni ženski realni gimnaziji na Bleiweiswl cesti v Ia razredu, pritličje. Zamudniki, ki se do sedaj še niso priglasili, se še vedno sprejemajo na Blei^veisovi cesti št. 21. pritličje.
u— Natakarji. Strokovni tečaj se začne jutri v ponedeljek. Od 8. do 10. nemščina, 10. do 11. italijanščina, 11. do 12. francoščina, ena ura obvezna zaradi dogovora prostega časa Odbor.
u_ Združenje trgovcev v Ljubljani priredi za svoje člane prvi diskusijski večer o gospodarskih vprašanjih v torek 3. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Trgovskega doma Uvodno besedo bo imel minister n. r. in generalni tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič. Trgovci, posetite ta diskusijski večer.
u_ Tečaj moderne damske telovadbe
otvori TKD Atena dne 3. t. m. v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti. Za vsako ženo je posebno važno, da si ohrani svoje telo krepko in zdravo. Redna telovadba s specialnimi vajami za žensko telo, doseže to najlažje. Naša moderna telovadba vam pridobi lepo linijo, elastičen korak, preprečuje odebelelost in zbiranje škodljivih snovi v telesu, ohranjuje mladost, svežost in zdravje. Posebno priporočljivo tudi za uradnice. Telovadba, ki jo bo vodila strokovna učiteljica, se bo vršila vsak torek in četrtek od pol 7. do pol 8. zvečer po znižani ceni 30 Din mesečno. Vpisovanje pred prvo telovadno uro v torek 3. t. m. od 6. ure dalje v telovadnici.
u_ Posetite veliko trgatev grozdja danes ob 15. v gostilni pri >Tičku na Gričku< kjer je izpremenila Poljanska okrajna organizacija JNS ves griček v sladkega grozdja in drugih dobrot poln vinograd. Poleg trgatve so na programu razna zabavna presenečenja in ples do rane ure ob zvokih priznanega orkestra. Na svidenje!
u_ Katje Delakovo šola za ritmično gimnastiko in umetniški ples. Dukičev ■blok. Vpis dnevno od 10. do 18.
u_ Preporodovci: Dne 8. oktobra ho v
prostorih SJSU »Preporoda« redni občni zbor SJSU »Priporoda«. iKer bodo imeli glasovalno pravico samo člani, ki so se vpisali v društvo zdaj (od 1. septembra dalje, opozarjamo ostale tovariše ln tova-rišice, da se vpisovanje vrši vsak dan od ponedeljeka do četrteka od 18. ure naprej v klubovih prostorih.
u_ Operna pevka prof. Jarmlla L. Ger-
bičeva pričenja s privatnim poukom 1. t. m Poučuje klavir, solopetje, teorijo in deklamacije, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in tozadevna pojasnila danes 1. t. m. od pol 12. do pol 13. in od 14 do 16. v čevljarski ulici št 1., II nadstropje.
u_ Da bi olajšali otrokom napredek v
Soli, jih dajejo starši čimprej učit tujih jezikov. Tudi uspeh je boljši, ker imaio otroci izvrsten spomin in se naučijo igraje več kakor starejša mladina z jokom in stokom. Zato smo na željo staršev lani otvorili pripravljalni tečaj za otroke 2. iu 3. razreda ljudske šole, letos pa otvarja. mo tudi vrtec za 4 do 7 letne. Privatni učni tečaji v Delavski zbornici nasproti knjižnice.
u_ Plesna šola Sokola I. na Taboru,
opozarja vse prijatelje in obiskovalce ples ne šole. da bo drevi 0b 20. otvoritvena plesna vaja v veliki taborski dvorani. Vodstvo plesnih vaj je v izkušenih rokah pesnega mojstra br. Košička ter že njegovo
Ime jamči sa uspeh. Sodeluje prvovrstni
The Falctone jazz. Ker je vstop Izključno le proti vabilu, prosi vodstvo plesnih vaj, da vsi oni, ki pomotoma ali zaradi neteč-nega naslova vabila niso prejeli, istega dvignejo danes od 11. do 12.30 v društveni pisarni na Taboru, vhod Vrhovčeva ulica.
u_ Združeni v nesreči. Ob zadnji povo-
denjski katastrofi je bilo na več krajih opažati, kako so se živali, zlasti žuželke, zbirale na varno. Na mnogih drevesih je kar mrgolelo pajkov, miši, mramorjev in mravelj, živali so se opTijemale vej, ne da bi se med seboj prerivale. Na nekem drevesu na Barju je bilo kar 20 mramorjev, ki jih je sicer voda izredno mnogo pokon-Č&1&
u— Igra prirode. Čevljar g. Janez šter
iz Sp. Dupelj na Gorenjskem se je odpravil včeraj dopoldne od doma in stopil v Udin boršt, brat gobe. Imel je srečo in je našel med mahom več lepih jurčkov. Naenkrat pa je ugledal v mahu kar cel kupček drobnih jurčkov s prijaznimi črnimi klobučki. Naštel jih je 21 in vseh 21 je bilo zraščenih skupaj, tako da je utrgal vse naenkrat. Prijazno družinico so prinesli včeraj z Gorenjskega pokazat v naše uredništvo. G. gteru ,kot podjetnemu gobarju, lepe čestitke!
»PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJL pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22.	244
u_ Plesna šola »Zarje«. Danes ob 3.
popoldne bo otvoritev plesne šole »Zarje« v dvorani Delavske zbornice. Odslej bo plesna šola »Zarje« vsako nedeljo od 3. ure popoldne naprej. Vabimo.
u_ Otvoritev »Jenkovih plesnih tečajev
v Kazini« bo v ponedeljek 2. t. m. ob 20. za začetnike, s poukom osnove družabnega plesa. V petek, 6. t. m. nadaljevalni te-taj za novitete in v nedeljo 8. t. m. popoldanski tečaj. Informacije in posebne plesne ure dnevno od 10. do 20. ure. Študenti (ke) popust.
u— Začetek plesnih vaj SO Preporoda
v soboto 7. t. m. ob 20. v Trgovskem donvj.
u_ Opozarjamo na inserat tvrdlie K.
Soss, Mestni trg.
u Drogerija »Adria« otvarja oddelek za stalna foto-posvetovanja. Drogerija >Adria< ena naših najbolj renomiranih foto-droge-rij v Ljubljani, šelenburgova ulica otvarja 2. t. m. oddelek za stalna foto-posvetovanja, da nudi na ta način fotoamaterjem strokovne in umetniške nasvete ter jim tako pripomore izpopolniti se. V dobri foto-knjigi najdeš vse, toda najboljši kažipot je pa le živa beseda in razlaga tistega, za kar se ravno zanimaš. Svetovalec v taki stroki ne more biti kake. poljubna oseba, biti mora veščak, priznan in njegovi lastni izdelki morajo biti dokaz njegovega znanja. Drogeriji »Adriji« se je posrečilo, pridobiti si fotoamaterja-mojstra g. Cvetka šviglja kot svetovalca. Odveč je govoriti o njegovih sposobnostih in uspehih doma kakor tudi v tujini. S svojim temeljitim znanjem in okusom bo na razpolago z vso ogromno, preizkušeno recepturo našim posetnikom in sicer vsak dan od 11. do pol 13. in od 17. do 19. ure. Poleg strokovnih nasvetov bodo tudi praktične vaje. Prinesite zato s seboj tudi svoje kamere, poučeni boste o vseh možnostih snemanja! Vasi uspehi pa bodo razstavljeni v Prvi stalni fotoizlož-bi slovenskih amaterjev v šelenburgovi uli-lici. Trud in stroške, največja sovražnika foto-amaterja, boste z lahkoto premagali in s svojo kamero boste imeli le veselje, ki ga rodi gotovost, da greste pravo pot do uspeha. Ob lepih dnevih se bodo vršili kratki foto-izprehodi v ljubljansko okolico, pozimi pa smučarski foto-izleti, ki bodo prvi te vrste pri nas. Ali Vas ne mika?
Pridite!	M « , t
u_ Izlet po grozdje v »paradiž Dolenjske«. Vsak, kogar vprašate, Vam lahko pove, da gre v nedeljo 8. t. m. z nami na trgatev v dolino gradov pri št. Rupertu. Mi smo najcenejši — vožnja tja ln nazaj s celodnevno prehrano z vinom in grozdjem stane samo 55 Din! — S seboj bomo imeli godbo »Zarje«, da bomo še bolj židane volje. Odhod iz Ljubljane ob 6.30 zjutraj, povratek v Ljubljano ob 21.25. Prijave sprejema Foto Tourist Lojze šmuc, nasproti Uniona.
u—- Prijet tat koles. Včeraj dopoldne se je posrečilo stražniku prijeti že dolgo zasledovanega, podjetnega tatu koles Janeza B. Baš je hotel odpeljati tuje kolo izpred neke trgovine, ko ga je zalotil mož postave. Pri zasliševanju na policiji se je Janez omehčal in priznal kar po vrsti številne tatvine koles, tako v mestu, kakor tudi v okolici. Preiskava še traja, nakar bodo Janeza izročili sodišču.
u— Ponarejen tisočak. V Daj-dam je prišel včeraj dopoldne mlad mesarski pomočnik in hotel zmenjati 1000-dinarskl bankovec. Blagajničarka ga je sprejela, ker pa ni imela drobiža, je skočila na glavno pošto, čim pa je uradnica vzela bankovec v roko, je takoj ugotovila, da gre za falzifikat. Da se še bolj prepričajo, so bankovec poslali s pošte v Narodno banko, kjer so potrdili, oa je tisočak ponarejen. Fanta so prijeli, pa se je pojasnilo na policiji, da je poštenjak, ki je dobil ponarejeni tisočak za doto. Falzifikat je prišel k nam iz Trsta, kjer so že leta 1931. odkrili falzifikatorsko družbo, ki je ponarejala naše tisočake. Ta bankovec je bil najbrže že dalje časa v prometu med našimi ljudmi.
u_ Varčne gospodinje kupujejo tam, kjer
je najugodneje. Modno blago za plašče, obleke in vse vrste manufakture v ogromni Izbiri in najceneje v trgovini Novak na Kongresnem trgu.
a_ Ljndsta unirerza v Mariboru otvori
letošnjo sezono prihodnji teden. Na programu bodo zelo zanimive prireditve. Prvo predavanje bo v petek 6. t. m., in sicjr bo privatni docent g. dr. Škerlj iz Ljubljane predaval o svojem potovanju po Norveškem na podlagi filma in skioptičnih slik.
a— »Trboveljski slavček« je s svojimi velikimi uspehi vzbidil posebno zanimanje med jueoelovenekimi skladatelji, ki so na pobudo tega odličnega zbora začeli pisati zanj mladinske skladbe. Dočim se je svo-ječasno ukvarjal z mladinsko zborovsko literaturo skoro samo naš najpopularnejši Skladatelj Emil Adamič, ni dane« skoro skladatelja, ki ne bi spisal kakega dela za trboveljske elavčke. Na ta način je iugoelo-veneka glasbena literatura obogatela z izvrstnimi in mnogoštevilnimi mladinskimi skladbami, na katere je lahko ponosna.
a— Iz kaznilniške službe. V zadnjem času so se izvršile pri osebju moške kaznilnice v Mariboru naelednie izpremembe; Upokojen je bil g. Anton Šlander, namestnik upravnika; za strokovnega poslovodjo
uradniikega pripravnika Je bil preveden
Alojzij Valee, svaničnik; premeščena ▼ mariborsko kaznilnico sta paznika Josip Pod-gorelec iz Sremske Mitrovice in Viktor Go-rišek iz Stare Gradiške, t kaznilnico ▼ Stari Gradiški pa je iz Maribora premeščen paznik Budimir Nikolič. Upokojena sta bila tudi podnarednik Andrej Lutman in paznik
Karel Benčina.	, , /v,
a— Uradne nre pri carinarnici. Od ponedeljka naprej je uvedeno pri tukajšnji glavni carinarnici novo uradovanje, in sicer so uradne ure ob delavnikih od 8. do 12. in od 14. do 17. Uradne ure na carinski pošti pa so ob delavnikih od 8. do 14.
a— Nočno lekarniško službo. Prihodnji teden bo imela nočno lekarniško službo Si-rakova lekarna >Pri angelu varuhu« na
Aleksandrovi cesti.	. , . .
a_ Nesreča. V mariborsko bolnico je
bila pripeljana včeraj 18 letna dninarica Alojzija Mejal iz Ranč. Pri pometanju Je tako nesrečno zadela ob puško, naslonjeno ob posteljo, da se je ta sprožila in so Jo šibre zadele v levo nogo pod kolenom.
a— Ponesrečeno dekletce. Dve leti stara Verica, hčerka sodnega uradnika g. Seška, si je v stanovanja nalomila levo nogo. Pripeljali so jo v mariborsko bolnišnico
a_ z roko v gkobelni stroj. Na Remr niku je doletela 231etnega delavca Jožeta Dovnika huda nezgoda. Po naključju je prišel z desnico v ekobelni stroj, ki mu je odtrgal štiri prste. Dovnik ae zdra<vi v mariborski bolnišnici. ,
a_ Tat v stanovanju. V stanovanje Ivana Domačija v Koroščevi ulici se je splazil neznan tat in mu odnesel skoro nov itsen-ski plašč in 3C0 Din. Tat je izginil brez sledu.
Iz Celja
e— Poverjeništvo Vodnikove družbe v Celju ponovno prosi vse člane, ki še niso plačali članarine za letos, da to nemudoma storijo, ker se bo moralo nabiranje članov za letos ▼ kratkem zaključiti. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati, ker se mora denar za knjige poslati družbi
v naprej.	. . , , ,
e— Okoliški občinski svet bo imel v ponedeljek 2 t. m. ob 18. izredno sejo v občinski posvetovalnici na Bregu. Na dnevnem redu je razprava o katastrofalni poplavi v celjski okolici in o pomoči poplav-
ljenoem^k vojnih invaUdov. Županstvo občine Celje-okolica poziva vse invalide iz svetovne vojne, ki bivajo na področju okoliške občine, da se takoj ta teden zglasijo v občinski pisarni na Bregu zaradi popisa osebnih podatkov in podatkov o zaposlitvi. Popis bo od 2. do 7. t. m., zato je važno in nujno, da se vsi prizadeti takoj odzovejo temu pozivu
odlikovano terpentinovo milo izdelano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO.
POSKUSITE!	PREPRIČAJTE SEl
ge maščobe so se na debelo vlekle po Krki, kamor so morali zliti tudi pokvarjeno vino iz obeh sodov.
Iz Tržiča
6— Ustanovni občni zbor društva »gola in dom« bo v ponedeljek ob pol 8. v telovadnici meščanske šole. Na zboru bo predaval o šolstvu bi' šl prosvetni Sef g. dr. Dragotin Lončar lz Ljubljane. Društvo »šola in dom« šteje že nad 125 članov in novi še vedno pristopajo. Naloge društva so tako važne, da se morajo zanje zanimati vsi. Društvo je sprejelo že precej važnih predlogov za ureditev šolstva v Tržiču.
5_ Uspela sokolska prireditev. V nedeljo je priredil tržiški Sokol akademijo, ki pa se je morala zaradi dežja vršiti v telovadnici namesto na prostem. Nastopili so vsi oddelki in izvajali proste vaje in vaje na orodju. Po prireditvi je nagovoril številne obiskovalce društveni starosta br. dr. Premru, ki se je spominjal desetletnice rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, kateremu je zbrano občinstvo gromko vzklikalo. Po akademiji se je razvila prijetna zabava.
č— Dramski tečaj Sokola bo ta teden v prostorih osnovne šole. Predavali bodo: o zgodovini lutkarstva br. špicar iz Radovljice, o zgodovini gledališke umetnosti br. Krištof, o pravilni slovenski oderski izgovorjavi br. Stopar, o režiji gledaliških iger br. Baltazar, o mimiki g. Ciril Debevec iz Ljubljane. Naposled bo praktično Sminka-nje. Kdor se udeleži tudi praktičnega šmin-kanja, plača prispevek 20 Din za kritje teh izdatkov, sicer pa bo tečaj brezplačen.
6— Nagradno streljanje tržiške strelske družine bo v nedeljo ves dan. Strelci so razdeljeni v tri skupine, člansko, nečlansko in lovsko. Za vsako skupino je družina preskrbela lepe dobitke, ki so razstavljeni v trgovini g. Engelsbergerja.
č— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo bo v soboto in v nedeljo dopoldne v pisarni meščanske šole. Vpisnina za obrtne-vajence znaša letos zopet 80 Din in se plača takoj pri vpisu. Reden pouk se začne v
Gotovo
Sedaj P®
NIVEA
S tem na lahno natrite. To zadostuje. Za hiSnimi posli ne ostane nikaka sled. Vaše roke dobe nežen žametno mehak in negovan izgled. Vedno se boste radovali nad tem.
Nlvea krema pronikne popolnoma v kožo, a ne ostav-lja nobenega bleska na površinL
Nivea je poceni! Doze 3.50, 6.—, 12.— in 25.— Din
^ Dve tatvini. Te dni je neznan storilec ukradel nekemu posestnikovemu sinu iz Lipja iz veže Obirčeve gostilne v Črnovi pri St Janžu na Vinski gori kolo znamke »Phonix« štev. 52.186, evid. štev. 2-66940-27. Mesarskemu pomočniku Ignacu Knezu iz Celja (Gledališka ulica a) je nekdo pred dnevi ukradel iz njegovega prejšnjega stanovanja v Komenskega ulici 25 kovčeg s perilom. __
ADVOKAT
dr, Mikuletič Fortunat
Celje
se je preselil s svojo pisarno v Aleksandrovo ulico št. 4, L nadstropje. 10437
e— Originalna goljufija. V petek se je pojavil v Celju Valentin S. iz Čakovca in pripovedoval, da je prišel pogledat porušene mostove. V neki trgovini je kupil 15 kg mavca in 1 kg bele barve, ki jo je nasul na mavec. Sel je nato k nekemu mizarju in mu prodal blago kot belo barvo. Kupil je še enkrat mavec in barvo ter poskusil ogoljufati še nekega slikarja, med tem ga je pa policija prijela. Možaka so izročili okraj
nemu sodišču.
e_ Tatvina v pisarni. V pisarno Žične
industrije v Gaber ju je prišel v petek popoldne neki trgovski potnik in ponudil razno blago v nakup. Uradnica je šla po-klicat šefa. Tedaj je mož ukradel z mize 1000 Din, šest stotakov pa je pustil na mizi, da bi uradnica ne opazila takoj tatvine. Potnika so že zvečer izsledili v neki gostilni. Pri njem so našli okrog 1900 Din.
e— Ne pozabite na nove srečke državne razredne loterije, ki jih dobite v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Kino Union. Danes ob 14.30 predstava za otroke, ob 16.15, 18.30 in 20.45 ter jutri ob 20-30 pa češki zvočni velefilm »Pred maturo« in dve zvočni predigri.
Iz Novega mesta
n— Proslava septembrskih dogodkov. V sredo zvečer je priredila ženska podružnica Ciril Metodove družbe proslavo 25-let-nice ptujskih dogodkov. Program je bil skrbno izbran in dobro izveden. Žal je bila dvorana precej prazna. Tako pomanjkanje pietete do prvih žrtev za našo svobodo je vse graje vredno.
n— Mast ln vino je odnesla Krka. V dneh poplave je na Šukljetovi cesti vdrla Krka tudi v Murnova skladišča in kleti. V skladišču je imel trgovec in strojarski podjetnik g. Murn Rudolf preko 100 kg ribje masti in več sodov, polnih govejega loja in druge maščobe za predelavo kož v usnje. Njegovemu očetu Ivanu pa je voda aalila vinsko klet V njej je imel lastnik več sodov vina, med katerimi sta bila dva brez zamaškov na vrhu. Voda je napolnila oba ta soda, do polovice z vinom napolnjena, in pokvarila vino. Loj in dru- bota.
ponedeljek ob 13. v prostorih mefičanske šole. Trgovski vajenci plačajo 50 Din vpisnine in za 8 mesecev pouka 80 Din uko-vine, in sicer tudi takoj pri vpisu. Pouk v trgovskem razredu se prične v torek ob 13. Za mlade čevljarske pomočnike se priredi v primeru, da se jih oglasi zadostno število, poseben tečaj strokovnega risanja in krojenja ob nedeljah. Tečaj bo vodil g. Tišler Andrej, čevljarski mojster iz Tržiča. Priglase sprejema vodstvo šole prav tako v soboto in v nedeljo dopoldne.
Iz Ptuja
)— Spet solnce. Po deževju, ki ▼ naših krajih ni napravilo take škode kakor drugod, smo dobili spet toplo solnčno vreme, ki zlasti blagodejno vpliva na dozorevanje grozdja. Topli dnevi se tudi igrajo s prirodo. Tako so začele na posestvu ge. Kate Plohlove iz Ptuja v Mestnem vrhu zoreti češnje. Tam »o našli tudi vijolice.
j_ Vpisovanje v trgovsko nadaljevalno
Solo bo danes od 10. do 12. v posvetovalnici deške osnovne šole (poleg glavarstva). S seboj je prinesti zadnja šolska izpričevala tn po 100 Din.
Iz Prekmnrja
pm_ Veliko zanimanje za občinske volitve v dolnjelendavskem srezu. Po vsem dolnjelendavskem srezu vlada veliko zanimanje za občinske volitve. Kandidatne liste so v glavnem že sestavljene in tudj nekatere vložene pri sodišču. Razpoloženje med pristaši Jugosiovenske nacionalne stranke je izvrstno. Nasprotniki tudi tokrat kažejo svojo pravo barvo: njihovo glavno agitacijsko sredstvo je spet vera. Narod pa je že dobro spoznal to njihovo vabo n jih zavrača prav ostro. Priznati moramo, da tokrat nismo pričakovali takega načina borbe. Prepričani smo bili, da se bodo nasprotniki borili s poštenimi sredstvi, njihovo dosedanje delo pa je dokaz, da so ostali stari nepoboljšljivci. Doslej so bile vložene kandidatne liste: iz Dolnje Lendave (nosilec listo g. dr. Pikuš Janko, odvetnik in predsednik JNS; Usta je že tudi odobrena), iz Polane (nosilec g. Jaklin Franc, posestnik iz Velike Polane), iz Ore-šja (nosilec g. Muhvič Rudolf, trgovec iz Peteševcev), iz Bratoncev (nosilec g. Eria-vec Mihael, banovinski svetnik), iz Gaber-ja (ni»5i'ec g. Kiralj Josip župan iz Gornjega Lakoša). V teku jutrišnjega dneva bo večina list vložena. V večini občin bo-*ta po dve kandidatni listi. Zadnja dva tedna pred volitvami obetata biti prav živahna.	. _ . „ _,
pm_Preselitev sresk. načelstva v Morski Soboti. Na zadnji občin, seji je bilo tudi vprašanje preselitve sreskega načelstva, ker je dosedanja triletna najemninska doba potekla. Odbor je soglasno sklenil, da vzame v najem prostore v hiši g. Nadarja v Cerkveni ulici, kamor se načelstvo preseli še letos. Najemnina za sedanje lokale bo za 10.000 Din nižja, kar se bo vsaj nekoliko poznalo tudi v proračunih okoliških občin, ki morajo prispevati k celotni najemnini 60%, ostalo pa občina Murska Su-
Iz Zagorja
z— Prosvetni odsek Sokola se vneto pripravlja na začetek gledališke sezone. Sezona bo otvorjena z Golarjevo veseloigro »Dve nevesti« v režiji Arnošta Adamiča najbrž v nedeljo 8. t. m.
z— Nevarna svinjska bolezen se Je pojavila v Zagorju in okolici. Nekaj prašičev je že poginilo, mnogo pa je bolnih in prosi prebivalstvo okrajnega veterinarja, da bi čimprej ugotovil vzroke in vrsto te bolezni.
z— Prehranjevalni odbor je te dni razdelil nad 6000 kg pšenične in koruzne moke revnim rudarskim družinam. Podpor je bilo deležnih 592 družin. Brezposelni so dobili tudi cikorijo in žitno kavo, ki jo je prispevala zagrebška tovarna Frank, kateri se odbor prisrčno zahvaljuje. Prihodnji teden bodo brezposelnim delili še koruzni zdrob.	j
Iz Hrastnika
h_ Neredno Izplačevanj« pokojnin«.
Upokojenci Bratovske skladnlce prejemajo zadnje čase zelo neredno svojo pokojnino. Temu pa seveda ni kriva krajevna bratov-ska skladnica. Pravilnik določa, da se mora plačevati pokojnina mesečno vnaprej to je 1. vsakega meseca. Glavna bratovska skladnica naj naj skrbi, da dobe krajevne bratovske skladnice denar pred 1. vsakega meseca. Ako pa to ni mogoče, pa naj določi drugi rok za izplačevanje. Kakor se fluje, bi bili upokojenci zadovoljni čeprav 10. vsakega meseca, samo da bi bile v redu ln točno dobivali. Upokojenci stanujejo namreč večinoma oddaljeni od rudnika, kjer je Bedež krajevne bratovske skladnice. Tako hodijo povpraševat po pokojnini zaman ves teden, kar povzroča mnogo ne-volje.
h_ Kriza In trgovina. Krizo premagamo
tako, da živimo času primerno. Najvažnejše je pa to, kako kupujemo. V Hrastniku ho odprl novo trgovino rojak Franjo Bene-tek. Stavil si bo za posebno nalogo, nuditi svojim odjemalcem raznovrstno, posebno modno in manufakturno blago — dobrih in najboljših kakovosti po posebno nizkih cenah. To mu ho mogoče zato, ker ho kupoval naravnost pri tovarnah. Trgovina bo odprta prvič danes. Hrastničanom se toplo priporoča.
h_ Kino Sokol predvaja danes film:
»Stric iz Amerike« in Paramountov zvočni tednik.
Iz Litije
i_ 60-letnica zasavskega industrljca. Te dni je praznoval 601etnico ugledni litijski lesni industrijec g. France Kunstler, ki ima svojo splošno znano lesno industrijo aa Frtici. Že desetletja zastopa v litijskem občinskem odboru napredno smer in je zdaj naš podžupan. Vprav kot mecen je zapisan v kronikah vseh naših društev, ki jih podpira z radodarno roko. Je Sokol, pevec, planinec in je bil prejšnje čase tudi vnet član zelene bratovščine. Da ima Litija svojo lastno elektriko, se imamo zahvaliti njegovi podjetnosti. Ko je elektrificiral po prevratu svoje podjetje, je odstopil del toka tudi Litiji in okolici. Sploh je Kunstler-jevo ime zvezano v analih Litije z mnogimi pridobitvami. V zakonu z Jugovo Malko z Brega imata 9 otrok. Ti sledijo stopinjam staršev in so med najbolj delavnimi našimi društvenimi delavci: gdč. Eluša, polšni-ška učiteljica je glavni steber tamkajšnje sokolske čete, g. Franci je vnet sokolski delavec in funkcionar Fotokluba, Tinko deluje v JNS. Simpatičnemu jubilantu Francetu Kunstlerju veljajo naše iskrene čestitke!
i_ Velika župna gasilska vaja bo danes
ob 14.30. Alarm za začetek bo dal veliki litijski zvon. vaja pa se bo vršila na litijskem Glavnem trgu.
i_ Danes bo na Polšniku nastop sokolskega društva. Sokoli, turisti in vsi prijatelji iskreno vabljeni.
Iz Trbovelj
t_ Srečke državne razredne loterije bodo le še nekaj dni na razpolago. Opozarjamo interesente, da si jih preskrbe v podružnici »Jutra«.
t_ Danes je zadnji dan za nakup srečk
velike sokolske tombole. Veliko število krasnih dobitkov obsega med drugimi tudi spalno sobo, kolo, žensko in moško uro, 30 vreč bele moke, sladkor v grudah itd.
Iz škeife Loke
81— Slovo zaslužnega uradnika. Skofjo Loko zapušča g. Nekrep Oton, ki odhaja na lastno prošnjo na novo službeno mesto v Maribor. Kljub obilni zaposlenosti v uradu je našel g. Nekrep vedno dovolj časa za delovanje pri Sokolu in pri SPD. Za sokolstvo je imel vselej najlepše razumevanje in ga je podprl, kjerkoli je mogel. Nič manj ni bil delaven pri podružnici SPD, kjer se je zlasti udejstvoval v mar-kacijskem odseku. Agilnemu prijatelju želimo v Mariboru najprijetnejše bivanje!
Ez Kranja
r_ Začetek francoskih tečajev. Francoski jezikovni tečaji Krožka prijateljev Francije v Kranju se bodo pričeli z 2- okt. t. L Zagotovljen je zaenkrat obstoj nadaljevalnemu in konverzacijskemu tečaju. Nadaljevalni tečaj se bo vršil oh torkih, konverzacijski pa ob sredah, oba ob pol 8. zvečer v gimnaziji (pritličje desno). Za začetni tečaj prijavljeno število udeležencev ne zadošča. Ako bi se priglasilo zadostno število (najmanj 10), bi se tečaj vršil. Za zamudnike začetnega tečaja se bo vršil odločilni sestanek v ponedeljek
2.	t m. ob pol 8. uri zvečer v gimnaziji. Nadaljevalni tečaj se prične to sredo, dne
3.	konverzacijski pa ta četrtek 4. L m. Interesenti, ki se dozdaj še niso prijavili, store to lahko že ob začetku tečajev. Glede podrobnosti opozarjamo še enkrat na objave v Izložbah kranjskih trgovin.
Z Jesenic
s_ Javna prošnja. Na željo mnogih
prosim one, ki niso dali nikakega pristanka za uporabo njih imena v izvestne, vsakomur znane svrhe, da mi sporočijo to, ali pa se potrudijo v mojo pisarno na razgovor. Dr. štempihar, Jesenice.
Gospodarstvo
Odpis zemljarine
zaradi
Finančna direkcija objavlja: Osnovni davek na dohodek od zemljišča se sme odpisati: a) ne glede na površino, če je letina poškodovane parcele uničena za več ne|° četrtino zaradi ognja, požara, vode, toče, poljskih miši, rastlinske uši ali kobilic; b) če je prizadel škodo drug izreden in ne-odvraten dogodek, brez lastnikove krivde t pr. mraz, vihar, orkan, velika susa itd., toda samo, če ni zadel le posameznih parcel, ampak cele pokrajine. Poškodba za več nego četrtino letine je tudi v tem primeru pogoj za odpis vsake poškodovane parcele
v dotični krajini.
Osnovni davek na zemljišča se ne odpi-še če je nastopila elementarna nezgoda takrat, ko so bili kmetijski pridelki že po-žeti odnosno spravljeni. Za davčni odpis je pogoj, da je nastopil elementarni dogodek takrat, ko so bili poljski pridelki ze požeti (oddeljeni od tal), toda so bili se
na polju.	,
Če se kako zemljišče v letu po gospodarskem običaju dvakrat obdela, se oceni prva obdelava z dvema tretjinama, druga pa • eno tretjino letine. Pri mešanih obdelavah (n. pr vinograd s sadjem, koruza s fižolom, rž z deteljo itd.) se oceni poškodba glavnega ploda odnosno pridelka z dvema tretjinama, postranskega ploda pa z eno tretjino, če sta res oba uničena.
Odpis davka se ravna po velikosti prizadete škode letini dotičnega zemljišča, in sicer- 1. če je poškodovana več nego četrtina, a manj nego polovica letine, se odpise 25 odst. letnega osnovnega davka; l. če je poškodovanega polovica, a manj nego tri četrtine letine, se odpiše 50 odst osnovnega letnega davka; 3. Ce je poškodovana vsa letina, se odpiše ves osnovni letni davek dotičnega zemljišča.
Da se ne izgubi pravica do odpisa davka, se mora prijavi tivsaka škoda, ki je bila prizadeta po elementu in ki daje pravico ao odpisa davka, brez takse najdalje v osmih dneh od dne, ko se je škoda opazila.
Prijavo mora vložiti v primerih pod a) davčni zavezanec sam ali njegov pooblaščenec; v primerih pod b) jo lahko vloze oškodovani davčni zavezanci skupno, vloži pa jo lahko tudi občinsko oblastvo samo. Prijave se morajo vlagati pri pristojni katastrski upravi (ne pri davčni upravi) lahko
tudi po pošti.	,
V prijavi — če je individualna —, to je le jo vloži posamezni posestnik, je treb^
Sladkani e mošta s trošarine prostim sladkorjem
Zaradi nenormalnih vremenskih razmer je vegetacija vseh kulturnih rastlin, pa tudi vinske trte letos v velikem zastoju. Grozdje v mnogih vinogradniških krajih ne bo moglo popolnoma dozoreti in tudi ne ob normalnem času, ko se običajno trga. Tudi groadja ne bo mogoče dalj časa kakor običajno pustiti na trti v svrho dozoritve, ker je po večini precej pokvarjeno od bolezni in škodljivcev ter bi zgnilo in propadlo. Da se pa vendar tudi od premalo zrelega grozdja dobi kolikor toliko porabno vino, je treba moštu takega grozdja dodati v mejah vinskega zakona sladkorja, da se izboljša okus in poveča jakost alkohola v vinu. Da se vinogradnikom v teh hudih razmerah priskoči na pomoč, je kmetijski minister naprosil finančnega ministra, da bi se sladkor, ki se prodaja za sladkanje mošta od grozdja, oprostil državne trošarine pod naslednjimi pogoji:
1.	trošarine prost sladkor bi si smeli nabaviti samo tisti vinogradniki, ki ne bodo trgali grozdja pred rokom, ki ga določa člen 9. vinskega zakona. Vinski strokovnjaki bodo ugotovili, če moSt v dotičnih vinskih goricah res ne vsebuje toliko sladkorja, kolikor je običajno za dotični kraj in za dotično trto;
2.	vsak vinogradnik, ki bi hotel dobiti to ugodnost za sladkor, mora poprej prijaviti pristojnemu sreskemu odnosno mestnemu načelstvu količino mošta, ki bi ga rad osladil, in koliko sladkorja potrebuje za vsak hI (po čl. 4. pravilnika za izvajanje vinskega zakona je dovoljeno sladiti mošt največ s 4 kg na 100 1 mošta);
3.	seznam vseh oseb, ki želijo dobiti v ta namen neobdavčen sladkor, je treba poslati z overovljenjem sreskega odnosno mestnega načelstva neposredno sladkornim tovarnam. Sladkorne tovarne bodo pa na podlagi teh seznamov neposredno obračunale s finančnim ministrstvom, odnosno s finančnimi ravnateljstvi.
Nemški valutni dumping
Nemški državni gospodarski minister je te dni izdal odlok glede uporabe vezanih mark za plačilo dodatnega nemškega izvoza V Nemčiji obstoja, kakor znano, več vrst vezanih mark, ki se jim je v zadnjem času pridružila še nova vrsta. Nemčija je namreč uvedla delni transferni moratorij za plačilo obresti zunanjih' posojil. Na kupone teh posojil plača le 50 odst. v devizah, ostalih 50 odst. pa v vezanih nemških markah. Za te vezane marke izdaja upnikom bone, takozvane >scrips«, in sicer preko posebne konverzijske blagajne. Ti scripsi se bodo od 1. oktobra naprej lahko porabili za plačilo nemškega dodatnega izvoza. Trgovina s scripsi se centralizira pri Golddiskont-banki, prav tako trgovina z ostalimi vezanimi markami. Scripse in vezane marke bodo lahko od 1. oktobra naprej kupile izvozne tvrdke z dovoljenjem kontrolnih uradov za devizno poslovanje, in sicer iz enega dela deviz, ki so jih dobile od dodatnega izvoza. Da gre pri tem dejansko za dodatni izvoz, bodo morale nemške tvrdke dokazati na podlagi kalkulacije.
Ker pa se trenutno vezane nemške marke in scripsi trgujejo po 50 do 55 odst. nominalne vrednosti, bo nemški izvoznik lahko z devizami, ki jih bo prejel za del dodatnega izvoza, kupil dvakrat toliko vezanih mark, kakor pa če bi devize prodal. Zaradi tega bo lahko stavil v markah precej nižjo ponudbo, kar pomeni, da bo lahko na inozemskih tržiščih konkuriral s ponudbami producentov iz onih držav, ki so izvedle devalvacijo valute. Razliko pa bo seveda trpel oni inozemski upnik Nemčije, ki se bo odločil za prodajo v Nemčiji ležečih vezanih mark, odnosno prejetih »scripsov« pod pariteto. Med industrijski-
elementarnih nezgod
označiti poškodovane parcele ter navesti
občno, vas in kraj, kjer ležo poškodovane parcele; če je prijava skupna, je treba navesti, kateri in kolik del okoliša je poškodovan. V vsakem primeru mora (morajo) navesti vložitelj (vložitelji) prijave čas in vrsto elementarne nezgode ter prijavo podpisati.
Prijave, ki »o prispele tako pozno, da »e po mnenju oblastva škoda ne da več ugotoviti, se morijo kot prepozno izročene takoj zavrniti. Zoper tak odlok je dopustna pritožba na finančno direkcijo v osmih dneh od dne obvestitve. Škodo ugotovi na licu mesta komisija, ki je sestavljena iz enega uradnika katastrske uprave in dveh članov občine. Ocenjevanju škode mora prisostvovati zaradi potrebnih pojasnil sta-rejšina vasi (župan), če ga vas ima in pa oškodovani davčni zavezanec. Da bodo vedeli davčni zavezanci vlagati prijave na pravilni naslov, navajamo še pod katero katastrsko upravo spadajo področja posameznih davčnih uprav v dravski banovini: 1* področja davčnih uprav Ljubljana-mesto. Ljubljana okolica, Kamnik, Litija, Logatec in Višnja gora spadajo pod katastrsko upravo v Ljubljani;
2. področje davčne uprave v Novem mestu ima tudi katastrsko upravo v Novem mestu;
3 področja davčnih uprav Kranj in Škofja Loka spadajo pod katastrsko upravo v Kranju;
4.	področje davčne uprave v Radovljici spada pod kat. upravo Radovljica;
5.	področje davčne uprave Kočevje spada pod katastrsko upravo v Kočevju;
6.	področja davčnih uprav Brežice in Krško spadata pod katastrsko upravo Krško;
7.	področja davčnih uprav Celje, Laško, Konjice in Šmarje pri Jelšah spadajo pod katastrsko upravo v Celju;
8.	področja davčnih uprav Slovenj gradeč, Preval je, Gor. grad in Šoštanj spadajo pod katastrsko upravo Slovenjgradec;
9 področja davčnih uprav Maribor ln Slovenska Bistrica spadata pod katastrsko upravo Maribor;
10.	področja davčnih uprav Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornja Radgona spadajo pod katastrsko upravo Ptuj in
11.	področja davčnih uprav Murska Sobota in Dolnja Lendava spadata pod katastrsko upravo Murska Sobota.
Finančni direktor: Dr. Valjavec s. r.
Gospodarske vesti
= Prijave dohodkov od zgradb. Davčna uprava Ljubljana-mesto objavlja, da je vložiti prijave dohodkov od zgradb za leto 1934. v izogib zakonitim posledicam po čl. 137. zakona o neposrednih davkih v času od 1. oktobra do 31. oktobra t L Za prijave merodajna najemnina je za september 1933 pogojena pomnožena z 12. (Po zakonu o neposrednih davkih pravilno: najemnina ob času, ko se razglasi poziv za predložitev davčnih prijav.) Pravilnik k temu zakonu pa določa, da se »za letno najemnino smatra denarna vrednost vseh obveznosti, dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik učinja in daje najemodajniku iz naslova odškodnine za uporabljanje zgradbe po pogodbenem stanju ob času, ko se razaglasi poziv za predložitev davčne prijave.« Ta najemnina po pogodbenem stanju ob času, ko se razglasi poziv, pa je lahko drugačna, n. pr. nižja kakor ona, ki je bila pogojena za september. Op. ur.)
= Prisilna likvidacija družbe »Krivaja«. Banska uprava v Sarajevu je »poročila vodstvu Samsko-industrijske d. d. »Kriveja« (prej Eisler in Ortlieb, da se družba raz-pušča na podlagi trgovskega zakona za Bosno in Hercegovino in zakona o banskih upravah. Podjetje leta 1931. in 1932. ni imelo občnih zborov. Razen tega tudi ni sestavljalo svojih bilanc. Pri družbi bodo imenovani likvidatorji, ki bodo imeli tudi posebno odolžnost, da izvedejo preiskav proti znanemu Fritzu Regenstreifu, ki ie povzročil polom podjetja. O razipuStu družbe je bilo obveščeno t.idi okrožno sodišče v Travniku, ki bo imenovalo likvidatorja.
= Za spremembo Premije v deviznem
poslovanju. Kakor poroča beograjsko »Narodno blagostanje« je sedaj aktualno vprašanje nove ugotovitve premije v deviznem poslovanju. Uvozniki zahtevajo, da se uradna premija spremeni in korigira tako, da bo ustrezala dejanskemu stanju.
= Ureditev dovoza jugoslovensklh svinj na praški trg. že nekaj dni se mude v Pragi jugoslovenski zastopniki z dr. Petrovičem na čelu zaradi pogajanj o definitivnl ureditvi dovoza agrarnih proizvodov in živine, zlasti svinj, na praški trg. Ker so kontingenti že določeni gre predvsem za to kakor se naj izvrši prodaja. Glavna zahteva Jugoslavije gre za tem, da se omogoči svobodna izbera kpmisionarjev. Predvčerajšnjim je prispel v Prago še generalni ravnatelj glavnega saveza Srpskih zemljo-radniških zadrug g. Vojislav Djordjevič ter se pričakuje, da bo v kratkem došlo do sporazuma.
= Brzojavna pisma v prometu t inozemstvom. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoč^, da je prometno ministrstvo odločilo, da se 1. oktobra uvedejo tako-zvana pisma-brzojavke v mednarodnem poštnem prometu z vsemi evropskimi državami razen z Albanijo, Islandsko, Irsko, Švedsko, Španijo, Turčijo in Kanarskimi otoki, ki brzojavk te vrste niso odobrile. Ta brzojavna pisma se izročajo v obliki brzojavk (z znakom ELT), vendar pa mora biti naslov prejemnika popoln. (Kratice v naslovu niso dovoljene.) Za to vrsto brzojavk, ki se morejo oddajati brzojavnim uradom v vsakem času. se plačuje saano polovica one takse, ki velja za navadne brzojavke, morajo pa imeti najmanj 25 besed. Ta brzojavna pisma bodo posebno dobrodošla .izvoznikom, ki bodo mogli svojim korespondentom brzojavno oddajati vsa navodila. Pismene brzojavke bodo pošte oddajale naprej, kadar bo manjši promet na progah, ko so že oddale druge brzojavke.
= Uspeh poljskega notranjega posojila.
Po vzoru češkoslovaške se je tudi Poljska odločila za najetje notranjega posojila Vpisni rok je pričel kotekati 28. septembra
popolen uspeh. Vpisanih J* bilo ie prvi dan 1<50 milijonov zlotor, v petek pa j« vsota narasla ie na 222 milijonov zlotov. Uspeh tega posojila je tem značllnejši, ker je obrestna mera razmeroma nizka in znaša nominalno 6 odst.
— Tudi Poljska ima bogato žitno letino. Po pravkar objavljenih uradnih podatkih je zna&aJ letos pridelek pšenic« v Poljski 18.6 milijona stotov (za 38 % več nego lani), pridelek rži 63.9 milijona stotov (za 5 % več), pridelek ječmena 13.8 milijona stotov (za 1.5 % manj) in pridelek ovsa 24.5 milijona stotov (za 2.5 % več).
= Nova registrirana pomožna blagajna. Kraljevska banska uprava je odobrila, da se Pogrebno društvo na Pob rež ju pretvori v »Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru, reg. pomožna blagajnac in da se vpiše v register pomožnih blagajn pri ban-ski upravi v Ljubljani.
= Narok za prisilno poravnavo. Okrožno sodišče v Ljubljani je v konkurzni zadevi tvrdke I. Goreč nasl. Auerhammer, Ogrin, družba z o. z. v Ljubljani (Miklošičeva 30) določilo narok za prisilno poravnavo na dan 21. oktobra t. 1. ob pol 10. Prezadolženec ponuja upnikom III. razreda 20 odst. kvoto v 18 mesečnih obrokih.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave raznega električnega materiala. _ Direkcija državnega rudnika Ka-
kanj sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave 2000 m motvoza. Dne 3. novembra se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave pisarniškega materiala.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 19. oktobra ponudbe glede dobave 1000 kg plinskega olja, raznega telefonskega materijala ter glede dobave 200 komadov ključavnic. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 24. oktobra ponudbe glede dobave kabla.
= Dobave. Strojni oddelek dlreikcije drl železnic v Ljubljani sprejema do 9. oktobra ponudbe glede dobave električne črpalke za vodno postajo. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 27. oktobra ponudbe glede dobave električnega materiala.
Hmelf
+ Žalec, 80. septembra. Kljub židovskim praznikom kupčija ni mirovala. Tudi danes je bilo kupljeno neka i hmelja po nespremenjenih cenah od 65 do 70 Din za kg. Pri javni oznamenovalnici za hmelj v Žalcu je bilo do danes oznamenovanih 320 bal po 160 kg bruto.
Položaj na naših borzah
Ljubljana, 30. septembra.
Na ljubljanski borzi je pretekli teden znašal devizni promet 2.23 milijona Din nasproti 4.07, 3.25, 2.22 in 3.00 milijona Din v zadnjih štirih tednih Na mednarodnem deviznem trgu je zaenkrat nastopilo pomirjenje glede dolarja in funta ln sta se obe devizi v teku tedna celo za malenkost dvignili. Deviza Newyork notira sedaj 48.26 Din za en dolar (srednji tečaj skupaj s premijo).
Na efektnem tržišSu se Je Vojna Skoda skoro ves teden držala nespremenjeno na višini 244 do 246, Blairovo posojilo pa Je nadalje slabo in so ee včeraj 7®/e obveznice tega posojila trgovale po 29.25 in 29.50.
Devize.
Curih. Pariz 20.1975, London 16.045, New-7ork 337, Bruselj 71.975, Milan 27.14, Madrid 43.15, Amsterdam 2f)8, Berlin 123.05, Dunai 56.75, Stockholm 82.50. Ctelo 80.50, Kobenhavn 71.50, Praga 15.31, Varšava 57-75, Bukarešta 3.00.
Dnnaj (Tečaji v priv. kliringu.) Beosrrad 11.575, London 28.26, Milan 47.74, Newyork 590.84, Pariz 35.54, Praga 25.41, Curih 28.83, 100 S v zlatu 128 S papir.
Efekti
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.86, Državne železnice 15.70, Trboveljska 10-65, Alpi-ne - Montan. 9.25.
Blagovc*«* tržišča
LES.
Ves tekoH teden je vladala na tukajšnjem lesnem tržišču živahna tendenca ob znatnih povpraševanjih, ki pa žal še niso dovedla do zaključkov. Cene so v glavnem ostale nesipremeniene, izvzemši deske (smreka - jelka, 12 _ 14 cm, I., n., III.), ki stanejo 350 — 370 Din franko nakladalna postaja, bukove deske sirove (neobrob-ljene, I., II., III.), ki jim je cena 360-380 Din in parjene (neobrobliene, I., II.), ki notirajo 450 — 480 Din. Bukova drva stanejo io — 13 Din za 100 kg franko nakla* dalna postaja, hrastova pa 8 — 10 Din. Vi-lano oglje notira 40 — 45 Din za 100 kg franko vagon Slovenija.
ŽITO.
+ Somborska blagovna borra (29. t m-) Tendenca omahujoča, promet 43 vagonov. Pšenica: baška, okolica Somibor, banatska
98 _ 100; gomjebaška, baška potiska 102
do 104- sremska in slavonefca 95 — 97.50; banatska potiska 101 — 103. 0ves: baški 50 — 52.50. Ječmen: baški. 6remski. 63/64 k<r 60 — 62; pomladni, 67/68 kg 67.50—70. Koruza: baška 62 — 64; baška bela 78—80; baška ladja Dunav, Tisa 66 — 68. Moka: baška »0g< in >0gg< 190 — 210; »2« 170 do 190- »5« 150 - 170; »6c 110 — 130; >7< 8a — 90; »8« 55 — 60. Otrobi: baški 44 do 46. Fižol: baški uzančni 120 _ 125.
VINO.
+ Vinsko tršišče r dravski banovini
(30. septembra). Po zadnjem deževju in pri sedanji prav prijetni solnčni toploti «»e je grozdje precei popravilo in hitro dozoreva. Če bo vladalo še nekaj tednov tako vreme, se bo grozdje kakovostno še znatno izboljšalo. Nekoliko je popokalo in pričelo gniti, kjer ie bilo od oidija ln peronospore napadeno. Le žal, da ga je povsod malo, koder je bila toča. pa ga skoro nič. Povpraševanje po lanskem vinu je še prav živahno. Zato se zaloge vidno krčijo ln se cene dvigajo. Navadna vina ponijaio pro-diucenti po 3.50 do 4.50. sortna boljša vina po 4.50, 5, 6 in tudi 7 Din za liter.
ŠPORT
Današnji nogometni program
Ob 16. se bodo na igrišču Primorja spoprijeli uslužbenci pošte ln tramvaja. Čisti dobiček gre za poplavljene«. — Ob 9. na istem igrišču prvenstvena tekma
Grafika : Jadran.
Hašk
mi državami, ki nastopajo na svetovnem trgu kot konkurentinje nemške industrije
vlada zaradi tega precejšnje vznemirjenje. Kakor poročajo iz Varšave je bil dosežen
je ogorčen
Razveljavljenje Haškovih tekem z Jugoslavijo in Vojvodino je seveda v zagrebških športnih krogih povzročilo veliko ogorčenje. Predsedstvo Haška je imelo izredno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo klub pritožil na glavno skupščino Saveza, Besedilo pritožbe po predložil ministrstvu za telesno vzgojo. Hašk bo ministrstvu obrazložil vse pogreške, ki jih je napravil savez v sedanjem prvenstvenem tekmovanju. Med drugimi bo javil po njegovem mnenju neupravičeni nastop neverificirane-ga igrača Primorja na tekmi Primorje : Concordia v Ljubljani. Savez bi bil moral, kakor meni Hašk, to tekmo razveljaviti. Hašk se bo obrnil tudi na ZNP in na vss ligaške klube, od katerih bo zaprosil za njihovo mnenje glede razveljavljenih tekem. Poleg tega bo sklical izredno glavno skupščino, na kateri se bo razpravljalo o tem vprašanju in storili morebitni novi sklepi. Hašk bo tudi izdal komunike, v katerem bo naglasil, da odklanja vso odgovornost za posledice, ki bi lahko nastale zaradi sklepa JNS. V Haškovih krogih so celo zahtevali, naj Hašk izstopi iz Saveza ali naj ne sodeluje več v prvenstvenem tekmovanju. Nameravana je tudi pritožba na upravno oblast.
Vsekakor je anuladja HaSkovih tekem dvignila mnogo prahu, športni krosi seveda z Velikim zanimanjem zasledujejo razvoj te najnovejše športne afer®.
Občni zbor smuč. klnba v Mojstrani
Smučarski klub Dovje - Mojstrana. Je imel preteklo nedeljo v hotelu »Triglav« svoj vsakoletni občni zbor. Članstva se je zbralo lepo Število, kar je dokaz, da je smučarstvo pri nas najbolj priljubljena športna panoga, ki zbira v svoje okrilje mlado ln staro. Kljub brezposelnosti, je članstvo pripravljeno žrtvovati vse, da bi klub napredoval. V tem stremljenju se je sklenilo, da bo tudi smuč. klub Dovje -Mojstrana v svoji revščini ln prazni blagajni zgradil skromno, toda udobno zimsko zavetišče za svoje člane, kjer se bodo trenirali tekmovalci ln kamor bo zahajalo članstvo. Drag gost pa bo tudi vsak prijatelj planin ln belega športa. Na Možak-lji bo stal smučarski domek naših vrlih Mojstrančanov!
Deček je utonil v bajer ju
Trbovlje, 30 septembra Na Guidi je velik in precej globok bajer, ki se je ob zadnjem deževju napolnil. Zaradi mehkega blatnega dna je prav nevaren V petek popoldne se je igralo tam nekaj otrok in je 51etnemu sinku rudarja Šorla na polzkih tleh spodrsnilo, da je padel v bajer. Otroci so zagnali krik in klicali na pomoč, a preden so prišli odrasli, je otrok že utonil Potegnili so ga mrtvega iz vode. Oče in mati sta bila ždoma in sta zvedela za sinkovo smrt šele po drugih ljudeh.
Službene objave LNP
Nadaljevanje ■ seje p. o. dne 29. sept. 1938
Dvigne se suspenz Igralcema Zavrta Iv.
ln Zavrl« Rudolfu, oba Mars, ker sta poravnala vse obveznosti do prejšnjega kluba. Enako se dvigne suspenz igralcu Ko-šmerlu Josipu (Hermes), ker je poravnal svojo obveznost do Svobode Vič. Kazenskemu odboru se predajo: Engelman Marjan (Korotan, Kranj) na podlagi prijave službujočega odbornika g. Gerla zaradi prestopka pri tekmi Javornik : Korotan 17. 9. na Rakeku, nadalje Vamplln Stjepan (Cakovečki SK) zaradi p estopka pri prvenstveni tekmi železničar : čakovečki SK 24. 9. v Mariboru in sodniško poročilo o prvenstveni tekmi Jugoslavija : Šoštanj, 17. sept t Celju.
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Jadran Benedetič Stane, sa Ilirijo PogaCnik Miro, sa Svobodo Vič B&bnik Vladimir, m Slovana, Novljaa Stan«, mu Rapida Marčinko Alojz, Monderer Leo, žu-panec Albert, za Grafiko Muzlori« Jole. S pravom nastopa 7. oktobra 1933. za Mars Burger Stane, za Elan, Novo mesto, Cigler Anton, Falkner Lado, za Hrastnik, Pap Alojzij, za Reko Cankar Svetozar, Torkar Stane, Košmerl Bogomil, Civha Tine, za Laško Zupane Viljem, Randl Lavoslav — za Šoštanj Petejan Janko; s pravom nastopa 7. oktobra 1933. za mednarodne, 2T. dec. 1933. za prijateljske in 27. marca 1934. za prvenstvene tekme se verificirajo za Ilirijo Jug Vinko, Sočan Julij, Svetlo Vill-bald, za Jadran Jeršek Danilo; s pravom nastopa po prestani kazni po S. L. 1984. se verificirajo 11. Januarja 1934. n mednarodne 3. aprila 1934. za prijateljske, ln I. Julija 1934. za prvenstvene tekme za Ilirijo Jug Franc, Svetle Jgnac, Slapar Franc.
Čitajo se s pravom takojšnjega nastopa m Panonijo, Murska Sobota Rajh Dušan, Luthar Fr., Pojbič K., Pojbič L. DolgoS Ladislav, Hari Ludv. Sepesy Elemer, za SK Ptuj, Janžekovič Vencel, s pravom po treh mesecih za prijateljske in po šestih mesecih za prvenstvene tekme se čitajo Panonijo, Murska Sobota Varga Mirko, Dohr Rihard, Toth Josip. Zavrne se verifikacija igralca Žgurja Stanka za ISSK Maribor ln Gomolja Mirka za železničarja, ker ni bila priložena predpisana pristojbina. Tajnik II.
Službeno iz LNP- Z ozirom n« sklep u. o. JNS z dne 36. IX. glede preuvretitve klubov v podsavezni ligi se opozarjajo klubi, da ostanejo tako že odigrane kot one prvenstvene tekme, ki se bodo danes igrale, v veljavi. S tem v zvezi se odpove današnja prvenstvena tekma nirija : Korotan.
Službeno iz OZDS. Odobri se sporazum, po katerem sodita g. ss. Cimperman v Trbovljah (Dobrna : Trbovlje) in g. ss. Jordan na Jesenicah (Enakost : Hermes).
SK Ilirija. Juniorsko moštvo, ki potuje v Kranj naj se javi točno ob li.30 na glavnem kolodvoru: Rohaček, Dernik, žitnik n., Gogala, Bogme, Smerdu, Glušič E., Scag-netti AUjančič, Pečan, Glušič K., Zuccato. Kapetan in vodja Gogala. — Ob 10. se igra na naše migrišču trening tekma med A in B teamom ,ker odpade igra s Korotanom. kakor je bilo prvotno javljeno. Zato naj bodo na igrišču; Rožič, Unter, žitnik V., Bogme, Pogačnik, Varšek, Belak, Ice, Lah, Svetic, Pfeifer, Kveder, Dernik in rezervisti: Malič, Franzot, Koch, Lah H, Cernač, Glušič, Pungerčer, Zadel, Kos, Cerne, Grin-tal, Hortner, Smerkolj, Markovič, žitnik L., Hovar, Zupančič. Obenem vabimo na trening tudi Juga I. ln n., Svetlca S. in V., Sočana in Slaparja.
SK Ilirija (smučarska sekcija). V sredo 4. t. m. ob 20. v klubski sobi kavarne Evrope skupni sestanek vsega članstva. Ker je sestanek važen zaradi preds+oječe sezone, naj se članstvo gotovo udeleži.
Sabljaška sekcija SK. Ilirije. V ponedeljek dne 2. oktobra ob pol 20. bo v telo-
vadnici ženskega učiteljišča na Resljevi cesti sestanek vseh lanskoletnih tečajnikov zaradi dogovora o pričetku treninga. Sestanek je strogo obvezen za vse člane. — Tajnik.
Smučarski klub Ljubljana. Z letošnjim kondicijskim treningom pričnemo v ponedeljek 2. oktobra. Trening bo za starejše člane vsak ponedeljek od 19. do 20.30 v telovadnici humanistične gimnazije (To-manova ul.), dočim vadijo klubovi tekmovalci vsako sredo in petek istotam od 18.30 do 20. Treninga, ki je za tekmovalce obvezen, se udeležite v čim večjem številu. Vodstvo treninga je, kot lani, v rokah g. Dobovška. Smuk!
Smučarski klub Ljubljana. Občni zbor za poslovno leto 1932-33 bo v četrtek 13 t m. ob 20. v dvorani OUZD z običajnim dnevnim redom. Samostojni predlogi se morajo dostaviti klubovemu odboru v roku 8 dni pred občnim zborom, sicer se ne morejo obravnavati. Vabimo vse članstvo, da se občnega zbora udeleži v častnem številu, ker zaključujemo tokrat peto leto klu-bovega delovanja in stojimo pred važnimi nalogami.
SK Grafika. Igralci druge garniture morajo biti na igrišču Primorja točno ob 8. zaradi odigranja tekme proti Svobodi (Vič). Igralci prve garniture ob 9. Blagajniško službo vršita tovariš Metlar ln Požgaj. Reditelji so tov.; Bogdan, Teka-vec, Tršan. Reditelji morajo biti ob 9. na igrišču.
SK Mare. Za daneinjo prvenstveno tekmo z Diskom v Domžalah morajo biti ob 13.15 na glavnem kolodvoru; Zavrl I in H, Pogačar n, Krašovec, Jenko, Vrhovec, Zupančič, Dolinar, Wohlfart, Zupane, Serše, Jereb. Vodja pota g. Pogačar L
&K Svoboda (Vič). Za. današnjo trening tekmo na igrišču Primorja se morajo zanesljivo ln točno ob 8. zglaarlti: Zupet, Vln-šek I, Vlnšek H, Samarin, Jančigar, Fovh, Rajko, Samar, Babnik, Jakše, Jenko, Zem-jak, ob 15. na igrišču Marsa na Poljanski cesti pa Burnik, Gruden, Blaj, Smid Matevž. Luznar, Dovgan, štajdahar, DeSman, Kotlušek, Resnik, Mesner, Dečman Edo, Hudez Franc. Igralci, ki imajo opremo, naj jo prinesejo s seboj.
SK Slavija. Danes ob 15.15 morajo biti na igrišču Korotana: Mirko, filme, Nace, Jože, Tone, Heri, Franci, Pepe, Drejče, star, Otm&r, Peter, Bine, MacaroL Gospodar mora prinesti opremo.
♦-
V spomin na avionsko katastrofo
Je izdelal g. Ignac Zupančič, železnifikl
jradnik v Ljubljani, HraniIniSka ulica 4, kalvarijsiki križ, kakršni 90 v alpskih krar
jih običajni pri znamenjih raznih nesrei
Križ je napravljen iz ostankov razbit««« letala, vdelan pa je v medicinsko stekleni«* od 500 gramov skozi vrat Delo je razstavljeno v izložbi >Jutrovega« oglasnega oddelka V Prešernovi ulici.
Radijski kotiček
Ljubljana, 30. september Radio Ljubljana hočo svoj program tako izpopolniti, da bo pri naa radio n« višku in da bodo tudi najbolj razvajeni abo-nenti zadovoljni. Zadnje čase smo že videli, da se naš radijski program stalno izpopolnjuje in da je od tedna do tedna zanimivejši. Med zanimivostmi današnjega radijskega programa naj omenimo ob 19. filozofsko predavanje našega učenjaka dr. Vebra: Ljudski nauk o dobrem in zlu. To bo nadaljevanje predavanj o poljudnih, vsakomur razumljivih filozofskih vprašanjih. Ob 20. bomo poslušali pevski solistični koncert gdč. Vide Rudolfove, ki bo pela prekmurske, medmurske in istrske narodne pesmi. Ob 21. bo instrumentalni koncert radijskega orkestra, ki mu bo sledil nastop državnega prvaka na harmoniki g. Cirila Briclja. Za zaključek bo valčkova ura.
Tudi jutri bo radijski program zelo obilen, slišali bomo dva vokalna in en instrumentalni koncert zvečer pa prenos iz ljubljanske opere Ob 10.30 bo vokalni koncert, kateremu bo sledil instrumentalni koncert radijskega orkestra ob 16.30 vokalni koncert popularnega in priljubljenega kvarteta »Fantje na vasi«, potem pa šramelkvartet iz Hrastnika. Ob 20. bomo poslušali opero »Manon« z našimi najboljšimi opernimi pevci in pevkami Zanimivo bo tudi kmetijsko predavanje ob 16., ko bo predaval kmetijski strokovnjak agronom g. Jamnik.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
»JUTRO« Jt. 230
13
Izbira novega plašča Je letos precej težavna zadeva. Moda namreč zahteva, da se tudi pri plašču izraža »osebni slog« no-siteljice. Seveda zavisi pravilno umevanje tega načina od žene same, ki mora samo sebe jako dobro poznati, da najde izmed neštetih modnih zamisli tisto, ki se prilega njeni osebnosti.
Potrebno je torej, da nekoliko proučimo novo linijo in se sprijaznimo z nekaterimi njenimi posebnostmi, ki se nam na prvi pogled zde nenavadne:
Kakor znano, je letos najbolj važen zgornji del in sicer rokavi, linija ob ramenih, ovratnik . . ., izdelava spodnjega dela pa je manj pomembna ter je zaradi tega kroj raven in preprost. Iz vsega je razvidno, da stremi moda za videzom ozke, vitke in gibčne postave!
Barve ia krznena okrasja Igrajo veliko ▼logo.
Orno je Je redno moderno, vendar pa
»o večjega pomena lepi novi toni (n. pr.
vinsko rdeča, rjava z lilastim odsevom in
ZA JESEN
izpopolni eleganco Vašega kostuma srebrna lisičja boa.
ZA ZIMO
nudimo veliko izbiro modnega krzna ter v lastni delavnici izdelanih krznenih plaščev, jopic itd. po najnovejših krojih.
L. RO?, krznarstvo
LJUBLJANA, Mestni trg 5.
LJUILJQNQ
klobukov, ki po svojih okusnih obMksh te barvah mnogo doprinesejo k uspehu nov«
mode.
DAMA
■1 bre« napora tudi najelegantneflto obleko zašije sama, če pride po kroj (Snit) ▼ «pe-cijalno prikrojevalnico. V lastnem salonu pa izdelujem vso garderobo prvovrstno, hitro, cene konkurenčne!
JOŽICA KUMELJEVA
(izvežbana v inozemstvu) Gledališka 7, pritličje _10393
Zimski plašči
krasna mahasta zelena barva, ki pristoja plavolaskam prav tako dobro kakor temno-laskam).
Vprašanje krznene opreme povzroča našim damam največ modnih skrbi in se bodo zato z veseljem poslužile nekaterih idej nove mode, ki dosegajo z malimi množinami krzna prav lepe učinke.
Pozorno si oglejmo našo skupino skic in opazile bomo mnogo zanimivega, kar se tiče linije in krznenega okrasja!
Plašč, ki se tesno oprijemlje telesa, opremimo z ozkim zavezanim pasom in nizkim ploščatim ovratnikom, ki porabi prav malo krzna. Plašču damo moderen videz, če ga okrasimo s takozvanimi »pahljačastimi« progami in sicer na spodnjem robu in na rokavih (zadnji model).
Naša tretja skica kaže. ■ kakšno umetnostjo obravnava moda vprašanje modernih rokavov. Tu se gre za umetniško dra-piran rokav iz blaga, ki je pritrjen na osnoven rokav iz krzna. Iz krzna »ta tudi mala kravata in ljubka pentlja ob pasu.
Včasih se omejuje moda na krzneno opremo v obliki okvirja, ki jo vidimo na reverjih plašča naše prve »kice. Moderni, lijakasti rokavi so nad komolcem preveza-ni s krzneno pentljo, ki je jako originalna in porabi malo krzna, kar je v današnjih prilikah največje važnosti! (1. »lika.)
Široki, štirikotni ovratniki »o jako priljubljeni in so si osvojili tudi modo plaščev. Plašči v modnih barvah, s štirikotnim lisičjim robom namestu ovratnika, so letos na višku elegance. Za celoten vtis je velike važnosti muf z lisičjo glavo, ki ga bomo često srečali v zimski modni sliki. (2. skica.)
Bogata novih idej Je tudi moda malih
Čajna
mizica
na kolesih se prav prijetno razlikuje od
prejšnjih čajnih mizic, ki so jih predstavljale okorne stavbe iz lesa, stekla, kolesc, predalov in ključavnic, tako da jih brez
velike vaje ni bilo moči uporabljati. Novi modeli so iz jeklenih cevi, ki so v obliki dveh velikih krogov pritrjene na dve stekleni plošči. Iz kovine je tudi troje koles in veliki ročaj. Seveda »e mora tudi čajna posoda prilagoditi temu slogu, ki Je stvaren, a učinkovit (skica).
Modni salon Rozman
DVORNI TRG 8-II. (poleg univerze) prodaja kroje od Din 18.— naprej po Izbiri najmodernejših journalov, kateri so na razpolago, ter daje vse nadaljnje informacije do izgotovitve.	10286
Prepone iz blaga
»o se pojavile na modernih športnih kostumih in priznati je treba, da učinkujejo izredno okusno. Na ta način dobi športni kostum čudovito enoten izraz, kajti ne samo jopico zapnemo • preponami, tudi
A H
vsak žep Jo pokrit in zapet • prepono. Ovratnik nadomešča vzorčasta ruta, ki izvrstno odgovarja športnemu slogu kostuma. Učinkovite so tudi temnozelene usnjene rokavice, ki soglašajo z usnjenimi preponami na ramenih in z malim usnjenim klobučkom v isti barvi.
Od leta
1813
odličen feef motu
Levstikova ulica na Vrtači
Urejuje dr. Milan Vidmar
Aljehiaova »lep« simultanim v Ctkagu Je vzbudila f vsem svetu ogromno senzacijo. Tudi našim šah istem ni ušla. Svetovni r akord je pač svetovni rekord. Zanimanje je povsem upravičeno. Uspeh prvakov je izreden.
Iz dopisov setn rasvidel, da velja slepa simultanka, ki jo je pred leti igral Belgijec Koltanowski, za resno konkurentinjo zadnje Aljehinove prodikcije. Po krivici. Kolta-nowski pole« Aljehina nikakor ne prihaja v poštev.
Belgijec je ras igral 80 partij hkrata »slepo«. Toda dovolil si je različne olajšave, ki njegovo produkcijo postavljajo v drugi red. Med slepo in slepo igro so velike razlike. So igralci, ki si pomagajo s tem, da gledajo med slepo igro na prazno šahovnico. Drugi zopet prekinjajo veScrat igro in kontrolirajo. Tako izgubi produkcija več ali manj svoje prvotne notranje vrednosti. Koltanovvskega simultanka iz
sličnih razlogov ni polnovredna.
★
V zadnjih tednih »e mi množe povpraševanja in naročila za slovensko mojo knjigo »Šah«, ki sem jo izdal prošle jeseni. Oci-ividno so prvi naročniki zadovoljni in Jo priporočajo. Saj je pisana za začetnika, pa ga vendarle lahko vodi do močne igre.
Vsem interesentom na kratko: knjiga ima 350 strani s 160imi diagrami, ]• elegantno vezana ie stane 120 dinarjev. Kd>r pošlje denar, dobi knjigo poštnine prosto. Po povzetju poslana se podraži za stroške.
Moj naslov: Ljubljana, Aškerčeva ul. 11. ★
Iz zadnjega čehoslova&ega turnirja
(Mnichovo Hradište) prinašam zanimivo
^BeliV D. May Črni« Dr. K. Trertml
1.	Sgl—fS	Sg8 ro
2.	d2—d4	--—
Povrateik na uglajeno pot
2 _ _ __.	07—dO
s! c2—o4	«7—e6
4.	Sbl—68	«7—<» Po ovinkih sta gospoda dospela v skr
vansko obrambo daminega gambita.
5.	e2—e3
6.	Lfl—d3	d5Xo4 Začetek »Merank««.
7.	Ld3Xo4	b' bo
8.	Lc4—d3
Najnovejša poteza Je 8. — — ~
9.	a2—a4	Lcfi—b7
10.	0—0	b&—b4
11.	Sc3—e4	Sf6Xe4
12.	Ld3Xe4	Sd7-f6
13.	Le4—d3	c6—c5 _ Najvažnejša poteza v vsaki obrambi daminega gambita.	,v..
14.	Ddl—e2	«"Xd4
15.	Sf3Xd4	L!8—e7
16.	Sd4—b8	--—
Do tu je partija Identična i ono, ki sta
Jo z Bogolfibovom igrala v Sliaču (1932).
_____Dd8—do
Grozi mat in napada skakača na bS. Poteza je pa le na videz strahovita, zato Je v Sliaču nisem igral.
17.	12—13
Po 17.--— Db6—b8? 18. Ld8—©4 ]•
Srna dama Izgubljena.
18.	e8—e4	Dd5—M
19.	Lcl-f4	---
Preprečuj« L«7—<18.
19	._____8fo—d7
20.	Tal—cl	Tffl—
21.	g2_g4!	--
Močna poteza. Belemu gr« sa polj« aft. 21 — — _	Dh5—h3
22.'	SbS—a6	To8Xcl
23.	TllXol	Lb7—c8 Beli je sicer zrahljal svoje kraljevo krilo,
odgnal pa je silnega črnega lovca z najlepše diagonale. Sedaj ima že krasno pozicijo, ki jo v naslednjih potezah spretno ojačuje. 24 Sa5—c6	Le7—c5+
25.	Kgl—hI	h7—h5
No, no!	_ „ . .
26.	g4—g5	Dh8—n4
27.	De2—d2	---
Beli grozi vjeti črno damo: 28. LI4—g3,
Dh4—h3, 29. LdS—fl.
27	.____«8—eo
Odpira črni dami pot Cenejše bi bilo pač
11. — — — 17—f6, toda le na videz. Po odgovoru 28. g5—g6 bi bila črna vojska v strašni stiski.
28.	Sc6Xe5	Sd7X«6
29.	Lf4Xe5
30.	Tel—gl	1>h™°
31.	Dd2—f4	Dh3—«6
82. Tgl—cl	--- — ..
Poteza ni tako nedolžna kot ee »dL Beli
pripraivlja grvojemu lovcu polje c4.
NeSelJa, L X. 1988
81 ---
88. gfr—g6l ---
Vidite, kmet na f7 ni več prost 83. — — _	De8Xg8
Grozilo Je LdS—©4.
34. Tel—gl	Dg6—h7
Črni mora žrtvovati damo, sicer mu napad podre vse. 85. TglXg7+'	Dh7Xg7
Le5Xg7	Kh8Xg7
37.	Ld3—c4	—--
Bitka je dobljena. Kar le sledi, Je gola
eksekucija, ki Jo May tofao izvrši. 87.--—	Lc8—efl
38.	Lo4Xe6	f7Xe6 5. Df4—e6+" Kg7—f7
40. De6Xh54-"	---
Žrtve padajo.
40	.------Kf7—g7
41.	f3—14	Le7-f6
42.	e4—e5	Lf6—e7
43.	Dh5—g4+r	Kg7—F7
44.	T4_f5	---
Konec se bliža.
44______«6Xf5
4o! Ds4Xf5+'	Kf7—e8
46.	Df5—s6+'	Ke8—d7
47.	e5—e6+	Kd7—e7
48.	Dg6—f7	---
Sedaj izgubi Črni le eelo ficuro. Na 48.
--_ Kc7—d6 sledi seveda 49. Df7—f4
šah. Konec. Črni se je vda L
Kadio
Nedelja, 1. oktobra. LJUBLJANA ai5: Poročila. — 8.80: Gimnastika. — 9: Vensiko predavanje. — 9.80: Cerkvena glasba- — 10: Delavska zbornica. — 10.30: Slovenske narodne pesmi pojejo gdč. Korenčanova, gg. Petrovič in Der mota s spremljsvanjem radio - orkestra.
—	11: Slovenska glasba. — 12: Cas, plošče.
—	16: Kmetijska ura. — 16 30: Fantje na vasi, vmes šramel - kvartet. — 20: Prenos opere »Manon« iz gledališča. Vmes čas in poročila.
BEOGRAD 16.80: Narodno pesmi — 19.80: Violina. — 20: Orkester. — 22: Ciganska eodba. — 23: Plošče. — ZAGREB 12: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Prnnski koncert. — 22.15:. Plesna glasba. --PRAGA 19.05: Prenos iz Brna. — 20: Za-
PKčPSVEfl
1
TRIOIRON-Cfv!
baven program. — 21.15: Godalni kvartet
—	22.20: Plesna glasba. - BRNO 19.05: Godba na pihala. — 20: Prenos iz Brna. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert _ 22.25: Ples. — DUNAJ 10: Orgle.
—	10.50: Pesmi — 12: Orkester. — 15-25: Komorna glasba, — 17.86: Mandoline. — 18.45: Lahka godba. — 20: Igra. — 22.06: Orkester. — BERLIN 20: Praznik žetve. — K0NIGSBERG 20: Iz Berlina. — MfrHL-ACKER 20: Iz Berlina. - BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18.30: Madžarske pesmj s cigansko godbo. — 20.30: Lahka glasba. —
Ponedeljek 2. oktobra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: C as, plošče, borza. — 18: Gospodinjska ura. — 18.30: Koristne metuljnice. — 19: Plošče. — 19.30: Poročila za inozemstvo. — 20: Plošče. — 20.80: Prenos opere »Prodana nevesta« iz Beograda. Vmes napoved časa ln poročila.
BEOGRAD 16: Violinski koncert. — IT: Plesna glasba, na ploščah. — 20: Orkestralen koncert. — 20.30: Prenos opere »Prodana nevesta« iz gledališča. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos opere lz Beograda. — PRAGA 19.10: Prenos lz Brna. — 20.10: Češka violinska sonata. — 21.20: Orkestralen koncert iz Bratislave. — BRNO 19.10: Jazz. — 20.10: Prenos koncerta lz Prage. — VARŠAVA 20: Večer skladatelja Wieniawsk«ga. — 23 05: Plesna glasba na ploščah. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 17.25: Pevski koncert. _ 19- Dunajske melodije. — 20.45: Koncert komorne glasbe. — 22: Plošče. — BERLIN 20.05: Berlinske slike. — 21: Reger-jeve variacije Bachove teme. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 20.10: Prenos koncerta opernega orkestra iz Gdanskega.
_20.50: Nadaljevanje koncerta. — MtVHL-
ACKER 20.10: Koncert kvarteta mandolin.
_ 21.30: Brahmsove klavirske skladbe. —
Lahka glasba. — 24: Nočni koncert iz Lan-genberga. — BUDIMPEŠTA 17: Godba na pihala. — 18.45: Klavirski koncert —
L B.:
Umor
Nekoč sem slišal naslednjo povest: (Pripovedovalec je bil še mlad človek tiste posebne vrste današnjih zagrenjen-cev. Njegovi prerano s sivino pomešani lasje so se čudno odbijali od živih, mladostnih oči. Govoril je utrujeno, s pol-tihirn glasom, kakor bi pripovedoval bolj samemu sebi nego nam. Bilo je očito, da je ta dogodek v njem zakoreninjen tako globoko, da mu je postal ena tistih osrednjih, najintimnejših in po navadi najgrenkejših misli, ki človeka nevrotično strašijo in rujejo v njegovi duši ko jetika.).
»Bilo je za časa revolucije. Majhno rusko pokrajinsko mesto je bilo v polnem plamenu prevrata. Beli so se umikali na vseh krajih, stara družba je razpadala. Jaz sem bil takrat še docela mlad dečko, zakasnel dobrovoljec, ki je v nekem carskem kadetskem zavodu malo pred revolucijo dosegel častniški čin. — Rdeči so se bližali z vseh plati; nekje daieč so se bile bitke in grom topov se je slišno bližal. V samem mestu je vladalo popolno razsulo; brezglavi beg bur-žuazije, ki je hotela v tem ozračju splošnega poloma in prevrednotenja vendar ugrabiti življenju čim več in se je nervozno metala v razvrat in pijanstvo; spopadi vsak dan; mrtvi po ulicah; oblasti, ki so le še igrale svojo moč. Bil je divji in blazen čas.
Potem je nekega dne počilo. Takrat je solnce sijalo tako lepo, kakor da bi hotela narava spet pokazati svojo vekovno brezbrižnost do vrvenja v človeških
mravljiščih. Čakali smo v vojašnici v polni pripravljenosti. Naše razpoloženje je bilo klavrno; čutili smo, da se nam izmikajo tla pod nogami. Sarže so vedele, da izgubljajo tiste, kar jim daje njihov položaj; vse to orožje, te uniforme, ta erar, ta armada, z vsega je odpadel običajni videz železne trdnosti. V nas se je budil nagonski, volčji strah, ki je tiščal nenehno v želodcih.
Prišlo je povelje. V diru smo se zagnali na ulico. Bila je čudno mrtva, okna so bila tesno zapahnjena, ali za temi zidovi je bilo čutiti grozničavo, prvotno grozno, elementarno, vseh vsakdanjih prevlek prosto življenje. Oddaleč je prihajalo podmolklo hrumenje; tu pa tam je pal rezek strel, nekje je zapela trom-ba in visok, strahoten glas je kričal, kakor bi neko pošastno bitje blaznelo nad strehami: »Jooooj, jooooj!«
Nas je vse delj po volčje tiščalo v želodcih. Tekli smo v stisnjeni gruči kakor bi bežali. Pred nami se je razpirala tiho-ta, hrum je rasel, človeški glasovi so bili zmerom bolj zverski in strašni. Nam so piale nosnice; občutje popolne izkoreni-njenosti je vrelo ko kislina. Čutili smo divjo potrebo po podvigu, po akciji, po razbijanju, da bi le zadušili sredi poloma sveta okrog nas ta najhujši vseh strahov.
Majhen, krivonog židek je tekel čez cesto in viseča čeljust s smešno zmršeno br^do mu je dajala tragično nemočen izraz. Pejsi so mu vihrali okoli ušes. Ko nas je zagledal, je za hip obstal ko ukopan; nato je zakričal s široko odprtimi usti ko otrok: »Aaaaa!« in se je spet spustil v tek.
Nekdo izmed nas se je histerično, sunkovito zarežal. »Daj ga, hudiča,« je za-hropel presekan glas.
Zdajci se je Zid spotaknil in se sko-talil v prah. Obležal je krčevito mirno, kakor hrošč, ki sluti nevarnost: Velik, zajeten podoficir je bil prvi pri njem. Oči so se mu iznenada divje zasvetile. Udaril ga je z nogo. »A, Zid svinjski!« je vpil, »kaj iščeš tod? Vohuniš, a?«
Človek v prahu je vztrepetal. Njegove roke so napravile nemo kretnjo prošnje. Ni je dovršil. V teku ga je nekdo iz čete lopnil s puškinim kopitom. Starec je tiho jeknil in je ostal za nami, ležeč ko prazna, pozabljena vreča sredi ulice.
»Stoj!« Nenadoma smo padli v vulkan. Vogal, nato trg. Trg je bil čuda prostran, črni ljudje so dirjali po njem in nesmiselno kričali; onkraj je gorela hiša. Ulica zadaj je bila temna od množice, ki se je bližala rjoveč. Za nami je ostala teskob-na praznina!
Mrzlično naglo smo polegli. Kdo se je bližal — vseeno! Brez zapovedi so zarožljali zaklopi na puškah. Strojnica je postala kakor živa v mojih rokah. »Daj ga!« je hropel nekdo.
Nato smo obsuli množico z besnim streljanjem. Vonj smodnika je upijanjal ko vino. Občutek izgubljenosti se je mahoma sprevrgel v takisto prenapeto, živčno, bolestno slast razbijanja. Z džungelskim zadoščenjem sem opazoval telesa, ki so trumoma padala, fantastično opletala z rokami in se zvijala po tleh. Krik je strahovito narasel. Hiša je gorela; črn dim se je valil nad pokoljem. Pokanje pušk in strojnic se je zlilo v nepretrgan prasket.
Tedaj sem povsem iznenada opazil neko žensko, ki je daleč tam preko gledala skozi okno. Sovražno sem jo motriL Bog-ve kakšna grozna skrb ji je dajala to hrabrost, da je venomer prihajala k oknu, se spet in spet sklanjala daleč nad cesto in nato v očitni grozi bežala v mrak sobe.
»Cesa išče, babnica!« sem divje mrmral. Moji živci so razpadli v cunje in že zdavnaj sem bil izgubil slednjo razsodnost. Vse moje doživljanje se je skrčilo na en sam občutek pradavne, živalske, zlobne jeze, ki je bila v bistvu samo negativen izbruh skrajne zone iztirjenega
bitja.	, .
Strojnica se mi je umirila pod rokami. Trg se je izčistiL Bežečo množico so popile daljne ulice. Ohabla trupla ustre-ljencev so se črno odražala od belih, osončenih tal. Krik je trajal nevzdržno naprej, kakor bi bil nekdo strahotno stokal v višavah.
Ženska je še zmerom prihajala k oknu in se sklanjala na cesto. Gledal sem jo z rastočo, nervozno besnostjo. ^
Nato je prišel drugi val množic. Od-ondod so padali protistreli. Nekdo tik mene je oglušujoče zakričal in je obležal preklinjajoč. Drugi, tretji. Čudno povelje zbeganega častnika: »Čakaj! Ne streljaj še!« je še povečalo napetost.^
Vse delj sem motril ko očaran žensko na oknu. »Kakšna Židinja bržkone,« sem sikal pri sebi, »spet moli glavo na cesto!
Kakor nehote sem naperil nanjo molilno cev. Z zlobno naslado sem se igral z možnostjo, da bi jo lahko z enim samim gibom spravil s sveta. Napeto sem meril. Spet je pogledala na piano. — Še en-
krat ml pom61i nos, zvedavost,« sem se penil. »Ustrelim te, prokleto, ustrelim te! Samo še enkrat se prikaži —! Boš? Ne
boš?«
Ženska je umaknila glavo. Jaz sem
igral z njenim življenjem blazno hazard-no igro. »Ako se še enkrat prikaže —
pritisnem.«
Onkraj mene so ležali možje s puškami na licih. Svetle oči, ubijalski izrazi, poltihe kletvice. Onkraj so valovali ljudje. Krik. Požar! Dim. Polom.
Spet ženska! Nisem ustrelil! Umaknila se je v temo. Potlej se je zopet sunkoma pojavila.
Bogve kdo je pritisnil na vzvod. Moja zavestna volja je bila odsotna. Prav takrat je padlo: »Ogenj!« In hkrati s prvo ralvo mi je jeknila strojnica pod rokami, ženska je omahnila in je negibno obvi-sela s spuščenimi rokami na cesto. Samo še njeni lasje so komaj opazno vihrali.«
»Vidite,« je končal pripovedovalec in trpka črta okrog njegovih usten se je poglobila, »štiri leta smo morili po vseh frontah in v revolucijah — ampak tega umora, ki sem ga bil navsezadnje zavestno, osebno kriv prav tako malo, kakor tistih dvajset milijonov, ki so pobili drugih dvajset milijonov svojih bratov, le tega edinega dejanja ne morem pozabiti, i In ob tem spominu, ki mi ga vest zmeraj znova skeleče obuja, prihajam polagoma do spoznanja, da smo bili vendar za vse tisto krivi tudi mi, kot poedinci, vsak zase, in da bi bilo lahko vse to morda drugače, ako bi le mi vsi to resno hoteli. In tako, menim, je naše sedanje trpljenje vendar zaslužena kazen, kajti človeku je vse povrnjeno, dobro in zlo.« —
T
Iz življenja in sveta
Najnižje Bori« znanost! za
temperature absoIutno nižl°
Temperaturi so, kakor znano, navzdol postavljene meje, ki jih ni mogoč« prekoračiti. Stvar se bo videla laiku nekam nerazumljiva, dasi je naravna. Toplota je namreč samo nevidno gibanje molekularnih delcev. Tako se zračni molekuli pri običajni sobni temperaturi gibljejo s kakšnimi 120 m na sekundo sem in tja. Cim manjša je njih brzina, tem nižja je temperatura telesa ,iz katerega ti molekuli izvirajo. Ce bi se popolnoma ustavili, bi dali torej tisto najnižjo temperaturo, ki je ne morejo več preporačiti. Ta temperatura znaša, kakor učijo opazovanja, minus 273 stopinj Celzija in bi morala vladati v praznem, negibnem prostoru kot tako zvani mrzlotni tečaj, absolutna ali Kelvinova ničla. Kelvin je znameniti angleški fizik.
Znanost se že dolgo trudi, da bi dosegla v laboratoriju to absolutno ničlo. Približuje se ji v težkem boju korak za korakom in kot znanstvenega Napoleona, ki jo najuspešneje vodi do tega smotra, bi morali označiti holandskega raziskovalca Kam-merlingha Onnesa. V svojem tihem laboratoriju v starem vseučiliškem mestu Ley-denu si je izmišljal čudo aparatur in bistroumnih metod, da bd dospel do zadnjega cilja. 2e pred njim je genialni Kari Linde s spreminjanjem zraka v tekočino dosegel temperaturo kakšnih 200 stopinj Celzija pod navadno ničlo, ob kateri se voda spremeni v led.
Za vsak plin je narava določila neko določeno temperaturo, ob kateri se s pomočjo primernega pritiska spremeni v tekočino. Dočim se spremeni zrak v tekočino, n. pr. pri 120 stopinj mraza, zahteva vodik že 242 mrzlotnih stopinj. V to svrho ga je treba pod silnim pritiskom napeljati skozi tekočI zrak. Ko se je v njem shladil, da spustijo skozi ozko cev v večjo, prosto posodo. Tu preneha mahoma silni pritisk, ki je vplival nanj in po tem drugem triku se
ohladi 8« bolj. Ta tehnična igTa se ponavlja tako dolgo, dokler ne postane pri ohladitvi na minus 242 stopinj tekočina.
V zgodovini mrzlotne tehnike je pomenil tekoči vodik drugo etapo za dosego najnižje temperature. V plemenitem plinu heliju, ki so ga na podoben način vodili skozi tekoči vodik, so našli potem plin, ki se spremeni v tekočino že tik ob absolutni ničli, pri temperaturi — 269 stopinj Celzija. Te štiri stopinje razlike so potem skrajšali s posebnimi manipulacijami na dve stopinji, Kammerling Onnes pa je umrl, ko je kot najnižjo temperaturno točko v eksperimentu dosegel —272 stopinj.
Čeprav je njegov naslednik Keesom potem temperaturo tekočega helija znižal še za tretjino stopnje, je znanost že začela dvomiti, da-li ji bo kdaj uspelo doseči absolutno ničlo. Tedaj pa je odkril prof. Debye v Ldpskem novo metodo, ki je omogočila ponoven prodor v kraljestvo ene najbolj žilavih naravnih sil. Ugotovil je, da so spojine nekih kovin, kakor cerija, ▼ tekočem heliju celo pri —272 stopinjah še sposobne omagnetenja. Magnetizirati kakšno snov pomeni prisiliti njene molekule v strumne, enakomerne vrste kakor vojake pri paradi. Ta strumna razvrstitev pa je čisto nasprotje toploti, ki poganja molekule sem in tja, torej v nered. Iz tega je sklepal Debye, da bo dosegel še večjo ohladitev, če bo spojino cerija pri najnižji temperaturi v tekočem heliju magne-tiziral in potem z nenadno izključitvijo električnega toka odmagnetil. Eksperiment mu je dal prav in pred nekoliko tedni je učenjak na ta način dosegel temperaturo — 272.8 stopinj C. Samo dve de-setlnki stopinje nas ločita od absolutne ne-gibnostl vseh snovi. Za ti dve desetinki se bije sedaj med znanostjo in naravo eden najtrdovratnejših bojev v zgodovini človeškega duha.
Umetni ognjenik
Kakšne poskuse delajo znanstveniki v laboratorijih
Geolog dr. A. T. Day je več let delal zanimive poskuse v svojem laboratoriju, da bi našel zadovoljivo razlago za delovanje vulkanov.
Stara teorija, ki ima še danes največ pristašev, smatra ognjenike za nekakšne ventile zemeljske oble. V njeni notranjosti žari in vre, a če postane to vrenje preveliko in narase pritisk žarečih plinov preveč. tedaj si ognjeni element odpre svojo pot skozi ognjeniško žrelo. Ta teorija, ki je na prvi pogled tako dojemljivo preprosta, pa že dolgo ni povsem zadostovala za razlago vseh ognjeniških pojavov. Na Havajskem otočju sta n. pr. v majhni razdalji drug od drugega znamenita vulkana Mavna Loa in Kilavea. Ce bi njiju delovanje temeljilo na skupnem rezervoaru žarečih plinov, kakor bi si morali razlagati po gornji teoriji, tedaj bi morala vedno tudi istočasno počivati in istočasno blju-vati. Večdesetletna opazovanja pa kažejo nasprotno. V vsem tem času nista oba vulkana še nikoii istočasno bruhala. Tako si ie morala znanost iskati novih razlag in tista, ki najbolje ustreza danim pogojem, je pač Daveva.
Day Je natančno preiskal ognjeniško lavo, ki sestoji iz sšlikatov, in je ugotovil, da morejo ti v raztaljeni obliki pod nekimi pogoji vsrkati velikanske množine vode. Če se tekoča lava pod vplivom nižje temperature strdi. tedaj silovito narase pritisk plinov ▼ magmi. Dočim se pod zemeljsko skorjo kristalizirajo velikanske mase lave, razvijejo vodne pare silovit pritisk, zaradi katerega skorja poči. Če je ▼ masi lave samo voda, tedaj bo vulkan izbljuval pač vodne pare. Običajno pa »o v lavi tudi drugi plini, kakor klor in žveplo, ki se tako segrejejo, da se lava raztopi in jo pritisk plinov kot tekočo maso požene skozi ognjeniško žrelo na prosto. Strupeni klorovi in žvepleni plini pa morejo tudi brez iztoka lave napraviti učinek ognjeni-škega delovanja katastrofalen za vsa živa bitja.
Daveva teorija ima prednost, da jo Je mogoče podkrepiti s celo vrsto eksperimentov in da pojasnjuje neprisiljeno mnoge ognjeniške pojave, ki »i jih doslej ni bilo mogoče razlagati. V svojem laboratoriju si je omislil vulkan v miniaturi, ki je deloval kakor naraven vulkan v skladu z njegovo teorijo.
Najmlajša univerza v Evropi
Zanimivo odkritje učenjaka Hardyja
Huli je tretje največje angleško pristanišče, leži ob Severnem morju in šteje preko 300.000 prebivalcev. Poleg tega se lahko pobaha, da je rodno mesto slavne letalke Amy Johnson Mollisonove in da Ima za sedaj najmlajše vseučilišče na svetu. Nastalo je po zaslugi velikanskih privatnih dotacij, kakor je to na Angleškem običaj, pred dvemi leti. Le majhen ded državnega denarja gre angleškim univerzam v Prid.
A dasi Je vseučilišče v Hullu najmlajše na svetu, vendar je sijajno organizirano, dobro upravljano in si pridobiva doma kakor v inozemstvu čedalje večji ugled. Pod vodstvom svojega rektorja, znanega literarnega zgodovinarja A. E. Morgana se je razvilo v odličen učni in raziskovalni zavod, ki more tudi drugim podobnim prožiti kaj novega.
Tako so na njegovem narodno-gospodar-skem oddelku pod prejšnjim vodjem prof. Allenom uvedli važno novost z dvoletnim tečajem za znanost o obratovanju, ki bi ga bilo primerjati kontinentalnim visokim šolam za svetovno trgovino, ki pa nudi slušateljem ob sodelovanju velikih trgovskih in industrijskih tvrdk možnost, da si pridobe praktično znanje. Dijaki morajo namreč, da si izpolnijo praktično znanje, delovati začasno v tovarnah, uradih in trgovinah teh tvrdk. Nasprotno pošiljajo tvrdke svoje najboljše nameščence z dveletnim plačanim dopustom v te tečaje za znanost o obratih, da si pridobe tudi teoretično znanje. To novost so v zadnjem času uvedli tudi v Londonu.
Posebno dober glas si je pridobilo hull-sko vseučilišče po svojem zavodu za ocea-nografiko, ki ga vodi znani zoolog prof. Hardy. Prof Hardy je izumil zanimivo napravo, tkzv. »plankton rekorder«, ki ga je prvič preizkusil na veliki polarni eks-pediciji »Discoveryja« in potem pri znameniti podmomiški ekspediclji sira Huberta Wilkinsa. Ta priprava rabi za ugotovitev ležišč hrane za morske ribe. Rastlinski ir. živalski plankton rabi, kakor znano, kot hrana manjšim ribicam, te ribice so spet hrana velikih morskih rib, slanlkov, poleno vk itd., ki igrajo velikansko vlogo v gospodarstvu obmorskih dežel. Zato bi bilo velikega pomena, Ce bi vedeli, kje so v morju najbogatjša nahajališča planktona. Od njih so odvisne poti velikih rib, od teh pa je odvisno ribarstvo. To nalogo, da odkriva nahajališča planktona, pa ima *>»S Hardyjeva aparatura.
Pod vodstvom prof. Hardyja in njegovih asistentov in ob sodelovanju državnih gospodarskih činiteljev se vršijo že lep čas ekspedicije po Severnem morju, ki naj ugotovijo vsa važna nahajališča ribje »pra-hrane«. Hardyjeva aparatura plava, privezana ob ekspedicijsko ladjo, po morju in avtomatično sporoča mesta, kjer so »skladišča« planktona. Na isti način bodo preiskali v bodoče ostala morja in odpadle bodo drage vožnje ribiških brodovij, ki iščejo po morju svojih lovišč prečesto brez uspeha. Ko bodo že v naprej Vedele natančno za vsako lovišče, bo tudi lov vse bolj uspešen, že danes se hullske ribiške ladje vračajo z lova vedno do vrha nato-vorjene s plenom.
Omenimo končno, da Ima hullska univerza po zaslugi ogromnega volila svoje rojakinje Johnson Mollisonove poseben oddelek za letalstvo in zrakoplovstvo, ki uživa velik ugled.
V slučajih zastrupljenja povzročenega po zastrupljen ju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu je uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice bistven pripomoček Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč, da učinkuje tudi kot specifično proti-sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
MNOGI NE VEDO...
da bodo kalifornijske pomaranče letos zaradi ugodnih vremenskih pogojev večje nego običajno;
da so v New Torku otvorili izposojevalnico za otroške igrače;
da imajo v veliki newyorški bolnišnici 85 zvočnikov, da morejo v potrebi priklicati tega ln onega zdravnika brez izgube časa;
da je v zadnjih 50 letih na Angleškem 58.000 ljudi postalo žrtev rudniških katastrof;
da daje doraslo gumijevo drevo vsako leto približno četrt kilograma gumija;
da razni afriški pritlikavi rodovi ne znajo zakuriti ognja in si ea moralo i>no-soditi od sosedov.
Koliko hrane prenese človeško telo
Vsak človek ne prenese vsake hrane in pred vsem ne poljubnih količin posameznih živil brez škode. Von Noorden in Salomon pravita n. pr., da prenese zdrav človek 200—300 g navadnin maščob na dan, dušika v raznih oblikah pa kvečjemu 150 gramov.
V novejšem času se Je bavil s temi problemi prof. Hellmuth Winkler, ki je dajal svojim poskusnim osebam bolniško hrano in kot dodatek živilo, ki ga je hotel proučiti. Pasteriziranega mleka so prenesle dnevno n. pr. do 2 1, presnega mleka pa polovica poskusnih oseb, ki so bile za mleko v splošnem občutljive, rii vzdržala niti poldrugi liter. Običajno trdijo, ua je mlečni sladkor tista snov, ki je kriva, da se človeku mleko na zadnje upre. Winkler je dal občutljivim osebam do 150 g čistega mlečnega sladkorja In se jim nI zastudil. Druge osebe so použile celo do 250 g mlečnega sladkorja brez vsakega odpora, čeprav ustreza te količina 4 1 presnega mleka ,ki ga more vzdržati le zelo malo ljudi. Težave, ki se pojavljajo po mleku, spravlja avtor v zvezo z grobim izpadom mlečne beljakovine ln predlaga zato ljudem, ki pijejo dosti mleka, naj ga rajši razredčijo s čajem ali mineralno vodo, ki daje v želodcu in črevesju drobnejšd sesi-rek.
Poleg mleka Je Winkler raziskal tudi razno zelenjavo ln je ugotovil, da prenesejo vse njegove poskusne osebe do 500 g špinače ali krompirja, 1000 g špinače ali zelja pa je četrtini povzročilo težave, ki so bržkone v zvezi z vrenjem škroba In razkrojem stanlčndh delov po bakterijah. Tri četrtine oseb niso prenesle 1000 gramov ohrovta.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Potopljena Lemurija — Atlantida?
celina
Zibel naše kulture
Znani angleški raziskovalec prof. Stanly Gardiner je poročal te dni o uspehih znanstvene ekspedicije, ki Je v Indijskem oceanu iskala pred 15.000 leti potopljeno celino.
Ta celina med otokoma Madagaskarjem in Cejlonom je morala biti zelo velika in celo stari Grki so vedeli nekaj o njej, čeprav je Izginila v globočino morja že davno pred nastankom njih civilizacije. Njihove pripovedke in legende jo imenujejo Lemurijo. Tudi znanstvene pomisli kažejo na nje nekdanji obstoj. Neštevilni otoki od zapadnih afriških bregov do Indije imajo enako živalstvo ln rastlinstvo, merjenja morskih tal pa govore, da so ti otoki in otočki vrhovi potopljene celine, ki je večja od današnje Avstralije. Potopila se je v morje bržkone preko noči.
Ta celina, Lemurija, kakor jo imenuje tudi prof. Gardiner, je imela po vsej priliki tropsko podnebje in rodovitna tla. Njeno prebivalstvo je moralo živeti v Izredno ugodnih življenjskih okoliščinah na
visoki kulturni stopnji. Gardiner celo domneva, da je tu tekla pred 15.000 leti zibel indske, egiptske, grške in potemtakem tudi današnje evropske kulture. Po katerih potih se je razširjala ta pradavna kultura pa nam, žal, ni znano.
Vzroki, ki so pogubili Lemurijo, nam tudi niso znani. Gotovo pa se Je pogubilo ž njo več milijonov ljudi. Gardiner domneva, da je Lemurija istovetna morda s skrivnostno deželo Atlantido, ki je izginila v globočino morja sredi enega največjih potresov človeške prazgodovine.
To poročilo prof. Gardinerja je vzbudilo seveda največjo pozornst angleških znanstvenih krogov in javnosti. Londonska kraljeva zemljepisna družba bo še pred letošnjo zimo odposlala v Indijski ocean posebno ekspedlcijo, ki bo z najmodernejšimi aparaturami preiskala domnevana lemur-ska tla. Po možnosti Jih bodo tudi klnema-tografirali ln ni Izključeno, da bomo končno, po stoletnih naporih zvedeli resnico o bajni deželi Atlantidi.
Podpis — zrcalo značaja
Kakor se podpišeš, takšen si
Pisava Je vsakemu človeku tako svojstvena, da rm.m ve o tem neki strokovnjak povedati značilno zgodbo. Neki kmet Je naisejal na gredo osovraženega so Beda cvetličnega semena na takšen način, da so tvorile vzrasle cvetlice neko zasramo-valno besedo. Razžaljenec je tožil soseda, ki so mu mogli na primerih njegove pisave dokazati, da je bil res on čudni sejalec. Seveda so ga tudi obsodili
Ce se že v splošni pisavi razodeva, določen človek, toliko bolj se razkriva r svojem podpisu, kjer hoče tako rekoč še posebe uveljaviti samega sebe.
Veliki podpisi kažejo vedno na razvito samozavest ln stremljenja po uvel javljanju, isto tako poudarjene začetne črke podpisa, dočim razkrivajo majhni podpisi tudi skromne značaje i majhnimi zahtevami. V močno okrajšanih podpisih se oči tuje često prezlranje naslovljen ca, s tudi to.
Poplave v Franciji


V Južni Franciji so imeli prošle dni hude poplave. Na sliki vidimo prizor iz Mar-seillea, kjer je voda na Belgijskem nabrežju navzela 1 meter visoka
Zakoni med sorodniki
Rod staroegiptskih vladarjev — Tradicija v angleških pSemenitaških rodbinah — Prevladujoče in zakrite
lastnosti
Skoraj pri vseh kulurnih narodih naletimo že od pamtiveka na določbe, ki prepovedujejo in ovirajo zakon med bližnjimi sorodniki. Prepoved se nanaša večinoma na sorodstvo v premi črti navzgor in navzdol, a tudi
zakoni med stricem in nečakinjo ter nečakom in teto so pri mnogih narodih zabranjenl. Tako je n. pr. pri nekih dajaških in indijanskih rodovih, dočim so dovoljeni zakoni med se-strlčnaml ln bratranci.
Temu nasproti prepovedujejo nekatere ameriške države poroko med bratranci in sestričnami, Oklahoma pa celo poroke med bratranci in sestričnami druge stopnje, dočim dovoljuje evangelska cerkev v evropskih državah celo poroke med strici in nečakinjami in tetami ter nečaki, ki jih Švica, Turčija in Angleška spet prepovedujejo.
še strožje so določbe katoliške cerkve, ki smatra kot oviro nižje stopnje za zakon krvno sorodstvo v tretji stopnji stranske linije in svaštvo v drugi stopnji stranske linije. Čudno je pri tem, da nekateri narodi
v starih časih niso poznali takšnih ovir.
Pomislimo samo na rodovnik staroegipt-skih vladarjev. Več stoletij je ta rod prak-tlciral zakone celo med brati ln sestrami ter polubratl ln sestrami. Ramzes U., ki je sam Izhajal iz takšnega zakona, se je poročil n. pr. z dvema svojima sestrama in dvema svojima hčerkama in imel ž njimi kakor z drugimi 106 sinov in 47 hčerk. Zadnja potomka tega rodu Kleopatra pa nI bila nikakor duševno ali telesno manjvredna in tudi rod nI izumrl zaradi neplodovitosti ali bolezenskih nagnjenj, temveč zato, ker so mu vse moške potomce pobili ali izgnali. Tudi Platon je dovoljeval zakon med brati in sestrami, a vemo za mnogo ljudstev, ki so dovoljevala celo zakone med materami in sinovi.
Isto različnost kakor v zadržanju raznih narodov napram sorodstvenemu zakonu, vidimo v posledicah teh zakonov. Popolnoma krivo je naziranje, da morajo takšni zakoni imeti
najhujše posledice za potomstvo. Isto tako krivo bi bilo naziranje, da so ti zakoni brez nevarnosti. Rodu egiptovskih faraonov se ni poznala nobena težka posledica istorodnih zakonov, kakor ne naletimo na nobene kvarne znake pri kmečkem prebivalstvu v nekih ozemljih, kjer se so-
rodniki ženijo med seboj, ali v mnogih angleških plemenitaških rodbinah, ki prakticirajo istorodne zakone že dolga stoletja. Po drugi strani pa imamo zaradi intenzivno gojenih zakonov v sorodstvu primere, da propadajo cele rodbin« in ljudstva, da bolehajo za podedovanimi boleznimi, da kažejo najrazličnejše znake telesne degeneracije, da izumirajo od neplodovitosti. Posebno duševne bolezni, spače-nost, neplodovitost in huda bolezen krvav-Ijenja (hemofilija) so posledice premnogih sorodstvenih zakonov.
Kako si moremo razlagati te tako različne učinke ene in iste stvari? Stvar je zelo preprosta. Upoštevati je treba samo
zakone podedovanja, v katere je moderna znanost že tako globoko pogledala, da more s precejšnjo gotovostjo povedati, kakšne bodo posledice tega ali onega zakona z ozirom na potomstvo. Treba je vedeti, da se podedujejo tako zvana »dominantna« (prevladujoča) nagnjenja in tako zvana »recesivna« (zakrita, potlačena).
Dominantne lastnosti se razvijejo pod vsakim pogojem, če se prenesejo na otroka. To je baš njih ka-rakteristlkum. Recesivna nagnjenja pa se ne razvijejo v vsakem primeru, temveč jih morejo dominantno zakriti. Vendarle ne izginejo, temveč. se prenašajo dalje in utegnejo pod določenimi pogoji postati vidna v poznejših pokolenjih. Tako se bodo pokazala brezpogojno v otroku, če so starši obteženi, dasi nevidno, z njimi. To spoznanje pa je odločilno za problem sorodstvenega zakona. Ce imajo starši samo
zdrave dedne elemente v sebi, bo otrok tudi zdrav, če pa so obteženi s slabimi, se bod"> slabi pojavili v otroku. Sorodstvo med starši ima tu le v toliko neko ulogo, ker je tu večja možnost, da trčijo skupaj ista recesivna nagnjenja, ki se potem razvijejo vidno v otroku. Na kratko bi rekli: dobro in dobro da spet dobro, slabo in slabo dvakrat slabše. Zato bi moral biti odločilen činitelj za sorodstvene zakone ne kakšen mrtev paragraf, temveč
zdravnik, ki dobro pozna zakone podedo-vanja
in ki dobro prouči- dedni delež obeh kandidatov za zakon, ce ugotovi skupna bolna nagnjenja, tedaj zakona po svoji vesti pač ne bo mogel dovoliti. To bi moralo v človeštvu, ki hoče biti zdravo, v ostalem veljati tudi za zakone med nesorodniki,
da se piscu mudi, da se httni ln da je__
upljiv, kakor se v nečitljivih in tenkih podpisih razodeva zakritost, brezobzirnost in naglica. Valovit podpis kaže prilagodljiv značaj, okrogle oblike izdajajo poleg dobrodušnosti tudi podrejenost zunanjim vplivom. Pika za podpisom Izdaja ljubezen do reda ln previdnost, še ena pika pred podpisom previdnost in nezaupanje. Tudi črtica za podpisom kaže previdnost Rep, ki poučrtuj« podpis, izraža ponos, črta nad podpisom nagnjenost do ukazovanja, do uvel Jave samega sebe. Batu podoben zaključek podpisa J« lasten energičnim ljudem, sekirastl aii srpast' zaključek bojevitim, okrogli, navzgor usmerjeni pa ve-drim in prijaznim (vebam. Začetnica, ki se vleče pod podpisom naprej, izdaja bolj ali manj značaj, ki občuduje samega sebe.
Kar s« tiče okraskov, najdemo naj&edč* okrogle ln vozlast« črt«, Id kažejo nefti-msrnost ln veselje nad zunanjostmi.
Polžasta poteza, pri čemer obdaja podpis črta v loku, očituje družinski čut, a tudi zaprte in nezaupljiv© značaje ln takšne, ki se radi delajo skrivnostno. Paraf v obliki pajkov« mreže dobimo fiesto pri poslovnih to pridobitnih ljudeh, črt« v obfctkl aank Izdajajo Isto tako poslovne ljudi, a aakrknjenec. Poteza v obliki biča ka* le osebo, fcl je pripravljena na boj in na obramba, kakor ostro presekane črte.
Takonam daje že sam podpis vpogled y maogoHčnost človeških karakterjev ln fzvežban človek bo iz njega marsikaj razbral Seveda pa je bolje, če upoštevamo celotno človeško pisavo.
Mobilizacija starcev v Rusiji
3b Mogkr» poročajo o deset ln deset tisočih starcev in »tark, ki so morali na povelje vlade vstopiti v »brigado stare garde«, kakor se imenuje korpus, ki ga je ruska vkda določila za varstvo jesenske •etve. Ta mobilizacija je celo v Rusiji prvi poskus te vrste ter ima nalogo varovati setev pred tatovi. Načelniki brigade •o stoletni starci ln starke, na katere pritiskajo oblastniki z vso sflo, da silijo k pokorSčhii mlajše letnfke, ki so doslej be-teinl posedevall za pečjo.
če rečemo!
najlepše in obenem najcenejše obla« gospode tvrdka DRAGO SCHWAJ3 pritrjuje vsakdo, zlasti sedaj je izbira blaga ln oblek velika, cene pa so dosegla najnižje stanje.
ANEKDOTA
Charlesa Dickensa so povabili nekoč m neki ples z maskami in gostitelj ga je naprosil, naj bi prišeS kakor drugi gost ja v kostumu kakšnega junaka iz Scottovih romanov. Dickens se je odzval povabilu, toda v splošno začudenje vseh, ki so se potili v tesnih, historičnih krojih, Je imel na sebi udobno družabno obleko, v neki pavzl se gostitelj ni mogel premagati, da bi vzel slavnega pisatelja na stran in ga vprašal, zakaj ni upošteval njegove želje. Dickens se je delal začudenega;
»Saj sem vam ustre&el! Nastopil sem prav tako kakor vsi navzoči ▼ ulogi enega
izmed Scottovih junakov ...«
»?«
»Da, in najdete me celo v vsakem Izmed
njegovih romanov; jaz sem tako zvani »prijazni čltatelj!«
VSAK DAN ENA
»Natakar, prej so stale tu na mizi vsak dan rože. Kje so zdaj?«
»Oprostite gospod, morali smo jih odstraniti, ker so nam jih vegetarijanci vsak dan pojedli za desert.«
Volitve v Delavsko zbornico
v »e
Glavni akcijski odbor za volitve v Delavsko zbornico objavlja:
Krajevne akcijske odbore, ki so se ustanovili za volitve v Delavsko zbornico, pro-•imo da nam takoj javijo naslov svojega predsednika in predstavnika liste nacionalnega delavstva, v kolikor tega še niso storile Zadeva je nujna. Naslove pošljite na banovinsko tajništvo JNS ali tajništvo NSZ
t LJubljani.	.
Ne nasedajte lažem. Marksisti so v zadnjem času raztrosili vesti, da so nacionalni krogi zahtevali preložitev volitev v Delavsko zbornico. Mi pa imamo iz avtentičnega vira informacijo, da se Je to zgodbo n7 zahtevo marksističnih voditeljev. Nacionalnim krogom ni bilo treba prelagati volitev in je bila NSZ prva, ki je protestirala proti preložitvi. Delavstvo naj ne naseda lažem, ki jih trosijo nasprotniki, in naj 21 in 22. oktobra odda svoje glasove listi nacionalnega delavstva. Glasovnice nacionalnega delavstva so pia ve. V volilno kuverto naj /olilci denejo cele pia ve plasovnice ostali dve — belo in rdečo — naj pretrgajo in denejo tudi v kuverto. Marksizem in klerikalizem sta mrtva za
nas, zato pretrgajmo njih glasovnice. •
Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih In industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana, nam pošilja naslednje
"^Zanimanje, ki ga kažejo razna tako zva-na strokovna društva za naš skupen na-atop z Zvezo društev privatnih nameščencev pri volitvah v Delavsko zbornico v Ljubljani, nam služi v jasen dokaz, da smo pravilno postopali, ko smo se vezali z edino strokovno organizacijo, ki je poleg nas dravski banovini nepolitična. Zavedamo tudi da smo se vezali z edino name-ščensko organizacijo, ki v dravski banovini poleg nas nekaj šteje in nekaj dela, čeravno s to svojo trditvijo nočemo kratiti jsaslug ostalim organizacijam; to pa samo nekaterim, ker vsem, posebno nedavno na-litalim, zaslug ne moremo pripisovati, če v stanovskem smislu še niso pokazali nika-kega dela. Ravno tako ne moremo niti ene druge organizacije prištevati k nepolitičnim, ker je njih članstvo redno usmerjeno lie proti enemu političnemu svetovnemu našo ru.
To so dejstva, katerih nam ne more nin-4« oporekati, kakor nam ne more oporekati, oziroma kakor smo si sami na jasnem, da je naše članstvo skoraj polnošte-vilno nacionalno. Četudi smo potom našega aaveza v Zagrebu včlanjeni v drugi inter-nacionali v Amsterdamu, moramo predvsem upoštevati pn našem nastopanju interese našega lokalnega članstva in interese, ki nam j*h narekuje naše strokovno igibanje in dosedanje skupno delovanje s stanovsko organizacijo, ki se z nami vred resno trudi, da izboljša socialni in gospodarski položaj vsega privatnega nameščen-istva bodisi organiziranega, bodisi neorganiziranega.
Radi verjamemo, da bi bila nekaterim nam nasprotnim organizacijam naša nevtralnost pri volitvah v Delavsko zbornico dobrodošla. Ravno tako pa tudi radi verjamemo, da bi jim bila dobrodošla Vložitev naše samostojne kandidatne liste. Vendar smo primorani ob tej priliki vsem tem »poročiti aa naj si le prihranijo skrb za mašo nepolitičnost ln našo internacionalo, ker bomo ta vprašanja znali že sami re-iSiti. Kot stara stanovska organizacija ne potrebujemo nasvetov glede našega ravnanja, najmanj pa od naših nasprotnikov, ter bomo znal: sami najbolje ščititi interese naših članov.
Nerazumljivo nam je, kako se more neko gotovo društvo spodtikati, da smo nastopili pod firmo nacionalnih nameščencev. .Ali morda naši člani, ki izpovedujejo krščanski svetovni nazor, niso nacionalni ? Ali ne izpovedujemo mi vsi krščanski svetovni nazor? Kje je tu tista ločitev, katero vidijo naši nasprotniki ?
Da si bomo vsi na jasnem, še enkrat poudarjamo: »Naša organizacija je strogo nepolitična, a naše članstvo polnoštevilno nacionalno, ker živi v prepričanju, da bodo njegove zahteve socialnega karakterja ugodno rešene le. če bo naša država močna in zmožna vsesplošnega razvitka in napredka.
*
Kdo sme voliti pri volitvah v Delavsko zbornico? (L. M., Ljubljana, Trnovo). Po čl. 11. vol. r. imajo volilno pravico vsi delavci in nameščenci brez razlike spola, ki So bili do dneva razpisa volitev zavarovani proti bolezni pri ustanovah za obvezno zavarovanje delavcev. Pri tem je odločilna prijava na dan razpisa volitev in plačevanje prispevkov za Delavsko zbornico. Zato so Izključeni od volitev vajenci, ker ne plačujejo prispevkov za Delavsko zbornico ter vsi tisti, ki so prišli pod zakon o obveznem zavarovanju delavcev šele po 16. avgustu. Izključeni so pa tudi taki delavci, ki niso vpisani v volilnih imenikih ter niso pravočasno zahtevali popravka v smislu čl. 13 in 14. vol. r.
Kako volijo volilni upravičenci Iz kraja, ki je oddaljen od volišča več kot 5 km? (I. K, Jesenice) Glavni volilni odbor je sklenil, da mora vsak volilni upravičenec, ki je zaposlen 5 km-daleč od krajevnega volišča, prositi do vštetega 14. oktobra za glasovnico Glavni volilni odbor v Ljubljani Te zahteve so lahko tudi skupne za več delavcev. Navesti pa je treba točen kraj ln ime delodajalca. Prejete glasovnice morajo volilci poslati po pošti Glavnemu vo-lilnemn odboru v Ljubljano V kuverti mo. rajo biti vse glasovnice, toda le ena cela, ostale pa pretrgane Oddaljenost od krajevnega volišča se računa po mestu dejanske zaposlitve, ne pa po sedežu podjetja. To velja zlasti za gozdne in stavbne delavce, ki so zaposleni zelo daleč od sedeža podjetja.
Kako Je voliti pri volitvah v Delavsko zbornico? (M. Z., Ljubljana VII.) Veljavno se glasuje le za potrjene kandidatne liste Glasuje se osebno, neposredno in tajno. Kc volilec stopi v glasovalni prostor, dobi kuverto ter glasovnice vseh kandidatnih list Nato se napoti v zaprt prostor in da glasovnice v kuverto. V kuverto sme dati ce lo glasovnico le tiste liste, za katero želi
SpecijelnJ entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg Ootela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene. 79
glasovati; ostale glasovnice pa mora pretrgati, da pa tudi te v isto kuverto. Kuverte, ki bodo vsebovale 2 ali več nepretrganih glasovnic, se ne bodo upoštevale. Vsaka kandidatna lista ima glasovnice posebne barve. Za nacionalno listo je odrejena plava,, ker je edino le ta prava.
Privatnim nameščencem v pojasnilo
Maribor, 29. septembra
Te dni so nameščenci prejeli strokovni list »Privatni nameščenec«, ki je tiskan v Ljudski tiskarni v Mariboru in ki je glasilo >Saveza privatnih namještenika Jugoslavije«, podružnice v Mariboru. Mariborski strokovni organizaciji »Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev« in »Društvo odvetniških in notarskih uradnikov« sta pa včlanjeni v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, v kateri je v dravski banovini organiziranih 18 samostojnih društev privatnih nameščencev z vsemi pododbori in plačilnicaml.
Strokovno glasilo Zveze društev privat-
nih nameščencev v Ljubljani j« »Organizator«, ki izide te dni in katerega bodo prejeli po možnosti vai mariborski nameščenci.
Za volitve v Delavsko zbornico *ta postavili enotno kandidatno listo Zveza društev privatnih nameščencev v Ljubljani in podsavezom bančnih uradnikov v dravski banovini. S tem je podana garancija, da bo kljub veliki razdvojenosti privatnih nameščencev za volitve v Delavsko zbornico, t« daleko najjačja nameščenska fronta na oeli črti prodrla ter tako združila s svojimi izvoljenimi delegati enotno nameščensko linijo v borbi za dosego za nameščence vele-važne samostojne nameščenske zbornice s samostojnim upravnim in finančnim aparatom.
Privatni nameščenci! Zavedajte 8» dobro, da plačujete eno tretjino vseh letnih
prispevkov v Delavsko zbornico in da doslej niste imeli od zbornice zaslombe, ki jo kot tako močna finančna sila po vsej pravici zaslužite. Zato vsi v borbo za dosego samostojne nameščenske zbornic«, ki jo odklanjajo marksistične strokovne organizacije.
Volili bomo z modro glasovnico za zmago nacionalnih idej!
[i življenja na deželi
BREŽICE. V dneh 16. in 17. t. m. je
gostoval v Brežicah mladinski pevski zbor Trboveljskih slavčkov, ki je priredil dva koncerta: za odrasle in posebej za šolsko mladino. Zbor je izvajal program, s katerim se je proslavil na svoji turneji po Češkoslovaškem. Občinstvo je napolnilo dvorano Narodnega doma do zadnjega kotička, tako da takega obiska menda še ni bilo pri nobeni koncertni prireditvi v Brežicah, in je nagradilo pevce in dirigenta z navdušenim aplavzom. V znak priznanja je prejel zbor lovorov venec, ki ga je dirigentu s prisrčnim nagovorom izročil dr. Drnovšek. Enak uspeh je žel zbor tudi pri koncertu za mladino, ki se ga poleg brežiške dece udeležila tudi šolska mladina iz okoliških šol. Vsem, ki so Trboveljskim slavčkom pripomogli do prijetnega bivanja v Brežicah, bodi izrečena prisrčna zahvala!
BLED. Danes ob pol 16. in oh pol 21. bo predvajal Kino Bled veselo opereto >Plavi s ©n
CERKNICA. Te dni nas Je zapustil g.
žurbi Franc, podpreglednik finančne kontrole v Cerknici. Bil je vnet član tukajšnjega Sokola in delaven član tukašnje krajevne organizacije JNS. G. žurbi je dodeljen oddelku fin. kontrole v Ložu. Splošno priljubljenemu g. žurbiju želimo vse najboljše na novem služb. — nv-tu.
GORENJA VAS. Dne 26. t. m. se je vršil »Pod klančkom« poslovilni večer, ki ga je priredil Sokol svojemu blagajniku br. škofij ancu, ki je imenovan .a starešino oddelka finančne kontrole v št. Vidu nad Ljubljano. Lepa udeležba i? pričah, koliko simpatij si je pridobil br. škofljanc Času svojega bivanja pri nas. na novem mestu obilo sreče.
MEDVODE. Obrtniki iz Medvod in okolice so sklenili ustanoviti Podružnico Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino. V to svrho so vložili pravila v odobritev. V pripravljalnem odboru so: predsednik gj J^^T«^t larski mojster, Medvode; tajnik g. Hribar Jernej, brivec, Medvode; gg. JFranc JJešek krojaški mojster, Rebolj Alojzi], ščetarsk mojster. Kokalj Franc, ključavmčarsk mojster. Ivan Kožuh, zidarski mojstej;. Urel
Franc, mizarski mojster, Hafner Tomaž.
v kratkem želimo mu
mizarski mojster, ničarski moi=ter
Leopold Bezlaj, Ivan Schmelser.
ključav stolarski
mojster. Obrtništvo v Medvodah zelo tarejo visoke javne dajatve ter si želijo v Društvu jugoslovenskih obrtnikov dobiti zaslombo. Tudi v občinskem odboru niso bili dovolj zastopani, zato zahtevajo zdaj zastopstvo po svoji davčni moči.
MEDVODE. 28. septembra se Je ustanovila podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov za okoliš občine Medvod. Soglasno Je bil izvoljen za predsednika ugledni in delavni obrtnik Jenko Franc, sedlarski mojster. Njegova oseba je porok, da bo podružnica lepo uspevala.
MOZIRJE. Štiridesetletni jubilej dela praznuje danes Amalija špesova, po domače Puncarjeva Malika v Mozirju, rojena L 1863. v št. Lenartu nad Laškim. Pred 40 leti je prišla 20 let stara Malika služit za varuško k Puncarjevim, kakor se je takrat reklo po domače, znani gostilni, katere lastnik je zdaj g. Franc Celinšek. štirideset l«it že služi jubilantka v eni hiši. 60 let že ima, a je še vedno čila ln zdrava in vzor poštene služkinje. Bila je desna roka že davno umrle gospodinje Jerice Puncarjeve. Vzgojila je njenih 8 otrok, katere je mati zapustila v nežni mladosti, s pravo materinsko ljubeznijo, tako da se je še danes vsak njen bivši varovanec s hvaležnostjo spominja. Vzgaja in skrbno varuje zdaj že petega potomca mlade gospodinje Ivanke, svoje bivše varovanke. Naj bo Maliki prisojenih še mnogo let!
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Skupina gledaliških igralcev se Je namenila, da pod imenom »gledališka družina Istra« prireja gostovanja ssvojim izbranim sporedom Sirom - ših krajev. Prošlo nedeljo smo Imeli tako gostovanje tudi v št. Vidu. Pester, izbran spored je zadivil, kakor drugod, tudi pri nas. Vse točke: originalno zrežiran in odigran »Hlapec Jernej«, recitacije, spremljane z zvokom in scenično lučjo, kakor tudi do potankosti podana efektna »Maska satana«, so navdušile občinstvo, kot to še nikoli, da je z zadoščenjem na-grajalo vse nastopajoče. Koncertne točke, skladbe samih slovanskih avtorjev, je zapel tenorist g. A. Jarc stoploto, kakor nismo zlepa vajeni. Posebno je ugajala Za-jovčeva »Razcvela je to?"*. Skratka, bila je to lepa prireditev, v čast prirediteljem in kakršnih si moremo samo želeti. Zal, da poset ni bil takšen, kakor bi predstava za-
alužila. Toda g. režiser Kotu ta in 1 njim
njegova simpaučna skupina naj si bodo v svesti, da smo jim za umetniški užitek nad vse hvaležni. Na vsak način je bilo gostovanje za šent Vid dogodek, kakršnega menda ne bo tako zlepa, želimo »Družini Istri« pri nadaljnjih gostovanjih od strani občinstva mnogo več razumevanja, ker to v polni meri tudi res zasluži.
VIŠNJA GORA. Povodenj tudi naši dolini ni prizanesla. Višnjegorska dolina je bila vsa pod vodo. V gostilniški stavbi med kolodvorom in sodiščem pod Codellijevo graščino so v pravem pomenu besede plavali. Na vzhodni strani Višnje gore je bil zalit dobršen kos glavne državne ceste. Pri Jakliču je stala voda v živinski staji 20 cm visoko. Izredna divjost vode se je po pojavila za sodiščem v Preglju. Tam teče od Koritov dol majhen studenček, ki pa se je v soboto izpremenil v ogromen hudournik. Sicer nedolžna nekaj centimetrov globoka vodica je dosegla globino 2 in širino 5 m. Divjala je z ogromno sile proti dolini. 21 debelih bukev leži izruvanih v grapi; nekatere so prelomljene kakor vžigalice, čeprav dosezajo premer 40 cm. Da so te o-gromne vodne množine čisto po svoje gospodarile po naših poljih, je jasno, škode do sedaj ni še nihče ocenjal; če se pa bo kdo tega lotil, bo imel dokaj posla. Višnjegorska občina je morala ta teden urediti in popraviti vsa občinska pota. — V ponedeljek se je vršil v Višnji gori kvaterni sejem za blago in živino. Na trg je bilo postavljenih nad 400 glav goveje živine. Kakor je kazalo, se je cena tega blaga začela za spoznanje boljšati. — V četrtek se je sestal naš občinski odbor k izredni in menda zadnji svoji seji. Napravila se je revizija občinske blagajne in ubožnega zaklada. Pregledali so se točno vsi računi. V tekočem letu je imela občina prejemkov 29646.72 Din, izdatkov pa 24525.15 Din. Preostanek v gotovini 5121.57 Din je v popolnem redu položil pred zbrane odbornike marljivi in nad vse vestni blagajnik g. Fugec Ivan, posestnik in vrvarski mojster v Višnji gori, kateremu je ob tej priliki izrekel občinski odbor svoje odkrito priznanje.
Koroški avtomobilisti v Sloveniji
LJubljana, 30. septembra.
Na nedavni konferenci tujsko-prometnih zastopnikov Jugoslavije in Avstrije na Bledu je bilo sklenjeno, da se bodo prirejali medsebojni izleti z- vlaki, avtomobili, avtobusi Itd. Prvi korak k temu je bil nedavni izlet motociklistične Ilirije iz Ljubljane na Koroško, danes so se pa v revanžo odzvali Korošci.
Ob 14. se je odpeljalo iz Celovca 22 avtomobilov in 35 motociklov s člani Koroškega avtomobilskega kluba. Ob 15. so gostje prispeli ob najlepšem vremenu vrh Ljubelja, kjer so jih čakali zastopniki Avtomobilskega kluba z g. Karlom Bornom na čelu in zastopniki Motokluba •Ilirije s predsednikom Zalokarjem in starostnim predsednikom Gorjancem na čelu. Po urejenih obmejnih formalnostih so se gostje odpeljali po lepi gorenjski cesti v Ljubljano. že v št. Vidu se je formirala dolga povorka, ki je zavila v LJubljano in v Zvezdo pred prostore Avtomobilskega kluba, kjer so gosti dobili potrebna navodila glede prehrane ln prenočišča.
Ob 20. Je bila v restavraciji hotela >Slon« skupna večerja za motociklistično sekcijo, dočim so se avtomobilisti zbrali v restavraciji Union. S Korošci so se pripeljali tudi predsednik kluba Franc Koutnik, podpredsednik baron Bolneburg general, tajnik major Gressl ln vodja motociklistične skupine arhitekt Baumgartner. Skupne večerje v Unionu so se udeležili tudi predstav-
niki našega avtomobilskega kluba • predsednikom g. Avgustom Praprotnikom, podpredsednikom g. dr. Pavllnom in tajnikom g. Govekarjem na čelu, dočim se Je mo-tociklističnl skupini pri »Slonu« pridružil g. Gorjanc.
Gostje so bili s sprejemom ter s krasno vožnjo zelo zadovoljni in Izrazili ao, da bodo spričo uslužmosti naših obmejnih oblasti še večkrat prišli v Ljubljano.
Jutri dopoldne si bodo izletniki ogledali mesto; podali se bodo .na Grad, na Belle-vue, na nebotičnik, aerodrom itd. Opoldne je skupno kosilo v Unionu, nato se pa Korošci odpeljejo na Bled in v Bohinj ter preko Korenskega sedla v Beljak ln Celovec.
Delni celibat za angleško policijo
Lord Trenchard, vodja angleške policije, je izdal naredbo, ki »bobbyjem« (policistom) ne prepoveduje zakona, a jim ga za-branjuje za čas poskusne dobe, ki traja zanje 4 leta. Ta poskusna doba ne velja tedaj samo za njihovo usposobljenost za službo, temveč tudi za zakon. Lord Trenchard je sicer mnenja, da bi se uradniki v aktivni službi sploh ne smeli ženiti, ker jih družina v službi ovira. Toda tega svojega naziranja ni mogel povsem uveljaviti in se je moral zadovoljiti pač s štiriletno zaporno dobo.
Japonska narodna himna
Japonska doslej ni imela svoje narodne himne. Pred letom dni pa je vlada naročila nekaterim strokovnjakom, naj bi ji med starimi narodnin i pesmimi izbrali primeren tekst. Predložili so ji 102 prastara teksta, med katerimi je izbrala vlada pesem iz 10. stoletja, ki pravi v prostem prevodu nekako: »Tvoja vlada naj traja tisoč in celo osem tisoč stoletij; naj traja tako dolgo, da postane obrežni grušč skala, na kateri rase mah.« Harmonizacijo in instrumentacijo za moder, instrumente je vlada poverila nekemu nemškemu kapelni-ku in glasbenemu teoretiku, ki živi na Japonskem.
Rešitev križaljke „ Opera"
Vodoravno: 1. Moč usode, 8. maroga, 18. osem, 14. galeb, 17. esej, 19. bom, 20. radio, 21. Lepa Vida, 25. Vera Selega, 28. av, 29. sik, 30. Nero, 32. Ana Karenina, 34. obtok, 36. Amar, 38. lom, 39. bar, 40. Norma, 41. Nain, 42. Don, 43. ta, 44. cin, 46. ara, 48. da, 49. i. m., 50. Vile, 52. list, 54. Tristan, 58. Maritana, 59. Kralj Koger.
Navpično: 1. Morana, 2. osa, 3. čeda, 4. umivalnik, 5. o. g., 6. Dalibor, 7. Elektra, 8. mera, 9. Ajak, 10. Oberon, 11. Golem, 12. amen, 15. ep, 16. banka, 17. Eva, 18. sen, 22. ve, 23. Iran, 24. doma, 26. Šaloma, 27. gibala, 29. sonata, 31. Ernani, 33. Are, 35. om, 37. Aida, 42. dim, 43. Tit, 45. 11, 47. žig, 50, vi, 51. en, 53. s. r, 54. tr, 55. ro, 56. se, 57. t. r.
SPREJMEMO
agilne zastopnike
za vse večje kraje v Jugoslaviji »a prodajo naših RADIUM-APAKATOV in PREPARATOV odobrenih od Ministrstva socijalne politike ln narodnega zdravja. Pismene ponudbe poslati na JUGO-RADIUM, ZEMUN, pošt. pret 11.
10278
Po rešenju gospoda ministra -ojske in mornarice 12.000 od 1. avgusta 1933 leta, po določilih čl. 86-98 zakona o državnem računovodstvu, bo pri intendanturi komande DravsKe ui-vizijske oblasti v Ljubljani (Metelkova ul., vojašnica vojvode Mišica)
oktobra
druza javna ustmena licitacija za dobavo in predajo spodaj ozna,-čenih živil za potrebe edinic komande Dravske divizijske oblasti.
Licitiralo se bo za sledeče:
116.000 kilogramov
fižola
riža ..... ješprena . . • zdroba (pšeničnega) graška ....
leče......
makaronov • • testenin .... fidelinov . . • rezancev . • • masti (svinjske) .
olja .....
kave (surove) . . kavne konzerve . . cikorije .... praženega ječmena paprike . . . •
kisa......
čaja ...••• češpelj (suhih) . •
Pogoji so na vpogled vsak dan za časa uradnih ur pri intendanturi komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Kaucija 5% vrednosti posameznih zgoraj označenih količin hrane se ima položiti pri filijali Poštne hranilnice v Ljubljani do označenega dneva najdalje do 10. ure.
Licitanti morajo prilikom licitacije predložiti potrdila od trgov ske zbornice o njihovi trgovski sposobnosti in potrdilo davčne uprave o plačanih davkih. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. — Poleg tega naj se prinese za živila, katera bodo ltcitirali, tudi potreben vzorec.
E. Br. 13.810. _ Od Intendanture komande Dravske divizijske
oblasti v Ljubljani.	10433
54.000	>
39.000	»
34.000	»
27.000	»
34.000	>
50.000	>
15.500	»
16.500	»
14.500	»
11.000	»
12.000	>
2.000	>
2.000	»
850	>
300	>
900	»
17.000	>
715	»
1.950	>
634
636
odličen sprejemalee za majhen denar.
Sprejema vse valove od 15—2000 m. Za isti denar imate dva sprejemalca. Poleg evropskih postaj slišite tudi one postaje, ki so nekoliko tisoč kilometrov oddaljene od vas. Vse to se imate zahvaliti kratkim valovom.
Naši Super Inductance sprejemalcl so dobili novega člana. Imeti Super Inductance 834 znači imeti zadovoljnost v vsej hiši.
ie združil dovršeno selektivnost z odlično reprodukcijo. Opremljen Je z avtomatskim Izenačenjem fatHnga. oddaljene postaje sprejema kakor tudi lokalne. »Elektor« gumb služI za iskanje močnejših postaj.
Popolnost radio-tehnlke. Nemoten sprejem vseb postaj. Reguliranje občutljivosti po volji.	'	'
"Avtomatsko reguliranje jakosti zvokov. Neslišno iskanje postaj.
PHILIPS
Ugodni plačilni pogoji.
Zahtevajte brezplačno predvajanje od naših trgovčevi
ČEVLJI
J
[
a
ara
NAJNOVEJŠI'
jesenski in zimski modeli za dame in gospode so pravkar prispeli
ara
ZOPET ZNI2ANE CENEf
Vabimo vas k nakupu
Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 20
VELIKA IZBIRA!
3 0
ara
ČEVLJI
ara
Cene malim oglasom
ženttvt tn dopisovati )a: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina xa šifro ali za dajanje naslova Din 5.—% Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja,: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo aa zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »KapdtaU, »V najem«, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, ie se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača v
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dim L—
sa besedo, ae zaračuna enkratna pristojbina Din 5._ za šifro aH
za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pnstojbma za iifro aH dajanje nai lova psi oglasih, ki se zaračunajo po 50 por m
besedo, znaša Din 3.—. Najmanj* znesek pri oglasih po 50 par za besedo, Je D*
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Trn pristojbine aa male oglase je piačati pri predaji naročOa.
Jih Je vposiaH v pismu obenem z naročilom.
Politehnični institut v Parizu
PiaSiTRT-H 1	Jugoslovenska sekcija
Višja tehnična Šola pismenega pouka v jugoslovenskem jeziku vpisuje vsakodnevno za poklice
MONTERJEV,
NADZORNIKOV,
POMOČNIKOV INŽENJERJEV
IN INŽENJERJEV
▼ elektro-strojnem in stavbno-arhitektonskem odseku. Za
vsa pojasnila in brezplačen program pouka se obrnite na
naslov: Institut Polytechnique 53 ter Bd. Suchet, Pariš (16e).
94
Shizb&dobi
Vaaka besed« 90 par; n da Vanj« naisiova aH M »ifre p« S Din. a)
Krojaškega pomočnika in pomočnico
takoj sprejme Ivan Rems, Vogelna al. 5. 37372-1
Hišnik
m postrežbo dvigal* in centralno kurjavo ee išče. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Se strojnik aLi mehanik«. 37374-1
Mlajša gospodinja
Sede« zunanjosti, »e sprejme pri gospodu. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vrt 888«.
37351-1
Gospodinjo
K^dnjih let. Si do 38 l«t, fcedno, pridno, varčn-o in zanesljivo, ki zna vsa gospodinjska dela, kuha ti, delo oa polja in malo pri ftvini, išče obrtnik na detelj t par večjimi otroki do 15. oktobra. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod iifro »Gorenj,ka 88«.
37358-1
Zasebna tajnica
Inteligentna. resna, do 30 let stara, dobi nameščen je. Mesto zaupno in trajno. Ponudbe na Publicitas, Zagreb pod »Br. 35441«.
373704
Izurjeno pletiljo
»prejme Matilda Pilih, Žalec.	37368-1
Potnik za industrijo
konfekcije in perila, kot dobro vpeljane stare manu-fakturne veletrgov. »e takoj sprejme proti proviziji. Okoliš potovanja Celje, Maribor. Ptuj, M-djimurje z okolico in del Hrvatske. V poštev pride vpeljan potnik, ki razpolaga z avtom. Ponudbe pod »Dobra eksistenca« na oglas. odd. »Jutra.«.	37276-1
Stalno zaposlitev
U Ljubljano nudimo marljivi in vestni osebi za I hiranje naslovov. Ponudbe pod »Vestnost« n« ogl. Odd. »Jutra«.	37308-1
Izurjeno pletiljo
za {»določanje telovnikov, puloverjev in nogavic, ter
šiviljo
»prejme Kraipec, Zagreb, Trakovčanska 21. 87207-1
Dve prodajalki
z« trgovino mešanega blaga sprejmem — eno takoj, drugo a	novembrom. Vsaka mora imeti 5000 Din kavcije, ki je proti jamstvu popolnoma zasigunana. — Ponudbe na trgovino m ešanega blaga A. šol t«, Zagreb, cen trala Zajčeva ulica 8. 36854-1
Izurjeno pletiljo
s brano v hiši, sprejmem za »talino v Glinfiki ni. 5/1 S74Ž3-1
Kroj. pomočnika
za boljše velike komade, sprejme krojaški atelje Setiinc, Novo mesto.
37129-1
Pletilje al! pletilce
sprejmem takoj. Pismene ponudbe na Tvornl-co pletene robe d. d. Kariovac.	35840-1
Kuharico
popolnoma samostojno — iščem k majhni družini za sredo oktobra. Nanrančne ponudbe pod »Dobra plača« na ogl. oddelek »Jutra«.
37399-1
Mlajšo služkinjo
ličem na deželo k otrokom. Nas'i0v pove oglas, oddelek »Jutra«. 37054-1
šiviljo
oa »kupno otvoritev salon« iščem. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Moda«.
37303-1
Prvovrstne pletilje
Mjrejme Mela. Erjavčeva 9
37481-1
Kroj. pomočnika
za damske plašče, samostojnega, ali za v roke, sprejmem takoj na Glincah — Tržaška cesta 15, dvorišče.	36962-1
Učenko
mlado in lepo. z dobrim glasom, sprejmem. — Ponudbe e sliko n» naslov: Momčilo Kneževič, Novi Sad, Batorjeva ulica 46.
37282-1
Tražimo dobre tkalce aH tkalko
za voinene štofove, koji je dobro poznat na razbo-jim.a — sistem Sehwabe. Schiinherr ili Hartmann. — Ponude pod »Tkale«« na oglasni oddelek »Jutra«.
37290-1
Trebam naučnice
za ta.mburašku kapelu. — Bitij moraju mlade i da imaju volju za učiti glas-bu. Kaipeia je familjarna i solidna. Ponude po mo-gučnosti sa slikom na oa slov: Kovač Karlo. kapel nik, restavracija »Zagreb«, Split, Dalmacija. 37283-1
Iščem gospodično
k osemletnemu dekletcu, ki poučuje v srbohrvaščini. — Zmožna igranja na klavir iima predm>st. — Lederer, Desider, So-mbor. 36133-1
Sprejemalca blaga
ki hitro računa, z večjo prakso, sprejme tkalnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tkalnica«.
37449-1
Trg. sotrudnika
z 5—10.000 Din Iščem, zmožen mora biti voditi obrt z lesom, ter znati Italijanski jezik. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sotrudnik 100«.	37462-1
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Koza ^urnika
Z novim zaletom je prišel avtomobil zopet na suho; od tega sunka se je pre-kopicnil lasuljar in padel na vrat na nos na prednji konec avtomobila, tako da je zakril kmetu ves razgled. Obenem je dobil ta siromak še nekaj brc v vohalo., in tako ni čudo, da ni bilo konca nesreč.
Raznašalca
s lastnim kolesom in nekaj kavcije, iščem. Zgla-siti »e je v bufetu Vrtačlč, Tyrževa IS.	37447-1
Natakarico
čedne zunanjosti vajeno kuhanja sprejmem v boljšo gostilno na deželo. Ponudbe pod »Poštena 15.« na ogl. oddelek »Jutra«.	37438-1
Inkasanta in pisarniško moč
za nekaj ur dnevno sprejmem. Vprašati v torek od 11. do 13. ure. Tavčarjeva 2-1, desno.
37459-1
Atelje »Moda«
na Miklošičevi cesti žt. 10 sprejme vajenko in pomočnico začetnico. 37499-1
Mizarski pomočnik
za pohištveno delo dobi stalno mesto, ako ml posodi 2500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnik« 37520-»
Brivskega
pomočnika
sprejme takoj A. Kčchl. Florjanska ul. 31, LJubljana.	37495-»
Kuharico
služkinjo za vse. Iščem k fini družini samo dveh oseb. Pogoj dobro spričevala, najraje z gospodinjsko šolo. Plača dobra. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Gospodinjska šola« 37485-1
Pekovski mojster
izkušen, se Išče. V poštev pridejo samo Inteligentne prvovrstne in samostojne moč! z dobrimi referencami ln prakso v Inozemstvu. Javiti se je pod šifro »Zanesljivo moderno delo«.	37478-1
Dobro kuharico
za čez dan Išče boljša družina. Ponudbe pod »Kuharica« na oglasni oddelek »Jutra«. 37577-1
Izvežbano likarico
za obleko ln perilo z stanovanjem ln hrano v hiši sprejme Kemična čistilnica »Ideal«, Kongresni trg 3. 37584-1
Čevljarski delavec
mlajši, dobi službo. — Hrana in stan v hiši. Mijo Protulipan, Krne-tič - Kariovac. 37536-1
Mlado dekle
najraje začetnico, iščem za pomaga.nje pri manjšem gospodin istvu. — Stari trg št. 26/III.	37564-1
Brivski pomočnik
po motnosti onduler, dob' takoj mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37606-«
Iščem služkinjo
ki zna kuhati in 0"pra-vl'a-
•ti vsn hišna dela. Naslov •» oglas, oddelku »Jutra«.
37659-1
Blagajničarko
sprejme v Ljubljani večje podjetje. Kavcije zmožne imajo pr-ednost. Ponudbe pod »Nastop« aa oglasni odelei »Jutra«. 3765V*
Pekov, vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme Pavlin, pek, Blejska Dobrava. Prednost imajo fantj« i dežele. 37350-44
lSletno dekle
pridno, revnih staršev, ae
želi izučiti t trgovini t mešanim blagom s hrano in stanovanjem t hiSi. — Cen j. ponudbe pod »Poštena 88« na ogl. oddelek »Jutre«.	87238-44
Učenko
sprejme modni atelje za damsko garderobo. Naslov t ogl. odd. »juitra«.
37391->44
Deček
!6%leten, e 3 razredi meščanske šole, prosi mesto vajenca v trgovini mešanega blaga, kjer bd iimel hrano in stanovanje. Ponudb® n« podružnico Jutra v Celju pod šifro »Pošten vajenec«.	87105-44
V trgovino učit
ielim dati fanta, starega 15 tet, z dvomi razredi meščanske šole. — Fant je zdrav in krepak, ter Ima veselje do trgovine. Ana Osenk, Rodica pri Domža iah.	96844 44
Fanta ali deklico
▼ starosti 14 tet, revnih staršev, sprejmem takoj v trgovino. — Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poštenost«.
87004-14
Trgovska vajenka
stara 14 tet. ki j« dovršila 3 .razred meščanske šole. išče v kaki večji trgovini z mešanim blagom primernega mesta. Ponudbe pod šiifno »Trgovska vajenka« na oglasna oddelek Jutra.
87296-44
Učenko
za strojno pletenje sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37517 44
Vajenko
s 8 mešč. razredi, sprejme knjigarna Glasbene Matice v Ljubljani.	87522-44
Vajenca
sprejmem takoj za me-hanlško obrt. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra«.	37496-44
Kot vajenca
sprejmem v trgovino krepkega, poštenega fanta. Engelsberger Ivan. Tržič.	37508-44
Dekle
staro 14 let. bi rado flo se učit kakršnekoli obrti aH pa gre k otrokom — Ponudbe na Viktor Pungartnik, Šoštanj.
37587-44
Vsak* beseda SO p«-; za da jen je naslova aK M iifro pa 3 Din. (2)
Starejša gospodična
zelo vestna, išče službo v trafiki, pekariji ali kot blagajničarka. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37376-2
Drž. upokojenec
■išče mesto hišnika. Vešč sem vrtnarstva in hišnih del. Naslov t oglas. odd. »Jutra«.	S7386r2
Mesto hišnika
išče iz učen slikar pleskar srednje starosti. Ponudbe pod »Hišnik« na og'. odd. »Jutra«.	37381-2
Sposobnega
uradnika
sprejme takoj večje podjetje kot vodjo v stalno službo, ako r>osedi z« pol let« 60 do 100.000 d farjev protii dobrimi obresti in plači. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Eksistenca«.
37672-1
Pisarniška moč
mlajša, do 5000 Din kavcije v gotovini, se sprejme v Donedeljek od 9. do 11., Medvedova 38.
87683-1
Prodajalko
trgovino v Ljubljani *pr»jime tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljubljana, Pred škofijo 19 85478-1
Dekle z dežele
vajeno vseh hišnih del in kuhe, želi službo k boljši družini v mesto aii na deželo. Ponudbe prosim na oglas. odd. »Jutra« pod »Poštena 888«	37357-2
Službo hišnika
sluge ali slično ielim, vešč tudi avtovožnje ter zmožen nekoliko popravila, govorim slov, nem., erbohrv. Ponudbe na og'os. oddelek »Jutra« pod »Vesten 19«.
37261-2
Trgovski pomočnik
z dolgoletno prakso v ma-nufakturni in meš. trgovini želi premeniti službo. Prevzame tudi podružnico. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Kavcije zmožen«.	37267-2
Plačilna natakarica
mlada, solidna, s kavcijo, želi nameščenja v boljši kavarni ali restavraciji. — Cen j. ponu<ibe prosim na PuVicitas, Zagreb pod — »Poštena«.	37205-2
Natakarica
stara 23 let, kavcije zmožna, sprejme službo takoj ali pozneje — najraje v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uljudna«.	37154-2
Mladenič
išče službo sluge aH kakršnokoli zaposlitev v trgovini ali kjerkoli. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jubtra« pod šifro »Zvest« 37277-2
Brezposelni mizar
gre k strankam popravljat vsa mizarska dela in išče zaposlenja v večjem podjetju kot samostojen mizar. Kušar Jože, mizar, Uršičev štradon 50, Ljubljana,	37417-2
šivilja
prevzame t popravilo perilo in obleke — tudi za moške. Hrenova al. 19/1.
87027-3
Gospodična
t obrtno pravico, išče mesto natakarice v boljši gostilni. Izučena je gostilniške obrti in gospodinjstva. Sa bi tudi v hote! ali boljšo restavracijo v pomoč kuharici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Zaposlitev 88«.
37022-2
Mlada kuharica
vajen« vseh hišnih del, išče službo za takoj. Najraje bi šla na gostilno — gre pa tudi k samskemu
fospodu za gospodinjo. — onudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«.	87165-2
Absolventinja
višje stročne učitelj. Sol« v Zagrebu, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega, ter deloma italijanskega in francoskega jezika, išče kakršnokoli nameščen je. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva«.
8T73a8-S
V Novem mestn
želi slnibo boljše dekle,
vajeno meščanske kuta-e. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«.	87327-3
Dekle
pridno ln pošteno, T«5Se nemščine in gospodinjstva, išče mesto praktikantinje v trgovini mešanega blaga — Bamo proti hrani in stanovanju. Cen j. ponudbe na podružnico »Jutr < v Mariboru pod iifro »Vestna«.	87324-2
Krojaški pomočnik
jizvežban v vseh panogah, Išče za takoj ali pozneje primerno službo. Gre tudi v damski salon. Naslov: Galjot Stane, Kranj 45.
36956-2
Manufakturlst
mlajši, vojaščine prost — želi nameščanje v kateremkoli kraju Slovenije ali Hrvatske. Cenjene ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Manufak turist«. 87123-2
Kuharica
samostojna, ki zna tudi Bivati in govori nemško, išče službo k eni ali dvema osebama, oziroma gre tudi k večji družini poleg sobarice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »830«.	87448-2
Kuharice, sobarice
vzgojiteljico, postreinioe in dekleta za vsa hišna dela priporoča gospodinjam posredovalnica v Selenburgo-vi ulici 7/1. Brezposeina dekleta dobe službo.
87439-2
Mladenič
zmoften več jezikov, vešč dopisovanja, želi službo v kakšni pisarni, najraje pri kakšnem časopisu, ali za karkoli. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37435-2
Oskrbnik
same« 40 let star. absolvent kmetijske sadjarske in vinarske šole, « petnajstiet no prakso, želi sedanjo ne odpovedano službo preme niti. Cenj. dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 1934 — trajno mesto« 36323-2
Prodajalka
ki bi pomagala tudi pri gosipod.in;stvu, išče kjerkoli službo. Ponudbe na o-j'as. oddelek »Jutra« pod »St. 7890«.	87228-2
Šivilja
perfefctna v izdelavi dam-sikih plaščev in kostumov, z večletno prakso v inozemstvu. se priporoča n« dom. Cenj. ponudbe prosi n« oglasni oddelek Jutra pod »Perfektna šivilja«.
37278-2
2 vrtnar, delavca
izvežbana v gradbi novih vrtov, sejanju zemlje, z« kar }e najprimernejša jesen, iščeta zaposlenje. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vrt«.
37279 2
Zaposlitve
v trgovini ali kot blagajničarka iščem. Seim popoi noma vešča trgovine, slovenščine in nemščine. P» nudbe prosim pod šifro »Karkoli« na oglasni oddelek »Jutra«. 37275-2
Blagajničarka
išče mesto. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce (ju pod značko »Kavarna« 37193-2
Službo gospodinje
i&če vdova srednjih let, k
majhni družini — najraje pa k samostojnemu gospodu. — Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 87450-2
Izurjena šivilja
teli zaposlitev v boljšem salonu v okolici Maribora. Naslov t oglasnem oddelku »J uitra«.	85072-2
Pošteno dekle
raj eno parketlranih sob ln drugega dela Išče službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Snažno dekle«.	37424-2
Mlada pletilja
Išče mesto najraje z vso oskrbo ▼ hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37441-2
Službo čuvaja
vratar j a. skladiščnika, hišnika Ul primerno. Išče oženjen gospod. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen kavcije.«
37458-2
Boljša šivilja
sa obleke in perilo, gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
87477-i
Mlada prodajalka
vešča slov. ln nemškega jezika, vajena ravnanja s strankami ln vseh trgovskih poslov, prosi kakršnokoli službo. Cen], ponudb« prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strankam Driletna«. 37527-2
Spretna pisarniška moč
196« primerne ntpoSU-tve za popoldanske aH večerna ure. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strojepiska«.	37484-3
500 Din nagrade
dobi *tis't, ki preskrbi rižanskemu pomočniku stalno službo. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod »Nagrada 600«. 87531-2
Mesto hišnika
!B5e mizarski pomočnik — za plačilo prostega stanovanja. Naslov pove oglas. oddeJok »Jutra«. 87563-2
RADIJSKI APARATI
za sezono 1933/34
L dvoelektronski Mldget z dinamičnim zvodnikom;
2. troelektronskl »Eumig« 133 t dinamičnim zvočnikom;
8. troelektronskl Eumlg Super y
i žtirielektronski Eumlg Super
5. petelektronski Eumlg Super za kratke, normalne in dolge valove.
Zahtevajte prospekte ln ponudbe od
»RADIO«, r. Za Z O. Z«
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7
Postrežnlca
Izvrstna kuharica, ISče službe. Nastopi lahko takoj. Dopisi pod šifro »Kuharica 200« na ogl oddelku »Jutra«. 37480-2
Mladenič
ISče službo sluge aU ▼ pekarni, slaščičarni ali kaj sllčnega. — Zmožen kavcije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« pod šifro »Lastno kolo«.
37588-2
Mlad bivši orožnik
žeU služb« obč. sluge, nočnega čuvaja, pismo-noše ali kaj sllčnega. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sposoben« 36538-2
Trgovski akademik
absolviran, z 2 letno prakso, 24 let star, vešč srbohrvaškega. slovenskega ln nemškega Jezika, samostojen kore-spondent ln knjigovodja, šofer, verzlran prodajalec ln nakupovalec. Išče službo v trgovskem ali industrijskem pod-Jetlu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« j>od šifro »Sposobnost lri vpst-nc»t«.	37539-2
Frizerka
t dobro prakso, vešča vse-ETo frizerskega del«, tudi striženja, išče službo. Po-nndbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »kurjena«.
37534-2
Izurjena šivilja pletenin
* dobrim spričevalom, iSče službo. — jelušič. Mencingerjeva ulica štev. 19.
37580-2
Perfektna kuharica
želi mesto pri obitelji bre« otrok, ali kot gospodinja. Ponudbe n« o*'as. oddelek »Jutra« pod »Varčna«.
87475-2
Dekle
k S ra«r. gimnazije, Wče mesto učenke v trgovini. Noslov v oglasnem oddelku »Jutr*«.	87615-2
Nepokvarjeno dekle
vstopi brezplačno v sluižbo k družini. Naslov v offlus. oddelku »Jutra«. 37619-2
šofer
k! poloJi 4000 Din kavcije in im« večletno prakso, išče službo. Ponudbe na og'a«. odde'ek »Jutra« pod šifro »Trezen«. 37652-2
Brivski pomočnik
ln bubl 8trižec, mlad z znanjem nemščine, išče mesto. Nastopi takoj. Ivan Jevšnikar, salon Mareš, Maribor.
37669-2
Dve Pletilji
en« Iz ur ;ena. d-usa niča iščeta službo. Znat« tndi nekaj šiviljstva. Po-nndbe n podružnico »,In trs«, Maribor pod »P'et>i lli«.	37661-2
Mesarski pomočnik (šofer)
vešč tudi v prekajaval-nld, Išče službe na Gorenjskem ali kje drugod, po možnosti k avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten delavec 4156«.	37612-2
Starejša
prodajalka
vajena pisarniških del, Išče službe v trgovini, blagajni, slaščičarni, delikatest ali slično. — Ponudbe na podružnico »Jutra« Trbovlle t>od »Starejša«.	37597-2
Mesar in šofer
ki poli« 4000 Din in ima večletno prakso išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »4000«.	37653-2
Pisarniška
začetnica
iSSe mesto v pisarni aH
trgovini, tudi kot blagajničarka, če m ogoče s h rano in stanovanjem. Gre tudi iizven Maribora. Ponudbe na podruž. »Jutra«, Maribor, pod »Plise miška začetnica«.	37664-3
Dekle
s 4 miredi meščanske Šole. maturo, do-bra računa-rica, odlična v ročnem delu čeli mesta v trgovini mešanega blaga v mestu ali na deželi, t okrbo v hiši Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87673 2
Trgovski pomočnik
mlad in krepak, vsestransko iz vež ban v specerijski stroki in manipulaciji z deželnimi pridelki, z najboljšimi spričevali, vajen vsakega drugega dela, išče zaposlitve za hrano in stanovanje ter eventuelno malenkostno plačo — najrs;e na deželi. Ponudbe pod »Zelo marljiv in pošten« na oglasni oddelek »Jutra«.	37678-2
Novi šlagerji
izdaja 1934, nudijo damam in gospodom vredno eksistenčno trajno možnost zaslužka 100 Din dnevno. »Servitor«, Tyrševa 36.
37i271-3
Samoprodajo
oddam za vsako banovino (rasen Savske) za nov monopol ski predmet brez kon k u renče. — Potrebno cca 15.000 Din gotovine. Same resni reflektanti pridejo v oštev. Ing. Dementjev. greb, Zeljeznička 16.
37206-S
Potujem po Srbiji
i perilom, ter prevzamem 5e zastopstvo s f i 8 n e g a predmeta proti proviziji. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »L oktober«.
86691-8
£
Vsakovrstna
zastopstva
prevnmem za Vardarsko banovino, dajem informacije, vršim kikaso, reklamiranje in plakatiranje. — Trgovska agentura Ludvik Koselj, Skoplje, Obilidev venac 85.	37082-8
Ovčjo volno
sprejmemo pod ugodnimi pogoji v delo za prvovrstno domače e u k n o. — Triplat & Arh, Moste — Žirovnico.	37135-8
Denar sigurno naložen
pri rentabilnem podjetju. Osebe a 40—60.000 Din gotovine se sprejmejo v »talno službo. — Vložek proti zadostnemu jamstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plača in obrestovan je«. 86892-3
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
plisira nje, montaža bridgs stor, pranje in likanje vezenin, ročno vezenje, m on o grami, »trojno vezenje in p r e d 11 e k najmodernej žib vzorcev. Dunajska cesta Ia/IV.	155-8
Šivilja
dobi moško perilo na dom Nas'ov v oglasnem od de! k u »Jutra«.	87494-3
Podjetnemu
trgovcu
dam razno blago v komisijo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dober zaslužek«. 37585-3
ti«M*i» 1 Din; ia dajanj« naslova aii a*
šifro 6 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoije, plačajo vsako besed« 50 parj sa šifro ali ia dajanje naslova 3 Din. (4)
Nemščina za deco
4 do 7 let v Delavski
zbornici nasproti knjižnice. Dopoldne od 10. do 12.
37389-4
Profesorica
instruira matematiko ia vse gimnazijske predmete. Rlgorozen pouk. Honorar nizek. Ponudbe pod »Odličen šoi6ki napredek« na ogl. odd. »Jutra«. 37390-4
Vsi se hitro nauče
dobro nemško govoriti in, teorijo po moji najboljši metodi. Otroci tudi v skupinah. Uspeh zajamčen. — Dnevno cd 11.—4. Salen-drova 4/II, K. Ljutova.
37294-4
Bridge-Conver-sation francaise.
Mademeiselle Barjolt. Gledališka 2/11.	37397-4
Dame francaise enteigne le frančais
MAthode Berlitz — Gram maire — Gledališka 2/11.
37396-4
Pouk na harmoniko
po najbolj izkušeni metodi Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Zagotovljen uspeh«. 87340-4
Italijanščina
konverzacija — literatura, gramatika Mi trg. korespondenca. Mirje it. 15.
87327-4
šoferska šola
I. Gaberščtk
biriB komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Slomškova ulica 6. — Garaža Stupica.	87319-4
Italijanščino
francoščino
ta angleščino poučuje diplomirana gospe. Vprašati dnevno od 13. do 14. in od 18. do 20. ure. Pavla Kovač, Miklošičeva cesta 227111.	37457-4
Damskega
krojaštva
dnevni ta večerni tečaja. — Pričetek 8. oktobra, vpisovanje celodnevno. Oblastveno dovoljeno u&lifi&e, atelje Sare, Gajeva Lil. 87109-i
Šofer, šola E. Čeh
Tyrševa (Dunajska) cesta št. 36. Zahtevajte prospekt
Stenografija
slovenska ali nemška r popoldanskih ali večernih tečajih najhitreje in najceneje pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8. Začetek tečajev 6. oktobra.
278-4
Večerni trg. tečaj
pri Trgovskem učnem zavodu. Pražakova 8II. — Začetek tečajev 16. oktobra. — Informacije brezplačno pri vod=tvu zavoda.	277-4
Učlteljiščn-k
od'Wrjak. bi instruiral za stanovanje z zajtrkom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	87640-4
Klavirski pouk
prvovrsten, posebno predvajanje. in nemška kon-verzacija se nudi Pod Trančo 2/H, desno. Cena nloka.	37642-4
Reven dijak
učitelji ščnik. išče instrukoije za meščansko ali osnovno šolo. Ponudbe pod »•Potreben« na oglasni •oddelek »Jutra«. 37650-4
Prof. Marija Leben
sprejme še nekaj učencev za francoščino, nemščino in italijanščino. Zr>in;skega 17, od 3.-6.	87655-4
Inštruktor
akademik, vešč vseh predmetov, daje instrukcije. Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pof! značko: »Uspeh zago tovljen«.	8767-4
Akademik
Instruira proti stanovanju z zajutrekom ali proti 8—10 Din na uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37686-4
Profesor glasbe
»nučire klavir. Informttt js t e*etli8a.rn* Bajt Se lenburgova ulica. 23571-4
KfiiilK
KAoe i*6e mesto potnika, plača sa paafc« besedo 50 par; aa dajan}« aaaiovm a& aa Šifro 8 Din. — Kdor sprejem* pofeafki č» beseda p* ia dajanje aaafava u šifro pa 6 Dta. (S)
Tekač (Laufer)
volnen, 12 m, lep, mod*' ren vwre«. igo d no naprodaj. Janševa 18, Ljubljana TO.	87402-6
Potnika
ta prodajo moke i£$ea. —• Pogoj je, da je te deiol ▼
tej stroki ter da ja B&o-ien položiti kavcijo. Po« nudbe je poslati na ogla«, odd. »Jutra« pod snačk« »Pomik«.	87420-fi
Potnike
sprejme podjetje protf pr«*
viziji in Mfesumn. Za na>* stop potrebno 140 Din kavcije. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribora pod šifro »Eksistenca«.
871904f
Zastopnika
fci obiskuje trgovin« l •«• leznino, iščem. Ponudb« oa Pub'icitas, Zagreb, pod br. 35399.	370S1-«
Proviz. zastopnika!
iščemo u sredstvo sa ia* tiranje rastlinskih škodljivcev it sicer za obisk lastnikov sadovnjakov, trgovin s semeni, gospodarskih zadrug itd. Predme* bi bil pripraven sa kolesarje, upokojence, učitelje itd., ki jim ho do* deljen gotov rajon. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod značko »Rastlinski škodljivci 1934«.
8T30&-8
Trg. zastopnik
ki potuje a lastnim tom po dravski banov. In Ima skladišča ▼ LJul>-ljanl, išče zastopstvo V
špecerijski, železnlnrtd ali galanterijski strokL Cenj. ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«. 37476-5
' Provizij, potnika
sprejmemo za galanterijsko 'stroko. Ponudbe t rs-ferercami na oglasni oddelek »Jutro« pod moči« »Agilen«.	87548-6
Zastupstvo
tražim za Vojvodina. TJ obzir dolaze kolonlal-kemlčne firme p lata provizija nastrup odmah Ponude slatl na DJ. LJ. Melencl.	37540 -5
Potnika
proti proviziji takoj sprejmem za prodajo cekarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slovenija ln Hrvatska«.	36206-5
Potnik
z avtomobilom prevzame zastopstvo z« dravsko to savsko banovino pri dt^ h*v) vpeli? o! tvrdki proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor, pod »Potnik«.	87662-5
Ogla« og.	m
1 L>iu bnaeda; ia da janj« naslova «i< u
šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja k« beseda 50 pir; r* dajanj« nask-v* aH » Sitno p« 3 Diti. (S)
Otroški vozički
n«jm jdernejši ln najcenejši t 't-varni otroških voz.i-kov Stanko Kucler, Ljubljana VIL Celovška e. 42.
252-6
Posteljo z mrežo
umivalnik z zrcal-om, omaro. leseno sede^n-o banjo itd. zaradi pomanjkanja prostora poceni prodam. — Aleksandrova cesta 4/TH. vrata 17.	37360-6
Tehtnico Clta
(vago) m« o rabljeno, prodam za SIXK) Din ali zamenjam za kakršnokoli blago. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Zamenjava«.	37343-6
Sobno peč
novo, a'a Lutz, prodam. Jančigaj, Zg. Šiška 54.
37264-6
Servitor - polirna rokavica
originalna, polina pohSfcvo. klnvirje, «v'o. 35 Din. — Servitor polititra pol litra 35 Din. — Servitor vata snaii »rebro, zlato. vsako medenino. 7 Din. »Servitor«, Tyrševa 86. 87297-6
Neverjetno —
a resnično!
Elegantni hišni gramofona 250 Din. 24-delni jedilni pribor iz aipaca 330 Din, bajno lepi damaitni namizni prti 40 Din. Schapie-ro, Tyr5ev« 36. 8727^6
Otroški voziček
Brsnubor sistem 1915. dobro ohranjeno violino, lepo preprogo 2 X 3 in kompleten gramofon ugodno proda 0. Peteln. Rimska iw'6 10/n. — Ugleda t! v »pVdanskih urah. 37186-6
Več lepih ole2rdrov
prodam. — Podlimbarsketra mL JI, S:Jka. 37401-6
Ograjo
t dobrem stanju prodam. Y urada se: Sv. Petra c. 45.
37405-6
Železen štedilnik
skoraj nov, otroški športni voziček, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
8740S-6
Sadna drevesa
ntoko in vir ki debel na. nudim za jesensko saditev v raznih najboljših sortah in špargeljnove sadike z jamstvom. — M. Maretič, Ljubljana, Levčeva ul. 11.
371'12-6
Moško suknjo
lepo, prodam ali zamenjam sa* ženski p'ašč. — Zame--jam zelo dobro ohranjen šivalni stroj ia krojača sa ženski. Naslov v oglasnem oo i. »Jutra«.	37415-6
Prodam poceni:
Poniilan otroški športni voziček, sanke io zložljiv stolček, knjižno omaro, Bilko Madone, svetilk« za nočne omarice, banjo za sedečo kopel, Maverjev konverzaci jč-ki leksikon. — Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«.	37418-6
Za čiščenje obleke
b"ncin — dobite pri Stane Dergano, družba z o. x., Gosposvetska cesta štev. 2, Pred škofijo štev. 20. — »Verolin« tekoče parketno Tf -JilO po 30 Din, razpršilec Din.	36670-6
Trg. opravo
skoraj novo, za manufak-turno in modno blago, ter v e S električnih svetil j k prodam. Naslov v ogias. oddelku »Jutra«. ST-23-6
Kredenco
po niziki ceni prodam. Na-e'ov por« oglasni oddelek ►Jutra«.	37230 6
Trg. in mlekarsko

opremo
a Ferdo Martin. Dol. ■kopa, pošta St. Jernej.
S7225-6
Pepel od bukovine
(15 ton) in več vagonov
apnenega prahu
proda Apnenica v Dobre poljn.	37240-6
2 omari za obleko
tridelni, poceni proda V. Gie, Rožna dolina, cesta V Jt. 36.	37456-6
Ročno črpalko
ia vino, montirano na prevoznem stojala, ugodno pnoda Anton Kremžar, Št. Vid nad Ljubljano.
87465-6
Ondulir-aparat
kompleten, popolnoma nov na 20 grelcev, in stoja a za izmivanje glave poceni prodam. Informacije daje Karo1 Hribernik, Ljubljana VH, Zibertova ul. 27.
37433-6
Plamenski kotel
enocevni. z nabiralcem pare, 75 mJ kurilne površine, 9 Vž atm.. in vodocevni kotel s 100.37 m' kurilne površine, 10 atm., poceni naprodaj. Vprašati pri Mariborski tekstilni tvornici v Mariboru.	37107-6
Konjski gno.i
In več kasionov suhega
bukovega žagania proda VelepiS, Sv. Jerneja cesta 25.	37144-6
Trgovsko opravo
za mešano trgovino, različne stelaže in več pult.ov ugodno prod« skupno ali r-osomftzno tvrdka Peter Sortna. Sevnica. S6921-6
Kompletna posfeVa
in porcelanast umivalnik naprodaj. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 37525-6
Fotoaparat
9 X 12, dvojni anaetigmat, z vsem priborom, ter povečevalni aparat, prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«._37254-6
Perje
8 Di« kg, fo«j«, piA, tor
volno in žime
za madrace najceneje prodaj« Sega, Woitov» ud. 12
'dvorišče).	Ž6189-6
Otroški vozički
Igralni vozički, triciHi, lepi modeli, nizke oene. — M. Tomšič, Sv. Petra eesta St. 52.	85066-6
Otroška zibelka
pletena, stojnica (di« Schu-fe), otroški gugalai stol in lesen voziček za sedeti, naprodaj v Knafljevi ulici št. 13/11.	36264-6
Otroški voziček
pleten, naprodaj n« Borštnikovem trgu štev. l/I.
37451-6
Pisalno mizo
amerlkansko, dobro o-hranjeno prodam. Ogledati od 12. do 14. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«« 37421-6
Železen štedilnik
prodam po zelo nizki ceni, malo rabljen, moderni otroški voziček, skoro nov in sobno kredenco z
nastavkom ln marmornato ploščo. Cegnar, šva-blčeva ulica 1. 37439-8
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni orodii — Razpotna št. 6.
S7190-6
Otroški voziček
modern, u- 350 Din naprodaj v Linhartovi nkci SI U.	37556"®
Inventar delikates. trgovine
ugiidno naprodaj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delikatj»en inventar«.	87557-fl
Gramofon
Columbla z 21 ploščami, fotoaDarat 9X12 Vogtmn-der, samosprožllec Com-pour 1.4.5. kaseto, stativ torbico, vijolino, izigrano, proda takoj Jože Grošek, Masarykova, pri kolodvoru.	37507-6
Cvetlične čebulice
vse najboljše vrste za v lončke in za vrtove kakor t hijaclnte, tulipane, narcise, krokuse, anemone itd. priporoča Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. — Cenik na razpolago.
37501-6
Prav po nizki ceni
prodam otroško poste-lUco, otroško košarico, vrtne stole, mize ln £e razno hišno opravo.
37531-«
Starinsko pohištvo
Biedermeier ln razne umetnine proda Tribuč, Glince. Tržaške. 6, telefon 23-05.	37573-6
Dve ogledali
veliki, krasni staro-neinškl (Altdeutscb.) in eno trčalnico za med po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37950-6
Na javna dražbi ugodno naprodaj:
foto-aparati, slike, dne
2.	10. 1933 ob '/.10. uri, Ljubljana, Aleksandrova 4;
čevljarski stroji, tehtnica z uteži, novi damski ln moški čevlji, one 3. 10. 1933, ob 14. url, Ljubljana, Šelenburgova 4 in Kolizejska 20; avtomobil, dne 4. 10. 1S33, ob 10. uri, Kranj 27;
tovorni avto, dne 8. 10.
1933, ob 12. uri, Kranj
38;
2	mesarska stroja, dne
3.	10. 1933, ob 11. uri,
Kranj 149;
razno trgovsko blago in oprema, dne 9. 10. 1933 ob 9. uri. Dol. Lendava, Glavna ul. 77; šivalni stroj ln kuhinjski pribor, dne 6. 10. 1933, ob «/sl5. url, Ivanjkovci 47;
razno novo pohištvo,
pisalni stroj, dne 4. 10. 1933, ob 14 uri, Maribor, Mejna 6;
3	pisalni stroji, mize in stoli, dne 5. 10. 1933 ob 15. uri, Ljubljana, Teševa 9;
l ročni električni stroj
za striženje las s kablom. umivalnik z ogledalom, dne 4. 10. 1933, Ljubljana, Pred škofijo 10.	37600-6
Gumijaste
nogavice in pasovi
zopet dospeli. — Tvrdka Adela Besednik, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 6.
37635-6
Otroške vozičke in kolesa
kmplte dobro in pocemi pri S. Rebolj & drug, Vošnja-kova 4.	171-6
Umivalnik
z ogledalom in omaro s predali, za perilo, predam Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«.	37591-6
Starinsko sliko
čei 100 let staro, prodam. Na ogled v posredovalnici Mrak, Ljubljana. 37590-6
Dve puški
dobro ohranjeni, dvo-cevko cal. 16 in risarl-co cal. 9.2'16 prodam. Poštni predal 14, Vrhnika.	37596-6
Bojler
s kompletno vodogrehro
napravo prod3 Tribuč ra GKnca.h. Tržaška cesta 6, telefon 2605.	37571-6
Oramofon-kovčeg
poceni naprodaj na Mestnem trgu 13/113. 37669-fi
Kovčeg	]
aaMr&aneU >i»teaL, približno 1 m doltin«, kupim. Ponudbe e ceno na oglas, oddelek »Jutro« pod šifro »Okov«.	3761*2-6
Sobno kredenco
krasno, z marmorjem ln ogledalom, omare za obleko, postelje ln umivalnik z ogledalom, do-oro ohranjeno, radi prostora ceno proda Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. 37611-6
Oglasi trg. značaj« po 1 Dio beseda; i« da janje naslova ali za šifro 6 Din. — Ogias socialnega in« čaja pa besed« 50 par; za dajanje nasiov« ali za Šifro pa 3 Di.n. (8)
Pieteršnikov slovar
H. del (P-2) kupim. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Pleteršnik«.
36631-8
»Ljubljanski Zvon«
tri nevezane letmke 1923, 1929 in 1930. prodam z* 150 Din. Naslov pove ogiasni oddelek »Ju-tra«. 36193-8
»Die Frati
als Hausarztin«
knjigo od dr. med. An na Fiecher Dflckelmann, poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36192-8
Knjige
Uipoetoroe ta drug«, poea-
mezno poceni proda Tribuč, Glince, Tržaška o. 6, telefon 2605.	37672-«
Vsaka beseda 1 Din; 5 za dajanje našteva aK
i šifre pa 5 Din.
(9)
Dvocevni radio
kompleten, s Philips zvočnikom, malo rabljen, prodam. Ivanka Lampe, Črnuče 64.	37373-9
Radio-aparat
skoro nov, Stiricevnl — znamke »Nova«, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37560-9
> 9 Ut I
i Uglasi trg. značaja po | 1 Din beseda; ia da-j janj« naslov« ali za ' šifro 5 Din. — Oglasi socialnega zmačaja vsa. k« beseda 50 pan z* dajanj« naslov« ali za šifro pa 3 Din. (7)
Štedilnik
(TnecMi-etd) dobro oh ran Jon kupim. Jančigaj, Zg. Šiška M.	87263-7
Rabljen skobelnik
(Hobelbank) kupim. Ludvik Ventuirini, Orlov« ni. 11.
37400-7
Železno blagajno
št. 4 aii 5, v brezhibnem stanju kupim. Ponudbe na
oglas, oddelek »Jutra« pod »Blagajn« 4«.	37159-7
»Bock-biicks« puško
dobro, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »28«.	35056-7
Gumi klinika
Kupuje in prodaja vse vrste rabljene avto pneuma-tike. Tyrševa c. 9. 25459-7
Smrekove storže
kupim Nudijo naj s« franko vagon nakladalna postaj«. Potrebna je navedba nabiralnega kraja. — Saša Star«, Mengeš. 36493-7
Stensko ogledalo
£00 X 80 ali manjše, z ali brez okvirja kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ogledalo«.
37545-7
Rabljene cevi
vodovodne ali tom enake v debelosti 30 do 35 mm kupim večjo množino. Ponudbe na Vinko Petek, trgovec, Velika nedelja. 36213-7
Kopalno peč
in opremo za trgovino (štelaže in pudel) kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kupim« 37684-7
ia OenedOv Ogla«! M»-oijalnega značaja po 50 par besed«. Za dajanje naslova ali z« šifro 8 Din, oziroma 5 Dia.	(11)
Kolo
dobro ohranjeno prodam. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37422-11
Moško kolo
skoraj novo, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87595-11
Vsaka beaeda 1 Din; z« dajanje naslov« ali za Sif.ro pa 5 Din. (10)
Lokomotivo
parno ali na elektr. tok (igračo) kupim. Cenj. ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Lokomotiva velika«.	37224 10
Dieselmotor
(ogrevalni motor) 82 Ks., za elektr. tok 110 Volt, rabljen a kompleten in v dobrem stanju, sedaj demontiran. ugodno naprodaj — Istotam tudi naprodaj kompletna električna mra-mornata spojevalna plošča (Schaltt.ta.fel). — Ogledati: »Obnova« d. d., Ljubljana. Vošiijakova ulica 2i2 (za gorenjskim kolodvorom).
87429-10
Tovorni avto
tonski — v najboljšem s panju, - - »Ford«, takoj prodam za zadnjo ceno 1B.5U0 Din v gotovim. Jivent. vzamem v račua majhen dvoeedeien avto. Na ogled pri mehanika Miška Radanovli, Bretioe ob Savi.	87209-10
Dva avtomobila
prodam. 1 Itala 6sedežen in Puch str. 8 pripraven za požarno brana bo. Voza sta v zelo dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra voza. 37436-10
Tovorni avto
s Šoferjem, nosilnost do 1000 kilogramov, najamem za 30 do 40 dni. — Ponudbe pod »Hmelj 3861« na oglašal oddelek »Jutra«. 37486-10
Vsaka baseda 1 Din: za dajanj« naslov« aH
za šifro pa 5 Din. (12)
Pohištvo
Na obroke. — Na hranita«
knjižice. Speraoe orehov« poMtirao« spalnice, črešnjev« masivne politiran« spalnic«, šperane spalnice 8000— pleska ne spalnic« 1600.— kuh. oprav«	850.—
kuh. kredeno«	450.—
postelj«	200.—
Vse drag® pohfttvo dobite najceneje pri Mizar-sivu »Sava«, Kolodvorska 18, MiklošUJer« 6. Telefon 27-80.	S72SS-12
Nudimo Vam
v nakup
sajasutoM eoUdoo Izdela
no spalnioe, jedilnice in kuhinj«, najmodernejše, od fine do preproste izdelave po zelo ugodnih eenah in tudi res zadovoljivih j>o-
gojih. Bgldij im Ka-rol javec, zaloga pohištvi Brod (poleg tacenskega mostu), St. "Vid nad Ljub ljano._37149-12
čista spalnica
iz trdega lesa. ugodno naprodaj na Borštnikovem trgu St. 1/1.	37460-12
Spalnico
skoraj nova zaradi odpo-tovanja naprodaj. Štefan Weber, Slapničarjeva al. 7. Moste. 37434-12
Spalnico In kuhinjo
popolnoma novo, prodam po zelo nizki ceni radi odpotovanja. Bevk Tržaška cesta 24/1.
37505-12
Novo spalnico
9 komadov za 1700 Din prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 87566-12
Razprodaja
otwman spalnih foteljev in divanov pri Dol-ničarju, tapetniku v St. Vidu nad LJubljano.
37603-12
Trg. oglasi po 1 Din besed«; sa dajanj« naslova <£i za šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda PO par; z« dajanje naslova aii z« Šifro 5 Din. (IS)
2 moški obleki
1 športna z dolgimi ln kratkimi hlačami, ter 1 modra promenadna, za srednjeveliko postavo, obe lepi in dobro ohranjeni, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37141-13
Novo obleko
z« 14 do 16 lert starega fanta poceni prodam. Cesta na Loko št. 15. Ljubljana.	37379-13
Ženski jesen, plašč
skoraj nov, ln ved oblek, novih, naprodaj. — Gregorčičeva 17/bTI.
37487-13
Kdor 11 d t prebrano
plača 1« vsak« beeedo 1 Din; kdor i66e prebrano p« z« beš&do 50 par; za dajanj« naslova ali šifr® 8 Din. oaH-oma S Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din
Deklico
2 leti ta pol staro dam M
avojo boljši družini. Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
87384-14
Sprejem vajencev v Vajeniški dom v Liubljani
Sprejmemo v dobro vzgojo z Izdatno hrano ln stanovanjem vajence vseh strok. — Mesečna oskrbnina 350 Din. — Redno obratovanje prične s 1. oktobrom. Obrtniški vajenski dom v LJubljani, Liplčeva ul. 2. Tel. 35-23. 275-14
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (16)
Hranilno knjižico
glaseč o na Din 100.000 odnosno 200.000. od Mestne hranilnice v Novem mestu, prodam najvišjemu ponudniku oziroma tudi proti mesečnemu odplačevanju samo proti sigurni garanciji. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod šifro »Ugodnost 888«. 37367-16
Gospodična
usluibena v gostilni, prosi za posojilo 500 Din za mali čas. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Poštenost«.	37380-16
Hranilne knjižice
kupuje ta prodaj«
M. J a n k o! e
komand, družba, Ljubljana,
Aleksandrova c. 4/II
J palača »Viktorija«), Tele bn 3052.	26921-16
25.000 Din posojila
iKom n« prvo vknjiibo lepega poser^va s trgovskim lokalom. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sigurno 383«.	87353-16
Mlad trgovec
z BeSanlm blagom »prej®«
družabno xao4 ali odda to tpovtao v najem zaradi obvez«. Promet c« 60.000 Din me.sečno, zaloga ca 80.000 Din. Zmožni te vsote naj #e obrnejo na oglas. odd. »Jutra* pod »Prometna Koroška«.	87357-16
Večjo gotovino
vložim v podjetj« protf
farancijt. Ponudbe na po-ružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Sodelovanj« 800.000«. 87319-16
Dame!
Kater« starejša ta neodvisna dama bi hotela posoditi 1000—2000 Din mlademu simpatičnemu obrtniku, pod katerimkoli pogojem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo obrtniku«.
arnfie-i« Družabnika (co)
za ustanovitev brezkonku-renčne veletrgovine, iščem. Rizik o izključen, dobiček do 50% zasiguran. Sodelovanj« zaieljeno, vendar ni pogoj. Dopise »a oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Veletrgovina«. 87066-16
70.000 Din posojila
iščem na posestvo. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na ogla«, odd. »Jutra« pod
»-Posojilo 83«. 87378-1; 6
Hranilne knjižice
kupite, prodaste, lH^mberdl-nate posojil« najknlantneje pri; Poslovni zavod d- d., Zagreb. Praška nlic« 6/n. Za odgovor prlloiiti znamko sa 3 Dn.	232
Za vložne knjižice
Mestne hranilni«« ljubljanske, katerih polno vrednost priznam, prodam dvonadstropno hišo v Ljubljani, v neposredni bližini kolodvor«. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Slučajno ugodna cena«.
86960-16
Družabnika
sprejmem k veliki ln Ao-br"* idoč vinski trgovini, ki Ima zelo veliko odjemalcev. Sprejmem tudi e sodelovanjem. Potreben po mtožnositi večji kapital. — Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Sodelujoči«.
86974-16
25.000 Dta posojila
v gotovini, i 15 e m proti
vknjižbi n« prvo mesto. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomoč«.
87280-16
Vložno knjižico
Posojilnic« Maribor, Narodni dom, ali Celjske posojilnice, Narodni doni — z vlogo do 20.000 Din kupim. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižica«.	87203-16
10.000 Din
nujno rabim proti mesečnemu odplačilu 1000 Din. Garancija v hipoteki. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Drž. uradnica«.
37585-18
Sijajna prilika
se Vam nudi!
3 parceli ob Dunajski
cesti zraven Sokolskega telovadi?* a Jako ugodno na prodaj. — Tudi knjižice vzamemo. — Vprašati: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	37582-16
Kupim vloge
Zadružne go«podar»ke b«tc-k«. Ponudbe pod »Tovarna« na podr. »Jutra« v Maribor*.	STOM«
Iščem posojilo od 40—50.000 Din
na prvomeetno vknjiibo. Za obresti dam dobro ido-čo ta na novo zgrajeno pekarno v najem. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Pekarn« v najem«.
8TO464«
Vsaka besed« 1 Dta: z« dajanj« naslov« aH za Šifro pa 6 Dta. (16)
30 do 50 vagonov bukovih drv
suMh in zdravih, cepanle, kupim. Ponudbe n« Drvar« Bihler, Zagreb, VlaSka u8 87347-15
Bukova drva
pozimi sekana, im« naprodaj uprav« posestva Lin-denhof, Zg. sv. Kungota.
87328-15
Bukova drva
v kolobarjih po 6 Din ta mehka po 5 Din nudi St. Krie-Siard, Trnovsiki pristan IS.	276-16
¥ najtm
Vsak* besedi. 1 Din; M dajanj« asator« alf
a« Šifro p« 5 Dta. (IT)
Gostilno
lKta r najem o« defeit aH planinsko k060. Naslov T ogl. odd. »Jutra«. 87888-17
Eno ali dvostano-vanjsko hišo
▼ okolici Ljubljane vmm-mem t najem aii pa dvosobno stanovanj« v Ljubljani. Ponudbe n* oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Vesten plačnik«. 87854-17
Trgovino * mešanim blagom
m trafiko, lepo meVme, v l«pem Brežiškem okraj« dam v najem oziroma tudi prodam po nizki z« Din 60.000.— zaradi družinskih razmer. Poslopje je prav lepo, Je novo, z lepimi izložbami in Se za več let davka prosto. Ponudbe pod »Ugodna prilika 88« na ogL odd. »Jutra«. S791fL-d7
Kompanjon
a« dobro idočo industrijo se Bče radi povečanja. — Potreben kapital 160.000 Din v knjižicah ta 60.000 Din v gotovini. Dopise n« podružnico »Jutra« v Maribora pod »Sigurnost zajamčen««.	87191-17
Mesarijo
vrtal tudi m deželi m-umol r najem n« prometnem kraju. — Ponudbe n« osla«. oddel«i »Jutra« pod »Mesarij««.	8764747
Vsaka besed« 1 Dta: n dajanje naslov« afi m Efre p« 6 Dm. (18)
Danes t Tomačevo
h K oraču a« domač« koline. Vabi M. T. Gorjan«.
87474-18
Halo!
1. oktobra vsi ▼ nanovo prevzeto gostilno e« Bežigradom, Stanlčeva ul. 2 pri Ravbarju. — Dobra kapljica, topla ln mrzla Jedila, vse po zmerni ceni. Priporoča se starim ln novim gostom Rezlka Korttnik, bivša gostllnlčarka lz Spodnje Šiške. 37493-18
Vsaka besed« 1 Dta: a« dajanje naslov« ali
z« iifro p« 6 Dta. (19)
Lokal v Domžalah
Ljubljanska «. 65, poleg pošt«, pripraven za pisarno ali obrt, oddam. 87371-19
Trgovino z meš. blagom
0 fl6ft.iwrm.il tem ali mm tr-govino oddam n« prometni točki takoj «11 poooej«. Najemnina ntak«. Ponudbe na ogl. od<L »Jutra« pod
»Zelo ugodno«. 87844-19
---------—>--
Mlekarno
d • b r • vpeljan«, n« seto
prometni oesti, oddam. — Pojasnil«: Smairtineka testa SI dnevno od 10.—41.
87414-19
Lokal
pitaata s« trgovine aH
pisarno, s postranskim prostorom oddam takoj. Go-sposvetsk« e. 18. Poisv« s« istotam.	87396-19
V Maribora
oddam 4 lep«, sub«, sveti«
akladift&n« prostor« — pri-pravn« tudi za pisarn«, v sredini mesta ta bližini kolodvor«. — Pojasnil« daj« GovediiiS, trgovina drv in premoga, Maribor, Preier-nov« 19.	87320-19
Kroj. delavnico
v prometnem kraj«, ■ za-sigurano eksistenco ln n tako najemnino, oddam. — Potreben kapital 4000 Dta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	87821-19
Lokal
piiya»»«B z« vsako ofcrt «M
pisarno, oddam n« najpro-metnejil točki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 87464-19
SpeceriJ. trgovino
oddam v Ljubljani. Pcrtre-bon kapital 75.000 Din. Ponudbe na oglesni oddelek »Jutra« pod »Promet Din 45.000«.	871(1-19
Moška modna trgovina
v sredini! Ljubljane ugodno naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Naložba kapital««.
36865-19
Trgovski lokal
2 prostora, oddam v bližini glavnega kolodvor«. Vprašanj« na og1. oddelek »Jutra« pod »Por november«.	87544-19
Vinotoč
z dellkateso
n« asta prometnem kraju
v Ljubljani prodam. Pripravno z« boijSo natakari-00 aii poročen par. — Ponudb« c« oglasni oddelek »Jutra« pod »Vinotoč«.
86876-1»
Gostilno
1 Mita prometom ul 800
hL, a vrtom, prostorom ca baitaoanje ta bompl«tnim Inventarjem prodam radi odpotovanja. Nasiov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
87432-19
Vežo
■a, prometnem kraj« tako) oddam. Mestni trf 18.
87616-19
Trgovino
Mt* dobro idočo, v aredi-al mest« prodam radi pre-aaposlecosti. Ponudb« na oglas. oddel«k »Jutra« pod značko »Proti gotovini«.
87482-19
čevljar, delavnico
ali dvoriščno sobo lžčem blizu Gosposvetske, Tržaške aH Bleiweisove c. Ponudbe pod »Točen plačnik 88« na oglasni oddelek »Jutra«.
87326-19
Trgovski lokal
g« Starem trgu SI oddam. Vprašati t H.
leve.
nadstropju, 8755»-10
Manjšo Specerljo
prevzamem. — Ponudb« pod »Ljubljana-okollca« na oglasni oddelek »Ju-tra«.	37470-19
Velik hlev
pripraven tudi h* de-lamloo «11 skladišč« ter kleft ▼ Spodnji Slškl, Jernejeva cesta 1, oddam takoj v najem
37638-19
Zobozdravn i ško ordinacijo v Liubljani
centru mest« a dobro ido-5o prakso takoj oddam »obozdrsvnfk« ali denti-stu. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 87260-19
Večjo gostilno
dobro ldočo, na prometnem prostoru T Mariboru takoj oddam z kompletnim Inventarjem zaradi preselitve. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor pod »Zlata jama«.
37671-19
Brivski salon
troAstta, mofikl, konsfA^ ten, ee takoj proda «11 da r najem. Medvedov« 8S.	87682-49
SZE	
Vsak« bese	d« 1 Din:
a« dajanj«	amion ali
aa Šifro p« S Dta. (80)	
Prodam
M periferiji Ljubljane topo dvostanovsinjsko vilo ter Istotam stavbno parcelo. Ponudb« pod »Leč« lega« s« oglasni oddelek
»Jutra*.
87362-20
15.000 Din posojila
lS6e hišna posestnlca tr-govik« proti visokim oprostim n dobo 8 mesecev. Vnkjifba M prvo mesto. Samostojna oseb« dobi hrano ta rbanovanj« v hiši. Ponudb« na oglasni odd. »Jutra« pod »Dobro naložen denar«. 87345-20
Radi smrt. slučaja
naprodaj; podeželska hiša a vsemi gospodarskimi poslopji, s priliko za gostilno. obsegajoč« 24 oralov polj« ta goida pri Sajhen-burgu; podeželska hiša pri Sevnici s 8 orali prvovrst-n-eg« zemljišča. Pojasnila daje: Junk, Rajihemburg 62 37273-20
Enodražln. hišico
malo, kupim ▼ LJubljani •ld v okolici, eventuelno na Gorenjskem, s« 20 do 86.000 Dta. Ponudbe pod »I. Z. 8« na oglas, oddelek »Jutra«.	87310-80
Hišo z vrtom
eno ali dvodružinsko, v dobrem stenju kupim najraje s« Bežigradom. Ponudbe poslati na oglasili oddelek »Jutra« pod »Lepi dom«.
87419-80
7-stanovanJsko hišo
vogalno, 1 vrtom prodam v Rožni dolini. Luč, vodovod in kanalizacija, čisti letni donos 35.000 Din. — Cena 800.000 Dim. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
87392-80
9 oralov gozda
80 nrinut od mesta Celja ugodno proda Anton Lilija — Gotovlj«, pošta Žalec pri Celju.	87000-20
DAMSKI
JESENSKI IN ZIMSKI
PLAŠČ,
ld vam ga dobavi firma
Drago Gorap & Co.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16/L
je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo.
10401
P
Nizka cena
Trgovska hiša
v trodtal Ljubljane ugodit* naprodaj. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska hiša«. 87156-20
Kupim hišico
aa periferiji Maribora. — Plačam nekaj v gotovini, nekaj v hran. knjižicah in ostanek v sigurnih obrokih. Ponudbe pod značko »Železničar« na podružnica »Jutra« v Mariboru.
87001-80
DvostanovanJ. vila
nova, lepa, a vrtom, v Ljubljani naprodaj za Din
450.000 — brez posredovalcev. Hipoteka 170.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87,172-20
Nova hiša
tristenovanjskaj tik Ljubljana naprodaj. Elektrika, vodovod, kopalnica in parket; vse moderno izdelano — Miš vel j, Moste, Ljubljanska ulica štev. 37.
S71-4S-80
Posestvo z gostilno
in kegljiščem v Dravski dolini blizu Maribora poceni prodam ali oddam v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 87317-20
Pritlično hišico
novoiidano, z 990 mJ vrta,
ugodno pr-odam v Vižmar-jih — s t. Vid. Pojasnila daj« Žitnik v Vižmarjih.
87304-20
_____
n« m( tagotorijee«, M trgovin« ta gostilno — ob
glavni cesti Skofj« Loka— Kranj, proti gotovini proda M. Eržen, ves Sutna, pošla Skofja Lok«. 87091-20
Na Bregu pri Celju
prodam »nonadstropno hišo s parno pekarno. Kupnina do polovic« lahko tudi v hranilnih knjižicah, ostalo v gotovini, po ielj! hipoteka. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 96535-20
Parcele
poteg kolodvora v Dev. X. v Polju prodam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 86913-20
Vilo r LJubljani
petstaaovanjsko, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	86914-20
Stavbne parcele
v poljubni velikosti, v lepi solnčui legi, pod ugodnimi pogoji proda Andrej Kregar, Vižmarj«. 96984-20
Parcelo 1400 m'
tik Maribora
jitatetn« a« industr. stav-MšSe, vrtnarijo itd., prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87003-20
Stavbno parcelo
pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam. Dravlj« 62 87445-20
Hišo x vrtom tn 2 stavbni parceli
prodam v Borovnici St. 94 ta šest njiv (napuro-ku). Natančnejša pojasnila daje Ivan Pivk, Dole.	87359-20
Za knjižice
prodamo:
VILO, novozldano, tri-stanovanjsko 420.000 Din. štlrlstanovanJ sko 480.000. PARCELA. center, 800 Din.
PARCELA, Tyi6eva, 100
Din.
Posredovalnica ADAMIČ VošnJakova 4. 37581-20
Krasen grad
a velikim parkom, na najlepši točki LJubljane, primeren za Banato-rlj, plačljivo v knjižicah Mestne hranilnice ljubljanske, parcelo v centru ln novo komfortno 12 stanovanjsko htšo s prevzemom hipoteko, ostalo po dogovoru, prodamo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča«.
37583-20
Hiša v Kranju
z vrtom naprodaj. — Ponudb« n« og'««ni oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj«.
87685-20
Novo hišo
na periferiji oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutm«.
87579-30
Dvodružinsko hišo
podkleteno, z vrtom in elektriko prodam po solidni ceni, bltau cestne železnic« v gornji Šiški — Kosovo polje štev. 198.
87604-80
Krasno vilo
prodam. Dopise n« ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Blizu centra«. 37632-20
V LJubljani
stavbne parcele tudi za knjižice po 20 Din posamezne ali kompleks proda Realitetna pisarna Grašek, Masarykova 12.	37641-20
Dvostan. hišo
pripravno za nadzidavo, par minut od gor. kolodvora, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 37668-20
Solnčne parcele
lepe. se prodajo v Kolegiji (Gerbičeva ulica) in Linhartova ulica. Poizve ee pri . Karol Jurmenu, dvornemu optiku v Ljubljani, ŠeienbuTgova u.'ic».
37680-20
Dražbe
V^ka beseda 1 Din. n dajanje naslova alt A Šifro p« 5 Din. (32)
Dražba preprog razne velikosti
po ugodnih cenah se bo vršila dne 3. oktobra ob 15. uri v zastavljalnici.
37416-32
S, *** I*
Jo JW
fiFH	JJ'llZsjjJLi
	
Vsaka	beseda 1 Din; c
za dajanj« ceta-ar* ali _	
za šifre	pa S Dia. (31) J
Dvosob. stanovanje
« kopalnico, moderen bon-fort, v bližini drAine oddam. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«.	S736H-a
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam. Poljanska e. 30. 8723221
Dvosob. stanovanje
parketirano, blizu Stadiona oddam taikoj aii « L novembrom. Janiikova ui. U 87375-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinamiL, nekaj vrta odaam. Stepati ja -res 105, Kodeljevo, nasproti Kar-melič-ank.	87337-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami ta vrtom poceni oddam s 1. novembrom. Poizve »e; Glince, Cesta HI/4, 87386-21
Dvosob. stanovanje
s pritAklinaini oddam takoj. Most« Sv 1, pri Aerodromu.	8740S-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami in
prazno sobo
t poeebnim vbodom oddam. Rožna dolina, Cesta VI/41 87404-21
Stanovanje
1 soba ta kuhinja, oddam 1 ženski v Trnovskem pristanu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	37406-21
štirisob. stanovanje
s kopalnico, v vili sredi Ljubljane takoj oddam. — Ugodno za zdravnik* ali »obotehnika. Naslov pove oglasni oddielek »Jutra«.
87034-21
Trisob. stanovanje
a kabinetom, kopalnice in vsemi prltiklinamt, v I. nadstropju — mirna lega, oddamo takoj. Pojasnila v Dvorakovi ulici štev. 8, dvorišče — pisarna.
87046-S1
2 stanovanfl
trisobno, komfortno, s kopalnico in dvosobno s pritiklinami, elektriko ter nekaj vrta, oddam po ugodni ceni v novi hiši na Vodovodni centi št. 5.
87333-21
Majhno stanovanje
1 sobe, kuhinj« ta priti-klin, event. 2 sob, v vili zraven Tivoli, komfort, solnčna lega, »e odda takoj ali z novembrom. Pisati pod šifro »A. M.« na oglasni oddelek »Jutra«.
87303-211
Petsob. stanovanje
s pritiklino, v vili, 8 minute od glavne pošte v Ljubljani, solnčna mirna lega, moderni komfort, re-novirano, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra ST30S-21
2 stanovanji
dvosobni, t kabinetom, -»e-liko predsobo, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. novembrom v Klumovi ulici — Kodeljevo (nov« hiša). 37411-21
Trisob. stanovanje
s kopalnico ta vsemi prl-tiiklinami ter delom vrta, solnčno, ugodno oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
37430-21
2 stanovanji
komfortni, petsobno in dvosobno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	80912 21
Trisob. stanovanje
oddam z novembrom na Starem trgu 24, H. nadstr.
87044-31
Stanovanje
sob« in kabinet«, e pritiklinami oddam družini odraslih oseb. Nasiov pove oglasni oddelek Jutra.
37305-21
Trisob. stanovanje
z vsem komfortom ta pri-tiklin.imi, v L nadstropju oddam po izredno nizki najemnini takoj ali po dogovoru. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37425-21
Lepo stanovanje
dvosobno, parketirano, suho in solnčno, s pritiklinami oddam pod Rožnikom — cesta XII štev. 11.
87146-31
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam 6 1. novembrom na Aleksandrovi cesti 9/II. Informacije daje J. Lukman, Kreditni ravod.	87479-21
Enosob. stanovanje
• pritiklinami oddam s 1. novembrom v Ciglarievi ul. št. 17.	874*491
Trisob. stanovanje
.voioirio, Kcderoa, oddam s 1. novembrom. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 874T1-J1
Enosob. stanovanje
s kabinetom ta nrttfkli »«-mi e d d a m takoj mirni stranki bre« otrok — ta
sprejmem sostanovalca v opremljeno »ob*. Ko-seskega ulica SO, Koi< 87-
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam a L. novembrom v Rožni doHui — oeeta VI Stev. 37.
srm-si Lepo stanovanje
dveh BCb, kuhinje ta
pritlklln, kompletno pritličje ali prvo nadstr. v novi vili, tik ob CelovSkl cesti v Dravljah 156, nasproti tramvaj postajališča, se ugodno odda.
37440-«
2 stanovanji
m« aa 180 te droge m 930 Die takoj odd« Brandt, Kose«« 65, Ljubljana VIL 87918-81
Več majhnih
stanovanj
«44« Pogačnik, Skof'ta Loi«, kolodvor. 37381-81
Trisob. stanovanje
komfortno, s fccpa'tri©© o4-dam. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifr« »Sončno«.	* 87530-22.
Stanovanje
tast- s4i petsobno, s ktpal-nioo, komfoTt.no urejeno — del stanovanja uporabljiv za poslovne prostore — zdravnika ali sJično, oA-dem. Ponudbe na ogtesnl oddelek »Jutra« pod Iifro »Centrom«.	37531-31
Enosob. stanovanje
lepo, oddam majhni beijll
družini. Naslov v og!««. oddelku »Jutra«. 87536-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnioo ta kabinetom
takoj oddam ca 750 Dta me6ečao v Podmilščekovi ulici 14/L	S7537-21
Stanovanje
»oba, ktftinj« ta pritMla, oddam v Zeleni jam! — Korožčev« 6. 87508-31
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 87552^1
Enoso-b. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam v Orlovi ulici K. JU, pritličje.	87555-91
Stanovanje
2 velikih ln 1 manjle sobe z vsemi pritiklinami oddam. Vrtača 4.
37518-21
Enosob. stanovanje
e pritiklinami, vodovod.
elektrika, 5 minut od kolodvora, oddam. Brezovica 85.	37512-21
Dvosob. stanovanje
takoj poceni odd« TVtbaft,
Glince, Tria*ška ceste 6 — telefon 3605.	37374-<M
Trisob. stanovanje
s pritiklinami oddam s 1» novembrom v Židovski stezi št. 4/IH, za univerzo.
87576-21
Dvoriščno
stanovanje
v pritličju, obstoječe lz dveh sob ln pritlklln oddam za 1. november. Povprašati Aškerčeva cesta 13 med 13. ta 14. uro.	37511-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami takoj oddam na Glincah, ceste 1/6.
876ST-81
Enosob. stanovanje
v Šižki odda takoj ali pozneje Ogrinc Ivan, Aležev-čeva 33.	37630-81
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kopalnico oddam v vili blizu Zvezde za 1000 Din. Naslov pov« ogiasni oddelek »Jutra«.
87680-81
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo in vsemi pritiklinami, parketom in elektriko, oddam v Mostah — Zvezna 14.	37604-81
Dvosob. stanovanie
krasno, prdesoba, balkon, v I. nadstropju, takoj oddam v Posavskega ulici 13 za štadionom.	37608-21
Enosob. stanovanje
•	pritiik Linami oddam v Sp. Šiški, Janševa it. 14.
97617-31
Lepo stanovanje
»obe in kuhinj« takoj od dam ▼ Kamniška ulici 20.
37599-21
Dve solnčni sobi
•	kuhinjo, pritiklinami in mx>m oddam mirni stranki. Poizve se v Bolgarski ulici 32.	37657-31
Dvosob. stanovanje
odoam z novembrom blizu cnstne železnice na Glin-cab, cesta VI štev. 4.
37660-21
Trisob. stanovanje
krasno, s pritikllnami, visoko pritličje, oddam 1. decembra. Poizvedbe PodmilščaKova 7. Bežigrad.	37633-21
Stanovanja
dvosobno, stirisobno ln enosobno. s pritikllnami oddam za 1. november. Ponudbe pod »Stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 37616-21
—v Sobo
^■Pbinet, event. kuhinjo, parket, elektrika, v še-lenburgovi ulici oddam poceni čisti stranki. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pfdnajem«. 37622-21
Oseba
vajena pospravljati zdravniško ordinacijo, dobi 2 sobi, kuhinjo ln prltikllne proti malenkostni najemnini ali tudi brezplačno v centru mesta. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prilika«.	37621-21
2 stanovanji
<lvo- ln enosobno, ln 1 eobo s štedilnikom oddam. Predovičeva 9.
37670-21
Veliko sobo
ln kuhinjo takoj oddam Cesta v Rožno dolino 36.	376667-21
Dvosob. stanovanje
v bliiinii glaivnoga kolodvora za november iiče stranka 3 odraslih oseb. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra« pod >0dra&H«.
37231-21/a
Enosob. stanovanje
6 pritikimami, v mestu aii na periferiji išče državni uslužbenec brez otrok — točen plačnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za 1. november«.
37463-21/a
Dvosob. stanovanje
iščem z novembrom. Ponudbe na ogiasni oddelfik »Jutra« pod značko »Do 700 Din«.	37455-3l/a
Dvosob. stanovanje
solnčno in suho, i š 6 e m. Ponudbe s ceno na naslov: Kristan, Kolodvorska pošta..	37519-21/a
Za 1. november
ali pozneje išče cel dan odsoten zakonski par stanovanje sobe in kuhinje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 888« 37529-21a
Pvosob. stanovanje
9 kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Celovška 72, Sp. Šiška.	»7687-21
Stanovanje
s^bo i>n kuhinjo oddam t. novembra.. Medvid.ova 38.
Dvosob. stanovanje
v novi hiši t vrtom na Ježici takoj oddam. Pojasnil« se dobe za Bežigradom,, Sta.n.ičeva 30, pdp-itličje.	37678-31
Enosob. stanovanje
in trisobno, oddam takoj, odnosno 1. novembra. — Ptaretova uloca 25.1., Tr-ttov«.	37669-21
Trisob. stanovanje
lepo. go'nčno, veranda in pritttine oddam d. no-vemVa. Poizve se pri hišnici v Čopovi ulici 31.
Stanovanje
lepo. enosobno z vsemi pritiklinami. eolnčila štren, takoj oddam v Stožicah, 330., Dunajska cesta.
37677-31
Dijaike sobe
Vaaik« beseda 50 par; trn. dajanje aaslo-va »lj za šifr« 3 Din. (22)
Dijaka (injo)
(niiješoica) v fino oskrbo i vzornim nadzorstvom sprejme v komfortno stanovanje e klavirjom skrbna rodbina poleg dramskega giedai'šča P>moč pri študiju. Naslov pove ogl. oddelek »Ju re« 36723-22
Visokošolca
eventuelno dva, sprejmem na stanovanje. — Klavir na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37528-22
Dijaka
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37562-22
Dijaka
iprejmem po nizki c-enl na stanovanje v veliko zrač,rao sobo na Miklošičevi c. 6/II leve stopnjice — desno.
37618-22
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje in h-eno. Klavir na razpolago Naslov v og'asnem oddelku »Jutra*.	37625-22
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par; m dajanje naslova ali
za iifr« S Din. (21-a)
Trisob. stanovanje
4šče stranka brez otrok ta koj. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Mesto«.
37410-2'la
Stanovanje
•obe. kuhinj« in pritiklin, v Ljubljani aH bližnji periferiji (Sp. Šiški, Dunajski cesti) išče miren upokojenec brez otrok, točen plačnik, s 1. novembrom ali pozneje. Jazbt-c, Loke pri Zid. mostu. 37127-31/a
Stanovanje
dvo- ali enosobno. išče rodbine dveh starejših resnih oseb. Nepretirane po-Ludbe pod »Redni pečni-ki« na oglasni oddelek »Jutra«.	37176-31/a
Čisto stanovanje
®»be in kuhinje, išče samska oseba za november. — Ponud be na oglas, odd »lok »Jutra« pod šifro »Točna plačnica«.	37257-31/a
Stanovanje
8—4 sob in pritiklin, v pritličju, suho podpritličje ali prostore, ki se dajo
Srenrediti za kuhinjo s 30 o 50 abonentov. iščem v mestu za takoj ali pozneje Ponudbe z navedbo cene vn lege poslati na og esni oddolek »Jutra« p^d šifro »Izkuh«.	37451-aiM
Točan plačnik
traži stan od sobe, kuhinje, s nusprostorija-ma eventualno predsobe 111 dvije manie sobe. Naslov pod »siguran« sa oznakom cljene na oglasni oddelek »Jutra« 37502-218
Dvosob. stanovanje
išče majhna uradniška družina — samo odrasli. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vselitev novembra«.	37624-2ll/e
Trisob. stanovanje
a pritiklinami, išče mirna in solidna stranka z odraslimi člani, proti točnemu plačilu. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Csto stanovanje«.
37631-31/a
Vsa-ka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali za šifro 8 Din. (23)
Lepo sobo
separirano s souporabo kopalnice takoj oddam 1 ali 2 osebama v Staničevi ulici št. '12.	37364-23
Opremljeno sobo
s hrano ali brez takoj oddam. Bleiweieova 5/III, desno.	37363-23
Opremljeno sobo
svetlo, z eno ali dvema posteljama, takoj oddam. Na.slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37377-23
Veliko kletno sobo
prazno, oddaim tekoi. — Kialja Petra trg 8.
37342-28
Opremljeno sobo
sredi mesta, snažno, oddam samo solidni stalni osebi. E'ektrika, poseben* vhod e hodnika. Naslov: Prečna ulica 8. 37360-23
2 neopremljeni sobi
s predsobo oddam na Tyr-ševi c-esti št. 9/1. 37365-23
1 ali 2 gdč.
ali dijakinji
s prvovrstno hrano sprejmem v centru mesta.. Na č'ov pove oglasni oddelek »Jutra«._37301-23
Opremljeno sobo
center, oddam poceni takoj dvema osebama. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
37407-23
Opremljeno sobo
zračno, mirno.	poseben vhod, elektrika,	oddam takoj. Janševa 10, Ljubljana VII.	37409-23
Opremljeno sobo
mirno, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37413-23
Opremljeno sobo
oddam v sredini mesta. — Vaslov v oglasnem oddelku '»Jutra«.	37394-23
Sobo
v ©entrn mest« oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37331-23
Sobo
lepo opremljeno, e poe^fo-irtm vhodom, oddam boljšemu gospodu v Postojnski ulici 20 — »Stan in dom«.	37244-23
Sobo s štedilnikom
in .pritiklinami po nizki ceni oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.«. 37427-23
Sobo
g posebnim vhodom, perilom, lučjo in postrežbo oddam za 150 Din v Mostah, Poljska pot St. 39.
37442-23
Dve sob(
lepo opremljeni oddaa i 2 posteljam* In eno t 1 posteljo. Cojee, Vidovdan-ska cest« 1/L, preko dvorišč*.	37291-23
2 gospodični
ali 2 gospoda
»prejime boljša rodbina v lopo sobo in na fino domačo hrano po niizki ceni. Ogledati dopoldne. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 37307-23
Opremljeno sobo
z vhodom s »topnjic od dam v FUgnerjovi ul. 10/11 — poleg Mišičeve vojašnice.	37334-23
Opremljeno sobico
z elektriko io parketom takoj oddem boljšemu go-spnd-u ali gospodični. — Šiška, G-Uibčeva ulica 10.
37336-23
Sostanovalca
sprejmem k pridnemu dijaku v celotno, zelo dobro -oskrbo. Naslon v ogl. oddelku »Jutra«. 3734i2-23
Separirano sobo
pri operi oddam 1 a'i 2 ospbama. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 87443-33
Sobo
takoj oddam na Kongre«-nem trgu 8 — vhod Gledališka stolba 3. Vprašati pri hišnici.	87483-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema posteljama, v centru mesta oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	374*88-23
2 prazni sobi
in 1 opremljeno
s centralno kurjavo, kopalnico, visoko pritličje, center, se odda za pisarno ali slično. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
37454-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam gospodični na Kariovški cesti 20, desno. 37500-23
Prazno sobo
svetlo, parketirano. takoj oddam v Nunski ulici št. 3 37498-23
Solnčno sobo
veliko, novo opremljeno za dve osebi, separirano, poceni odda.nl pri velesejmu. Naslov v oglasnem oddleku »Jutra«.
87647-28
Prazno sobo
strogo eepa.rina.no, s kabinetom aii t>rez. blizu sodišča odda.m solidni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37646-23
Sobo.
s posebnim vhodom oddam. Sp. šiška, Pod-junska ul. 4 pri Sokolskem domu. 37683-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljema oddam. Rožna dolina. Cesta S., št. 25 (pod Rožnikom).
37676-23
Opremljeno sobo
e parketom, elektriko in posebnim vhodom takoj oddam v St&retovi ul. 19.
37514-23
Sobo
lepo opremljeno, svetlo ln zračno, s souporabo kooal niče oddam takoj v Stross-maj-etjevi ulici 4/1 desno (tik gimnazije na Poljanski cesti).	37533-23
Lepo sobo
opremljeno ali prazno poceni oddam 1—2 osebama na Bleiweisovi cesti 3/1 — levo.	37549 23
Opremljeno sobo
o poseb. vhodom in elok triko takoj odda.m v Trnovem, Cerkvena ulica 15 37555-23
Sobo
1 epo opremljeno, sončno, s parketi in elektriko oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37558-23
Gospodično
sprejmem v celo, prav dobro oskrbo in stanovanje po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37523-23
Elegantno sobo
komfortno, kopalnica, s separiranim vhodom, v centru oddam gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	37524-23
Sobico
skromno opremljeno, oddam gospodu, ali pa sprejmem sostanovalca. Vhod skozi kuhinjo. — Cena nizka. Cegnarjeva 4, dvorišče, rudeča vrata. blizu bolnice.
37492-23
Lepo sobo
šolnino, v sredini — poceni oddam. Naslov oglasnem oddelka »Jutra«
87567-Č8
Dve sobi
■ kopalnico, poseben vhod iz stopnic, oddam enemu ali dvema gospodoma na Aleksandrovi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37472-23
Sobo z 2 posteljama
oddam blizu kolodvora s 15. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 37510-23
Opremljeno sobo
odda Verbič na Kariovški cesti štev. 15, desno II.
374-37-23
Opremljeno sobo
mirnio in zračno, pvent. s predsobo oddam. Nislov t oglasnem oddelku »Jutra«.
37468-23
Gospodično
sprejme samostojna gospa kot sostanovalko. Naslon Frank wnska ulvca 23/11 poleg gorenjskega kolo dvora.	356r?6 23
Lepo sobo
s posebnim vhodom — v centru mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	36807 23
Opremljeno sobo
e posebnim vhodom, par ketom in elektriko, oddam za 225 Din mesečno. Na slov pore oglasni oddelek »Jutra«.	36981-23
Lepo sobo
čisto in zračno takoj oddam na Miklošičevi cesti št. 15/1V levo. 37194-23
1 ali 2 gdč.
ali dijakinji
s prvovrstno hrano sprej mem v centru mesta. Naslov pove 0tg'asni oddelek »Jutra«.	37301-2°
Sobo
lepo opremljeno, svetlo, veliko in čisto, tik opere m Tivolija, z 1 ali 2 poste-!;ama oddam le boljšim gospodičnam ali zakonskemu paru. Telefon in klavir na razpolago. Naslov pove oelesni oddelek »Jutra«
36263-23
Opremljeno sobo
čisto in mirno, s posebnim vhodom ter električno raz-svetljevo takoj oddam stalni in sjlidni osebi v Gosposki J Mci 10/1. levo.
87594-23
Lepo, prazno sobo
v centru mesta tak/oj oddam. Ogledati med 8. in 4. nro popoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 87610-22
Opremljeno sobo
sončno, svetlo, oddam z vso oskrbo ali brez. — Emonska cesta 8/1 levo.	87626-23
Sobo z 2 posteljama
oddam s 15. oktobrom. Borštnikov trg 1. 37503-23
Sončno sobo
v centru mesta (univerza, tehnika) oddam dvema gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
37568-23
Sostanovalca
sprejmem k cel dan odsotnemu gospodu v separirano sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	37593-23
Sostanovalca
spr-eimem v zračno sobo v Nunski ulici 8. 37570-23
Sobico
g posebnim vhodom oddam preprostemu gospodu za 150 Din. Naslov por« ogl. oddelek »Jutra«. 87502-23
Sobo
pn nfaki ceni oddam na ,(»(i ovški cesta. — Istotam sprejmem tndi
sostanovalko
Žarko, Celovška cesta 68.
37605-23
Gospoda
kot sostanovalca n« stanovanje i.n hrano sprejmem v lepo in čisto sobo za 500 Din mesečno — brez hrane pa za 150 Din. — Sv. Jakoba trg šte<v. 5.
37614-23
Dve prazni sobi
snažni, oddam poleg glavne pošte. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Din 500«.	37623-23
Solnčno sobo
opremljeno, oddam eoliidni osebi. Vprašati pri hišniku na Tyrševi cesti štev. 36.
37636-23
Sobo
lopo opremljeno t norim >ohištvom. oddam, na že jo tudi t souporabo kuhinje. — Fra.nkopa.nska 12.
37639 23
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejmem za 600 Din v veliko in svetlo 60'bo v Križevniški ulici St. 4/1.	37645-23
Dve lepi sobi
z vhodom s stopnjic tn
elektriko, za štiri |ospode.
hrano takoj oddam ori tromostovju — Cankarjevo nabrežje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37658-2':i
Opremljeno sobo
čisto, s posebnim vbod om oddam tekoj poleg Tabo r» — Vrhovčeva 9/1 desno 37656-23
Opremljeno sobo
, I. nadstropju, poleg sodišča oddam gospodu. Na slO'V pove oglasni oddelek »Jutra«.	37654 2S
Sostanovalca
sprejmem v Florijanski nI. št. 17/1.	87648-23
Solnčno sobico
s centralno kurjavo, električno razsvetljavo, s souporabo dvigala, oddam po ceni solidni gospodični ali dijaku. Pražakova ul. 8'IV (vogal Miklošičeve).
37643-23
Solnčno sobo
opremljeno, 6 posebnim vhodom oddam takoj. — Istotam majhno preprosto
separirano sobico
Ilirska ul. 29./I., levo.
37649-23
Vsaka t>eseda 50 pa.r: za dajanj« naslova ali n šifro 3 Din. (23-a)
Katera
blizu tramvaja vzame mirnega frizerja na stanovanje. — Podučavam lehko nemško in francosko ter dem perilo v pranj«. Pismeno na »Ra.pid«, Sv. Petra 25.	37382-23a
Sobo
sne.žno, strogo separirano, klavir v sobi aH souporaba, z navedbo cene. išče akademik. Daje tudi in-strukcije iz predmetov in klavirja (konservatorist!). Ponudbe pod »takoj sobo 88« na oglasni oddelek »Jutra«.	37366-23a
Prazno sobo
v bližini vojašnice kralja Petra iščem za čez da.n odsotne osebe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prazna«. 37330-23/a
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, na sproti sv. Krištofa, iščem s 15. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sv. Krištof 1933«.
37431-23/e
Opremljeno sobo
s strogo separiran;m vhodom s stopnMšča. iščem za takoj. Ponudbe na og'es. oddelek »Jutra« pod šifro iri.rana«. 37428-23/a
Prazno sobo
separirano. v centru mesta iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »55«.
37426-23/a
Prazno sobo
separirano. v bližini centra Iščem. Ponudbe na oelasnl oddelek »J*i-tra« pod »Državna uradnica«.	37516-23a
Dama
tKe opremljeno so*xx Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnčna ln mirna«.
37548-23a
Sobo s Štedilnikom
ali sobo • kuhinjo Išče zakonski par za primerno ceno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
37628-23a
r/J/.
Vsak« beseda i Din; za dajanj« naslova aH
&fre pa 5 Din. (34)
Jesen 33
Poštna uradnica na počitnicah v Kranju — Šifrirano pismo zavrnjeno, prosim naslov. Zdravnik — Raka.	37352-34
6. september
Dvigmte pismo v C.
87019-04
Anica
Danes nemogoče, Arngii. Ivan.	86923-24
Gospod
čedno zunanjosti, želi spoznati gospodično ali vdovo Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod značko »Podpora 38«. 87339-24
Mlada gospodična
išče iskrenega prijatelja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Iskrenost«.
87466-24
Dama
nezadovoljna v zakon« —
želi poznanstvo inteligenta Dopise na o^las. oddelek »Jutra« pod »Diskrecija«.
37554-24
Pozor!
Anonimno pismo na Staničevo cesto št. 13. Obžalujem, ker Imate tako malo pameti, ako et,e si mislih ljubezen pridržati, bi bili morali to zamolčati! 37473-24
Vsaka beseda 2 Din; za cujanje naslova aH šifre p» 5 Din. (25)
Radi pomanjkanja znanja
se ioli seznaniti v srrrho ženit.ve najraje t državnim uradnikom od 30 do 40 let šivilja čiste preteklosti. — Resne neanonimne ponudbe na og!e*. odd. »Jutra« pod »Samostojna 100«. 37355-25
Gospod
31 let star, visok, plavo-las, precej debel, trgovec, gostilničar in posestnik v Zagrebu, bi poročil gospodično slične stroke, ki ima nekaj premoženja v gotovini ali nepremičninah, do 30 let staro. Ponudbe pod »Zenio bi se« na naslov: Josip Medič, Premete 127, Zagreb I.	37849-35
Moža iščem
za svojo, £7 let staro, simpatično sorodJiico i<z ugledne trgovske hiše — 30 do 40 lot- starega trgovca z eksistenco, prikupljive zunanjosti. Resne ponudbe aa oglasni oddelek Jutra pod značko »30.000«. K	37185-25
Gospod
v državni službi, želi dopisovati z 18—25 let staro »osiKKlično, v svrho poznejše ženitve. Dopise po možnosti s sliko na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Gospodična 18—25«.
^	37343-25
Mlada gospa
čedne zunanjosti, nesrečne v zakonu, želi znanja z boljšim, dobro situlranim in zdravim gospodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sr_eča v nesreči«.	37195-25
Višji žel. uradnik
samec srednjih let, želi poznanstva z gospodično ali vdovo s primernim premoženjem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resno«.	37629-25
Trgovec
Z mešanim blagom, 45 let. star, hišni posestnik na deželi, želi spoznati do 45 let staro gospodično, zmožno trgovine, gospodinjstva in nemškega jezika, ki ima nekaj premoženja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirno življenje 88«. 1	37034-25
Boljši gospod
srednjih let želi poročiti ravnotako damo. Izčrpne ponudbe s sliko pod »Plemenit značaj« na upr. »Jutra« v Mariboru 36204-5
Vdova
srednjih lot, z enim otrokom in manjšim premoženjem. išče zna-nia s sta rejšim višjim drž. uradni kom. Le resne neanonimne ponudbe na oiglas. oddelek »Jutra« pod »Lepa jesen«.
3754)1-25
Boljši gospod
dobro situiran, želi znanla s trgovsko na-obraženo gospodično ali mlajšo vdovo; biti mora podjetna ln močne postave. Starost 20—35 let. s primerno doto, ni pa pogoj. Dopise če mogoče s sliko ooslati na oglasni oddelek »Jutri« pod »Diskretnost 35«.	37542-25
Gospodična
"dmnatlčna. dobro sltu-irana. želi znanja z boHšlm značalnlm 1n-telleentom čedne zunanjosti. starim do 32 let, v s^rho z'mske zabave In	Dopise nrosim
DOd šifro »Llubllana« ■na oglasni odde'"1' ^-fn-tra«.	37689-25
Gospodična
40 let, T. gotovino, ri želi ffo.st>oda v dobri prvzien-rf I>on:ee na pod-. »Jutra«. Maribor, pod ■» Gospodinja«.	87663-28
Vdovec
SO M star, ,v dobri podaji, • pravico do pokojnine ln majhnim premoženjem, iiče znanja s starejšo dostojno osebo, v svrho žemitve. Dopise po možnosti v nemščini. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. Za odgovor priložite znam-kio.	86937-25
Vsaka beseda 1 Din: ■a dajanje naslova aM
ia iifro pa B Din. (27)
Mladega volčjaka
ald nemškega ovčaka, čiste pasme, kupim. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Dober čuvaj«. 87346-37
Več plemenskih merjascev
3—6 mesecev starih, nemške Hescheve pasme, proda Rudolf Krašovec, Št. Vid pri Stični. 37300-27
Nemški bokser
čistokrven, % rodovnikom, 3 lota star, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	37467-27
Dresiran brak
star 18 mesecev,. naprodaj. M. Rožman, LJ. Posavskega ul. 7, Ljubljana.	37589-27
Vsaka beseda 1 Din: m dajanje naslova ali
Šifro pa 5 Din. (30)
Parkete
STifliSI, struga in popravlja najceneje Jože Lušin, dobava in polaganje parke-tov, Ljubljana, gelonbnr-gova 7/L	37312-30
Modno krojaštvo
M. Žagar
LJubljana, Salendrova nI. 4
se pri/poroča za izdelavo oblek, kostumov in pla-žčev. — Moderniziranje. Zmerne cone. 37314-30
Britje 2—3 Din striženje 4—5 Din
Obiščite »Rapid« na Sv. Petra cesti št. 25 — hotel Tratnik.	87298-30
Damske klobuke
in popravila nudi naice-nej-e salon »Mia«, Florijan-ska ulice. 6.	87489-30
Moderni damski klobuki
najceneje pri Zofl Lau-renčlč. Mestni trg 7. — Moderniziranje zelo oo-cenl.	37506-30
Damske klobuke
dobite najceneje pri Franc Bernik. Dunajska c-es?a 14 in v Šiški pri mitnici — Alševčeva cesta. 37601-30
Vsaka ftoseia 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro n* S Din. (291
Majhen pisalni stroj
kupim za cca 1500 Din. — Naslov pove ogl. oddelek »J Ura«.	370S5-29
Mizar, kombiniran stroj
krožna žaga, vrtalni stroj
im reskalni stroj, priključen i dvemi eleiktričnimi motorji, naprodaj. Za polovico zneska se vzame tudi hranilna knjižica. Mi-za.rstvo »Sava«, Kolodvorska 18._37289-29
Pisalni stroj
»Remington« s 45 cm dolgim vozom, poceni naprodaj ali se zamenja za drug pisalni stroj s kratkim vo-Z'0>m. — Kovač, Maribor, Krekova ulica štev. 6.
37332-29
Čevljarski stroj
popolnoma nov, znamke »Phoenix« prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37497-29
Pisalni stroj
Jost, malo rabljen, zelo ugodno naprodaj v pisarni dr. Vrtačnika, še-lenburgova 7. 37569-29
Vrednote i
Klavir
d o b r« ohranjon — ter
»Seiferd« biljard
prodam. Kupca je oboje na vpogled v kavarni SpLi-hal v Novem mesto, kjor se dobe tudi ostale informacije.	37226-27
.i k a ooseda 1 Di n: t» dajanje naslov« ali 1» «ifro m 5 Din. (35)
Srebrne krone
staro zlato In srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 36 — vhod iz Vidovdanske ceste — pri gostilni Možina.	70
Vsakovrstno zlato
kmpuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, VVoltova ulica 3
Zlato, srebro, platin
kupuje po najvišjih inev Hib e.enah Mariborska af: nerijs tla ta — Maribor 0rožni>va ulica štev 8
230-35
Glasbila
Vsaka t>eiw*l.» 1 Din; za dajanje na*lov« »Ji X, Kfr« pa 5 Din. (2«1
Klavir
Rfieendorfer, predvojni, dobro obran: en. naprodaj v Zagrebu. Masarykova 23/IV vrata 15.	36461-21»
Klavirji!
Zaloga in izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih instrumentov, kakor tudi lastnih izdelkov od Din 11.000 dalje Najmanjši obroki — dolgoletna garancija
R. VVarbinek
LJubljana. Gregorčičeva 5. — Strokovni aška popravila ln uglaševanje za Kr. konservatorll. Glasbeno Matico ln druge zavode lzgotav-lja moja tvrdka.
37607-26
Klavirji
pianini
Kupujte na obroke od Din 400.—
pr?1© 8V^M)VD *? fabrika.te B8 sendiorfer, Steinway, FOr-ater, Petrof. H8lzi, Stingl orig., ki so nesporno najboljši! — Lahka preciana mehanika. Prodaja jih iz ključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Gl. Matice
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7
(vogal Beethovnove ulice)
Kratek klavir
dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 37586-26
Kratek klavir
dobro ohranjen, lep glas, ceno prodam. Arko, Ljubljana vn, Podllm-oddel. »Jutra«. 37576-26
Planine
moderno Izdelane, z angleško mehaniko. Srno polirane, od 10.000 naprej. harmonije pa od 2000 v tvornlcl Ivan Kacin, Domžale. 37543-26
Klavir
■ »©Io lepim glnoom, proti gotovini 3800 Din naprodaj v Cerkveni ulici 21/1. vrata 13	37613-3S
Pridelki
Vsaka Oese<U 1 Din: sa dajanj« oaelova al •a Šifro pa 6 Din. (83)
Štajerskega domačega vina
prodam 600 litrov zaradi selitve po Din 4.60 od 50 litrov naprej iz kleti Tržaška cesta št. 23. Vič. — Vinogradnik Gašper.
37388-33
Pozor! Vlastelinska vina
Dvomi svetnik dr. Gustav Kokoschinegg, Počehova pri Mariboru, staro in novo vino od 5 litrov naprej po Din 4.— in 6.—.
37316-33
Dobro vino
belo in črno, letnik 19S5., 'z lastnega vinograda pri Bizeljskem. podam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.	37212-33
Vina
prvovrstna kvalitetna — rizling, sauvignon, ru'an-dec, traminec, portugize«, frankovka — dobavlja v večjih in manjših količinah Daruvarska vinograda rska zadruga, Daruvar. 30985-33
Vino
80 M rdečega in 40 hI Hi-
iinga proda Šula-r Anton, Sromlje pri Brežicah.
37229-33
Prima kislo zelje
imam v zaloga v sodih od 25. 30 tn 100 kg, po naj nižjih cenah. L Oraiem.
Črn pianino
dobro ohranjen, krasen glas, ceno prodam. VI-dlc, Ljubljana VI, Cer-netova 6.	37627-26
Informacije
Vsaka beseda 1 Din_: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
M os te.
36514 33
Preklic
Nisem plačnik za svojo ženo za dolgove. — Ivan Š vaj gor, Dravlje. 37393-31
Izjava
Podipfaana naznanjava, da nisva plačnika dolgov, ki bi jih delal na najin račun najin sin Lovro Jeretin. — Polule pri Celju — Rudolf in Jožefa Jeretin, starši.
36905-31
Opozorilo!
Vse vesti, katere bo bile raznešene o moji osebi, da sem sodni j-sko kaznovana, niso resnične ln bom napram raznašalcem takih vesti postopala sodni j-sko. Reza Lasnik . Uše-ničnik, Trbovlje.
37598-31
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro r>a 3 Din. (291
Albumi za znamke
kompletna izdaja, sedaj na novo izdatni. Zelo prak tični, prvovrstna obdelava in izdelava. — Album za znamke Bosne-He-rcegovine Din 40, za znamke Črne gore Din 20, za znamke Srbije Din 40, za znamke kraljevine Jugoslavije Din 85. poštnina 5 Din. Pripo ročeno 3 Din več. Denar v naprej. Izidor St einer. Zagreb, Masarykova ul. 5.
250-39
Kislo zelje
novo, prvovrstno rezano ln cele glavice za sar-mo, v sodčlh, v vsaki množini dobavlja po brezkonkurenčnl ceni Gustav Erklavec. LJubljana, Kodeljevo 10. telefon 25-91.	236-33
Sveže gobe
majhne, za vlaganje v kozarce, plačujem po	Din 6 kg. Ponudite firmi	Peter Setina, Radeče.	254-33
Jabolka
za prefo, v poljubni mno-žitii razpošilja tvrdka Lju-dovit Sonnenschein, Ptuj.
87336-33
Vagon dobrih
kislih jabolk
ia preSanje, kupi Fr. Kham, Miklošičeva cesta 8 37179 33
Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aE
za šifro pa 5 Din. (37)
Zastopnika
dobro vpeljanega pri pekih in trgovcih v Ljubljani, Celju, Mariboru in Zagrebu, išče zmožen baški mlin. Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Cetiri mlinska zastopnika«.
10S67

Dne 13. oktobra 1933* ob pol enajstih se bodo prodale
NA JAVNI DRAŽBI
ori sreskem sodišču v Sevnici v sobi St 5 iz konkurzne mase Senica Marije, lmejite-liice trgovske tvrdke Senica Luke v Šmarju pri Sevnici sledeče nepremičnine:
vi. št. 69, 164, 165, d. o. Podgorje. Ce-nilna vrednost Din 36.387.55. Najmanjši po-nudek Din 24.258.50:
vi št. 132, d. o. Zabukovje. Cenilna vrednost Din 1.744.50. Najmanjši ponudek Din
1.163.—;	„ „
vi. št. 333, d. o. Ledina. Cenilna vrednost Din 2.988.80. Najmanjši ponudek Din 1.992.75;
vi. št. 40, ~8, 150, d. o. Šmarje. Cenilna vrednost Din 128.520. Najmanjši ponudek Din 64.708.50.
Cenilna vrednost pritiklin ad vi. Šmarje Din 2.730.—.
Nepremičnine sestojijo iz njiv, travnikov, gozdov, 2 vinogradov, hiš in gospodarskih poslopij.
V hiši št. 10 v Šmarju pri Sevnici je bila dobro vpeljana trgovina.
Natančnejši podatki se izvedo pri kon-kurznem upravitelju dr. Alojziju Klemen-čiču. odvetniku v Sevnici, dnevno od 8. do 12. in od 14. do 17. ure.	10412
Edison Bell gramofoni
po znižanih cenah
»Tehnik" J. BANJAI
LJubljana, Miklošičeva c. 20
Velika zaloga novih plošč.	10419
			
wm			
Suhe gobe, divji kostanj, želod,
smrekove storže
kupuje
po najvišjih cenah
V. H. RGHRMANN
LJUBLJANA Sv. Petra nasip 27
SAMOPOMOČ ZVEZE BOJEVNIKOV
registrovana pomožna blagajna v Ljubljani
mi je ob priliki smrti moje pokojne matere Marije Benigerjeve nad vse kulantno izplačala zavarovano pogrebnino, za kar se ji toplo zahvaljujem in jo vsakomur najbolje priporočam. ANA ZALETEL, soproga vele-trgovca, Stanežiče, št. Vid nad Ljubljano.
VSAK
GOSTILNIČAR IN RE5TAVRATER
postrezi s pristnim
MET-VINOM
Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri
MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gor«
Repertoar
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DBAMA.
Nedelja. 1. olrtobra: Sveta Ivana. laven.
Ponedeljek, 2.: Pohujšanje v dolini 8enk florjanski. A.
OPERA
Nedelja, 1. oktobra: Manon. Izven. Znižan«
cene.
Ponedeljek, 2.: Zaprto.
Nedelja v drami. Drevi ob 20. g© trprfBori
izredno zanimiva in izvrstno na&tidirana dramska legenda >Sveta Ivana« (Devica Orleanska). To delo je imelo na premieri v četrtek izredno velik uspeh. Naslovno uloszo igra ga. Mira Danilova, ostale ulogeso v rokah odličnega našega ansambla. Režija je Kreftova. Veljajo običajne dTamsfee eene od 28 Din navzdol.
»Manon« je brez dvoma najprivlačnejša opera našega repertoarja. Prva uprizoritev v "letošnji novi sezoni bo drevi po mižanih opernih cenah. Obe glavni ulogi pojeta ga. Zlata Gjungjenac - Gavella in g. Jože Go-stič. Ulogo Leseoja poje namesto otolelega g. Janka g. Primožič, očefta pa g- Betetto. Ostala zasedba kakor običajno pri dosedanjih uprizoritvah.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20. Nedelja, 1. oktobra: Gospoda Glembaievt
Otvoritvena predstava. Ponedeljek, 2.i Zar>rto.
Mariborsko gledališče. Le Se nefea$ (M se sprejemajo prijave za gledališki abonma. Prva predstava v abonmap bo v torek. Uprava prosi vse one, ki se nameravajo abonirati, da to store do tega dne. _ Otvoritvena predstava bo drevi ob 20. z najmočnejšo jusoslovensko dramo po vojni, s Krleževo dramo »Gospoda^ Glembajevi«. Za Maribor bo ta predstava še poseben dogodek ker io je naštudiral najboljši jugjelo-venski režiser dr. Branko Gavella, ki J® povabljen za režijo »Glembajevih« tudf ▼ Prago in Pariz. — V torek bo druga premiera fe sezone. Uprizorili bodo v režiji glavnega režiserja Jožeta Koviča izborno veseloigro »Roksi«. ki zaradi duhovite in zabavne vsebine do6eza povsod uspehe.
Otvoritev dramske šole bo danes ob 10. dopoldne v mali dvorani Kazine (gledališko poslopje). Lahko se še priglasijo novur Šolo bo vodil glavni režiser g. Kovič.
ci
I.H.:
37
Jezero ljubezni
Roman
To, da ie zdaj videl v hčerinih očeh isti izraz, ga je neizrekljivo bolelo. A Milan Črne ni niti z besedico branil nečakinji, ko je odšla. Vedel je, da je pravi otrok svoje matere. In tudi sam je imel tak značaj. Vsi Crneti so bili trde, neupogljive nature. Pri njih ni bilo nikoli kompromisov, nikoli zabrišavanja, pomilovanja in sch čutnih laži. Zanje je bila v nesreči samo ena pot: prenesti in premagati. —
Spalnica Milana Crtieta je bila v srednjem pročelju prvega nadstropja njegove vile.. Baš toliko da je skozi okno videl na stransko krilo, kjer so bila Ellenina okna. Tudi tam je še opolnoči gorela luč. In ko je Milan Črne proti jutru utrnil žarnico ob svoji postelji, je svetloba iz njenega okna še vedno sevala v hladno septembrsko noč.
Milan Črne je bil nekajkrat prijel za kljuko; gnalo ga je. da bi šei k njej, jo vzel v naročje kakor oče rodnega otroka in jo molče poboža! po plavih laseh.
A vsakikrat je vzdihnil in umaknil roko. Kakšno tolažbo bi mogel dati mlademu dekletu, ki mora doboievati svoj prvi težki boj z zavratnostjo in nizkoto sveta? Besede ne bi tu nič zalegle. »Kako malo morejo ljudje pomagati drug drugemu v stiski in kako sam je sleherni človek, kadar se zgrneta na njegovo življenje Skrb in
gorje!« je mislil Milan Črne sam pri Sebi.
★
Kakor Milan Črne, tako se tudi Ellen ni mogla umiriti. Uro.za uro je hodila po svoji sobi sem ter tja, od postelje do omare in spet nazaj, od omare do postelje. Vsa čuvstva so bila zamrla v njej, nič drugega je ni bilo več kakor sram in stud* Zdaj pa zdaj je obupno vzdignila roke in se prijela za glavo.
Razočaranje, ki ji ga je bil prinesel današnji dan, je bilo preveliko. Še davi ie mislila, da je vendar že našla človeka, ki jo ljubi
zaradi nje same, ne zaračfi denarja. Mislila je, <!a sme temu Človeku zaupati z vso vdanostjo svoje duše in zdaj je bilo vse zgolj prevara in laž. Šele v tem trenutku'.se je popolnoma zavedala, kaj jo je družilo s Krištofom Vilharjem. Vse njeno življenje in mišljenje ga je bilo polno, z njegovimi očmi je zrla na svet.
Kako odkritosrčno in pošteno, čisto in jasno se je čutila v teh blaženih, krasnih tednih, ki jih je bite prebila v Beogradu! BMi so pomlad njene ljubezni, An kakor v sanjah je čakala, kaj ji prinese poletje.
In zdaj je bilo vsega konec, vere in upanja, jasnosti in sreče. Kamorkoli se je Ozrla, povsod je videla samo blato in razvaline.
Saj ni bilo mogoče! Njeno srce se je spet in spet obupno upiralo takemu spoznanju. Ali razum je postavljal »vse take upe na laž. Da, če bi ji bil to povedal kdo drug, bi se mu bila najbrže v obraz za-smejala. O besedah strica Milana, ki je bil v njenih očeh najprevid-nejši, najpravičnejši in najdobrotnejši človek rta svetu, se ni upala dvomiti. Da, če bi bila Zdajle v Beogradu, pri tej priči bi poklicala Krištofa na odgovor!	,
Ob tej misli ji je planila žehteča rdečica v obraz. Ne, tega vendarle ne bi storila! Da bi še enkrat stala pred njim in še enkrat zrla v ta jasni, trpki obraz — za nič na svetu mu ne.bi mogla zabrusiti take obtožbe.
Premišljevala je. Kaj naj bi mu tudi rekla? Z vsako besedo bi se samo ponižala. Niti misliti ni' bilo na; to, da bi ga še kdaj videla in še kdaj govorila ž niim.
Po tem takem je bilo treba napraviti med včerajšnjim in sedanjim življenjem črto.
A kako bi najlaže premagala ljubežefi, ki jo je še vedno vlekla h Krištofu? — Benedetti! — taka je bila. njena prva misel. Da, saj ima Benedettija, ki jo ljubi. Nedavno tega se je tudi sama še zanimala zani in čutila v sebi nekaj, kar jo; je. vabilo k njemu. Seveda ;se ta nagib nikakor ni mogel-primerjati š čuvstvi, ki so jo še zdaj, v uri nepreklicne ločitve, navdajala do Krištofa Vilharja.
Benedettijeva ljubezen nai-' ji pomaga' preboleti razočaranje in naj ji bo Usmiljeno mamilo,, da se prehitro ne. zave — vsaj toliko časa ne, dokler ji Obraz Krištofa Vilharja ne obledi v spominu.
Aleo <fa Benedeftiju svo:o besedo, tedaj je ločitev med njo in Krištofom Vilharjem izvršena. Naj Krištof misli, da se je igrala z njim in ga imela za norca, kakor on njo! Potem ne bosta mogla drug drugemu ničesar očitati. In dasi bo v njeni duši slej ko prej tlela bol, ji vsaj navzven ne bo treba igrati sramotne vlog ž pre varjenega dekleta. —
Ko je prišla Ellen v svodih miših do tod, je zdajci nehala hoditi po sobi. Iz velikega kristalnega zrcala jo je gledal njen obraz: tuj obraz s trdimi, spačenimi črtami.
Nato ie sedla in napisala dve pismi, enega Benedettiju, drugega svoji prijateljici Sybili.
Izprva ni mogla najti pravih besed; a s stisnjenimi zobmi se je posilila in pisala daf.ie, dokler niso jele črke dreviti po papirju, ka-J«w da bi same bežale pred sebof.
18. poglavje
Sirena v Crnetovih tovarnah je tui6 oznanjala jutranji posad. Šele tedaj se je Ellen slekla in utrnila luč. Komaj je ležala v postelji, se je že pogreznila v globoko, mrtvo spanje, ki jo je za nekaj časa reši-lo vseh mučnih misli.
Se ena v Crnetovi hiši se tisto noč ni mogla umiriti: Jela. Novica o srečanju z Benedettijem, ki jo je bila Ellen, nič hudega ne sluteč, povedala pri večerji, jo je strašno razburjala. Samo misel, da je vsaka zveza med Benedettijem in Elleno tako in tako pretrgana, ji je bila doslej nekakšna opora sredi dvomov njene tesnobno koprneče ljubezni. In zdaj je morala po naključju zvedeti, da biva knez skrivaj v Beogradu in tam celo čaka Ellenine vrnitve!!!
To srečanje je bilo treba za vsako ceno preprečiti. Ali naj razodene Elleni svoje razmerje do Benedettija? če ji pove, da sta skrivaj zaročena, mora Ellen vendar izpregledati. Očividno ni čutila Ellen do Italijana ničesar globljega, drugače ne bi bila mogla tako ravnodušno govoriti o svojem srečanju z njim. Če bi Jla priznala Elleni, da odloča izpolnitev te ljubezni o njenem življenju, bi se Ellen gotovo pokazala velikodušno in bi se ognila novega snidenja z Benedettijem.	'
35
05r-



PLAŠČI - KOSTUMI - KOMPLETI
PLETENI MODELI -
- OBLEKE - KLOBUKI PERILO
Prvovrstna izdelava in kakovosti.
Cene času primerne.
Zadnje ilustrovano modno poročilo je pravkar izšlo in se pošlje na željo gratis.
i. >„■■;--* (
Konzorcij za zgradbo doma smučarsk. klubu Ljubljana
razpisuje
za opremo smučarskega doma na Goreljku nad Mrzlim studencem potrebna:
mizarska In tapetniška dela
Potrebni načrti in pogoji se dobe od ponedeljka, dne 2. oktobra t. 1., dalje proti plačilu Din 50.— za načrte in Din 15.— za pogoje v pisarni arh. g. Jože Mesarja (tvrdka Oprema) v nebotičniku. 10372 Ponudbe se morajo vložiti do 1. oktobra 1.1.
za jesensko saditev! tastnlkr vrtov in feado-rv>snlkov se opozarjajo, da -si Clni preje rezervirajo potrebno Število dreves pri Kmetijski družbi lz nove drevesnic« na Bokalclh. Po sadnem Izboru zajam iene vrste- od • vlsokode-bemih in pritličnih Jablan ln hrušk. čeSpelj, češenj, vlšenj, breskev,
marelic, agrasa ln rlb»-za po najnižjih cenah. Zahtevajte cenik pri Kmetlfskl družbi v Iiftibljani. Novi trg Številka 3..	10670
VATO
tablah in za odeje, ^hrždett krTjete ivojd tj^ttfbo, zahtevajte
moje' 'vzorce in cenik!
ARBEITER
Maribor 9965
INSERIRAJTE
V »JUTRU«
NA VAi lKSfKUMErtT JE ZABAVA; kho praOfjo muiihi. Odeik si hnj kmetih nai katalog, predaohje kaj kupih111 HARMONIKE m 69-MANDOUNE - 99r GITARE - 146.-TAMBUR1CE - 6flr
Kaša spjcijahtetj so bromahčne in
Mnirsbe harmonike i.t d ZAHTtVAUE BaifpLftOfl KATA106
TVORNICA GLASBIL« HABMOFIIK
MEIHEU HER01P
PRCO.POM.MARIMRH 101
tJMttrihmndunobrruilafnu ■ Dimnem pouk v stiraniu' f
Najnovejši model) dvo-koles, otroflkih tn tgrač-oib vozičkov, prevoznih tricikijev, motorjev in šivalnih strojev. Velika »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles (n Izbira. Najnižje ce-otroških vozičkov, Ljnbljana, Karlovška e. 4. ae. Ceniki fraftko
Prvovrsten tkalski mojster
oz. višji mojster, popolnoma izurjen v tkanju pisanega bombažnega blaga, vešč brda (Schafte) in Jaquarda, tudi umetne svile in strugar želi premeniti svoje mesto. Tudi za nove opreme. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod
»Perfekt«.	10393
PERJE
kg Din 7.—, 10.—, sivo čohano Din 16.—, 24.—, belo čohano kg Din 44.—, belo čohano gosje s puhom kg Din 64.—, 84.—,
Beli puh Din 160.—. Blazina, polnjena, 40X50 Din 20.—, 60X80 Din 27.—, 35.—. Pernica polnjena 120X180 Din 90.—, 135.—, z ružičastim ali plavim inletom. Vzorci brezplačno. Odprema po povzetju. Naročila preko Din 350.— pošljemo franko. Odeje, polnjene z vato ali puhom. Neodgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo
denar.	267
„Posteljina" H. Weiss, Zagreb, niča 76-e
PLOŠČICE
za Oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri
MATERIJAL, trg. dr. z o. z. ■
LJUBLJANA. Tyrševa 36. HI
Solnčne pege
rjavi ma<i.rfj os obrazu ie U<e«u i» g i n . j o oa^Io t pomočjo »PIGMATA«. Edino u STetoruo r.na m»n»TA speeij.li)« krmi« vam jamža t* popovo u^peb tudii tam. kjer je vce drugo odpovedalo. — Lončič e pudrom »faue 50 4rntfrjw. BRADAVICE, madeit ud. odpravite t dneh V HJJGOLD«-am brw rezanja tako da poine;e niti sami ne veete. kje je pr«j bila b:ba Garnitura «0 Din. — Ong><na!» SCHRODER-SCHENKE raipo«ijs »OM.MA«, oddrfek J/I Zagreb, Dniko-vider« 27. Poiu»i<na pn p'a£i]-u r naprej 6. po povzetju 12 Din.
Zahtevajte bretplaftno ilustrovane cenike!
Konjska struna, r „žima",
(Rosshaar)
2imo za žimnice (madrace) najboljše kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri. tyrdki
FRANC JE&E, tovarna 2inie
Stražišče pri Kranju.	272
Vzorci franko!	Ustanovljeno 1768.	Cene nizke!
Tovarna POHIŠTVA
I. I. NAGLAS, Turjaški trg št. t
priporoča svojo veliko zalogo vsako* vrstnega pohištva po najnižjih cenah.
samo ^■
KmmiR
GLAZbILA
kep So najpopolnejša in najcenejša,
ppavijo tisoče in tisOČ« mojih stranko. Violine «dtm71.-<UM Havajske gitare, Giiare . -148.- - I kkevipske hcmmonlke. Manddiirte » ~ 99- ~ \saksofoni. tpoblje in t.d. Harmonike >75.* - I po najnižjih cenah
MASVltCjA. DOJ-iA.ČjK STROKOVJ+O ODPRSMNJk. TVRDKA GLAZBILA. KRALJEVSKI OVOftNI DOBAVI t EL J
F.SCHNEIDER
PROIZVOD 6LAZBO, IN POTREBŠČINA ZJV&RBB, Nikoli deva ul. 12,/c.
ZAHTEVAJTE CENIK
Marianna Knappek - Rossmann
konservatoristlnja ln učenka slavnega gla-sovirskega pedagoga profesorja Antona DOOR-a na Dunaju, naznanja obnovo poučevanja na glasovtra Priglasiti se zamore "dftevno odjlO. do 12. in <jd 14. dO 16. ure. Tomšičev drevored 10, II. nadstr. 10388
Kurje per}e
riečohano kg po Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg razpošilja vsaki čas proti povzetju	10402
VILJEM ABT, eksport MARIBOR
tmmmnrnmmmmmammmmmmmmmmmKmm
Kupu jte peči „H E L L A"
modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo:
VOJVODJANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAJ)
10172
ALI STE ZE BILI V MODNI TRGOVINI
Frank Abe
Igrišča ulica 8, za dramskim gledališčem, in se prepričali o nizkih cenah modnega, galanterijskega blaga, konfekcije. Plašči, že od 175 Din, obleke od 40 Din, volneno blago od 25 Din, kravate 4 Din, nogavica od 2.75 Din i. t. d. samo pri F. ABE.
Žične vloge po 109 Din
Žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
&O&O&IE, PURJE, GOSJE (n RAČJE
NAVADNO, 8 STROJEM 6IACB-NO ln ČOHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SB POŠILJAJO BREZPLAČNO ta FRANKO
DOBAVUA V J VSAKI MN023NI
£. tya)daf čakovec
Telefon 59, 60, 3, 4.
SPOLNE BOLEZNI
beli tok ao oadroljh* bi« rtrupenOt tajdceg, brez Sivega srebra bi aaivaneana, prtproatim, toda. radikalnim potom. Tisoči žen tn mat m zahvaljujejo sa popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri Ttoott zahvalnih pišem. Uspeta v vsakem slučaju zajamčen. Kura jo zdravje neškodljiva. No trpito daljo! Pišite nam in mi Vam po«ljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako oe boste »teh mod arečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10, J. 17. CSR.	163
Zopet znižane cene!
Ako si nabavite potrebno perilo, pišite po cenik Trg. doma »STERMECKI«, da se prepričate o res znižanih cenah.
SAMO
Din 26.— oksford srajce, Din 28.— flanel srajce. Din 36.— poplin srajce, Din 38.— bele modne srajce, Din 42.— touring srajce. Din 18.— spodnje hlače, Din 24— spodnje
barhent hlače. Din 28.— triko (Jager) srajce. Din 25.— triko maje in samo Din 25.— triko spodnje hlače.
TRGOVSKI DOM
terumM
Blago, katero ne odgovarja, se zamenja ali pa vrne denar. Cenik zastonj.
■UBMtAfl-OSLBr
CELJE ŠT. 10
za štedljive gospodinje
TRGOVSKA HIŠA
Ljubljana
Mestni trg Z$>, Stritarjeva ul. 1-3
OOffipOGPfi €®(nfOPi)Di)S7
Ford zastopstvo Maribor
Aleksandrova cesta 6.
obvešča, da gospod Ivan Karbeutz nI več v naši službi. Obenem javljamo, da je vstopil kot zastopnik gospod Ladislav Kardoš. 10436
PUH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
TEHNIČNI BIRO
Arh. IVAN ZUPAN
se je preselil
IZ GRADIŠČA štev. 13
V NUNSKO ULICO ŠTEV. 17
pritličje desno
OPOZARJAMO NA TO VSE CENJENE INTERESENTE, ZLASTI ONE, KI ŽELIJO STROKOVNIH NASVETOV, NAČRTOV IN DRUGIH INFORMACIJ, TIČOCIH SE KAKRŠNIHKOLI ZGRADB.	10350
POZOR
e

Pred nakupom za jesen in zimo si oglejte našo bogato zalogo novo do-šlega blaga za
plašče
kostime
10420
obleke
101 MILNA d. l lita Mestni trg 17/1
po brezkonkurenčnih cenah! ii
Porcelan
krožniki dessert .... krožniki globoki in plitvi krožniki za sladkor . . oval krožniki za meso . podstavki za jajčka . . skodelice s podstavkom za mocca skodelice s podstavkom za kavo lončki za otroke . lonci za mleko . . skodelice za juho . sklede za prikuhe .
solnice.....
vrči za mleko — beli . . . vrči za čaj in kavo — beli . . garnitura za kompot — 7 delna garnitura za pecivo — 7 delna kavni servis za 6 oseb ... čajni servis za 6 oseb . . . mocca servis za 6 oseb . . . jedilni servis, 26 komadov
Email posoda
lonci od . . . kožice od . . . ponve od . . . sklede za jedila cedila za juho . kangle za mleko pekači . . . . sklede za pranje .
Din
G.— 7.50 1.75 8.— 3.50 5.50 8.50 3.— 7.25 6.— 6.— 8.— 9.50 26.50 50.— 50.— 99.— 99.— 80.— 390.—
sklede za prikuho......Din
skodelice za mocca........
skodelice za kavo.........
garnitura — 6 skled.......
garnitura — 8 skled . . » . . ,,
Steklo:
kozarci..............Din
štuci............ »
solnice...........„
skodelice za sladkor........
skodelice za kompot — male . . ,, krožniki za pecivo — mali ... ,,
doze za sladkor........
doze za maslo........„
sklede za kompot.......„
krožniki, veliki..........
nastavki za pecivo........
servisi za .liker..........
Din 3.— dalje 3.— „ 4.75
Keramični izdelki:
krožniki globoki...... . Din
krožniki dessert .........
4.— 8.— 9,50 11.— 14.—
3.50 2.50
Pribori:
pribor 1 par	Din 18.—,
pribor, kovinasti „ 23.—,
žlice, kavne........
chrom, rje prosto, žlice kavne ž. chrom, rje prosto, žlice in vilice k chrom, rje prosto, noži šl ... ,
Preproge:
predpražniki ......«,
linolej — tekač 1 m.....
voščeno platno za mize 1 m . . linolej preproga 67X100 cm . .
10.—, 14.—,
. Din
Din
3.50 1.— 3.— 50.— 80.—
1.50 4.— 3.75 3.— 3.75 3.75 8.— 12.50 17.— 17.— 20.— 19.—
6.50 10.— 1.50 5.— 9.50 31.—
6.50 28.— 32.— 40.—
Kuhinjsko perilo:
kuhinjska krpa ........ Din	4.50
krpe za prah....................4.50
servieti.............7.—
brisače.............9.50
brisače — frotir.........9.50
prti..............26,—
Predpasniki:
beli predpasniki........ Din 15._
gumi predpasniki.........25.—
creton modri predpasniki .... ,,	35.—
Kuhinjske potrebščine:
krtače za ribanje.......Din	2.—
košarice za kruh...... . „	5.75
podstavek za servis (tasa) .... „	3.75
doze za dišave ........ „	2.75
modeli za torte ........ „	6.50
modeli za kolače ....... „	15.—
mreže za na trg..........13.—
mlin za orehe ........„	33.—
stroj za meso............35.—
tehtnice........... „	75.—
Termos steklenice:
steklenice litra .... od Din 19.— dalje
Razen tega imamo v zalogi veliko izbiro	ženskih
in moških čevljev, ki jih prodajamo	po
Din 58.—, 69.—, 70.—, 79.—, 89.—,	99.—.


Otvoritev gostilne »DANICA"
Danes vsi na otvoritev v novo opremljeno gostilno »Danica« na Vidovdanski cesti št. 16, vis-a-vis hiralnice. Preskrbljena so najboljša izbrana vina ter vse vrste jedil. Za obilen obisk se priporoča tudi cenjenim bivšim gostom. 10426
Franc in Klara Stanovnik.
KAPITALISTA
s strokovnim trgovskim znanjem sprejme za ustanovitev tekstilne tovarne z deloma brezkonkurenčnimi predmeti tovarniški dir. (Prvovrsten strokovnjak.) Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala samo od tuzemcev v nemškem jeziku na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rascheste Amortisation«. 104141
NUDIMO
D. pullover modni . D. vestica .... D. tricot hlače flor . D. čepice volnene . .
Din 65.-„ 68.-.. 15.-
D. plašči športni, volna . ,. D. obleke po razprodajni ceni D. bluze crepe de chine . .
D. bluze macco.....
D. šali svileni ..... , D. rute svilene .... , D. nogavice svilene ... > Crepe de chine enobarven m , Velour chiffon za obleke m , Baržun pralni m . . . . ,
Za gospode:
Klobuki zadnja moda	.
Pulloverji športni . .	.
Rokavice usnjene . .	.
Samoveznice svilene .	.
6.—
198.—
118.— 39.— 16.— 21.— 12.— 39.— 48.—
28.—
■' h
RADIO ZA VSAKEGA
PHILIPS 2 cevni baterijski sprejemnik
tf z zvočnikom, akumulatorjem in mrežno anodo. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 90.-- Din
„Sava
PHILIPS 2 + 1 cevni mrežni sprejemnik
»Jadran
^z vdelanim zvočnikom. Plačljivo v 12 mesečnih obrokih po 176.- Din.
»JADBAN«	Dobi se samo pri: PHILIPS RADIO ZASTOPSTVU
H. SUTTNER, LJUBLJANA 8
Tyrševa (Dunajska) c. 1B (poleg nebotičnika). Zahtevajte brezplačni cenik!
I
A/INKOVEC.
LJUBLJANA*
Velika restavr
na najbolj prometni točki mesta se bo oddala v najem pod jetnemu in za to stroko usposobljenemu, odnosno sposobnemu najemniku.	. ,
Restavracija je urejena z vsem komfortom. Moderne jedilnice, dvorana, urejene pritikiine, velik vrt z verando. Družabne in druge številne prireditve, zlasti večerne, dalje banketi, sestanki itd. bodo podjetnemu in sposobnemu podjetniku, ki bo stremel za tem, da bo občinstvo, zlasti pa odlicnike m tujce res dobro postregel, bodo kaj hitro sirili sloves restavracije in bosta zato velik uspeh, kakor tudi stalnost v zelo rentabilni restavraciji najemniku zagotovljena tem doij, Ker je najemnina razmeroma prav nizka.
Resni in sposobni reflektauti, ki posedujejo za Prevzem take restavracije potreben kap" al, naj pošljejo ^oje ponudbe pod šifro »Okolnosti in sposobnost jamčijo uspeh« na oglasn^od-delek »Jutra«.
Občina Ljublgen« Mestni pogrebni taviw1
ZAHVALA.
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene soproge, matere, hčerke, sestre in tete, gospe
Angelice Krstulovič roj. Hribar
se tem potom najlepše zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo vsem, ki ste spremili nepozabno drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Vevče, dne 30. septembra 1933.
Žaluioči KRSTULOVIČ ANTE, soprog; EDO, ANTU-ŠE, otroka; rodbini HRIBAR - NOVAK in ostali
10427 4
-r
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, brat, bratranec, zet in svak, gospod
d%. /itftaul ItomUč
starešina sreskega sodišča v Črnomlju
danes, dne 30. septembra t. 1., ob %11. uri dopoldne, po kratkem, muka-polnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 2. oktobra 1933, ob %3. uri popoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče.
Črnomelj, dne 30. septembra 1933. 10437	_ „, v
Jolanda Tomšič, soproga,
in ostalo sorodstvo.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d
„ *»/ , . rok do 6 %- Rentni davek plača banka sama. «	i lutf	obrestuje dnevno razpoložljive vloge po 4-5%; vezane vloge na odpovednm^oo^jo_p___
------------—---,e odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.
Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja za konzorcij >Jutra« Adoll Ribmkar. Za Naroono uskarno d. d. kol uskarnarja Franc Jezersek. Za mseraun
PODRUŽNICA LJUBLJANA