60. številka. Ljubljana, v soboto 14. marca 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimsiH nedeljeffin-(praznike, ter velja fpo pošti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 125 K, za pol leta 13 K*za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K BO h. Za Ljubljano b pošiljanjem Da dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu st. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice flt. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Z vso odločnostjo se nam je zagovarjati proti podlemu predbaciva-nju kakega uživanja nemške gostoljubnosti, katero predbacivauje je tem nižje, ker se nam vkljub vednim in vednim zahtevam odrekajo lastna vzgajaliŠča na domaČih tleh ! Reklo bi se morebiti, da bi bil tak protest pač zadeva Hrvatov in Slovencev, ne pa tudi dijaštva vseV drugih slovanskih narodov. Bratje Slovani! Nemška nestrpnost, nemško sovraštvo ne pozna razlike ! Ampak teptajo in odrekajo se pravice vsem, kar je slovanskega, naj si bo od severa ali juga. In proti temu se moremo varovati, ako nastopamo proti nemškemu nasilju v krepko organizirani slovanski falangi. Nato je precital govornik sledečo resolucijo : Povodom posvetovanja v zadevi ljubljanskega vseučilišča zbrano dijastvo vseh slovanskih narodov Karl-Francove univerze v Gradcu protestira soglasno najodločneje proti nečuvenim napadom in izzivanjem nemškonacijo-nalnib graških dnevnikov, nasproti vsemu slovanskemu dijastvu radi nekega dijaškega spora, ker je oČividno, da se namerava na ta način samo poostriti že od nekdaj napeto razmerje med nemškim in slovanskim dijastvo m graškega vseučilišča do neznosnosti. Zbrano slovansko dijastvo protestira proti kujskajoči pisavi graškega „Tagblattau in njegovi jasni tendenci, da se za vedno poruši do sedaj vla-dnjoČa sporazumnost med nemškim in slovanskim prebivalstvom graškega mesta in to tembolj, ker sega vsled vednega hujskanja omenjenega lista napetost med nemškim in slovanskim prebivalstvom že tako daleč, da se slovanskim gostom kratkomalo zabranjuje v internacijonalnih lokalih govoriti v medsebojnem občevanju v slovanskem jeziku. Zbrano slovansko dijastvo izraža svoje začudenje in ogorčenje napram predbacivanju, da krši nemško gostoljubnost, ki jo baje uživa v tem, da sme obiskovati nemško** graško vseučilišče. Nasprotno bode slo- vansko dijastvo graškega vseučilišča vedno in vedno zahtevalo svoje pravice, da se ga smatra popolnoma enakopravnim na vseučilišču, ki se je ustanovilo in se vzdržuje z denarjem vsega po veliki večini slovanskega prebivalstva avstrijske države in katero obiskovati je slovansko dijastvo le prisiljeno, ker se mu vkljub vednim zahtevam odrekajo lastna vzgajaliŠča na domačih tleh. Resoluciji so zborovalci soglasno pritrdili. Nato je govoril v imenu vseuči-liškega odseka g. modroslovec Masten, ki je vsestransko utemeljeval potrebo slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Obžalujemo, da nam vsled pomanjkanja prostora ni mogoče priobčiti tega izvrstnega govora. Govornik je predlagal sledeče resolucije, ki so bile soglasno z velikim navdušenjem sprejete: 1.) Z ozirom na to, da bodo državni poslanci o priliki proračunske debate v državnem zboru zopet odločevali o velikih vsotah, odkazanih šolskim in sploh kulturnim namenom, in do zdaj slovenskemu narodu namenjen delež nikakor ni bil primeren niti njegovemu denarnemu niti krvnemu davku, dasiravno mu Že članek 19 osnovnega zakona jamči popolno enakopravnost z drugimi avstrijskimi narodi — z ozirom na to, da: nas le lastno vseučilišče reši iz tužnega položaja in neprijetnih razmer na graškem in dunajskem vseučilišču, ki postajajo od dne do dne neznosnejŠe vsled sistematičnega hujskanja nemŠko-nacijonalnih listov, ki rušijo do sedaj prijazno razmerje med slovanskim di-jaštvom in meščanstvom, z ozirom na to, da nočemo, akoravno slovesno in odločno protestiramo proti temu, da se nas Slovane smatra na graškem vseučilišču kot trpljene goste, ker je to vseučilišče glasom ustanovne listine ustanovljeno za obe narodnosti notranje Avstrije, poslušati dalje takih očitanj — opozarja slovensko dijastvo visoko vlado vnovič na razloge navedene v naši lanski spomenici na vlado, opozarja visoko vlado na stotine petieij auto- Za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Vsakdo se še gotovo spominja veselega gibanja, ki se je porajalo lansko leto v Slovencih in ki je prodrlo v vse narodove sloje; vsakemu so še v spominu veličastne manifestacije, ki so se prirejale Širom naše lepe slovenske domovine, v prilog slovenskemu vseuči-^cu v Ljubljani. Po vsem Slovenskem se je razlegal glas po lastni univerzi, — ves narod je navdušeno zahteval svoje vseučilišče na domačih tleh; vsi govorniki so odločno povdarjali, da je vseučilišče v Ljubljani zahteva, od katere ne smemo nikdar odnehat), da se moramo neustrašno in složno boriti, dokler ne dosežemo lastnega višjega izobraževališča v svoji prestoliei. Žalibog se je to navdušenje kmalu zopet poleglo, in vendar je lastno vseučilišče predpogoj lepše in boljše bodočnosti slovenskega naroda. Še le takrat, ko se nam zgradi lastno vseučilišče v Ljubljani, bomo lahko gledali v bodočnost. Zato je naša najsvetejša dolžnost, da napnemo vse svoje moči, da priborimo svojemu narodu to, kar so drugi, srečnejši narodi že davno dosegli. Ravnokar se zopet razpravlja v državnem zboru o proračunu, in zopet bodo dovoljevali narodni zastopniki ogromne svote za šolske in kulturelne namene. Vsi narodi bodo v obilni meri tega deležni — le borni slovenski narod bode moral zopet igrati ulogo ubogega pastorka. Zadovoljiti se bode moral, kakor vedno z nekoliki drobtinami. Že skoro polstoletja zahtevajo Slovenci svoje vseučilišče — toda vlada, ki za naše narodne nasprotnike tako po materinsko skrbi, za nas nima srca. Že polstoletja prosimo — a Še danes nimamo svojega vseučilišča. Toda to nas ne sme preplašiti. Zahtevati moramo tako dolgo, dokler se nam ne ugodi. Dolžnost vsega slovenskega raz-umništva, in pred vsem slovenskega dijaštva je, da boj za naš narodni ideal tako dolgo nadaljuje, dokler ne zmaga in dokler se nam ne dvigne v beli Ljubljani slovensko vseučilišče. In slo- "LISTEK. Žena z začaranim očesom. Spisal Josip Knaflič. Truden se vračaje z daljnega izleta, katerega sem napravil na deželo vedrega dne prve jeseni, sem stopil v kmetiško hišo kraj ceste, za kratek odpočitek. Rad pohajam na svojih potovanjih kmetiške hiše, ker ljubim njihove stanovnike, in ker ima potnik vedno proBt vstop ter je večkrat dobrodošel gost, kakor sem bil to pot jaz. Gospodinja je bila namreč sama z dojenčkom, kateri ni hotel biti miren, niti ni maral spati dasi je imela vboga mamica polne roke opravila. V hlevu je milo mukala krava, svinjak pa se je tresel v smrtnem strahu, ob vedno burnejem uporu gladnih jetnikov, zahtevajočih silom kruha ali svobode . . . Tako sem zibal torej jaz dete, dočim se je gospodinja žurila izvesti najpo-trebneje reforme v najnemirnejših vilajetih svojega posestva.' Za svoj vsekakor požrtvovalni trud sem dobil — kot predplačilo — hleb sveže- venska akademična mladež, ki je lansko leto tako srečno zapričela in razširila agitacijo za slovensko vseučilišče, se tudi v polni meri zaveda svoje dolžnosti. In tako dviga tudi letos slovenska akademična mladež svoj glas, krepko zahtevajoč, da se vpošteva že enkrat zahteva slovenskega naroda. Graški vseučiliški odsek je sklical dne 11. t. m. shod na vseučilišču, ki je bil sijajna m a n i f e s t a c i j a za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Shoda so se vdeležili zastopniki vseh slovanskih narodnosti. Udeležba je bila ogromna. Nad 300 zborovalcev je slovesno zahtevalo ustanovitev univerze. Ob 6. uri zvečer je otvoril predsednik vseučiliškega odseka zborovanje, pozdravil vse navzoče in v prvi vrsti zastopnike bratskih narodov. Predsednikom zbora je bil soglasno izvoljen g. pravnik Vi do vi č. Kot prvi govornik je nastopil gosp. pravnik S aga din. Rekel je mej drugim, daje zgodovina slovanskega dijaštva na nemških avstrijskih univerzah, zgodovina narodnega mueeništva, preganjanja in sramotenja, zgodovina vednega kršenja naših narodnih in lahko rabimo izraz človeških pravic. V tej zgodovini pripoveduje vsaka stran, da se nas smatra le za manj vredne helote, katere zatirati, zasramovati in preganjati ni samo dovoljeno, ampak nekaka častna zadeva naših narodnih nasprotnikov. Slovansko dijastvo — je nadaljeval govornik — se je tekom let temu že tako privadilo, da skoro ne čuti več udarcev, ki padajo na nas in mirno trpeč klofuto za klofuto, se tolaži z meglenimi upi v boljšo bodočnost. In če se enkrat zdrami in postavi v bran, je to dokaz, da je nadutost nasprotni kova dosegla višek, da je prekoračila meje potrpežljivosti. In ravno današnji Vaš nastop, govori, da se je. tekoni zadnjih dnij nakopičilo dosedanjim krivicam toliko novih in tako nezasli šanih, da mora smatrati vse slovansko dijastvo za nedopustljiv greh, še nadalje molčati; ampak neizogibna naša pečenega črnega kruha, lonček topljene smetane in zapeljivo obljubo, da bom jedel, če vspavam malega, če počakam do večerje, in ako se mož do noči povrne iz mesta in ako je pri sodniji vse dobro opravil in da so nanesle kure dosti jajc, — cvrtje! Svcjo nalogo sem na jako pre brisan in nad vse hvalevreden način rešil tako, da sem pomakaje prst v lonee, hudega polletnega človeka naj-popreje pustil polizati z njega vso smetano, odrekši svoji osebi najmanjšo kapljico: s katero radodarno stjo sem si njegovo sovražno srce popolnoma osvojil; na kav sem vršil z njim razne zanimive anatomično-fiziologične poizkuse in vsakovrstne zdravju hasnive gimnastične vaje, s čimer sem ga zaeksperimentiral in vtelovadil v tako trudno, blagodejno spanje, da je spal kakor mrlič, v razkošno veselje milijonov muh, katerim sem dovolil prosto pašo krog njegovih sladkopomazanih ust in sploh po vseh dosežnih delih njegovega* krasnozarudelega in prijetno, vlažno toploto puhtečega telesa, — in moram tamo še omeniti, da bo narodna dolžnost je, da svojim klevetnikom krepko iz tega vzvišenega mesta, iz teh svetlih dvoran zakličemo: Q u o-usque tandem? Povodom dogodka v kavarni „ Union" v minulem tednu zagnalo je nemško - nacijonalno časopisje graško proti slovanskemu dijaštvu brez vsake izjeme hrup in krik o slovanski nasilnosti, brutalnosti, surovosti in drugih hujših lastnosti, za katere slovanski narodi niti primernih izrazov ne najdemo. K temu seveda še nesramno predbaci v a nj c, da krši slovansko dijastvo nemško gostoljubje in poziv na nemško graško prebivalstvo, da začne proti vsemu, kar je slovanskega, prav sistematično gonjo. In res se je vsled takega pritiska od strani nestrpne nemško nacijonalne klike, začelo od graŠkih kavarn in gostiln proti slovanskim gostom postopati na tako predrzen način kakor do sedaj še nikdar. V javnih lokalih, katerih mnogo je notabene vzdrževalo slovansko občinstvo, se ne prepoveduje samo vstop slovanskim gostom, ampak se jim celo prepoveduje v medsebojnem občevanju posluževati se svojega jezika in se hoče ta nezaslišanost uveljaviti celo s pomočjo javnih organov. Vse to nas sili, da v krepkih besedah iz tega mesta izrazimo svoj protest proti takemu nečuvenemu postopanju. Protestirati moramo proti tedencijozni pisavi graških listov, protestirati proti temu, da se zistematično hujska proti Slovanom nemško prebivalstvo, ki ima od nas le dobiček in s katerim smo ravno radi tega živeli do-sedaj kolikor toliko v miru. Zlasti pa se moramo krepko zavarovati proti vednemu in vednemu predbacivanju, da bi bili le g o s tj e, katere se samo trpi. Kot državljani imamo iste pravice do vseh državnih učnih zavodov, kakor vsak drugi narod države. Denar, s katerim so se zidale Nemcem univerze, ko so naši praočetje s svojim življenjem branili državo sovražnikov, denar, s kojim se danes nemško šolstvo vzdržuje, je tudi n a š denar, in mi bomo vedno zahtevali, da se nas na državnih zavo-dih smatra popolnoma enakopravnim. moje znanstvene preiskave zanj jako ugodno izpale, ker so dognale, da poseduje mož obe svoJBtvi, ki sta glavna pogoja življenskega obstanka slovenskega kmeta: trdo glavo in dober želodec. Izpolnivši tako vestno in povsem zadovoljivo svoje težke in toli odgovorne dolžnost', sem si preganjal dolgčas, ki se me je samcatega zdaj jel polotevati, s tem, da sem rezal ostrozobemu volčjemu psu, kateri je ležal pod mizo in kateri me je nadzoroval neprestano z nezaupnimi pogledi, velike kose kruha (jaz sam nisem bil prav nič lačen), da bode za slučaj potrebe moj znveznik; dalje da sem pušil cigarete in se oziral po tesni hiši, kjer sicer ni bilo posebno snažno — Dolenjec je že manje snažen od Gorenjca, — a se je nahajalo še precej vse v redu; in končno, da sem gledal skozi nizko okno, katero je bilo odprto svežemu, hladnotoplemu jesenskemu zraku, nosečemu — Bog ve od kodi! — izgubljeni vonj uvelega cvetja in neki mamljivi duh po timianu in pelinu, doli na nemo reko Krko, nad katero mrtvo, grozečo globočino nobena mušica ni plesala, in od katere so plaho bežali solnca večerni žarki, ker je požrla vsakaterega, zlobno in mrzko . . . Hiša je stala na samem, nekoliko na griču, bila v enem koncu zidana, v drugem lesena, — nekaka boljši* koča; onostran je tekla deželna cesta, in se je pričenjal redek hrastov gozd z eno ali dvema njivicama ob kraju, tostran se je raztezal močvirnat travnik, z loČkom in bičjem poraščen in že pokošen, daleč ob planem bregu, kateri je tvoril bas tu plitev, z gnilim blatnim ukrakom pokrit zatok, kjer je ležal velik, star čoln brez vesla . . . Sive, z mršavim mahom preprežene vrbe so molele nad vodo, ob vrtu pred hišo pa sta stali dve mladi, rmeni beki, in nekaj češpelj se je solnčilo ondi čez dan, z zorečimi, modrimi sadovi. Otožno je bilo tu, v pogledu na to mrkolazečo reko brez bleska in šumenja, obestran enako enolično obrežje, črnožolto, grdo zemljo in v njenem vzduhu, polnem vlage in strupene trohnobe . . . tiho in turobno v tej samoti, kjer je le tenko in tožeče požvižgavala zakasnela sinica, zaspano kokodakalo nekaj kokoši, in v daljavi nekje izjeknilo hitro drdranje voza, sicer pa vse se pogrezalo v topo brezčutno puščobo krškega jesenskega večera. Jaz sem slonel na mizi, bulil ven v zapuščeno, mračečo se pokrajino, in moj duh je polagoma otrpneval, ničesar več misleč in vse pozabljajoč . . . dokler me težke umorjenosti ni otela gospodinja, ki je bila opravila svoje delo in je prišla zdaj notri, da malce posedi in pokramija z mano. Predjavši zibel k postelji v kot, je skrbno odela dete, ki je mirno spalo dalje, in potem je sedla meni nasproti na novoiztesano klop, vzela z glave pisano ruto in se globoko oddahnila, prijazno se pri tem na-smehnivši meni. Pogledal sem v njen obraz — in zdaj sem videl nekaj, Česar preje nisem bil zapazil. Ni bil lep, nikakor ne, čeprav je bil mlad; a imel je nekaj, kar mu je podelilo nenavaden mik: to je bilo oko! Jaz sem videl to oko doslej le pri dveh ali treh ženskah in vsaki-krat me je prevzelo in očaralo, in mogel bi se zaljubiti smrtno v vsako nomnih slovenskih oblastev, in vnovič izraža svojo zahtevo, da se visoka vlada koncčno vendar ozira na stoletno željo slovenskega naroda. Navzoče dijastvo vseh slovanskih narodnosti se soglasno pridružuje tej opravičeni zahtevi Slovencev. 2.) Slovanski dijaki v Gradcu nujno apelirajo na vse slovanske, posebno pa slovenske poslance, da izuova skupno zastavijo vse svoje moči in ves svoj vpliv za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. 3. ) Slovenski dijaki v Gradcu apelirajo nujno na vse rodoljube, da prirejajo širom domovine manifestacijske shode v prilog slovenskemu vseučilišču v Ljubljani. Ko sta še govorila g. Hrvat B u j a s in Malorns Ko se vi cz, ki sta krepko podpirala našo zahtevo, je preČital predsednik došle brzojavke in zahvalivši se zborovalcem za obilno vdeležbo, zaključil zborovanje. — eu — Govor dr. Ferjančiča v seji državnega zbora dne 10. t. m. (Konec.) Tu sem pač primoran, poseči za par let v parlamentarni zgodovini nazaj in prosim oproščanja, da moram pri tem omenjati tudi svoja lastna tozadevna prizadevanja. To je bilo pri predložitvi in posvetovanju zakonov v civilno-prav-dnem redu. Bila je cela vrsta zakonov, ki se niso naenkrat predložili. Najprej se je vložil civilno pravdni red sam, v tem ni niti besedice o tem, katerega jezika se naj poslužujejo stranke in sodišča, katerega jezika se morajo posluževati. Ta pomanjkljivost je bila tembolj očividna, ker je stari sodni red, |na kojega mesto bi naj ravno stopil civilno - pravdni red, imel, četudi revno določbo v znanem § 13. Ta nedostatek se je takoj zapazil in takoj v prvi seji pri razgovoru o vladni predlogi je njega poznejši referent g. dr. B a e r n r e i t h e r istega pov-darjal rekoč : To ne gre, da se hoče izogniti jezikovnemu vprašanju. Navaditi se je treba, da se gleda jezikovnemu vprašanju v oči, jezikovno vprašanje mora v civilnem pravdnem redu najti tembolj svojo ureditev, ker bo nastopil mesto sodnega reda, in ker tudi ta red ima, akotudi nezadostno, jezikovno določbo. Tako gospod poslanec dr. Baenreither. Z ozirom na to je vlada izjavila da bo imel prihodnji zakon, uvodni zakon k civilnemu pravdnemu redu, potrebne jezikovne določbe. Pa tudi ta zakon ni ničesar imel, in ko se je zopet povdarjala pomanjkljivost, je rekla vlada Zadnji zakon, sodna instrukcija — takrat še ni bilo končnega imena, danes se imenuje: zakon o sodni organizaciji — bo obsegal jezikovne določbe. Končno je prišel ta zakon, pa tudi ni imel besedice o jeziku pred sodiščem. Jaz sem potem, dasiravno nisem bil član odseka, takrat pri permanent-nam odseku vložil predlog, ki naj bi odpomogel temu nedostatku, in zahteval sem, da se o tem predlogu sklepa ter se vtakne na kateremkoli mestu v zakon, ki se je baš takrat obravnaval. Moj predlog se je glasil (bere). „Stranke in njih zastopniki se morajo v svojih pismenih vlogah in ustnih napovedih posluževati enega deželnih jezikov, in morajo v teui jeziku sodišča vse spise in rešitve sestavljati in zadnje izdajati — in kaj obsegajo Stremavrove naredbe? Ta predlog sem formuliral po posvetovanju z odličnimi osebami in strokovnimi poznavalci sodnega postopanja, tudi sem bil pomirjen, da se bo s tem predlogom tudi dosegel vspeh v zakoniti ureditvi jezikovnega vprašanja. Na mojo veliko žalost se je ta predlog v odseku odklonil, odklonil nele z glasovi nemških odsekovih članov, temuč tudi z glasovi uenemških članov. To, gospoda moja, tudi za Čehe ni brez zanimanja, kojih odsekov član je istotako odklonil moj predlog. Dandanes se na-skakujejo na Češkem Streraavrove naredbe." Ničesar razun tega, kar je v tem mojem predlogu glede jezikovnega vprašanja pri sodiščih. Stremavrove naredbe so dandanes „kos papirja4*, ki se lahko raztrga; ako bi se bil ta moj predlog sprejel, bi bila ta „jeklena tabla", in s sprejetjem tega predloga bi se bil jezikovni prepir iz sodnih dvoran izključil, sodniki bi imeli obvezue določbe, in raba jezika bi ne bila odvisna od njihove dobre ali slabe volje. In kako potrebna bi bila taka določka! Rekel sem : stari sodni red, ki je bil iz leta 1781, ki je bil tedaj že nad 120 let star, je že imel jezikovno določbo. Tedaj je prišel isti gospod dr. Baernreither, ki je v začetku pordarjal potrebo jezikovne določbe v zakonu, do sklepa, da tega ni treba, ker ostane § 13 sod. reda v veljavi. Čudno je pač: § 15 tega 120 let starega sodnega reda naj bi ostal v veljavi, vse drugo, kar obsega sodni red, naj bi se nadomestilo s civilnim pravdnim redom. Ta revna jezikovna določba $ 13 splošnega sodnega reda, ki se je stavila 1781, in ki le določa, kateri jezik naj rabijo stranke, nikakor pa ne kateri jezik naj velja za sodišča, sodnike, ta določba naj danes — po 120 letih — zadošča našim potrebam pri sodišču! To jenezmisel: toda gospod poročevalec je hotel z isto prepri-čevalnostjo, s katero je poprej dokazoval in povdarjal potrebo ureditve jezikovnega vprašanja, pozneje dokazati brezpotrebnost take ureditve. Na ta način se je tedaj zamudila tudi druga in pomembna prilika, urediti jezikovno vprašanje, zamudila se je na veliko škodo vseh uenemških narodov v Avstriji. Rekel sem: S to edino določbo, ki ne povdarja samo jezika -tranke kakor § 13 sodnega reda, temu ureja tudi jezik sodnikov, s to edino določbo bi bili prišli do urejenega jezik vnega vprašanja pri sodišču, bi bili prišli do istih jezikovnih pravic, ki jih uživajo Čehi vsled Stremavrovih uaredb, velik blagor za naše ljudstvo, za našo narodnost in v njegovo veliko pomirjen je, kajti, kakor rečeno, stojimo izven za- b------!~^! -- amo radi tega njenega očesa. Je to pravzaprav jako čudno oko. Ono se namreč nikdar ne smeje. Se ne smeja in naj se smeja še tako celi obraz! Zato je zapaziti to oko šele, kadar se smeja obraz. Ali to oko tudi ne toži! Nai izraža obraz še tako obupno žalost, še toli trpko bolest, — to oko ne toži. Plakati že umeje, da! Videl sem ne koč plakati tako oko: a tedaj so bile le solze, ki so bile grenke in tožbe polne, oko je ostalo enako neizpre-menjeno, kakršno je vedno. A kakšno je potem to oko, ki ni niti žalostno, niti veselo, ne mračno, ne vedro ? Ali je prazno, mrtvo? Ne; je polno živ ljenja in blišči liki večernica! Jeli veliko? Da, je veliko, vedno daleč odprto. In pa temno, črno ali rujavo ? Da, je temno, vedno je, ko južna noč temno, ali boje njegove ne morem imenovati: nedoločljiva, nezaznamljiva je. In ni niti sanjavo, niti zamišljeno, niti ne morda ponosno ali sicer kako zrcalo duše; jaz vem samo, da je čudovito lepo! In da je čudno, nedo-umno in nepojmljivo skrivnostno in tako globoko zagonetno — da ni mogoče drugače, da je začarano. Pri Bo^u, to oko je začarano, in mene ne preveri nihče, da ni tako! Še veelej, kadar sem pogledal vanj, sem imel ta občutek ... In zakaj žena s takim očesom. Četudi nima sicer nič lepega ali mikavnega na sebi, tako vabi in vpliva, ako ni to čarobija? Kako da očaruje, ako ni čarobija? Kaj pa, če je tudi zakleto! — pravite vi in se smejite. — Že mogoče to. Če zapadem kdaj takemu očesu z dušo in telesom in me ugonobi — potem je pač tudi zakleto... Doslej sem našel to Čarobno oko zgolj le v Slovenkah, dasi sem že daleč bil po svetu, ali s tem ne maram ničesar trditi, zlasti, ker ne vem, jeli tako oko dobro ali zlobno; žen ske vseh narodov so si enake v dobrem in slabem, in so pač tudi drugje žene z začaranimi očmi. Presenetilo me je to pot samo, da sem naletel na tako oko pri tej preprosti, kmetiški ženi, ker sem bil dotlej mnenja, da je dobiti ono le pri vse drugačnih ženskah. Kakšnih žen skah — in zakaj sem domneval to, ne bi vedel povedati. Zdela sva torej v neglasnem, cenem razgovoru, dočim je v zibeli konov ter smo izročeni na milost in nemilost sodiščem. Zamudila seje tedaj tudi ta prilika, in sedaj je vprašanje: Kako se bo uredilo jezikovno vprašanje, ki se po mojem prepričanju ne bo umirijo in se tudi ne more umiriti? S »temeljnimi načrti" ne bo več vlada prišla, ta pot se po mojem mnenju ne bo veČ nastopila. Pri vseh dosedanjih poskusih, gospoda moja, se še niso poravnale niti najdaljše segajoče diference in diver-gence glede stališča napram jezikovnem vprašanju. Nekatere stranke zastopajo stališče, da se mora jezikovno vprašanje urediti v državnem zboru druge stranke pa zahtevajo, da se mora urediti v deželnih zborih. Na drugi strani so tudi različna mnenja o tem, ali se naj jezikovno vprašanje za slučaj da bi se uredilo v državnem zboru, uredi potem z enotnim zakonom ali po kronovinah. Vsa ta vprašauja so neporavnana, in pač ne verujem, da bi bilo pričakovati zedinenja glede teh vprašanj in če se bo zedinenje sploh doseglo. Ako vpoštevam vse to, zdi se mi res oni predlog, ki je prišel v javnost, in ki je že za to, da bi bil okvirni državni jezikovni zakon v stanu, se izogniti vsem tem težkočam, vreden, da se o njem premišlja. Okvirni zakon za ureditev jezikovnega vprašanja splošno v državi zdi se mi toliko blagodejnega pomena, ker bi se razpravljalo o jezikovnem vprašanju že z ozirom na značaj okvirnega zakona, in potem tudi v deželnih zborih, ker bi se okvir z določbami deželnih zastopstev izpolnil. S tem bi se nekako ugodilo ednemu in drugemu stališču, onemu državnega zbora in deželnih zborov. Nadalje bi se ugodilo temu, da bi se z okvirnim zakonom jezikovno vprašanje uredilo po ljudskih individualitetab in po deželah. Z okvirnim zakonom bi se tedaj izognilo principialnim težkočam. Deželno zakonodajstvo bi moralo izpolniti okvir z določbami, ki bi seveda morale biti v smislu § 19 drž. osnov, zakona. In če bi deželno zastopništvo ne hotelo izvesti okvirnega zakona imela bi vlada dolžnost, odrediti začasna določila, ki bi, ozirajoč se na temeljne zakone, stopila v veljavo kot provizorna določila. Na ta način pa bi se tudi uredilo jezikovno vprašanje za vse narode v državi, in ne kar nam je neumevno, da govori vlada vedno le o ureditvi jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Apelu jem na naše češke sobrate, naj pač nikdar ne pripuste, da bi se zopet poskušalo, urediti jezikovno vprašanje le na Češkem in Moravskem. Naj imajo pred očmi, da naši in njihovi sovražniki izrabljajo to delno ureditev jezikovnega vprašanja, ker dobro vedo, da, ako bo jezikovno vprašanje le v teh kronovinah urejeno, ureditev v drugih krouovinah ne pride nikdar več na vrsto. (Pritrjevanje). Mi pa se nahajamo v neznosljivih razmerah. Vsled teh razmer trpi naša spavalo dete, smrčal pes pod mizo, in je zunaj mineval dan z motno-rmeno, brezsojno zarjo . . . Ona mi je pripovedovala o raznih stvareh na domačiji, o čemur že go vore gospodinje, todabrec onih mnogih vzdihljajev in pretiranih tožb njenih sovrstnic, temuč z nekim skromnim zadovoljstvom in vedno uda-nostjo; jaz pa sem iz večine molčal, poslušajoč jo in neprestano ji zroč v mirno vame uprto oko, katero je ▼ napredujoči tmini mraka zadobivalo čedalje tajnostneji, nenaravneji blesk . . . in čudne, bizarne misli so križale moje možgane in istotaka čuvstva izpreletala moje srce, ki je plaho trepetalo . . . Med tem se je prebudil malček, zbog svojega zdravega želodca s kri Čečim glasom: Vzela ga je v naročje, sedša na posteljin rob, da ga nadoji, in jaz sem videl njene močne, polne prsi, katerih gola, bohotna belina je igrala zmagovito z vseskrivajočo temo izbe. Dete je poželjivo in neprizanesljivo srkalo iz njih gorki, živi sok, suvaje jih s kljubujočim Čelom . . . Molk je vladal v izbi, po celi narodnost na številu in pomembnosti, tu kličem našim"sobratom v spomin, da nikar naj ne smatrajo naše usode površno in naj je ne podcenjajo. To bi imelo izmenjevalne učinke na njihove politične razmere na severu, ako bi se napravila z nami na jugu tabula rassa. In končno apelujem na zastopnike češkega naroda, da se pač naj ne spuste v ureditev jezikovnih razmer na dosedanji način, tudi že iz vzroka ne, ker ta način ureditve pogreša vsako sled slovanske vzajemnosti. S tem končam. (Pritrjevanje in priznanje.) Sokolska ideja in Slovenci! ii. Brez ovinkov in brez vsakega prikrivanja moramo priznati, da sokolska misel v Slovencih ni našla enakega razvoja ter da ne vzdrži nobene primere z rastjo sokolstva v Čehih. Resnica je, da so imela pojedina društva, in mej temi v prvi vrsti Sokol ljubljanski, svoje zlate Čase, v katerih so blestela v najlepšem sijaju —■ enakega koraka s češkimi društvi niso imela, ostala so daleč za le-temi. Imela so druge vzroke svojemu postanku, drugačno smer, druge cilje in drugačna sredstva v dosego teh ciljev kakor pa Češki Sokol. Toda o tem pozneje . . . Na poziv nekaterih ljubljanskih rodoljubov od 27. julija 1862 zbralo se je dne 5. avgusta istega leta 51 gospodov, ki so izvolili izmed sebe začasni odbor petih Članov. Več ko leto-dni je preteklo, predno je vlada z odlokom od 25. septembra 1863 Št. 1536 hotela potrditi od začasnega odbora sestavljana pravila. V svet je poletel ...f u/. ni Sokol" s 60 telovadci. Življenje mu jc prestrigel dopis na-mestništva od 26. julija 1867, ki je delovanje „Južnega Sokola14 obustavil na nedoločen čas; že 3. avgusta 1867 pa je vlada razpustila društvo. Povod tej izvedeni vladini prijaznosti je dala neznatna poulična praska, pri kateri so nekateri nemčurski. sitneži morali okusiti trdo pest sokolsko. Trideset Sokolov pride v sodno preiskavo zaradi tega in štirje izmed njih v večmesečno ječo. Tako nam je vlada dala prve naše mučenike! Že 6. svečana 1868 je društvo na novo pričelo svoje delovanje z novim imenom „Sokol".j Društvo se je prav resno oprijelo prvega svojega namena, gojiti telovadbo. Svojo prvo javno telovadbo je priredil „Južni Sokol" dne 18. rožnika 1864. Leta 1867 je založilo društvo „Nauk o telovadbiJ, drugi del te knjige v je izšel 1. 1869. Število telovadcev ni bilo v vseh letih enakomerno, najvišje število nam kaže menda leto 1871. V tem letu ie obiskovalo telovadnico nad 2000 oseb, in sicer nad 200 društ-venikov, nad 100 pripravnikov, nad 800 dijakov in ravno toliko raznovrstnih učencev — vse to je telovadilo pod nadzorstvom enega sokolovega telovadnega učitelja. Telovadili so v 90 vrstah 442 ur. Ni nam treba posebej povdarjati, da so tedanji telovadni uči- hiši, in krog in krog uho ni čulo glasu . . . Od reke sem so plazile — liki lokav sovražnik —- črne megle. »Dolgo ga ni!« je vzdihnila zdaj in nagnivša se naprej, pogledala ven na cesto, od katere se je razločeval le še kratek kos, kakor siv, ozek trak . . . Oknu ravno nasproti pa je bliskala velika, zlata zvezda. »Moral se je zamuditi v mestu.« »Ali vas je strah?« »Ah, ne . . .« je rekla in odložila dete, toda v njenem glasuje nalahno zazvenela bojazen. »Pa ni varno za mlado ženo — biti tako celi dan sami . . .« »O!« je naredila, zapenjajoč jopo, in pokazala pri tem na psa, ležečega še vedno pod mizo. »Tukaj imam dobrega varuha. Noben tuji človek se me ne sme dotakniti. Raztrgal bi ga . . .« »Ali naj poizkusim?« Stopil sem k nji, položil roko okoli njenega tilnika in se sklonil na njen obraz . . . Divjerenče se je zagnal pes proti meni. Ona ga je pomirila, in jaz sem dejal: telji podučevali telovadbo brez pravega sistema, brez telovadnega sestava; zlasti pa jim ni bil poznat češki vad beni sestav, katerega danes vsi inorodni narodi — tudi Nemci — priznavajo kakor edino pravega. Nemci sicer javno ne rečejo tega, a priznavajo ga s tem, da si ga malo po malem in na tihem — pri — laščajo. Po tujem sestavu, ali bolje rečeno brez sestava, telovadilo se je tudi pri nas skoro do zadnjega časa, kak vpliv je imela taka telovadba na razvoj slo. venskega Sokolstva, o tem pozneje. Mnogo zaslug ima ljubljanski Sokol kot zabavno društvo. Kot tako je nastopalo zlasti v prvih letih večji«i skupno z ljubljansko „Čitalnico". V tem pogledu gre ljubljanskemu Sokolu lovor-venec. Probujena slovenska Ljubljaiu naj mu ga pokloni! Čitalnica in Sokol bila sta dolgo vrsto let prav edini društvi, ki sta z danes nepoznato delavnostjo in požrtvovalnostjo na izletih, zabavnih večerih, veselicah takozvanih besedah, na slovenskih taborih budila narod slovenski v Ljubljani ter da naokrog po slovenski domovini. Ni ga bilo važnejšega pojava na Slovenskem, kjer ne bi bil Sokol ljubljanski igral najimenitnejše uloge, če ni bil celo regiseur. Od Sokola se je tedaj mno^j zahtevalo, Sokol je moral biti telovade-, igralec, pevec, moral je nastopati g vornik, predavatelj, moral se je izkazati spretnega prirejevalca veselic, plesov, koncertov in maŠkerad in moral je po dajati slikovito ozadje vsem narodno-političnim priredbam. Toda probujena Slovenija je oži vela, se je pričela gibati; novo življenje je vzkipelo in društva so rasla iz tal kakor gobe po dežju. Nalogo, katero sta bila preje izvrševala edino le Sokol | in Čitalnica, jc nakrat prevzelo stoter drugih činitelj ev. In kar mahoma je I bil Sokol — brez dela! Vsak stan i je zasnoval svoje društvo, vsaka stroka je našla zavetja v lastnem kro^u — Sokol je ostal na strani, kakor kak ne-, bodigatreba. Ta pojav čitamo prar jasno v društveni statistiki, ki nam kaže več let s komaj 100 društveniki. In tipal je Sokol na vse strani, kje bi mu bilo mogoče zapustiti ta mučni po ložaj ; skoro da mu je bilo na jeziku vprašanje: čemu pa sem še pravzaprav na svetu? — pravega odgovora si ni! vedel dati, ker se svoje naloge zavedal ni, ker je pozabil bil, Čemu in po kajj je bil poletel svoj čas na jug inedf Slovence . . . Mej zasluge moremo šteti ljublj. skemu Sokolu tudi ono, da je povzročil j bodisi neposredno, bodisi posredno p stanck ostalih slovenskih sokolsk društev. Oče slovenskih Sokolov! i' sodi in vedno ni imel sreče, zak i; mnogokatero z velikim šumom na visoko morje prijadrano društvo je zad ob peščena tla. Nekaj suhih in trli. vej visi ob lipi sokolski! Lepo se razvija Sokol v Celju, Idriji in Kranju, ter najinlaj>e BOkolfl dete Šišenski Sokol. Ne zastajata Sok čr^-*r~ Oalie v Di*ilocji- mWO^ »To je v resnici dober varuh Vraga, ne bi mislil . . .« Glasno se je zasmejala in potem je naglo vstala: »Jaz bom prižgala luč . . .« Luč in svetloba je pregnaU sence in vse, kar je plašilo in pretilo, oslabila tudi žar začarana ^ očesa, — in sedela sva zopet o raznem kramljajoča pri mizi, in jaz sem nji pomagal izbirati lanski fižol, ks terega je bilo namočiti za kosilo | jutrišnjega dne. Dete se je igralo v j zibeli, in pri durih je stražil pes.! »Ti si pogosto sama doma'* sem jo vprašal Bila me je že opetovano pozvala, naj jo tičem, in ms je nazivala ,gospod4. (Mlajši ženski rod na naših kmetih je »ploh poni , žen, četudi je že omožen.) »Tvoji mož pač ne oskrbuje zemljišča, toj menda ti sama vse opraviš, ko jej tako majhno?« »Pa je za oba dovolj dela,a je odvrnila. »Ali ono vaju vendar ne more preživljati?« »Ono nama daje hrano in streho — in dosti več se itak ne potrebuje za življenje. Pa on lovi tudi ribe za I. Priloga „Slovenskomu Narodu" st. 60. dne 14 marca 19P3. floriŠki in Tržaški. Pravo nasprotje tema lepemu razvoju kažejo sokolska društva v Mozirju, Novem mestu in Zagorju. Sokol v Mozirju spi skoro nesramno spanje. Zasluge, ki si jih je ■Dil pridobil za probujenje lepe Savinjske doline v časih Lipoldovih, je zakrila in notemnela pozneje nastopivša letargija. Je bolj nam kaže Zagorje, kako je l5oda celega društva bila zavisna od enega moža. Za starostovanja ranj-ke^a Matije Medveda je društvo nastopalo s 60 — 70 člani v kroji. A danes . . .? O letu 1869. in 1870. v Planini, postojmi in Vipavi zasnovanih po-flrnžn icah ljubljanskega Sokola danes ni duhane sluha-, pač pa Sokol postojnski v zadnjem času prav mar-jivo deluje. Nameravani osnutki „Dravskoga Sokola" v Ptuju in »Murskega ^okola- v Radgoni se niso vresmcili-Jhiogo nad vzbuja pred kratkem rodivši se .Murski Sokol" v Ljutomeru. V Maribora pa imajo eelo športno (sic!) :vo. V obče moramo proucivŠi zgodovino slovenskega Sokolstva trditi, da mnogo več od poskusov, presajati sokolsko misel na tla slovenska, nismo še dosegli. Vzrokov, zakaj pravo in resnično ■3 šolstvo na zemlji slovenski še ni 0 ;lo najti pravih trdnih tal—je več. Državni zbor. Prvo branje državnega proračuna se je srečno spravilo pod streho. Dasi B bila včerajšnja seja le na kratko projektovana, zavlekla se je do 5. ure uopoldne, a to zato, ker sta govorila roslanca Gotz inChoc vkljub temu, 4a sta. se prvotno odpovedala besedi. Prvi je govoril ministrski predsednik dr. KOrber v obrambo dinastije proti napadom posl. Bergerja z seje prejšnjega dne. K dnevnemu redu je govoril mesto pesi. Biankinija prvi posl lerold, zato pa je prevzel Biankini rovor v generalni debati. Govornik e polemizoval zoper izvajanja posl. Sindermanna, povdarjal, da ni rške večine, ki bi tako pravično c vstopala napram slovanski manjšini, 1 akor delajo to Čehi napram Nemcem na Češkem. Pri češkem deželnem od boru znajo vsi uradniki oba deželna i-ezika, pri nemškem deželnem odboru oa Moravskem pa so uradniki, ki ne znajo besedice češki. Potem je kriti * koval Korberjev govor, v katerem je napovedal upravne reforme. Take reforme pa more izvesti le nepristranska vlada; kako nepristranska je Korberjeva vlada, kažejo najbolj jezikovne razmere vSlezijiin na Spodnjem Štajerskem. Glede upravne delitve na Češkem je rekel dr. H<$-rold, naj začnejo Nemci z narodno delitvijo tam, kjer so v večini, potem jim bodo Črhi sledili. Posl. Gotz je odgovarjal posl. Žačeku glede bojkota na Moravskem. Posl. Choc je rekel, da je naj mesto ... in vsako leto prodava dva prešiča ali tele. To je za davke, obleko in take reči. Ne ostane nič, a gre drugače lahko.« Jaz sem si mislil, da, kadar bo igralo tam v zibeli tretje ali četrto dete, pojde to pač težje ... a sem molčal o tem. Jaz sem samo vprašal: »Mož ne pije?« »Le kadar se mudi v mestu. Tja je dolga pot in ta vžeja. A tedaj pije samo tako, par kozarcev, in je potem vselej zelo vesel« Pri tem se je tudi ona tako veselo smejala, dočim me je gledalo njeno oko resno in modro, kakor da mi pripovedujejo usta nekaj ozbilnega in zelo važnega. »To je prav lepo od njega! In drugače se dobro razumeta?« »Ne prepirava se nikoli.« Vsula je odbrani kupček fižola v pisker, in po kratkem sem zopet pričel: »Sta Šele malo časa poročena ?« »Od lanske pomladi. To je prvi otrok « »In ti si še zelo mlada?« Vpra šal sem to, ker jo je delala njena močno razvita postava starejšo. »O svečnici bom dvajset, takrat boljši dokaz, da se v Avstriji vlada absolutistično to, da si je vlada sama dovolila budget za Sest mesecev ter izplačajo od 1. januvarja tudi sam« zvišano civilno listo. Govornik je končno izjavil, da militarizem v družbi s klerikalizmom zadržuje vsak-teri kulturelni in socialni napredek. Nato se je debata zaključila. Ge neralnima govornikoma se izvolita posl. Dzieduazvoki (pro) in Biankini (oontra). Posl. grof Dzieduszvoki je v svojih izvajanjih povdarjal, da bi se parlament le ozdravil, ako bi se izdala taka ustava, ki bi onemogočila najmanjšim strankam pravico, raz prave preprečevati. Posl. Biankini se je pritoževal, da se s slovanskim prebivalstvom v Primorju slabše postopa, kakor bi to delali italijanski organi. Potem je prešel zopet na tajno klavzulo v tro zvezni pogodbi ter zahteval od K6r-berja preciznega odgovora, ker italijanski listi pišejo, da obstoji taka klavzula glede Balkana. Vlada je predložila zakonski načrt glede krajevne železnice K r a nj-Tržič. Prihodnja seja bo v torek. Carjev manifest Ruski car je sklical lansko poletje kmetijske odseke na posvetovanje, da se doženejo vzroki, zakaj rusko kmetijstvo pesa. Dasi se je takrat minister Plehwe trudil, da bi car ne zvedel vseh krivic in nerednosti, ki provzročajo propadanje kmetijstva, je carja obvestil o glavnih točkah veliki knez Aleksander Mihajlovič. To je carja tako ganilo, da je dal izdelati načrte, kako bi se za sedaj odpomoglo vsaj najnujnejšim zahtevam. Izišel je tozadevni carjev manifest, katerega se je vse razveselilo. Na prvem mestu se urejujejo verske in cerkvene zadeve s tem, da se proglaša svoboda vero-izpovedanja, a prevlada se prisodi pravoslavni veri ; pravoslavnim svečenikom se zboljša gmotni položaj. Nadaljne naredbe se tičejo kmetijstva in nižjega plemstva, ki se živi tudi večinoma od dohodkov svoje zemlje. Ta dva sloja sta zabredla zadnja leta v tako bedo, da je neprestano gospodarska kriza v katerem ruskih okrajev. Odpomoči se hoče z ustanovitvijo državnih kreditnih zavodov, predvsem plemenskih in kmečkih bank. Odpravi se tudi nadležno jamstvo kmetov. Uprava gubernij in okrožij se reformira tako, da bodo del njih poslov prevzeli krajevni zastopi, nekake nove avtonomne občinske uprave. Te zadeve bodo skupno uredile komunalne uprave in župnijske oblasti pravoslavnih cerkev. — Dobro-hoteče carjeve naredbe seveda ne bodo odpravile gospodarske krize in socialnega nezadovoljstva, a začetek je storjen in carju se mora priznati, da misli in čuti za svoje podanike. je moj god . . . On pa je starši od mene za deset let. Jaz sem mu tretja Žena Že . . .« Oaupnjen sem jo pogledal, kajti kaj tacega vedno iznenadi. »Oni sta mu kmalu umrli,« mi je razlagala, odpihaje z mize drobne pleve. »Tako v treh letih obe ... Z drugo sta živela komaj pol leta. — Bile smo si vse tri sestre; jaz sem najmlajša . . .« Tedaj sem skoro otrpnil na svojem sedežu Bil sem tako začuden, da se je žena prestrašila. In bilo je v resnici čuditi se! Le veleroman-tična bajka bi vedela povedati o možu, ki je imel tri sestre za so proge . . . »Ali — ali —« sem jecal. »To je vendar strašno neverjetno, čudno! Kaj takega me moje žive dni še ni srečalo! Kako je to mogoče? Na čem sta umrli ? In kako se je dogajalo vse to ?« Moje začudenje, ki je — priznam bilo takrat res nekoliko preveliko, a naravno, jo je zmedlo, da se ni takoj odzvala z odgovorom. A ker je bila precej ravnodušnega značaja in ker pravega vzroka rao- Politične vesti. — Jugoslovanski klub je imel včeraj sejo ter je sklepal o postopanju napram drugemu branju budgeta. Povdarjalo se je, da si vlada prizadeva Slovane na jugu izročiti Nemcem v roke. To se posebno jasno vidi na Štajerskem, Koroškem, Trstu in Istri. Vsled tsga je klub primoran, proti budgetu glasovati. Glede civilne liste bo klub glasoval za zvišanje. — Za zgradbo slovenske gimnazije v Celju je podal poslanec vitez Berks v včerajšnji seji znani predlog, ki pa je imel le podpise Mlado-čehov, svojim kolegom predloga ni dal v podpis. — V Vatikanu so jako nezadovoljni nad vojvodom Norfolkškim in angleškimi romarji, ker je vojvoda pač zelo lepo govoril o teritorialnih pravicah papeža, za »Petrov vinar« pa ni dal niti pare. — Zoper jezuite. Predvčerajš njem je zborovalo v Berolinu nad 1500 oseb ter se je sprejel predlog, da se ne dopusti naselitev jezuitom na Nemškem, ker bi nastala nevarnost za verski mir. — Budgetna komisija v pruskem državnem zboru je odklonila vladno zahtevo, da zgradi državno morna-rično palačo za 10 milijonov mark; samo stavbišče bi veljalo 6 milijonov mark. — Ruski dar Srbiji. Ruski car je poslal Srbiji 10 milijonov patron kot dopolnilno darilo 10000 Ber-danovim puškam, ki jih je podaril pred 10 let tedanji ruski car Aleksander III. Z ozirom na Čas, ko se je poslalo to darilo, se razlaga iz političnih mo- tivov. — Cesar o ogrski obstrukciji. Cesar je priredil v Budimpešti dvorni obed, na katerega so bili povabljeni tudi opozicijski poslanci. Cesar je govoril s poedinimi poslanci o madjar-skem poveljnem jeziku in drugih zahtevah opozicije. Poslanca J ustna je vprašal cesar, kako dolgo bo še trajala obatrukcija. Justh je odgovoril, da se sploh ne obstruira, temuč se vodijo le strokovne debate o vojaških vprašanjih. — Zagovorniki pijančevanja. Župani tridesetih galiških mest so sklenili, postati na Dunaj deputacijo zoper nameravani zakon proti pijančevanju. Dopisi. Iz vipavske doline. Danes Vam zamoremo poročati o mičnem skandalČku. Oospod „oberreŽiserw „Sv. Neže", gospod dekan Erjavec, so blagovolili škandalČek označiti z besedami: „KaČo smo izredili na svojih prsih, sedaj nas pa pika." Inpressaris „Svete Neže", strehodajalec vsem klerikalnim posvetnim predpustnim zabavam, ki skrbi, da tudi v postnem času ne dremlje posvetna muza, ki pripravlja verni svet za večno življenje in veselje, jega vzgiba ni umela, se je naglo zopet zbrala in dobrodušno se smehljaje, rekla: »Nenavadno je že, zgodi se pa le. Njima ni prilegal zrak, ki je tukaj baje zelo škodljiv .. . Me smo z vinskih goric in nismo navajene mokrote. Ali jaz se počutim prav zdravo, — nič mi ni!« »Sestri sta bili pač veliko sla-beji od tebe?« »O ne, bile smo vse enake. Mina, prva, je bila celo močnejša . . . Ali Bog ve, kako je prišlo to, da je umrla.« »Torej se tebi to'iko lažje pripeti . . . Ali se nisi nič bala, priti semkaj ?« »Zakaj. Enkrat moramo umreti — in kakor je božja volja.« »A ne smemo hoditi smrti pod koso! Li stariši niso nič branili?« »Ko so mrtvi! Že dolgo, še predno se je možila Mina, so se ubili oče v klancu pod vinogradom, sod se je bil zvalil nanje, mater pa pomnim le otrok .. Brat — najstarejši med nami — je zdaj na domu in oženjen, me pa smo imele vsaka po tristo.« kolikor ga na tem svetu pogreša vsled izmuzauja sredstev, to je novčičev, po Marijinih in drugih grešili —- ta dični mož je zašel v isto zagato, iz katere gospod državni poslanec p. Vencajz ne izleže nikdar tak, da bi smel zopet med neomadeževane ljudi. Ampak mož, imenujemo ga Hrib, je še bolj slabo-dišeč kakor p. Vencajz, ker on ni v zadregi samo radi tega, kar je točil, ampak on slabo diši tudi radi tega, kar je sekal, on je namreč gostilničar in mesar. Vsa klerikalna pomoč je na nogah, da bi moža otela iz smrdljivih globočin, v katere sta ga zavlekli prava pobožnost in katoliška poštenost. No, „ četno viditi" kaže Hrvat, kaj da spravijo na dan preiskave, ki se vrše. O tem bomo poročali o svojem času, kolikor bo potreba popolniti kazenske razprave. Za danes povemo le to, da poštenjak Hrib je obsojen, plačati svojemu hlapcu vse tiste kronice, za katere ga je nameraval opehariti, trdeč, da je ta delavec, torej varovanec katoliškega socializma, služil le 12 in ne 20 kron na mesec. In končali bi s tem, da bi se nam ne videlo potrebno Še to povedati, da poštenjak Hrib, ko je propal pred civilnim sodnikom, se je obrnil do kazenskega sodnika, priporočil se svetemu Jurju in v resnici dokazal, da je tisti tat, ki je kot pomočnik pri gostilni semtertje si privoščil kozarec vina in da zamore biti isti glavna priča, ne pa sokrivec, ki je pomogel hlapcu piti. Natančneje sporočilo bomo čitali, ko bo končana ta kazenska reč pred prizivnim sodiščem v Ljubljani, ki bo precej pojasnila, kakovi možaki-veljaki vživajo zaupanje farovških gospodov in kakšen je „fundament" tiste justice, katera popom ugaja. Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta. (Dalje.) § 12. Davkoplačevalci, katerim so vročene naznanilne pole, so zavezani a) skupno množino davku podvrženih tekočin, v kolikor se nahajajo v shrambah in krajih, katere je bilo v smislu §§ 3 in 7 naznaniti, izkazati z naznanimo polo, v kolikor se pa tiče že obdavčenih zalog pa izkazati z boleto, b) oziroma na davku podvržene še neobdačene množine pijač, ki so v naznanilni poli vpisane, a se v prostorih več ne nahajajo, odpadek izkazati. § 13. Vsako dejanje, ki je v smisla §§ 3 in 7 užitninskemu organu objaviti, je smatrati kot davčno dejanje, če prav ž njim ni spojena dolžnost, davek plačati. § 14. Prestopke predstoječih določil se kaznuje po kazenskem doho-darstvenem zakonu. § 15. Naznanilne pole stopijo na mesto v zakonu iz leta 1829 določenih registrov. Opuščeno izpolnitev v § 12 določenih predpisov je smatrati kot težki dohodarstveni prostopek. Stroške za nadzorovanje užitninskemu davku podvrženih strank, kakor tudi troŠke za pečatenje nosi davek pobirajoči organ. (Dvorne kam. dekret 10. junija 1839 št. 5328.) »Dobra hiša«, sem pohvalil jaz. A onidve — ali sta bili srečni z njim, ki je zdaj tudi tvoj mož?« »Obe sta bili srečni. Ko je umrla Mina, se Reza nič ni pomišljala, ko je zasnubil potem njo. Vedela je, da bo tudi nji dobro in da ji je tako namenjeno. In jaz sem mislila in čutila ravnotako. Vse smo šle rade z njim, ker je dober Človek — ves drugačen je kakor drugi, — in ker smo ga ljubile.« »A kako je on mogel in more ljubiti — tri?« »Le tako! V živeči je ljubil dalje izgubljeno in v meni ljubi nas vse ... Obakrat je veliko žaloval in bil skoro neutolažen. Rezi se je hudo smilil in meni še bolj! Tako mu je sestra dala uteho za sestro . . . Tako je Bog naredil« Povesila je glavo in vzdihnila hvaležno, da je Bog tako naredil. »To je zares lepa in velika ljubezen — od vas vseh!« sem priznal jaz, pa skrite ironije, ki je tičala v mojem vzkliku, ona ni zapazila, ker je bila vsa zatopljena v svoje mnogotere, žalostno-prijetne občutke, ki so se izdavali v lahkem trepetu Naloga davek pobirajočih organov je, pri davku podvrženih podjetjih kontrolirati. Dovoljen jim je torej vstop v prostornosti takih podjetij ob dnevu, v slučaju, da je tako davčno dejanje naznanjeno za izvršitev v noči, dovoljen jim je vstop tudi v noči. Užit-n i n 8 ki m organom je pri njih uradnih poslih na zahtevanje osebno ali po uslužbencih dati potrebno pomoč. Kadar hoče davčni organ, razun zgorej omenjenega slučaja (naznanjeno nočno dejanje) v noči kontrolirati kakor vselej, kadar hoče prostore popolnoma preiskati, poklicati mora k takemu kontroliranju občinskega moža kot občinsko asistenco. (§ 17. zakona iz 1. 1829.) Zabranite? stranke, na zahtevanje pokazati registre, račune, izkaze in bolete, ali odsotnost stranke brez postavljenega namestnika, kakor tudi vsako dejanje stranke ali tretje osebe, ki bi oviralo ali zabranilo dohod, kontroliranje, se postavno kaznuje. (Dvorne kam. dekret 31. decembra 1834 Št. 46856.) Stranka je dolžna na zahtevanje kontrolujočega organa poklicati občinskega moža za asistenco. (Dvorne kam. dekret 5. februvarja 1833 št. 5854.) Zupan mora dohodarstveno uradno pomoč, ako je možno, izvršiti osebno. Vendar ima pravico, za ta ali oni posebni slučaj, ali z ozirom na krajevne razmere za vse slučaje v obče, ki se pripete v določenem okrožju, že zana-prej naročiti kakšnemu drugemu župan-stvenemu udu, da ga zastopa pri^doho-darstvenih uradnih opravilih. Zupan, oziroma njegov namestnik morajo pozivu brez odloga ugoditi. (Ukaz dež. vlade 20. novembra 1891 št. 13991 dež. zak. št. 9.) Župan, ki ne bi izpolnil te dolžnosti je po politični oblasti kaznovati z globo do 40 K. (§ 98, obč. reda.) Občinsko doklado pobirati je po davčnih organih na zahtevanje občine brezplačno. (Odlok fin. min. z dne 13. julija 1877 št. 18956.) Na Kranjskem občine same ne smejo občinske doklade na užitnini pobirati ker § 84. obč. reda določa, da se priklade k davkom pobira po tistih ljudeh, ki davke pobirajo. Ako se po že plačanem užitnin-skem davku zapazi, da se je pomotoma premalo davka izterjalo, tedaj se sklicuje na prvotno boleto, izdela dodatno boleto in je premalo izterjani znesek na tej dodatni boleti izterjati in potrditi. (Dvorne kam. dekret 30. novembra 1830 st. 42362.) Zakupnik pobiranja užitninskega davka stopi v vse pravice in dolžnosti finančne uprave. Izuzeti so nastopni slučaji: a) Podeljenje dohodarstvenega dovoljenja; b) Razsodba v vseh dohodarstvenih prestopkih. V kazenskih stvareh pristaja zakupniku le sestava popis dejanja ne pa tudi dohod. kaz. preiskava. Zakupniku je nadalje tudi prepuščeno obdržati vplačane globe, določiti nagrade za ovadbe; pri zasačenih dob. prestopkih, izvzemši slučaje, ki se z z a-porom kaznujejo, stranke pogoditi, ako še doh. kaz. oblast preiskavo ni pričela. (Dvorne kam. dekret 29. marca 1843 št. 5716.) Glede užitninskega davka na porabo mesa je v veljavi nastopni zakon, ki s pobiranjem užitninskega davka aa vino ni v prav nobeni zvezi. prstov, rijočib hlastno po debelem fižolu. Umolknila sva oba, in bilo je zdaj popolnoma tiho v izbi. Okno je bilo zaprto, dete v zibeli je bilo nežno vsnulo, pes se ni ganil, le stara ura pri peči je šepala počasi in oprezno, in v svetiljki je jedva slično cvrčalo goreče olje, čigar svetli plamen so bolestno brenčć obple savali dva ali trije slepi komarji. Jaz sem glavo opiral na komolec in gledal ženi v lahnoogorelo, mladostnopolno obličje, Čigar zamišljene, od čutnosti zdaj prevzete poteze so imele v tem trenutku nekaj zanimivega in izredno privlačnega. Oči, katerih dolge, senčnate vejice ne enkrat niso trenile, je povešala na delo, ki je je vršila mehanično in nemarno; ali videl in občutil sem vseeno teh oči magični blesk, — in njegova skrivnost in zagonetnost je razburjala moje živce . . . »Povej mi!« sem rekel in se nagnil preko mize, in moj glas je zvenel trdo in napeto. »Ali sta imeli tvoji sestri, kateri sta ti bili, kakor praviš, v vsem podobni, tudi te — (najrajše bi bil rekel »vražje«) — tvoje oči?« Zakon z dne IG. junija 1877 drž*, zak. Št. 60 o potroŠnini od mesa zunaj takih krajev, pri katerih je izrečeno, da so za pobiranjo potrošnine zaprti. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. marca. — Trgovska in obrtniška zbornica. Cesar je potrdil zopetno izvolitev gosp. Josipa Lenarčiča predsednikom in gosp. Frana Koli-man na podpredsednikom trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko. — Kdrber in Slovenci. Prvo branje proračuna je končano. Ministrski predsednik dr. pl. Kdrber je opetovano posegel v to razpravo in retlektiral tudi na pritožbe jugoslovanskih poslancev. Nastopil je v ulogi načelnika nevtralne vlade, a njegova nevtralnost je le na jeziku, kajti njegova dejanja so v direktnem nasprotju z najprimitivnej-šimi pogoji nevtralnosti. Pritožbe jugoslovanskih poslancev je kar na kratko odpravil kot neutemeljene in se zavaroval proti očitanju dr. F e r j a n č i č a , da se ravna s Slovenci kakor s h e 1 o t i. Ministrski predsednik dr. Korber je s tem govorom pokazal samo eno: da sestrinja zvsemivnebo-vpijočimi krivicami, kise gode slovenskemu narodu in da jih odobrava. Če smo mogli doslej misliti, da to. kar se počenja s Slovenci na Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem, se godi proti volji nevtralne vlade, smo sedaj prepričani, da temu ni tako in da obstoji nevtralnost Kor-berjevega ministrstva v tem, d a pritiska Slovence ob zid. Še nikdar se Slovenci na Štajerskem, Koroškem in na Primorskem niso tako sistematično zatirali, kakor v časih Korberjevega ministrstva. Kar se godi v upravi, kar se godi pri sodiščih, kar se godi v šolah in v cerkvah zunaj Kranjske priča, da smo v resnici helotje v tej nehvaležni državi, za katero smo toliko krvi prelili. Izjava ministrskega predsednika nas mora vspod-buditi, da se s podvojenimi silami lotimo bojaza svoje pravice in potrebe. — Slovanska zveza" bolj znana z imenom »lepi kiub« je sklenila, da bo glasovala za zvišanje civilne liste. — Dr. Šustersiševo na-rodnjaštvo. Pri obravnavi proti konzumu na Rečici pred okrožnim Bodiščem v Celju se je obravnavalo večinoma nemško, in sicer na izrecno željo zagovornika dr. Šusteršiča, češ, da bode mogel tudi izvedenec iz Prage, Brunner, slediti obravnavi. Da-li je moglo 12 soobtoženih kmetov slediti večinoma nemški razpravi, to je seveda postranska stvar, zato se narodnjak Šusteršič ni brigal. Ti dvanajsteri »jogri« so tudi prav debelo gledali, ko so se kaplan Melhijor, Joža Zorko, župnik Ulčnik in revizor Pelo zagovarjali skoro izključno le v — nemškem jeziku. Celjski Nemci trde, da so ti gospodje govorili zato nemško, ker so se bali, da bi se soob-toženim kmetom ne odprle oči, ako bi na svoja ušesa slišali, kakšne lumparije so se godile v konzumu na njihovo odgovornost. Značilno je, da se dr. Žlindra, dasi je dva dni ložiral v hotelu »Erzherzog Johann«, niti jedenkrat med tem časom ni prikazal v »Narodnem domu«. Celjski Slovenci sicer niso nikdar imeli Žlindre posebno v čislib, a sedaj ved<'> dobro, koliko je vredna njegova narodnost. Dosedaj je še vsak Slovenec, bodisi pripadnik te ali one stranke, ako je prišel v Celje, posetil naš »Narodni dom« ter s tem našim stremljenjem izrazil taktno svoje simpatije — Šusteršič je prvi, ki tega ni storil. Čemu tudi, saj »Narodni dom« ne stoji na slovenski zemlji, ampak na tujih tleh — »auf iremdem Gebiete«, kaj ne, Herr Dr. Schu9tersitz?! — Verjamemo! V zadnjem svojem pastirskem pismu pripoveduje škof, da je bil pri papežu v Rimu in mu prinesel »Petrov novčič«. Ko sem rekel — pravi škof — »da ste mi v znamenje vdanosti, spoštovanja, ljubezni in neomahljive pokorščine do njih poslali lepo svotico zbrano v njih namene, odgovorili so (papež) mi, da take milostinje radi sprejemajo«. — Na to pravimo samo: Verjamemo, prav radi verjamemo ! — Kaplan — morilec. Senzacionalni proces pred porotnim so diščem v Celovcu se je končal s tem, da je bil kaplan Temo Mašek zaradi tatvine in poskušenega zavratnega umora obsojen na 15 let v ječo. Senzacionalen je bil ta proces, ker nam je podal strahovito sliko propadlega duhovnika. Ta kaplan je bil priljubljen pri ljudeh in dobro zapisan pri svojih predstojnikih — a sedaj se je izkazalo, da je bil hinavec, lažnik, pijanec in ko-ristolovec, kateremu je bilo dobro tudi najzavrženejše sredstvo, samo da pride do denarja. Delal se je gore čega katoličana, vnetega duhovnika — v svojem srcu pa ni imel niti iskrice vere. Kako si je tudi drugače tolmačiti, dejstvo, da je zastrupil mašno vino z namenom, da zavda svojega župnika. Maša je najsvetejše opravilo, kar jih pozna katoliška cerkev, saj se pri maši premenita kruh in vino v meso in v kri Jezusa Kristusa. In v kelih je »božji namestnik« vhi strupa, da bi pahnil v grob starega duhov-nika-sobrata, katerega je okradel. V tem trenotku, ko je po cerkvenem nauku Bog sam navzoČen med svojimi verniki, v tem trenotku je hotel »božji namestnik« Tomaž Mašek za vratno umoriti druzega božjega na mestnika. Pač res: življenje je časih strašno. Ko je izhajal naš listek »Žrtev razmera, so se brumne dušice zgražale, češ, saj ni mogoče, da bi duhovnik kaj takega storil. Ni mogoče? Obravnava v Celovcu je pokazala, da so mogofte še vse strašnejše reči, da je celo mogoče, da duhovnik v mašno vino vlije strupa, da bi ž njim pri sveti daritvi umoril svojega sobrata. Gotovo, taki slučaji kakor je slučaj kaplana Maska, se ne zgode vsak dan, in veliko krivico bi storil katoliški duhovščini, kdor bi jo metal v isti lonec z blagoslovljeno propalico. Ali nekaj priča ta slučaj vendar: da talar in tonzura nikakor nista jamstvo za osebno poštenje duhovnikov, da more biti duhovnik tudi do kosti izpriden, ničvreden Človek. To resnico taje cerkveni krogi dosledno in predstavljajo vsakega duhovnika kot nekako višje bitje, kateremu se mora vse uklanjati. S a j je celo ljubljanski škof v nekem pastirskem pismu povedal, da je duhovnik, tudi če greši, še vedno več vreden, kakor naj poštenejši liberalec. In tega nazora se škof tudi drži, kakor priča vse njegovo dejanje in nehanje. Mi pa vemo, da so med tistimi, ki nosijo talar, včasih tudi ničvredni ljudje, da oznanjajo besedo božjo včasih tudi hinavci in pravi ateisti, da opravljajo sv. daritev včasih ljudje, ki bi mesto kolarja zaslužili — štrik. Take ljudi ožigosati, je vzvišeno, je plemenito delo; takim ljudem izpodkopati vpliv pri ljudstvu — je bogoljubno početje; take ljudi moraliČno ugonobiti, je zaslužno za vero in za cerkev — in zato se mi ne damo za nobeno ceno od tega dela odvrniti, naj stori škof kar hoče. Duhovnik ne sme samo o morali govoriti, marveč mora sam moraličen biti in mora-lično živeti, mora svoje be3ede z izgledom podpirati, sicer je hinavec in največji škodljivec ljudstva. Nekaj let šele vihtimo bič javne kritike nad izpridenimi duhovniki in že se je začela med narodom velikanska reakcija proti počenjanju duhovščine, taka reakcija, kakršne ni bilo od šestnajstega stoletja sem. N a • rod je začel razločevati med poštenimi in nepoštenimi duhovniki in vse ostreje nastopa proti onim, ki zahtevajo, da jim mora biti vse pokorno, dasi ne zaslužijo nikakega spoštovanja. Zadnjič se je žirovski kaplan Lavrič-Vovšar v »Slovencu« pritoževal, da ga ljudje zmerjajo na cesti kadar opravlja cerkvena opravila. Kaj ne spozna Lavrič, da je tega sam kriv? Lavrič živi nemoralno, Lavrič je Bila se je zganila iz svoje za-topljenosti. »Ah, moje oči!« je vzkliknila. »Ne — te imam samo jaz ... A jaz ne vem, kaj je na njih. Saj so kakor vsake! Še on me draži . . . Pravi, da imam mutaste oči!« Pri tem pa se je naivnemu do-vtipu svojega moža na vse grlo smejala, in tudi jaz sem se moral smejati, od jeze — in ker se je znala tako prisrčno smejati! Ta hip je zalajal pes, in njen mož je vstopil. Bil je majhen, nedebel človek z lepimi rujavimi brki, lepo obrito brado in lepimi rdečimi lici, je imel lepo kravato, lep klobuk ter palico z lepim svetlim gumbom in je izgledal povsem kakor kakšen gospod. In je imel tudi čisto gosposko vedenje. Želel je prijazno [dober večer, podal svoji ženi roko in stopivši na prste, jo je poljubil dvakrat, na oba kraja ust, potem pa je pozdravil mene — prav kakor delajo gospodje. Prinesel je tudi domov soprogi vina v steklenici, zaviti v časopis, in detetu sladkorja. V nadaljni njegovi družbi sem imel potem priliko spoznati, da je velik blebetavec in abotnež, — in kakor sem se iz vsega prepričal, je moral biti tudi velik lenuh . . . Govoril je z mano večinoma nemški, ker je gosposkih Slovencev tako običaj, — pri ČemCr me je žal, opetovano osramotil, ker razumem jaz nemški samo za silo nekaj napačnih besed . . . Napravil pa je on na-me najboljši vtis. In ko sem pozneje onostran v zaduhli čumnati ležal na slami, med repo in krompirjem — na ljubeznivi prigovor vrle zakonske dvojice in radi pozne noči sem se odločil tukaj prenočevati, — in gledaje drobne miške, ki so v beli mesečini objestno švigale iz kota v kot, o vsem tem razmišljal, se nisem več čudil, da je posedoval ta mož ljubezen vseh treh sester v toliki meri! Njegova oseba, s svojim lepim pojavom in izrednimi finimi načini, je morala vplivati na preprosti, naivni čut teh žensk z neodoljivim mikom. In potem ta romantika njegovih zakonov! Kako naj se je je ubranila druga, kako naj ni podlegla nepremagljivemu njenemu čaru — tretja! Ljubezen obeh je bila zgolj sad te romantike — če je mogoče govoriti o ljubezni, kjer višje moralno čutenje sploh nedostaje? Pred mojimi mislimi je stala zlasti ona — žena z začaranim oče- som. Kipeče veselje do življenja i spojeno z vse tvegajočim in preži rajočim fatalizmom, in nad vsem močna čutna strast: Koliko dražesti in vabe v tej ženski! In interesant nost njenega zakona in njen gospod soprog! In njeno začarano oko! Vel mikavne romantične poezije bi ovijal njeno prikazen — ko bi ga baš ne razgaljala prostaška banalnost njenega čutenja in je prikazovala v prazni ničnosti . . . Za-me je izgubila njena duša vsako zanimivost — le njenega začaranega očesa moč na - me je ostala. V pol temi nad sabo sem videl žareti to oko ... in njegov tajno-stni, zagonetni blesk se je vsesaval v mene, in zopet bo mi čudne, bizarne misli blodile po možganih . . . Mislil sem, kako pač gleda njeno oko, ako ona zdajle v ljubezni objema svojega moža . . . Gotovo ne izpremenjeno kakor vedno: mirno in veliko in zagonetno tudi v naj višji slasti . . . Mirno in veliko in zagonetno, kakor gleda mene tu kaj ... To začarano oko! To demonsko oko! — Njegov blesk me je bolel ... Od bolečine sem zaprl oči in zaspal. vedno pijan, Lavrič se vtika v vse, tudi če ga nič ne briga — a vendar hoče, da se ga naj časti in spoštuje, dasi seje le sovraštvo in prepir in pohujšuje celo faro. In kakor z Lav riče m, tako je z mnogimi drugimi njegovimi tovariši. In mi naj bi to melče gledali, naj bi nii-lee trpeli, da taki ljudje demoralizujejo narod? Če bi molčali, bi ne bili vredni narodovega zaupanja. In zato ne bomo odnehali dokler se slabi duhovniki ne spokore in dokler se ne vrnejo pred altar, kamor spadajo, jim bomo neusmiljeno za petami in kazali narodu, da so med božjimi namestniki tudi ljudje tacega duha, kakršen je v Celovcu na 15 let obsojeni kaplan. — Ljubljanske tercijalke in — samomor kaplana Mavrica. Prijatelj našemu listu nam piše: Idoč po Sv. Petra cesti naletel sem minulo sredo okolu poludne pred neko hišo na gručo ljudij. Na vprašanje, ako se je morda kaka nesreča pripetila, odgovori mi navzoči mož, da se je v tej hiši neki major ustrelil. Dolgokljuna tercijalka, ki se je radovednežem tudi pridružila, dejala je na to s proti nebu hinavsko obrnjenimi cčmi: »Tu so gspud prov imel, k' so reki, da se jih pr s'ldateh narveč konča. Za tu, ker s'ldati ni-maja obene vere, pseben pa ofeir ne« Na to se oglasi mladi gospod: »Mati, kaj pa ta duhoven, ki se je danes zjutraj pri Svicariji ustrelil — tudi ni imel nobene vere?« Babura začne ihteti: »To pa že ni res. Ježeš, križan Buh, kaku ti liberalci, ki Narod bereja, d hovne obrekujeja« Vsa množica: »Res je, res!a Babura: »Pa Čeb že res b lu, se jim je pa gotov zmešal'. Pa sej ni res. On se lažeja. Pa kaj bom rekla, smrkovcu oni. Ti se lažeš. Ti grdi lažnive Ti!« Mladi gospod »pripeljala je na to tercijalki cb glasnem krohotanju vse množice »eno prav pošteno«. Tudi na strani stoječ »mož pravice« ni nič napačnega videl na tej na lici mesta se zvršivši justifikaciji. »Preki sud« bil je od vseh odobravan. Babura je pa osramočena in z enim zagorelim licem v bLžnji ulici »urnih krača izginila. Ne sodite, da ne boste sojeni! — Začasno interniran. V »Primorskem Listu« se je oglasil nekdo izpod Goč, ki toči solze po kuratu Ferjančiču, ki je »začasno interniran«. Kaj začasno interniran? Povejte ljudem prav, da bodo razumeli: Zaprt je, in sicer radi zape-ljavanja h krivi prisegi! Zaprtje, zaprt, in brez dvoma ga do Velike noči ne bo. Je pač škandal, da se da zavesti katoliški duhovnik tako daleč da se ga mora zapreti. In namesto da bi se sramoval pobožnjak izpod Goč radi takega dejstva, pa se zaletava v »zagrizene liberalce« ter kliče radi »preganjanja« dušnega pastirja kazen na krivične in pravične. Ha, ha! Kdo ga je preganjal? Zlo čin je storil sam, zato je bil tudi obsojen. Kazen ga je že našla. Poleg liberalcev se mora goški hinavec obregniti tudi ob liberalno Časopisje, češ, kam privede ljudstvo! O ti zvitar grdi ! Rečem ti, da mi ne porečeš; saj je na Gočah zapeljalo ljudstvo vendar klerikalno časopisje in pa kurat krivoprisežnik, ki je »interniran« ! Ali ni tako, prijatelj izpod Goč? — Bela vrana. V »Slovencu« čitamo, da je g. Anton \Verbole trgovec v Izlakah, daroval za škofove zavode 20 kron. To je pač nekaj novega, da podpira trgovec nepotrebne škofova naprave, podpira stranko, ki hoče trgovski stan ugonobiti. Mož, ki pljuje v svojo lastno skledo — to je nekaj originalnega. — Slavni deželni odbor in deželna obrtna komisija. Deželni zbor je v svoji XIX. seji dne 12, maja 1NW> sprejel soglasno samo stalni predlog poslanca gospoda Ivana šubica in tovarišev, da se naj ustanovi deželna obrtna komisija, kateri naj bode naloga, razširjati in vpeljavati nove priznane pripomočke in metode oživotvarjati učue tečaje za obrtnike, razna delavska sredstva, dalje pospeševati gospodarsko organizacijo malega obrta s snovanjem zadrug in vplivati na dajanje kredita obrtnikom. Deželnemu odboru se je naročilo, da v smislu stavljenega nasveta, držeč se |v njem izrečenih načel in navodil sestavi deželno obrtno komisijo. Ker je pa že minilo skoraj štiri leta in slavni de želni odbor, vkljub pismeni prošnji deželne zveze obrtnih zadrug in pa ust-meni prošnji zadružnega inštruktorja gospoda dr. Kiickerja iz Gradca še do danes ni sklical deželne obrtne komi sije, se tem potom vljudno naprosi, da to nemudoma stori ali se pa vsaj i/, javi, če je pripravljen sklep deželnega, zbora izvršiti in koliko časa bode še potreboval, da svojo nalogo ivrši. — Železnica Kranj-Trlič. Vlada je včeraj predložila poslanski zbornici zakonski načrt o zgradbi normalnotirne železnice iz Kranja v Tržič. — 1* Polzele se nam piše: Polzelska vrla občina je svojega pre-oblastega duhovnika, ki se je v vsako najmanjšo reč vtikal, dne 2. marca tja potisnila, kamor sploh brez iz jeme vsi duhovniki spadajo, namreč: Pred oltar, na prižnico in v spoved-nico. Želeti je in upamo, da bodo tudi druge občine te modre, pametne, neustrašljive in pogumne možake pri volitvah posnemali. Pristni prijatelj ljudstva. — Novo okrajno glavarstvo se namerava, kakor letos v Konjicah, v kratkem tudi ustanoviti v Mozirju; obsegalo bode sedanji okoliš politične ekspoziture v Mozirju, t. j. sodnijski okraj Gornjigrad in poleg tega še dele sodnijakih okrajev Vransko in Šoštanj. Z ustanovitvijo glavarstva v Mozirju se tam tudi nastani davkaraki urad. Ali dobi Mozirje tudi sodišče, o tem še justična uprava ni odločila. — Repertoire slov. gledališča. Danes zvečer se igra duhovitu in elegantna Pailleronova veseloigra ,Mi*kaa. Naslovno ulogo igra gdč. K reis ova. — V torek, dne 17, t. m. se poslovi za to sezono operni tenori-t g, Fr. VI ček. 6dbor mu je dovolil beneheo in si je izbral g. Vlček štiri različne uloge, v katerih je dosegal pri nas in drugod sijajne uspehe. Zato se uprizori: dejanje opere „T r o u b a do u i Maurico: g. Vlček, Azucena : gdč. Gli« varčeva-, II. dej. opere „Dali bor, (Dalibor: g. Vlček, Milada: ga. Svobo-dova», III. dej. „11 o ti'm a n n o v e pripovedke- (Hoffiaanii: g. Vlček, Antonija: ga. Svobodam dr. Mirakel; g. Asehenbrenner, Crespel: g. Kral, sluga: g. Lier, IV. dej. „Azrael;, (Azrael: g. Vlček, Xefta-Klodilda: g Procliazkova*. Operni zbor sodeluje r „Troubadourju~ in Azraelu". — Dana Šnja predstava je z a d n j a v a b o n n e me nt u in aboniraui sedeži odslej ue veljajo več. Da pa se ustreže želji nekaterih obonentov, ostanejo za v-nadalnje predstave sedeži abonomentom reservirani ter naj se dosedanji al »o nenti vselej izjavijo do poldne dneva predstave v Šešarkovi trafiki, ali reile-ktujejo na sedeže ali ne. Lože ostanejo seveda ložnim posestnikom do koma sezone. Z ozirom na one ložne posest uike, ki imajo pol lože, razvrščevale bodo predstave že nadalje na „paru in „nepar". — Parmove „Amaconke carice11 in naša cenzura. Cenzura je prepovedala, da bi v Pai movem najnovejšem delu „Amaconke carice" nastopili ruska carica Kata! rina II., cesar Jožef II. in knez Potem kin. Mesto teh imen se smejo rabiti \c\ izrazi: „ vladarica', „inostrauski vlada in ..kancelar". Tudi izraza „carica" in „cesar- sta prepovedana . . . Pore se nam tudi, da je tukajšnja cenzura zahtevala predložitev ruskih popevk, U jih jc pela družba Nadine Slavjansket To se je temu zboru pripetilo doslej let v Ljubljani in v — Carigradu . . ♦! — Vabilu odbora ljubljanskega „Sokola" na sestanek gloeVl razgovora o štiridcsetletuici se jc od zvalo lepo število članov — vendar »m med vdeležniki pogrešali še marsiku terega marljivega delavca na sokolsken polju, o katerem je pa odbor vendarle prepričan, da bode v polni meri storil svojo sokolsko dolžnost, in se bodo a -oni, ki so bili voljeni v razne odsek«*, redno vdeleževali sej in s tem pripo Dalja v prilogi. 2. Priloga „Slovenskomu Narodu" st. 6Q, dne 14. marca 1903. mogli do dostojnega slavlja Štirideset-letnice. To upanje je na včerajujem sestanka izrazil br. podstarosta dr. VI. Kavnibar, ki je srčno pozdravil zboroval ce in jim pojasnil namen sestanka. „ Sokol" si je stavil važno ualogo, proslaviti štiridesetletnico svojega obstanka na način ki vstreza zahtevam tako dolgoletnega delovanja. Že Stiridesetletnico umrljivega Človeka praznujemo na slo-Tesen način, kako tembolj je naša dolžnost, praznovati kar najslovesneie itiridesetletnico društva, ki goji neumrljive ideje, ideje kulturnega napredka, ideje vseobčnega blagostanja in sreče. — Za vprizoritev takega slavlja pa je maloštevilen društveni odbor preslab in ie je le-ta zavoljo tega odločil, da povabi svoje člane na skupno delovanje. Le tedaj, če bodo vsi bratje Sokoli delavni, le tedaj, če se bodo vsi Člani žrtvovali, je omogočeno „Sokolua primerno slavlje drustevene Štiridesetletnih — fa slavnost pa mora biti pristno sokolska. — Za praznovanje je odbor sam določil dneve 21, 28 in 29 junija t. 1. — Gre se na -ostanku v prvi vrsti za vprašanje, ali naj „iSokol" praznuje svoj jubilej na sijajen način, ali pa naj se vrši to praznovanje v ožjem okviru? Po vsestranskem razmisljevanju sklenejo zborovale! jednoglasno, da naj se praznuje društvena štiridesetletni ca v okviru, v kakršnem se je praznovala tridesetletnica ki ni imela nikakih posebnih nevarščin za 'društvene rinanee. — Za izvršitev dostojnega slavlja se je osnovalo sedem odsekov in to : tehnični, stavbeni, finančni, jezdni, sprejemni ter bivališčni, zabavni in tajniški odsek. Trobentači so pododsek tehničnega, pevci zabavnega in agitatorji finančnega odseka. Seveda mora biti ravno agitator še vsak elan posebej, ker le tedaj je zagotovljen vspeh štiridesetletmee. — Prihodnji teden bodo sklicane seje vseh odsekov, h katerim bode odbor pismeno povabil njihove člane. Le-te prosi] odbor že sedaj, da se zavoljo sestave posameznih odsekov, gotovo odzovejo vabilu. — Odsekove seje se morajo vršiti vsak teden; vsak drugi teden pa je skupna seja odborova iu odsekovih načelnikov. — Vsak odsek ima pravico, pomnožiti po potrebi število svojih članov. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo. Te dni se je oglasila deputacija ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva, obstoječa iz društvenega načelnika g. Ludv. Striceljna in društvenega zdravnika g. dr. Vinka Gregorič-a pri predsedniku kranjske hranilnice g. Josipu Lnekmann-u in pri novoimenovanemu ravnatelju g. dr. Ant. Schoppl-nu vit. pl. Jonnvvalden. Deputacija se je zahvalila najtopleje za izdatne podpore, katere prejema društvo od £tega največjega denarnega zavoda v deželi, ter prosila g. predsednika kakor tudi g. ravnatelja, to naklonjenost društva tudi v naprej ohraniti. Dalje je deputacija opozorila omenjena gospoda na društveni podporni sklad za onemogle Člane. Veliko udov delujo že nad 30 let v društvu. Koliko človekoljubnega de'o-vanja iz same ljubezni do svojega bližnjega! Čas se bliža, ko bo društvo raoralično prisiljeno te ude v starosti in onemoglosti izdatno podpirati. Gospoda odposlanca sta prosila, naj kranjska hranilnica, pri znani radodarnosti, ob raznih prilikah, katere se ji nudijo, tega sklada nikar ne prezre. — Dobrodelna prireditev. Večkrat smo že imeli priliko, povdar-ja,ti človekoljubno delovanje tukajšnjega društvčt za. rešitev in vzgojo zanemarjen^ mladine, Čigar p=krovi teljstvo j« ob njega ustanovitvi privrel Bađvojvoda Fr*nc Ferdinand. Kakor se nam poroča, v kratkem Času ustanovi odbor ti na ti Si m gospo dov z gospo uaronico H e i n o v o, roj. grofico Arapi novo, na čelu, da imeseca jun:ja priredi veliko veselico pod mii»a vislice * Papežev blagoslov za IOOO kron. Zadnja leta prihaja toliko vsakovrstnih katoliških škandalov na dan, da je nemogoče, vse zabeleže-vati. Pomanjkanje prostora nas sili, da marsikaj prezremo, kar bi bilo jako podučno. Tako n. pr. nismo mogli poročati o zanimivi obravnavi, ki se je te dni vršila v Lvovu in pri kateri se je pokazalo, s kako nečednimi sredstvi je katoliška zavarovalnica „Unio catholica" varale ljudi. Nekaj pa moramo iz te obravnave le omeniti. Dognala je namreč, da je „Unio catholica" plačala v Rim 1000 K in za ta denar dobila papežev blagoslov zase in za vse svoje agente. Ne bomo razpravljali o tem, da papežev blagoslov ni zavarovalnici „Unio catholica" p rav nič pomagal, ker je prišla vzlic papeževim blagoslovom v bankerot. Nekaj druzega nas zanima pri tem slučaju: 1. da so bili deležni papeževega blagoslova tudi Ž i d j c, ker je znano, da je imela „Unio catliblica" dosti židovskih agentov; 2. da je morala „Unio catholica" plačati za papežev blagoslov 1000 K. Papežev blagoslov se dobi torej za denar, dobi ga celo nepošteno podjetje zase in za svoje židovske agente. Izvrstno! Kakor se vidi so se že vrnili Tecljevi časi. * Fonograf m papeževim blagoslovom. Pariški list „Figaro" naznanja! da razpošilja njegovo ured- ništvo za T>0 frankov fonografiČno ploščo, ki obsega papežev blagoslov, ki ga je podelil dne 3. t. m. v cerkvi sv. Petra. „Ave Marija", ki jo je govoril pred množico isti dan se dobi za 40 frankov. Edino prodajo ima neki Bettini. Za Ljubljano morda pravzame preprodajo Luka Smolnikar. * Jezuit in — „copernicat(. Kako zabito je nemško ljudstvo v goratih krajih in kako duhovniki delujejo na njegovo poneumnenje, kaže sledeči dogodek, ki se je izvršil dne 7. t. m. pri okrajnem sodišču pri Sv. Petru na Gor. Avstrijskem. Kmetica Eliza Pfaften-bichler je obdolžila svoje sosedinjo Elizabeto Pfaffeneder f značilni imeni!), da je copernica, ki ji je zacoprala živino. Pfaffenbichler je vsled tega poslala svojega moža v Steyr k jezuitom po svet. In res je prišel pater Pellinger v hišo, kadil hišo in hleve ter Škropil. Potem je vprašal ženo, koga sumi, da ji je živino zacopral. Imenovala je svojo sosedo. Jezuit je šel na to k isti v hiši, ji velel poklekniti, češ, da ji podeli papežev blagoslov žena:je ubogala, a si ni mogla tega čudnega obnašanja tolmačiti. Pozneje je zvedela za povod ter tožila sosedo zaradi obrekovanja. Sodišče je obsodilo prazno-verno kmetico na 25 K globe, dočim se pravemu krivcu, Jezuitu ni ničesar zgodilo. * lfseučilišcni profesor« — slepar*. Na nemški univerzi v Pra^i je pmfesor Pavel Dittrich, ki je bil vrhutega do zadnjega zdravnik pri delavski zavarovalnici zoper nezgode. Zavarovalnica mu je plačevala za vsako prvo preiskovanje, ko je moral tudi spisali kratko spričevalo, po 2 K, drugo in tretjo preiskovanje je moral izvršiti brezpUčno, za če trto pa je zopet dob'1 2 K. Ker je imel vsak dan 40—60 preiskovanj, je bil to za profesorja, ki ima tudi eno največjih lekarn v Pragi, prav lep postranski zaslužek. Toda ni mu še bilo dovolj, temuč ponarejal je spise na ti način, da si je skoraj v vsa kem slučaju zaračunil tudi četrto preiskovanje, akoravno ga ni izvrši«. Na ta način je osleparji zavaroval nico za več tisoč kron. Ko je prišla stvar v javnost, je takoj odložil me sto zdravnika pri zavarovalnici, pa tudi predavanja na vseučilišču je vstavil ter dobil — dopust. * Zajec — prežvekovalec. Vsled prepira med sv. pismom in pravljicami spominja neki francoski listi na sledeči dogodek: Nekoč pride neki Anglež k naravoslovcu Ernstu Renan, ter mu pravi, da prišteva sveto pismo zajca k prežvekovalcem. Renan pravi, da ne ve toliko o svetem pismu, da bi zamogel trditi, da ni res, pa vendar se hoče prepričati: Vzame hebrejsko sv. p^smo in ga preišče celega. Končno najde: -Ne jej zajca, dasi je prežvekovalec". Renan vrže sv. pismo na to stran in pravi: -No, ne dvomim več, da je v sv. pismu zajec prežvekovalec, a tega mi je končno dovolj. Jaz nisem ne zvezdoslovec, ne zemljepisec in ne matematikar. O rečeh, ki jih ne razumem ne govorim. Pa o naravoslovju paČ razumem toliko, da se od sv. pisma ne pustim poučevati. Kot naravoslovec trdim, da zajec jne spada nikdar med prežvekovalce. Oe pa sv. pismo tako trdi, je to zmota in ker zmota ne more biti sad božjega razodetja, sem torej prepričan, da ni sv. pismo nikdar od Roga in to hočem tudi konstatirati. * Zarota £olar*ic. V Ameriki je dandanes že vsfgoja mladih deklic nevaren poklic. Ruvn&teljica rtf rnr.ne šole v Ogdonu v državi Utah je priš na sled c^li zaroti svoph u-*enk. Deklic« so sklenile šolo zažerati t^r neljube jim učiteljice zastrupiti. Sodna oblast je imela pri mladih z»rotnicah hišne preiskave ter je pri dveh do bila toliko strupa, da bi l^hko ž njim zastrupile tisoč oseb * Zavarovanje otrok. Na Francoskem in v Belg-'ji zavaruje neka družba novorojenčke. Na medicinski akademiji v Parizu je dokazoval nedavno profesor Budin, kolika moralna nevarnost je tako zavarovanje otrok za brezvestne in !:ikomne stariše V Gentu je bilo na ta način zavarova mh 141 otrok, čez 18 mesecev ni bil noben teh otrok več med živimi. Koliko tehta milijanda ? Angleški žurnalisti ima|o mnogo časa. Tako je eden nedavno izračuni!, da tehta milijarda v srebru 5 milijonov kilouramov, v ilatu pa 322.580 kg. V bankovcih p o 100 K bi tehtala milijarda 11500 kg, v bankovcih po 1000 K pa samo 1780 kor Da bi se odnesla milijarda papirnih tisočakov trebalo bi 18 mož. katerih vsak bi nesel 100 k^; za milijardo v stota kih bi bilo že treba 115 mož, za milijardo v zlatu 3226 mož, za mili jardo v srebru 40.000 mož, a za mi lijardo v bakrenem denarju pa celo 1 milijon mož. Telefonska in brzojavna poročila Kamnik 14. marca. V seji gostilničarske zadrugo se je ob navzočnosti odbora in velike večine gostilničarjev soglasno sklenilo in s častno besedo potrdilo bojkotirati vse trgovce, kateri tržijo z vinom ali pivom v svojih prodajalnah. Gostilničarji. Dunaj 14 marca Oficiozno se potrjuje, da odstopi koroški deželni predsednik vit. Frevdenegg. Njegov naslednik se najbrž že danes nominira Dun j 14. marca Glasilo nemških ki erikalcev „Tiroler Stimmen* izjavlja, da se dr Fuchs ni vde-ležil Riegrovega pogreba kot zastopnik klaba in da klub povodom Riegrove smrti še kondoliral ni To je zahvala nemških klerikalcev, da jih je Riegrova stranka tako požrtvovalno podpirala Dunaj 14. marca. Tudi veliki vojvoda toskariski se je pobotal s svojo hčerjo, ubeglo saško presto-lonaslednico in je cdpotoval k nji v Lindau Bivši nadvojvoda Leopold Wolflmg pojde v Ameriko, a Viljelmina Adamovičeva ne pojde ž njim. Dunaj 14 marca. Pravila društva svobodomiselnih slovenskih akademikov .Sava" na Dunaju je vlada potrdila Dunaj 14. marca. „N Fr. Pr.u trdi, da pride srbski kralj Aleksander v kratkem na Dunaj. Gradec 14 marca. V Miirz-thalu je zapadel tak sneg, daje mestoma ustavljen ves promet. Praga 14 marca. Cesarjeva vnukinja, soproga kneza Otona Windischgraetza, je v Nizzi nevarno zbolela. Profesor ginekologije na češkem vseučilišču dr. Padlik je na brzojavni poziv odpotoval v Nizzo. London 14. marca. „Timesa poroča, da je bilo doslej vsled dovoljene amnestije izpuščenih iz zaporov 400 Bolgarov in 000 Ma-cedoncev. London 14. marca. Dno 12 t. m. je bil izdan manifest, s katerim se naznanja, da so pomiloščeni vsi tisti prebivalci Natala in Kap-landije, ki so toženi radi veleizdaje, a še niso obsojeni. Gospodarstvo. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. imela je dne 12. marca 1908 svoj tretji redni občni zbor. Iz letnega poročila razvidinio sledeče bilančne številke*: Aktiva : stanje blagajne K 125.124*93, listine menic K 2,695.826*95, devi/<\ valute in novci K 29.685*72, predu j mi na vrednostne papirje K 227.736*24» vrednostni papirji K 796.872*92, dolžniki K 963 302*56, inventar K 17.697*44? Pasiva: delniška glavnica 1,000.000 vloge na knjižice in tekoči račun K 2,893.158*85, upniki K 743.235*23, transitivne obresti K 40.10:2*45, nevz-dignena dividenda K 408 : revervni sklad K 65.849*03, pokojninski sklad K 2100*— čisti dobiček kron 111.393*20. Ker je občni zbor sprejel soglasno predlogo upravnega sveta pride 6* ( dividenda K 24-— na delnice , tafanftl od 13. marca t. 1. k izplačilu. K rezervnemu skladu pridelilo čistini *»J od Franca \Vilhelm-a lekarnarja, c kr dvornega založnika v Neunkirchen, Nižje Avstrijsko, je dobiti po vseh lekarnah za ceno 2 K avstr. veljave en zabojček. Kjer ga ni, direktna raz pošiljate v. 15 zabojčkov skupaj 24 K in se na vse avstro-ogrske pošte pošilja franko. Za znak pristnosti je na zabojčku vtisnjen grb trške občine Neunkirchen (devet cerkva). „Le Delice"| cigaretni papir, cigaretne stročnice. Dobiva se povsod. (705-1) Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 5. Meteorologično poročilo. V itftua nad morjem Sretluji zračni tlak 736-0 mm. (""a« Staniei °aS baro- 1 , vanj a _ K *- J v mm Vetrovi Nebo 13. 9. zv. i 738-1 14. 7. aj. 739-1 a 2. pop.! 737 7 2 6 j al. sever 2 8 si. j vzhod 10 2 isr. j vzhod jasno megla jasno . Srednja včerajšnja temperatura 31°, normale: 3"1°. Mokrina v 24 urah : 00 mm Zahvala. V najglobji bolesti vsled bridke izgube svoje iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, tašče in stare matere, gospe Ane Zottich izrekam v svojem in v imenu otrok vsem ostalim sorodnikom, cenjenim prijateljem in znancem za dobrohotno sočutje med boleznijo in ob smrti, kakor tudi za Častno spremstvo drage preminule k zadnjemu počitku in *a podarjene vence svojo najsrčnejšo in najtoplejšo aahvalo. Ljubljana, 12. marca 1903. (748) Peter Zottich c. kr. pismonoša v p. Zahvala. Za presrčne in nebrojne dokaze sočutja povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, oziroma starega očeta, brata in tasta, gospoda Franc Didič-a za mnogobrojno spremstvo k zad-nemu počitku predragega ranjkega izrekamo svojo najiskrenej&o zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, preč. duhovščini, gg. uradnikom, zdravnikom, profesorjem in učiteljstvu, slav. mestnemu za-stopu, veteranskemu in ogtijegas-nemu društvu, slav Čitalnici m Kazini, slav. zadrugi rokodelcev, krč-marjev in mesarjev, častitim usmi-ljenkam na Mamfu pri Idriji, gg. pevcem za njih prekrasno in gin-ljivo petje, vsem darovateljem prekrasnih vencev in sploh vsem meščanom in okoličanom, kateri so iz kazali preljubemu ranjkemu zadno čast. Blag mu bodi spomin! Idrija, dne 10. marca 1903. (747) Žalujoči ostali. [/MATTONI'S/1 (79-2) Priporoča se, paziti na to znamenje, nžgano v probek, in na etiketo z rudečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredbe Mattoni-jeve Giesshubler slatine. | V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih ftpecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Novo za Ljubljano. Po vzgledu večjih mest otvorila se je na različnih krajih v Ljubljani katera naprava se je izkazala v vseb mestih za občinstvo jako potrebna in prikladna. (752j Snaženje se vrsi hitro in točno. Cena 6 vinarjev. Žrebanj« dne i. aprila 1903. Glavni dobitek: Promese k Tiskim srečkam a K 6*50 K 180.000 v749) priporoča „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani. Izjava. Jaz podpisani Anton Vi voda, jrostilničarice sin v Kamniku, preklicem nesramno govorico, katero sem o gospodu Ivanu Majdiču, trgovcu v Kamniku, raznesel, ker je ista povsem neutemeljena, kakor je sodnijska obravnava dognala. <7'J9) V Kamniku, 11. svečana 1903. Anton Vivoda 1 r. Stanovanje. Soba v pritličju za enega ali (Iva gospoda (nasproti mestm kope-lpl, s posebnim vbodom, se odda za mesec maj. Već se izve pri gospej A. Kihso-vic, Sv. Petra nasip št. 53. <7ii—2) Popolno tm-i) špecerijsko opravo proda Rudolf Podkrajšek i Spodnji Šiški, Kolodvorske ulici št. 159. Kdor želi prave, dobre in fine slivovke ali tropinovke več kot polovico hehtolitra skupaj od izdelovatelja kupiti, naj se obrne na lastnika grajščine „Orehovac", g. Drag. Frohiich-a pošta Sv. Peter-Orehovac na Hrvatskem. (614—5) (731) najstarejša ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ul:ce št. 6 5—8 navadnih in bolj dih kuharic z 8—14 gld. plače za Ljubljano in izven. Potoma do 1—2 ljudi tukaj. Več v pisarni. V hiši št. 21 na Kuhnovi cesti, na sproti domobranski vojašnici, se odda od I. avgusta t. I. lepo, zračno in na solnem strani ležeče stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe in pritiklin a posebnim vrtom in paviljonom vred za skupno letno svoto 280 trld. inclus gostaČine, vodarine in vseh postranskih troškov, mirni in solidni stranki AAA xr najem. vw Poizvedbe pri hišnem gospodarju v I. nadstropju iste hiše. (740—1) L LIHI- ev obfiž za Priznano najboljše sredstvo proti kur-746) jim očesom, žuljem itd. 1 Glavna zaloga : L. SCHWENK-o?5 lekarna |Lns6r-jeYr°™ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardet-scblager, J. Mayr, G. Pic-coli. V Kr an j □ . K. Savnik m inod A3iiro5> t/z oiusfl3us JsnosrbN woHna wiNinoriA 2 IflOHlO IAin3dNt/W 200 do 400 kron na mesec lahko zaslužijo osobe vsauoga stanu v vseh krajih gotovo in poSteno brez ka pitala in rizike a prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — fonadbe na: Ludwig dsterreicher. VIII., Deutbcnt /a&se 8, Budapast. 719—1) Stanovanj e z 1 sobo in kuhinjo se odda z majem ir Pogačnikov! hiši, Cigale-tove ulice St. 3, pred just čno palačo, — Več se izve istotam. 683-2 Stenografa vsprejme takoj (743—1) Hudovernik Mesečna soba meblovana, s posebnim vbodom. • odda m I. aprilom t. I. v Čevljarskih ulicah Št. 1, II. nadstr. 7381 Hedasrodna pnorama. Ljubljana, Fogačarjev trg. Fotoplastična umet. razstava I. vrste. Odlikovana na vseh svetovnih razstavah. Danes, v soboto, dne 14. marca, zadnjič razstavljeno s Zanimivo potovanje po Egiptu. Od nedelje, dne 15. do vitevši dne 21. marca: Podpisani sprejmem pctcuanje pc ^lil^ei^iti Tirolski. Te naravne slike, ki se odlikujejo po natančnosti in lepoti so bile nalašč za mej-narodno panoramo povzete in izdelane — Cela Tirolska je razdeljena v deset ciklov. Sto|! ! ! Novodosic Mutoskop-slike. !! Amisantno in interesantno !! Otvorjeno v*al& dan o«f 4*. do 19. ilupoludne 1» o ti 9. |i o po In dne «l < H \ trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem v tjubtjani Sv. Peira cesta štev. 2 Kilijalka: Resljeva cesta štev. 7 priporoča: Najboljše urejeno zalogo raz- I i «• m t-ji"« |»h|>Irj», i r^o » -nUIIi in i* o m I o > niti UnjU. ril«*, i irillii Itd. haiekl/ni«* in moIhUc knjl- a*- za IjimImUc tiole. Viol 11 % fiillir v ra2nih vezeh. TiHkevIne za gospode odvetnike in c. kr. notarje. Fotograflrn«* upurutr ter k temu potrebne predmete ■4lf»c MloirnMklh llleralov. Kazno Kulunter. bltico itd. Nizke cene, točna in solidna postrežba. Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida' «■3 a 60 vin. *& Dobiva se samo: vlekami „pri orlu" mag. pharm. Mardetschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi ceniki (knjižice) s kratkim navodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. -z c 9 9 o ■o —I < S * S - m od ™ z ■ z jgg - ~ cd 2 9 * r —» 2. £ ■ 5 OD - M 2 ™ ctd cr 3.- F° • 9? o ^ 03 ^* a ■ S" i — _ u r - p o S= W (t Cb 3 w • m Si t * =: i i ■ rr 3 ^ «r — n C tt- II O. g" -=*" H 2. — _ ST 1 « "BI 5 m ^ — ^ i) S ^ | "3' =• u s S S ^ \; <=> 0 m ti 0 y C (D Jv.Seunig | trgovec z usnjem | na drobno in debelo 11 L v Ljubljani, Stari trg št. 7 I 1 ■ priporoča i olje zoper pran I dos^daj najboljše, prosto ben L Čina, smole, petroleja ter kislin k2 brez konkurence, brez vsacega duha j po oa|ni#|ih cenah: ^1 i um. hu ti, .»o u«, a 10 a. pri nakupa večje množine še ceneje. JB ]Y0V0! Patentirano ]Yovo! B nepremocljivo mazilo I za počrnenje rujavih čevljev, usnja itd. K 6523 Učenec Učenec ;e sprejme v trgovino z mešanim biaorom pri Alojziju Jerančič-u i Ljubljani. (7^7_D Stanovanje o aH 4 sobami in s pritiklinami išče se za maj-termin. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda«. (720- 2) špecerijska trgovina lepim prometom in vso opravo *e radi rodbinskih razmer takoj odda. (713—2) Vprašati je pri Iv. Jebačin-u. Dobro ioLocaL trgovina špecerijskega in mešanega blaga v Ljubljani se takoj proda po tovarniških cenab. Ne zahteva se takojšno plačilo, temveč se to uredi 30 dogovoru. (729—1) K/e? pove uprav. »Slov. Naroda«. Dobra kuharica ki je izvežbana v vseh hišnih opravilih in ki zamor** sama gospodinjiti, dobi stalno službo v ljubljanski okolic-. (714—2) Natančneje pove iz prijaznosti J. C. Praunseiss, delikatesna trgovina v Ljubljani. Glavni trg. (M (M ta vodi Krki se da v najem za eno ali pa tudi do štiri leta samo-tojnemu Žagarju, ki zna ž*go tudi am popraviti. Več se izve pri Matjažu v Zagradcu, Dolenjsko. (700—2) Trgouina gejtilna in Ijijc na prodaj ali v najem pod jako ugodnimi pogoji. A. Casagrande ^.jd-OTZščina, Primorsko (nova železniška postaja). 721-1 r-r - L«, Zalite vaj Le ilustrovane cenike žarnic (Gliihlichtlampen). V Najbolja in najceneja ■"'"""^ razsvetljava. 11735-11 Johatutes JCeuer Dunaj, IV. Miihlgasse 3. Za bolne, malokrvne, zopet ozdravele, dame in otroke itd. Maitoferrochin Malto-China-Malaga-vino z železom. Maltochin, China in Sherry Vi steklenica 3 K; V« steklenica 1 K 60 v. Malto-Condurango Malto Popsir-vifio ■/, steklenica 4 K; % steklenice 2 K 20 h. '<> naravnem kieanju 8 primea-"""t kom juiuovinakih drož iz najboljšega ječmenovega slada uarejeua »•»//rth-imljion tti/rtrtirtlf* Vltia, Od zdravniških oblasti za najbolje spoznan. Mnogo zdravniških priporočil. S prvim priznanjem odlikovim v ParijOL, l»ra«i, Itruselju, Amsterdamu in pred kratkim na Dunaju. Ma'atra, Scherrv, pelinkovec, sladorne samomaščine (Malz-ausbruch) po ceni se dobiva po vseh lekarnah. Prospekti, ceniki in vzorci na zatitevanje zastonj. Prva Malton-vinska kisalnica in velika klet Svatek & C o. Nini< Ii«>v nasproti zahodnemu kolodvoru US1. (734—1) 14—15 let star, krepak in zdrav ter iz poštene rodbine, se sprejme v trgovini z mešanim blagom A. Pogačnik v Cerknici. liiilii" krepkega, iz dobre hiše, 15 do 16 let starega, vsprejme takoj 698-3 Josip Škevlj kovaški in podkovski mojster na Glincah pri Ljubljani. Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziter je) za vse zavarovalne stroke vsprcjnie proti vlaoUI proviziji, sčasoma tudi m stalno plueo, tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tu-zemske zavarovalnice. Lastnoročno pisane^ ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravniStvu „Slov. Naroda". (608—7) Radi pomanjkanja prostorov prodajam vse pohištvo kar ga je v zalogi Fran Burger, mizarstvo Spod. Šiška. (736—d Posojilnica v Radovljici vabi svoje zadružnike na občni zbor ki se bode vršil dne 23.SUŠC8 1903 v društveni pisarni. IDnevni red: 1. Potrjenje letnega računa za L 1902. 2. Razdelitev dobička. 3. Volitev ravnateljstva. 4. Volitev nadzorstva. (742) 5. Slučajnosti. Zaključek in bilanca ležita društ-venikom v pisarni na upogled. Usled sklepa občnega zbora dne 12. t. m. se plačuje kupon št, 2 (za leto 1902) naših delnic, začenši od 13. marca t. 1. s 176u 3f 2V- za komad pri naših blagajnicah v tjubtjani in v Spljetu. Cjubljanska kredit, banka v Cjubljani. Konfekcija otroških oblek. A. Haring Dvorski trg 1. Pletenje s strojem. n. naročnikom priporoča p, obleke za deklice in dečke jopice, pelerine, plašče iz pike. čepice, avblce po solidnih, cenab. Nogo vic e, obuj&e domačega izdelka iz najboljšega pletena. Nogovice najfinejše do najnižje vrste sprejemajo se v dopletenje. Tudi se dekliške <*l>Seke, plašči in jopice Iztršiijcjti po meri. itoo-d Zavarovalnice za življenje ejsž® v Gothi. (§55^5» Stanje zavarovanj 1. decembra 1903: 827 milijonov mark. Na zavarovalnini se je izplačalo od I. 1829: 402 Najvišja zavarovalna starost (priprosto na celo življenje, mešani dividendni zistem) je v istini že premij prosta in dobiva celo letno rento. Zastopnik za Ljubljano: "FZff- XvT»hr* (12—3) Židovske ulice št. 4. ff ANDROPOGO& 44 (IziiajdilelJ P* Ilerrmaiui, Zgornja Polnkava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče irrdHtvo z» r«»t Ihm, katero ni nikako sleparatvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani i ■ |» t% •! n n j e Ibm In odstrani prali ajr. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna priznanja Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. f*lavna zalojta In razponiljatev vr Izubijani pri gospodu Vaso Petričid-u. "V zalogi imata r tudi gg. E. Ti u lir in 1 . TrnUof«y v l^junljanl in g. A. Kani w Hran)u. Dobiva se tudi v Koreni mestu v lekarni pri „Angrelju". Preprodajalci popust. (213—8) trgovski pomočnik vešč trgovine z norimberškim bla-grom, za večjo trgovino v Ljubljani. Pomočniki z dežele imajo prednost. Istotam se sprejme vajenec iz boljše hiše. Ponudbe na upravmštvo »Slov. Naroda« pod št. 692. (694-3) Jako dobro, belo in rdeče, novo 1110 lastnega pridelka, iz najboljših leg prodam po jako ugodnih cenah. fin\on £aurtnšek Trška gora, Krško. 726-1 Reflektantom pošiljam na zahtevo vzorce. ii$i>.pi$me v slovenskem jeziku se dobiva pri (629—3) potovalcu Franu Južina Ljubljana, Rožne ulice št. 23. Po pošti se pošilja proti poštnemu povzetju. Svojo trgovino z vso opravo oddam za šest let v najem. Natančneje se izve pri Gustavu Hochu v Deseniću, Hrvatsko /agorje. (630—6) Poskusite Tjij^vln,.' J.Klauerjev. 11 |jJ|8V pristni rastlinski liker. ~W %0ST Oži vi j h. želodec. Budi tek in prebavo. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (ll—6C» Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Incmost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čes Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. i Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Zoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v LJubljano jaž kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 161, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osonni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta ia Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Žamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v ljub-ljane drž. kol. iz Kam pika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) J07DS0D-8T pristen anglesii pisemski papir. Najfinejši papir za bančno pošto, za pisalne stroje in za risanje ter pivni papir. Opreme parplijec ^2^a,j"tooljšilx šl^eLtljetl^, Dobiva se po vseb boljših trgovinah s papirjem. (733—1) tovarne za papir St. Mary-Cray (Kent) Angleško. Podružnica na Dunaju, I. Elisabethstrasse HI Prva 3^r3r£Ltslr£L 1426-3> ^ največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna I zastorov(rolet) in zatvornic(žaluzij) | c*5 lesenih in železnih valj častili zatvornic (Rol-Q 1 žici en) za prodajalne <£ ^a-reb Q< J> ^~«*^*> <^ Ilica št. 40 VJT. OIVA DIV^ Ilica M. 40 \j£ priporoča svoje polletne tam «-«-Mm«- izdelke* ^ aro c* 11» Izvršujejo i§e toeno in iiajiiollitiieje. Naznanilo. hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj. L Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem. Šivalni stroji Singer in vse druge vrste pripravne za domačo rabo, po zelo nlzltlti eenati. Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilen obisk se najtoplejše priporočam urar, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn „Uaiona» založnik c, kr. dolenjskih železnic. (42—18) Josip Reich -h parna s+- barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna Poljanski nasip - Ozka ulica št. 4. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Pontrežba toens. 10 One nlike. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh optičnih predmetov. -•• Zaloga in edina prodaja moricgiamov za zaznamovanje perila, 3* i ag «8 Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12. Pekarija in slaščičarna i J. ZALAZNIK Prodaja moke in raznovrstnih živil. Prodaja drv in oglja. Stari tvg 32. M edikt ! v Uubljani, Stari trg tik glavne prodajalne na voglu). Največja zaloga klobukov najnovejše fapone. Prodaja na drobno in debelo C2^5^ Cenik 1 brezplačno. =5> Avgust Agnola I Ljubljana Dunajska . cesta 13. zaloga ste k I en i ne, porcelana # svetilk, zrcal, šip itd. itd. po naj nižjih cenah. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrasnovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt 2 zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. ttz 1 3q>tti aa.m. zavarovalna banka tt Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 k. Izplačane odškodnine in kapital?je: 75,000.000 s. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države m v»«Mkozl il»v»nsko - narodno upmvo. (26—30) Vu pojasnil* daj«: Generalni zastop W Ljubljani, cegar pisarne so v lastnej baučnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine preti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulaotneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokonstne nauiene. 7 stavbenih parcel na Poljanah, blizu bodočega novega gimnazijskega poslopja in jezuitskega kolegija, med Poljansko in sv. Cirila in Metoda cesto, je po ceni na prodaj. ~^PB Več in natančneje pri c. kr. notarju dr. Franu Voku, Miklošičeva cesta ftt 24 <718-1> „The Gresham" r zavarovalna družba za življenje v Londonu. Filijala za Avstrijo: Dunaj, L. Giselastrasse št. 1 v društva. Društvena aktiva dne* 31. decembra 19C0...........kron 184,387.703 — Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 19v0...... „ 33,367.497 — Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja družbe (1848)................ 405,307.367 — Med letom 19()0 je društvo izpostavilo 5556 polic z glavnico ... „ 50.898. 267— Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dn6 31. decembra 1900 založilo vrednostnih papirjev v znesku (936—12) pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obraroe za predloge daje brezplačno glavna agentura v Ljubljani pri G, Zeschko vila nasproti »Narodnemu domu". 2otiOi GLOBUS- Snažilni cl^jtral^t snaži bolje, nego vsako drugo snažilno sredstvo. "cuestc' "ŠV^ ... •"<". k p=s2??Jy^Ni;r acht mik cl ina naloga tovarn za čevlje D. H. Pollaka na Dunaju. Najudaneje podpisana si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da imarn vedno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih obuval za gospode, dame in otroke kakor tudi športnih obuval. ^MJ!J{7^v Da se), izognete manj vredne konkurence, pa- ^\^\ zite natarko na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatih. Za mnogobrojen nakup prosi ter se priporoča s posebnim spoštovanjem Julij a, Stor B *43 1B. *X*€m:T"OOL t, 1. otvoritev trgovine velikega angleškega skladišča oblek ppve vrste Mestni trg štev« 5 r\ STeteob.©!^ c. kr. dvorni založnik poslovodja. Največja izbera najnovejših, najfinejših oblek za gospode, dame in otroke, kakor tudi kostume, bluze iz sv bagra, sukna itd. 3(lobllki za gospode od najboljših tvrdk, kakor P. & C. Habig, c. kr. dvorni izdelovalci klobukov na Dunaju. (787—1) Obleke za gospode in uniforme vsake vrste po meri izvršijo se najfinejše na Dunaju. LPedno največja izbera. Iz proste roke se proda lepa! nova, enonadstropna H i katera ima 10 sob, 2 kuhinji, klet hlev, šupo. velik sadni vrt in njivo. H ša, v kateri se nahaja dobro obiskovana gostilna«, stoji pri glavni cesti eno uru od Ljubljane. (699 - 2« Več pove upravnistvo »SI Nar «. U. St. Dollars kupim po K 4.91 Canada Đollars kupim po K 4.80 plačano proti plaCano. Menjalnica f&rnold S(eif Dunaj, IV. Alleegasse 69. (687—3) Iz drevesnice Jos. Lenarčiča na Vrhniki oddaja se za spomladno saditev sledeča tvari na: 1. Visokodebelnato drevje najboljših preskušenih vrst, jablane in hruške v lepih, zdravih in krepkih komadih a K 0*60 do K 1*— 2Tiri ti 1 IrD 17 HI najboljših zimskih ■ p* llllJkdV Ui hrušek, namiznih jabolk in marelic v obliki piramid in palmet z 1—3 etažami z rodoim lesom h. K 150 dO K 6 — 3. srednje visoka debla od izvrstnih „ringlotov** (Reine - Claude) h K 1 — 4. lepotično drevje z velikanskim listjem a K a*—, temne-rndrffellMtnaie bukve 2—3 n visoke a K 4"—, Thuje, koje brez poškodbe prezimi jo, v raznih vrstah od 60 cm do 5 m vis o k e a K 1 — do K b—, Azerol - J a-lilane a K O 60 in razno lepotieuo jtrnilčevje a K 060 do K 1.—. Za embalažo se računajo le lastni stroški. Cene se razumejo za blago postavljeno na kolodvor na Vrhniki. (618—5) Najboljše črnil« sveta Kdor hoče obutaJo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, nai kupuje Fernoisndt čeveljsko črnilo zs svetla obntala Fernoleadt creme za naravno nsnie. Dobiva se povsodl. K Priv. C. kr. tovarna ust. 1.1832 (1161-44) Ounaji. Tovnrnli(lia žalova: Dunaj,!., Schulerstrasse2l. Radi mnogih posneman) brez vrednosti pazi naj se natančno na moje ime St. Ferisoleracit. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj v£iijiibljanl,Trxiovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo vehko zalugo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih "11 plimi f in jnajtrpežnejših < sledilnih ognjišč lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, » —a modrih, sivih, belih, f * RJI rumenih itd , p»niij-B1LJ-™.r nl^JIti rrnsh. OnlK I hrrisplnrno In pošt-nlnr pronio. (16—11) rtropinovo žganje fino 4S/&O°'0no. (591- po 1 krono liter iz Bozna s posodo vred od 20 litro« naprej razpošilja z zagotovilom solidn« postrežbe proti povzetju ali predplačilu Avgust Pardatscher Bozen, Ju/.. TlroUko. 2 para la usnjatih čevljev samo gld. 4 90. Čevlji za gospode in dame z raztego ali za zavezovati, črni, najboljše usnje, solidno delo, najnovejšega kroja, fipičasti al; okrogli, s klinci zbiti podplati, za samo -4 gld. »O Itr. Najfinejše, zelo e egantn; delo. zajamčeno ročno delo, črni ali rujav" Pove naj se dolžina noge v centimetrih. Pošilja se po pozetju Menjava aovoljem ker je naše podjetje strogo solidno. Itazpošiljnlnica čevlje? Exportnl oddeiek. (606 -2 □Brr^o, Zai.le XI 100 miljonov razglednic najokusnejših, najlepših in nainovejSih ti skanih v zlatu in svili kakor: velikonočne pokrajinske, cvetlične, umetniške, genre, vošcilne in godovne razglednice, lOO ko' madov s< rtiranih 3 K 60 v. Pri odvzetju 800 komadov 9 K. Vsak naročnik dobi še po vrhu zastonj krasno mapo pisem skega papirja s kuverti. Razpošilja se p* povzetju — Po 50 komadov se razpošilj le, ako se naročnina 2 K 20 v. naprej po šije in sicer franko. (423- 5 Razpošiljalna tvrdka Eberson Dunaj poštni predal i Poštna in brzojavna el^5peditericci zmožna samostojnega poslovanja, po sebno z inozemstvom, se sprejme takoj ali do 1. aprila pri c. ki*. poAt-nem in brzojavnem uradu v Višnjigori. (704-2 Kuharica nemškega in slovenskega jezika ve šča se išče s C5. aprilom v Lokvo na Hrvatskem. Starejša voljna, snažna, trezna in pridna, bi morala razuc kuhinjskih opravkof tudi sobe pospravljati Vodovod je v hiši, za pranje posebna dekla. Plaći po porabi in dogovoru, potnina se povrne. — Ponudbe s fotografijOj ki se vrne, in zahtevo plnče naj se kmalu pošljejo na gospo H^yne, gozdarjevo soprogo, tačas v Vuloski, Istra. (7!2_ Red StaiLine. Ant\verpen ¥ Ameriku. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasiiiia daieu; : Red Star Line, i(K K^lener iiurUt ■tu l»tiiiMju aJi 2073—29 Anton Robote, kerse. age v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32. Frane Wilhelmov odvajajoči čaj I FRANCA VVILHELMA lekarnarja, c. kr. zalagatelja Nemikircben, Spod. Avstrijsko se dobiva v vseh lekarnah v zavitkih po 2 K avstr. velj. c (2721—9) Kjer se ne dobi, se pošlje naravnost. Poštni eolli = 15 zavitkov K 24, franko na vsako avstr.-ogrsko poštno postajo. Kot znamenje priatnosti je n» savitkih y ti »njen grb trtke ob«no Nounkirchen (drTet cerkvi. XV 4fc FR. P. ZAJEC 4. Ljubljana «4\ Stari trg štev. 28 U ' urar, trgovec z zlatnino in srebrnSno in z v«eml optičnimi predmeti. NikoLnasta remontoar ura od gld. i*ttO. Srebrna cilinder rem. ura od gld —• Ceniki zastonj in franko. ~W MODERCE itančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconl o !0 o. "o o > O J£ u to o ca « J* ,_ J5 S 1» 2 -O c o 35 m - o priporoma ENRIK KENDA v Ljubljani, Glavni trg 17. S Važno! Ka Važno! gaspodinje, trgovce ia nrej&s. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dllne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotogrcifieiie aparate in potrebsrtne, kirurglčna obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih neralnlh vod in solij za kopel. Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. -*s Drogerija Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. BB Ha najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg 11. Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 i priporoča svojo veliko ^alogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre- 11 močijivih havelokov i. t. d. Oblek« po meri se po najnovej&ih uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. IMIAnf^ Na zdravniškem kongresu je konstatoval prof pl. Lejden, da je samo v nemSki državi okoli 1,200.000 Ijtid stalno bolnih za jetiko, Lztned katerih jih J« umrje na leto okoli 180.000 za to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzrofiujejo tuberkulozni bacili, kakor ae je spoznalo. Td bacile vdihava vA-sa sicer vsak človek, zakleniti jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdthane tuberkulozne bacile storiti nešfcodnimi. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — tako imenovane „bronchieM — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, tako imenovani „bronchial- ali pljučni žlezi" ; k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavaoj drja. Hoffmanna, da ti žlezi napravljati čisto poseben sok, ki uničuje boleznične kali, predno more'o iate pričeti svoje razdivjaj oče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi vsled podedovane bolezni, slabosti ali drugega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika. Pametna misel je torej nasla, da se morata utrditi in ojačiti oni bronehialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile. Tega se je oprijel dr. Hcffmann ter je sam iznaSel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katarhe in jetiko^, katero. je imenoval Glandulen. Glandulen ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temveč se napravlja iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravni&kim nadzorstvom zaklanih koštrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti suSe v brezzračnem prostoru ter stisnejo v tablete. Vsaka tableta tehta 0.25 g. ter obsega 005 g razmlinčenih žlez in O20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna. Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspeSuje tek, razvedruje, moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati. Veliko število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zoper jetiko. Kjer niso že druga sredstva pomagala,tam je pomagal Glanđulćn. Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane (Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi WM»»fjrM.e3M"-Jam9 c. kr. dvornega zalagatelja, Praga 203/111, v steklenicah po 100 tablet a 6 50 K, 50 tablet a 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. 1(2486— 6) Svet. razstava v Parizu 19N .Iraad Prti". Svetovnoznani ruski karavanski čaj bratov KC POPOFF MOSKVA c. kr. dvornih zalagateijov. N -..I rt u t-1 do blago. Najfinejša blago. Varstr. uuuka poatarno zavarovana. Pisarna: UunaJ, VII,«, Urelt«s*e«e 9. Jako zabavni so koncertni aparati s ploščami. Nafdrobno se dobiva v vseh zadevnih flnejših trgovinah v originalnih zavitkih 2663 10) Aparat kakor kaže podoba stane 75 J{. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje do 240 K. (732—1) Prodaja tudi na obroke. gOVOri, Velik* l/l»er» se smeje, gramofonskih plošč. poje m Zamenjava starih plošč. t zvizga. _ Stari trg- šte^r. 13, Priporočilo! Podpisani priporočam svojo beg-ato zalogo semen ki je edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semeni ter imam vsa krmska, ze-lenjadna in cvetlična semena« prava in dobro kalilna, za katerih kakovost jamčim. Nadalje imam mnogovrstne cvetlice v loncih ter sveže in suhe palme.Tudi izdelujem sveže in suhe vence in šopke s trakovi in napisi in sploh vse v mojo stroko spadajoče predmete po najnižjih cenah. Itustrovani ceniki za 1.1903 se dobivajo brezplačno. Za obilno naročbo se priporoča z odličnim spoštovanjem (3134-24) "umetni loa. trguLjcči vrtnar v 31j3TjL"tol3a,:E3Li. BOZ^,*. zamore se lahko in naglo pogasiti samo s ^ cove sestave, koje cd desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. SMEKAL ■orvp- Zagreb a/v* (72-6) fskladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev. J£ C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten PevttniABMVMHi v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila lit »pričevala raznih uradov in n a j s i o v i t e j 5 i h tvrdk bo na razpolago. Centralni urad: Dunaja I., IKIa.2cimiliansfpa.ss0 8« I Kmetska posojilnica ljubljanske okom £i£ registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 41!«0!«* brez odbitUa rentnega davka, katerega posojil« nlca sama za vložnike plačuje« %,€ Uradne ure: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (304—30) Cg Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. ^ I Založena 1647. | | Založena 1847. | Tovarna pohištva J. J. NAGLAS U v Ljubljani Zaloga In pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg it. 7 Trnovski pristan it. 8-10 priporoča po najnižji oeni: oprave za spalne sobe, oprave za i jedilne sobe, oprave za salone, t žimnate modroce, modroce na peresih, otroške vozičke, za- ^S--store, preproge itd. Prva tržaška destilerija za konjak CAMIS & STOCK v Barkovljali pri Trstu priporoča domači zdravilni konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih ste-klenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre- jx iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica & 14. "/a steklenice M 2*GO. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: J« •Icbiiciii. Uhani «fe JULuriillt, I4or5 K . , Ponudnik se podvrže 5% kavciji in raznim stavbenim pogojem. Proračun in načrti so na razpolago pri krajnem šoUkem svetu na Skaručni in sicer pri g. Matej Sršenu. Tu se tu i zvedo stavbeni pogoji. Krajni šolski svet na Skaručni dne 6 marca 1903. Matej Sršen, predsednik. Xža/? l Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča si. občinstva v naroČitev raznovrstne temne in likane ttobnc oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Vrlika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone* spalne lil Jedilne SObe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih. V prav obilno naročitev se priporoča Jos. ^trhar načelnik. (81 -10 New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna 8rebmme prisiljena, oddati vso bvojo zalogo zgolj proti majhnemu plačila delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoStljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in siC3r: 6 komadov rajfinejših namiznih nežev s pristno angleško klinio; 6 komadov amerikanskih patentiranih are črnih vilic iz enega komada; 6 komadov „ , jedilnih žlic; 12 kemadov „ „ i kavnih žlic; 1 komad amerikanska patentirana ereerna zajomalnica za juho ; 1 komad amerikanska patent rana srebrna zajemalnica za mleko; 6 komadov angleških Viktcria čašic za. podkla&o; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; (165 -9) 1 komad cedilnik ia čaj; 1 komad Dajfinejša sipalnica. za sladkor. 42 komadov liupa| samo gld« O-OO. V8eh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Američacsko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantoje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ulkak^nl slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kaieremu ne bi bilo blago vseč, povrniti brea zadržka znesefe in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to «*r«*»i*o garnituro, ki je posebno prikladna kot preltranno svatbeno In priložnostno darilo kakor tudi za vsako »oljče gospodarstvo. — Dobiva se eđlno I© v A. UIR§CnBER(!-a eksportni hiši amerićanskega patentiranega srebrnega blaga na Dunaju II., Rembrandstrasso 19 M. Telefon U597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. «£,Cs}^ Čistilni prašek za njo stane IO kr. %/ ^ #* Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). ^ Ez%If rek Iz pohvalnih pisen«. * r. Bil 8em s pošiijatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Otcn Battusch, c. inkr stotnik v 27. pešp. Tomaž Sožanc, dekan v Mar. boru. Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno — Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. 3Š 1 Jfajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov. Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto Hamburga v jtovi-Vork SO m doltj »Deutschland« » Auguste Victoria« »Moltke* »Pennsyl vania« »Graf Waldersee« »P. latia« »Batavia« »Bulgaria* »Fiirst Bamarck« »Columbia« »Biucher« »Pretoria« »Patricia« »Plioenicia« »Belgravia« »Armenut« 212 168 160 171 170 140 152 152 200 140 160 170 171 140 152 170 py Hamburg-Novi-York le 6 dni Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura (2758-19) v I^jiil>ij*iiii, Dunaj^lia cesta wt. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice. AVGUST REPIC Nodnr Ljubljana, Kolezijske ulice 16 (v Trnovem) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne po najnižji Bi cenah. ICupule in prodaja staro vinsko posodo. lieM *±L JiBiaiia IAM«V »JJ 1^» I*. 1*1! UU IH! S ♦ ♦ ♦ ♦ M M m 9 t m m m i m 5 r r Pri nakupovanju = suknenoga = in manufakturnega ------- biaga = se opozarja na tvrdko đm laoaaeaoj HUGOIHL v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4. Velika zaloga suknenih ostankov. CD t mwm c3 as 35«" Spredaj ravna oblika, priporoča v največji izberi Alojzij perschć v Ljubljani Pred 4kof ijo *t. 21. Uf tartof-liini lita 1842. Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. —hi Električni obrat. Brata Ebarl Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. ic c. kr. pri*, ju?, želez. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovili barv v tubah za akad. slikarje. /aloja čopičev za pleskarje, sli-karje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu rajnovejfie, najboljše in neprecenljivo sredstvo za lUaoje Botnih tal pod imenom „Bapidol Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. 1 I i % % l i i l l \ I i Prid. Hoffiiianii zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. Movosll v žepnih in stenskih urah so vedno 11 v zalogi Popravita se Izvršujejo najtočneje. ■ D v Ljubljani, Dunajska cesta D priporoča svojo največjo zalogo | vseh vrst D žepnih ur E i D D D D D S 0 i D D zgradba Razpisuje se nove štirirazredne šole v Dražbcni pogoji, načrti in proračun so na upogled v občinski pisarni v Radovljici. Ponudbe, katerim se mora priložiti petodstotni vadij, naj se vloŽe prj podpisanem do «3. marca t, 1. opoldne« (684-3, g Krajni šolski svet v Radovljici dne 4. marca 1903. Predsednik: Janez Novak. IC Želite gospodje imeti obleke pč najnci^cjlcm Rrcjti, elegantne izurjene", iz pri5tnčgd anglc^Kcga blaga naj-uečje izbere, petredite je 1^ ^f! 3o5ipti T^ejina % i. t. d, vseh pripadajočih rek miz 11« v ir niunlrlje, posebno pa opozarjam na pšrtrocevne puške TBc katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnost vsakemu najbolje priporočajo. { Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n- občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tudi v svojo atroko spadajoče nnrorbr in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoStovanjem Fran Sevčik puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Ilustrovnn rrnlk se pošilja na zahtevo zastonj. (543—7 Na tisočo zdravnikov v tu- in inozemstvu so preskusili ter priporočajo Lovacrin-vodo za lase pri gologlavosti, pri pomanjkljivi rasti brade, pri slab« rasti las pri damah, pri izpadanju las in pri prhajih. To namanilo j« ia Tiakogar, tako aa dame kakor aa gospoda, ki ao dualej broa ntpaha «pormkd>aU dmfs 1 •» . viln» ire>t» ** rttstonj« lu, jako t«ino. ZJriim •« »e*ed* uik« ramsodb« a drugih areii»t«ib, mii te »nu »norem določno sagotoriti, d% ja „LOVACKIN** naJTspeinejia aradatvo. Ono »a vadno iacotav^jav 90 alat u ■nintm receptu in mi ▼»•k dan priue«« ua »totina priuanj. V malo dn«h po prvcan iuid»i»b;u ratinjo lai raati in to ■« nadaljnja, dokler *a na Joaeža milrava in polna rut močno sakoreninjanik, ma»»vaiiaJava. iaaav«u tega ne gredo rti a glare latje, ki ao »raatli Taled aporabe ,,LOVACHINA*. Mo^el bi viako ttran tega caa- inka i> pol ni ti ■ izprić«vnlt, ki aem jih prejel tekom aadujth 0 meuetr. „LOVACKIN" ućinkuje % tako kratkem čatu, kakor li 1« moremo želeti. Kini BS h majhnih. Uda krap k o Traičeuih laa a«, najpoprej prikaile, ki «e laavfMd potem • tiato moojo kakor pri mlad en admVaaa ćlevaku „LOVACR1N" uporabljajo oaebe vaeh druahinakih alojav, obojega apola in Taaka ataroata. Veliko iamed aloTitih oieb tedanjega čaaa eo ga uporabili a Tapehom. . . „LOVACRIN" preprečuje iapadanj« laa. odpravlja prnlaja, daj* pred i*iom rat i iti— laeeam »opet u- virno naravno barvo, blaii irbeuje ter pospeiuje ratt obrvij, trepalnic, brko? in brad«, kakor tudi raat lai na goli glavi. . . . a f fe,, * Oena velika steklenice „LOVACR1NA", ki aadoica aa Tei meaeeeT. ft K, I atekiamice 12 K • steklenic 20 K, Pošilja proti postnemu povzetju ali če ae denar naprej posije, evropejsko skiad^lčajj M. Feltli, Dunaj VI. MarlahilferBtrasse 45. Zalogo y ljubljanl Imajo t (73fi> Anton Kane. droguenija; Edvard Mahr, Židovske ulice; lekarna pri zlatem jelenu. MEM 96 Največja zaloga navadnih do najfinejših otroških vozičkov in navadne do najfinejše žime. M. Pakič v Ljubljani. Neznanim naročnikom se poailja s povzetjem. I Zahtevajte pravo iril-Metodovo kavino primes katero priporoča domača I. jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! I prašno izbero I^onfcl^cijc za dame m deklice vv kakor tudi manufakturno blago I>ejrilo vsakovrstne preproge a 4. p rlporof a iaton Schuster Lj ubijana Spitalske ulice štev. 7. = = = ^ ■ ^ cilindre, čepice in slamnike v najnovejših faconah in j v veliki izberi | 11 priporoča Ivan Sokiič Pod trančo *t. 2. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec Julija Schaumanna deželnega lelt»rnatr|* v Stoelierovl. (61—2) b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje prebavljanja. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prebavljanja. Dobiva se v vsab riaom. lakar- Pano I oLatliJPO If l'7R aasspošilja aa po postne« po ▼»•tj« nuh a.v»u r.jk. dršAT«. Uolld I oRullJlbv IV I I «Jt č« naročita n.jnanj 3 akatljiei. Glavna zaloga: ■eželia lekarna JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi. Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali dragih nervoznih bolestih, naj zahteva bro-fturo o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v ^fhwauen-4|>o-theke, t i-tifiUlur« **. vt. (213628 4 pari čevljev II 5-SO se oddajo le vsled nakupa velikih množin za to nizko ceno. 1 par čevljev za gospode, 1 par aa dame za zavezovati; nadalje po 1 par modnih Čevljev za gospode in dame, najnovejše faco ne praktične za vsak letni čas. Vsi ti štirje pari z močno zbitimi podplati K 6 60. Vsak naročnik dobi 1 par pisanih copat zastonj. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se s povzetjem. Zamen-jatev dovol.ena. (247—8) Schuhexport Eberson Dunaj XX f. Poštni predal 560 Lep josasmiT Ljiljani na prodaji Enonadstropna hiša ima v pritličju dvoje stanovanj z raznimi pritiklinami in veliko podzemsko klet. (669—2» V prvem nadstropju je petero velikih sob, kuhinja in s steklom zaprt, zidan hodnik. Dvorišče je prostorno. V gospodarskem poslopju sta dva obokana konjska hleva z osmimi stojišči, nadalje velika supa in prostorno podstrešje. Ob cesti leži lep sadni vrt in dobro obdelan travnik v obsegu 24002 sežnjev. Vrt in travnik se lahko parcelirata za stavišea. Lega je jako lepa, solnčnata, razgled na vse strani odprt. Posestvo je v najboljšem stanu, za gostilno zelo pripravno. Ponudbe vsprejema lastnik, Domobranska cesta št. 1 v Ljubljani. Kdor želi pristnih okusnih kranjskih klobas naj se obrne na izdelovatelja Andi*. Zormana v Cerkljah pri Kranja. Ena majhna klobasa velja samo 18 v. Ena velika pa 36 v.! (664 -2) s 4 sobami in pritiklinami v srpdi trga Mokronoga (pole# cerkve) z obsežnim vrtom in lepim gozdom, pripravna za vsako obrt, proda se pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje gospod Petei" Jeric, istotam. (676 —3) Zapornice na škripce zagrinjala rolete Ljudevit Borovnik p u m U ar % Borovljah i Iniurlt) n* Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce in ntrelce po najnovejših slalomih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj« stare samo kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno* in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. presku&e* valnu i in od mene preakuBene. — Duiuo 122) vazu ceniki »muci. Ta Najboljše domače zdravilo za želo* dec (po izreku župnika Kneipa Magentranklein X ie splošno naravni m^M <#>Xj r a n xznani produkt 11 a i N. W^f% v nobeni družini in na nobenem po- >L^r to vanju ne manjka. V zalogi ga ima J. Sax, \ odtuttt. 1>Jtibljitna«. lesene (675-3) žaluzije * * * * kakor tudi vsa mizarska dela priporoča v najboljši izvedbi Tovarna mizarskega blaga fi. gramberger Gradec, Neubaugasse 53. Kogar nadleguje IcoSolj na] poskusi kašelj ubla-žujoče in veleokusne ■ Kaiser-jeve ■ prsne bonbone. A7 I A iiotMmko overovljenih / I £L Mprlrrval J oni r I za *o-I 1 w tov v »peti pri Itoalju, hrl-pavoHtl j kaiMrju in zaitllzenju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! a Zavoj 20 in 40 vin. (2560—20) Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldupl. Trnkdczyju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pi. Siadovic. I Velika prodaja v svrho izpraznitve idr- se vrsi sobote, 14. maroa 1903 naprej I A II ff okoli IOOO . 1 (prej ZE^r, IDettor). Prodaja se do preklica! različnega svilenega blaga za obleke in bluze m od 53 kr. naprej 800 „ razne foulard-svile imit. sdbtj 3000 „ raznega modnega volnenega blaga za dame 190 cm široko..... okoli 10.000 m perilnega blaga najboljše vrste „ 3000 „ finega francoskega batista . Razven tega veliko množino solnčnikov, posteljne oprave, volnenih zastorov itd. od današnjega dne za polovično ceno. Dalje okoli 300 ducatov finih čisto platnenih servijetov ducat 48 kr. 200 „ finih polplatn. stekleničnih robcev „ gl. 1 20 in drugega raznega platnenega blaga. (717-2) 11 11 11 11 11 11 11 11 38 27 16 24 ii ii ii 11 ii 11 ii if 11 Prepričajte se, izredno priličen nakup! da to ni nikako slabo blago, temveč lepo izvrstno blago in rekli bodete, da ste imeli danes res srečo, kajti bil je * * # * * ^w *A ifcH tiAt ^ ?namenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vznrec vposJati. ► ► TTTTVTm n n n n t* x i* n n n n n n n n n n n n n n ?• j« h j« ji h n % n % 3« % n n n % % n % n n n Ign. Fasching-a vdove ključavničarstvo Poljanski nasip št. 8 (Reichava hiša) priporoča svojo bogato zalogo *teđllnil& ognjl&o najpreprostejših kakor tudi najfinejših, z zolu medjo ali mesingom montira rtih za obklada z pečnicami ali k ah lami. PopravIJacia k*tro in po etni. Vnanja naročila se hitro izvrseV 9i » n n m % m % IV % 9* X % n 3 Alojzij Kraczmer prodaja in izposojevalnica giasovirjev in harmonijev Ljubljana Sv. Petra cesta 6- Najučja zaloga glasbenega crodja. Lastna delavnica _ za popravljanje. Zastopnik c. kr. dvornega in komornega tovarnarja /glasovirjev: Ubiralec ijlasovir-jev v glasbenih zavodih »Glasbena Matica" in Jilfiarmonično dru5tvo"v Ljuliliant ■Š3 lini is« za moške obleke po najugodnejši ceni priporoča R. Mikiauc Ljubljana 11 Spitalske ulice štev. 5. 09040000 Ustanovljeno leta 1832. 00000000 4} TJ 05 G a "nT •o o 1-4 Priznano najboljša oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po iinosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani tovarna oljnatih barv, flrneža, laka in steklarskega kleja. Elekti-icni obrat. (413-6) TJ —t O o* •-t o cr O 0 0 00000000 HustrovaniTceniki so dobe brezplačno. 00000000 Naznanilo. IvCfl Plicll,prva tovarna koles v Gradcu naznanja slavnemu občinstvu, da je podelila zastopništvo za vso kranjsko svojih slavnih, dosedaj neprekošenih koles pod obče znano znamko JQQ pUCH V GRADCU strokovnjaku gospodu (726) Franu Čudnu v X*fubljsuat pri katerem so tudi najnovejši modeli vsaoemu na ogled razpostavljeni. Važno za gospode! Novo! Novo! Vljudno naznanjam, da sem v I. nadstropju svoje trgovine Pred škofijo štev. J otvoril posebni oddelek 3a vsakovrstno sukneno blago ter sem se potrudil, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste, tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. PoskUS/tO &nkr&t a*° ^ potrebujete, z mojim vsako- f vrstnim suknenim blagom in prepričali se bodete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje J. Grobelnik, Ljubljana. Blago iz lanske sezije 20,} „ in sukneni ostanki 3O0/Q ceneje. Vzorci na deželo zastonj. (6go_5) Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 400.000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12- ure dopoln dne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaracunila vla ga. tel jem Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na ,eto- z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital , da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5° 0 iaposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. (89—3) Posoja se tudi na menice^ in na vrednostne papirje, in sicer po 4v*7o do 5°/0. Slamniki ia klobuki •e prenanejajo pri 665-2 C. Brilli, Resljeva cesta 22. Lepo stanoTanje s 3 sobami, predsobo in kuhinjo, iz kojega s« lahko napravi dvoje stano vanj, odda se za maj-termin. Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda«. (797—2) intt. znamka: Sidro. Liniment Caps. Comp, iz KI * lit t* rj lekarn« v Praa*l priznano (zborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 1*40 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu Lega splo&no priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—24) CF'g^Sj KI ris le rje* u lekarna |»rl zlatem lei u v Pragi, L, EliSčina c. 5. CCDCAkl PAPAH J* ielezito, r^dilno in krepilno sredstvo, ki množi kn ■ a-ilOMR UHUnU jači živce, ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vpra šajte svojega zdravnika. «lawna zaloga za Ki-anfakoi (1166-4« Josip Mh)t, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani Err^aolirsinl In. porcelanasti higijenični pljuvalniki natančno po predpisu ■v največji izteri se dobivajo najcenejše pri tvrdki trgovec s stcUleiiino i 11 *■* j> o r o e 1 «, 11 o v Ljubljani, Mestni trg. ,5,2 P. n.gg. častniki in uradniki državnih železnic. Po pridobitvi najboljših moči prvih dunajskih izdelovalnic uniform sem v prijetnem položaju v svoji novo ustanovljeni izdelooalniei uniform vsem zahtevam glede izdelovanja uniform ugoditi in prosim torej za naklonite v cenj. naročil. JOS. ROJINA LJUBLJANA (628-1) J-j UJzJJ_/j AJN A Šelenburgove ulice št. 5. £AU DENTIF&cE DlDOCTEUR FlERPfi Svctovnoslavna ustna voda. Dobiva se povsod. (231—14) Suchard <§> MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. Najnovejše iz svetovnoslavne tovarne za čokolado. PH. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina ia tisk „Narodne tiskarne". 1585