Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. SBV« H V LifflUlani, v torek, dne 18, mola 1920. Leto avm pCLOVENECt velja m m itrul Jogo« ta v MvMJanl: WMte Mo naprej. K IKK- P® h ,« p, pi iMrt Mi 0 ■ a • H 40*-■iBMm » ». „ (KlMMBNftro wk>Mm lip Sobotna izdala: ss ■aoelo leto „ .. ... s 30-— ■ataosemztf... ... _ JS-- '■ 1 ■ ■ ''i Inseratl: Rnostolpna petltvrsta (59 mu Stroka hi 3 min visoka ali n|f prostor) ca enkrat ... po K 4-51 uradni razglasi, poslana Itd. . , . , po K B-—, FTl večjem naročilu popust. Hajmanjil oglas 3 9/9 mm K10, Izhaja vsak dan lirami! ponedeljek ln dan po praznik^ ob 5. nrl sjutraj. f f^T Drednl^o Je v Kopitarjevi silo! fitev. 6/m. I Hekeplal s« ne vračajo; nefranklrana pisma se ne 1 sprejemajo. Preda. telet Stv. 50, npravn. gtv. 328. Političen list za slovenski narod Uprava Je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poitne hran. ljubljanske št. 630 sa naročnino Iu št 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-hero. 7583. Koncentradlsha plife Regent zaprisegel novi kabinet. LDU Belgrad, 17. maja. Presbiro poro-iča uradno: Prestolonaslednik regent Aleksander je danes podpisal ukaz, s katerim imenuje dr. Milenka Vesniča za ministrskega predsednika, Stojana Protiča za ministra za konstituanto in izenačenje zakona% dr. Ljubo Davidoviča za ministra za notranje zadeve, dr. Antona Korošca za ministra za promet, Marka Trifkoviča za ministra pravosodja, Pavla Marinkoviča za iministra vere, Kosto Stojanoviča za finančnega ministra, dr. Anta Trumbiča za ministra za zunanje posle, Joco Jovanoviča za ministra za zgradbe, Svetozara Pribi-jčeviča za ministra prosvete, dr. Velizarja lankoviča za ministra za poljedelstvo in prode, dr. Momčila Ninčiča za ministra za trgovino in industrijo, dr. Henrika Krizma-na za ministra za agrarno reformo, generala Branka Jovanoviča za ministra vojne in mornarice, dr. Mata Drinkoviča za ministra pošte in brzojava, dr. Ivana Kova-čeviča za ministra za šume in rude, Zivo-jina Naiajjoviča za ministra za narodno zdravje, dr. Vekoslava Kukovca za ministra za socialno politiko in Rista Jojiča za ministra prehrane. LDU Belgrad, 17. maja. Presbiro poroča uradno: Člani nove vlade so danes ob sedemnajstih položili prisego v roke prestolonaslednika regenta Aleksandra. Pri tej priliki je regent izrazil željo, naj ima nova vlada mnogo uspeha pri izvrševanju svoje velike naloge, v prvi vrsti glede ustave države. Zatrjeval je nove ministre, da bodo vedno našli podporo pri njem. Novo imenovani ministrski predsednik dr. Vesnič se je prestolonasledniku zahvalil za zaupanje ter ga je zagotovil, da more računati na to, da bo vlada za izvrševanje svoje važne naloge vporabljala vse svoje sile, toliko iz udanosti do prestola, kolikor za narod in iz pietete do junakov-muč enikov. LDU Belgrad, 17. maja. Presbiro poroča uradno: Regent Aleksander je podpisal ukaz, s katerim ministra zunanjih poslov dr. Anta Trumbiča zastopa za njegovega bivanja v inozemstvu minister za trgovino in industrijo dr. Momčilo Ninčič in ministra vere za njegove odsotnosti minister prosvete Svetozar Pribičevič. IHodern obonsM od-Ii»ni red. Iz Belgrada nam poročajo, da bo potrjen občinski volivni red, kakor ga je jpsrednji vladi predložila naša deželna vla-ida. V liberalnem taboru je že strah. »Domovina«, glasilo »najnaprednejših« politikov, danes s trepetom poroča, da je občinski volivni red za Slovenijo od regenta že podpisan. Imenuje ga klerikalni volivni red in sipa ogenj in žveplo nanj. Kaj se jje vendar zgodilo? V čem bije ta volivni red modernim demokratičnim načelom v obraz? Ta volivni red je v svoji vrsti najpopolnejši izraz z demokratičnimi idejami prepojene ljudske stranke. Politično moč deli pravično na vse polnoletne člane naroda brez izjeme. Prvi paragraf samozavestno razglaša: Pravico voliti imajo vsi bni 21 let stari državljani moškega ali lanskega spola kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki imajo vsaj eno leto svoje redno bivališče v občini. S tem je stopil naš občinski volivni red med najmodernejše volivne rede sveta. Padel je zadnji privilegij, ki je omejeval volivno pravico sam® moške in s tem izključeval od političnih pravic polovico ljudstva. Ta volivni red, kakor ga je predlagala SLS, gre pa še velik korak naprej. S ponosno gesto odstranja steno, ki je našemu ženstvu zabranjevala vstop v naše parlamentarne dvorane. Paragraf 5. razglaša pasivno žensko volivno pravico: Za občinske odbornike in namestnike smejo izvoljene biti vse osebe moškega ali ženskega spola, ki majo pravico voliti, ki so dopolnile 21. leto svoje dobe in ki niso izvzete od volivnosti. Zid je prebit. Vrata so se odprla našemu ženstvu v naše podeželske domače parlamente. Kje je sila na svetu, ki bi mogla ženstvu trajno zastavljati pot tudi v zakonodajne dvorane? Volivni red vpeljuje dalje volivno dolžnost in vezane kandidatne liste s proporcem. Če so ta moderna načela znaki klerikalnosti, no, potem se lahko s ponosom imenuje »klerikalen«. Kajti uvrstil se je v dobro družbo volivnih redov najnaprednejših narodov sveta. SLS jc lahko ponosna na svoje dete. Ko napravljamo ta važni korak k vsesplošni demokratizaciji našega javnega življenja, se nam zdi potrebno, da se ozremo za hip nazaj v polpreteklo dobo, ko smo bili velike boje za politične pravice našega ljudstva. To je bila heroična doba naše stranke. Malomeščanski liberalizem, kojega tedanji zastopniki še danes živijo, je vsemogočno vladal v deželi in državi in se rogal zahtevi ljudstva po političnih pravicah. Sredi te privilegirane družbe je mala, a pogumna četa, zbrana okoli naše stranke, razvila prapor splošne in enake volivne pravice in šla drzno zanjo v boj. Vsa dežela je odmevala od bojnih klicev teh pogumnih borcev. Liberalizem se jim je vstavljal z vso silo. V državni avtoriteti jo dobival zvestega in vztrajnega pomočnika. A stranka ljudstva ni odnehala. Rušila je kamen za kamenom in po dolgih letih ljutih bojev dosegla popoln uspeh, najprvo v državi, kasneje v deželi. Ze takrat so napovedali voditelji stranke boj za razširjenje volivne pravice tudi na ženske. Stranka je ostala zvesta demokratičnim idejam svojega duševnega voditelja: in je v novi dobi nadaljevala boj za vsesplošno razširjenje volivne pravice. V tem boju je našla odpor v ravno istih ljudeh, ki so se od začetka upirali ljudskim pravicam. Kaj drugega kakor izliv te notranje protiljudske mentalitete malomeščanskih voditeljev je, če piše glasilo nezakonitih sinov nekdanjih voditeljev v odporni jezi proti najmodernejši pridobitvi: »Kakor so klerikalci pritiskali pred dobrimi 10 leti na uvedbo splošne in enake volivne pravice za moške samo iz strankarskih ozirov ..., ravnotako jim ženska volivna pravica ne bo prinesla tega, kar oni od nje pričakujejo.« Iz teh besed zveni znova izpoved, da so bili nekdaj načelno in taktično proti splošni in enaki volivni pravici za moške, da so ravno tako iz istih razlogov proti ženski volivni pravici. Demokrate se imenujejo, a ni na njih niti senco clemokra-tizma. Vsa njihova preteklost in sedanjost je zato tudi ena sama obtožba njihovih protidemokratičnih in protiljudskili stremljenj. Če smo mi v političnih bojih zastopali najbolj demokratične ideje, je nas pri tem vodila zavest, da jc ljudstvo samo poklicano voditi državno politiko in zato dolžno, da v celoti izvršuje svoje politične pravice. V Ljudstvu ostane vedno zdravo jedro. Ko bi tudi trenutek krenilo z ravne poti, v njem samem jc moč in razum, da najde zopet zdrave smernico. Volivni red, ki ga je izdelala SLS, tudi odpravlja sramotno ponižanje, ki ga je demokratsko - socialistična vlada pripravila našemu kmetskemu ženstvu. Ali ni bilo to največje sramotenje našega žen-stva, če so s svojim volivnim redom postavili dve vrsti ženstva, eno vrsto, ki je vredna volivne pravice, drugo vrsto, kamor so uvrstili kmetsko ženstvo, ki te pravice ni vredno? Kaj čudno se sedaj sliši, če govore, da je sedanji volivni red, »ki ga je dobil dr. Korošec od Protiča za nagrado«, podoben volivnemu redu, ki ga je svojčas predlagala demokratska deželna vlada ministrskemu svetu v odobrenje. Kakšna podobnost je to, če je po liberalno-socialističnem načrtu vse kmetsko ženstvo izključeno od volivne pravice? Te podobnosti vam ženstvo ne bo kmalu pozabilo. Mi smo ponosni na svoje delo. Pokazali smo, da v resnici demokratično čutimo in delamo. Socialisti si niso mogli povzpeti do tolike politične pravičnosti, da bi odmerili za časa svoje vlade tudi ženstvu enake pravice. V resnici, gospodje liberalci, v tem se z vami strinjamo: mi smo s tem volivnim redom izprožili izstrelek iz najtežjega topa. Ta ogenj bo dobrodejno vplival na razčiščeni e naših političnih razmer. In če bo ta ogenj uničevalno učinkoval v nasprotnih vrstah, resnično, to ni naša krivda. M UtelSsar* Zavedno katoliško in narodno slovensko ljudstvo poleti koncem julija letošnjega leta v Maribor. Kaj ga žene tja? Javno: slovesno hoče tudi v novih državnih razmerah izpovedati, da je katoliško, da je narodno ter da hoče tudi tako ostati, V priborjeni svobodni državi hoče slovensko katoliško ljudstvo na delo za umsko izobrazbo, za socialno organizacijo, za gospodarski napredek, za politično svobodo, Hrepenenje po napredku je prevzelo vse naše stanove in vse hiti in dela z mrzlične naglico. Pozabiti pa ne sme naše ljudstvo, da zunanji napredek nima trdnega in trajnega obstanka, ako ne sloni na večnove-Ijavnih temeljih krščanstva. To zavest je treba od časa do časa poživiti in okrepiti v posamezniku, v organizacijah, v narodu. Ravnokar minula svetovna vojna je napravila veliko škodo tudi v tej smeri in odprla veliko nevarnost, ki se mora. zajeziti, da'ne poplavi vse dosedanje delo. Če kdaj, tedaj je danes čas, da stopi vse, kar čuti krščansko, na krov! In kje se zbira naše verno katoliško ljudstvo, tam ne more manjkati pionirjev ljudske prosvete! Prihiteli bodo v Maribor tudi drugi slovanski narodi in med njimi tudi naši stanovski tovariši in tovarišice. Mi pa naj bi ostali doma? Nel Mi, zlasti pa vsi kar nas je v Slomškovi zvezi, pohitimo z ljudstvom v domovine Slomškovo, da pokažemo javno svoje versko prepričanje in ljubezen do vzora Slomška in njegovih idej. Ne moremo lepše praznovati 20 letnico »Slomškove zveze«, kakor da pohitimo na grob moža, ki je bil Slovencem apostol — verski in narodni voditelj. Da je šolstvo v Sloveniji tako raz- Narodnogospodarski eseji. Ko se je med vojno sunkoma prelomila socialna skladovitost in so se cele plasti prebivalstva pogreznile iz lagodnega, polmeščanskega življenja v bedo, se je socialno gibanje silno okrepilo in poglobilo.. Na drugi strani je pa tudi v gospodarski in socialni vedi zaplapolo sveže življenje: mlada šola je začela kritično razkrajati narodno - gospodarsko vedo, zgrajeno na principih kapitalističnega družabnega reda. Množice iščejo v revolucijah novo socialno orientacijo, znanstveniki pa skušajo dobiti jasnosti iz novonastalih dejstev, ki se ne dajo več učleniti v stare sisteme. Uborna slovenska narodnogospodarska književnost tudi v zadnjem času ni pokazala stremljenja, odkriti nove poti. Par člankov je plaho tipalo v temi, to je bilo približno vse. Priznati je treba sicer, da tudi prejšnja slovenska dela iz nar. gospodarstva (na prste bi jih naštel) in iz socialnih ved niso bila nič samoniklega, večinoma So avtorji v njih obdelovali drobce Idej, porojenih v velikem svetu, ki so dosegle tudi našo zemljo. Ustvarjati novo, črpati iz dejstev ideje, teoretično ugotov- ljati smernice, po katerih naj se oblikuje naše domače gospodarstvo, — te svoje nalogo narodnogospodarska veda pri nas ni vršila in je tudi ni mogla vršiti. Dr. Gosarjevi »Narodno - gospodarski eseji« gredo odločno novo lastno pot. Na 72 straneh dobimo samorastle, znanstveno globoko zasidrane smernice novega, socialnega gospodarstva. Spis je razdeljen v tri na zunaj čisto ločene dele, ki jih pa veže krepka notranja vez: saj so deli enotnega, zaokroženega narodno-gospodarske-ga nazora. V prvem eseju razvija in utemeljuje avtor načelo, da je d e 1 o podlaga za pravično ureditev gospodarskega življenja. Jasen in lep je pregled, kako se je razvijalo delo, kako jo padal njegov prvotni pomen, ko so se razrastli zapleteni pravni odnošaji, ki so ustvarjali poleg dela nove produktivne činitelje: zemljišče in kapital. Avtor analizira temelje modernega gospodarstva in izvaja: Moderni kapitalistični nazor je pogrešen, ker istoveti delo s kapitalom tudi tedaj, ko gre za pravično ureditev gospodarskih razmer. Ustaljenemu, sedaj vladajočemu nazoru, na katerem je zgrajeno moderno gospodarstvo, postavi avtor svoj nazor nasproti. Medtem ko loči moderno gospodarstvo tri produktivne činitelje (delo, zemljišče, kapital), od katerih zavisi produkcija, seže avtor do korenin in priznava dve bitni produktivni prvini: delo in t v ar. Oboje, ! delo in tvar, je potrebno, da si človek pridobi življenjske potrebščine. Do tega je po naravi upravičen vsakdo, torej ima vsakdo tudi pravico do tvari. Tudi do naravnih produktov, ki so nastali brez človeškega dela, imajo vsi ljudje enako naravno pravico. Pravično bi torej bilo, da bi bili vsi ljudje v približno enaki meri deležni posredno kakor tudi neposredno uporabnih dobrin. Ta delež bi bil pač majhen; vse drugo bi si moral vsakdo z lastnimi močmi pridobiti. Iz teh sicer kratko in odsekano izraženih misli prihaja avtor do dveh zaključnih načel: Dolžnost do dela, — enaka naravna pravica vseh ljudi do tolike mere tvarnih dobrin, da morejo živeti človeka vredno življenje. Dobro je, da pri teh dveh načelih ob-stojimo in ju skušamo v vseh praktičnih posledicah doumeti. Ako ostanejo ta načela samo nravni nauki, so brez važnosti. Če pa oblikujemo po njih vse naše gospodarstvo, če z zakoni zajamčimo, da bo vsakdo dolžan delati in da jo tvar pod kontrolo splošnosti, potem bi ti dve načeli prinesli revolucijo v naše gospodarstvo. In ta revolucija, brez barikad, strojnic, demagogov in vešal, ta preobrat v mišljenju in praksi, jo potreben. Praktične posledice teh načel naznači avtor sam v velikih, Zal, da semtertja nejasnih obrisih. »Največ bede in revščine izhaja odtod, ker velik del človeštva ne ,vrši niti produktivnega, niti splošno socialno koristnega dela.« Kratko in določno razvije pojem produktivnega dela, kar je važno ravno danes, ko si prisvaja atribut produktivnega delavca v mnogo slučajih samo ročni delavec. V zvezi z dolžnostjo do dela se peča pisatelj tudi z dohodki iz premoženja, ki nastajajo brez lastnikovega dela. Zanimivo je, kako utemeljuje delno upravičenost obresti; ostro je začrtana meja, ki loči upravičene obresti od neupravičenih. Svoje teze o premoženju zgosti pisatelj v dalekosežen sklep: »Premoženje ne upravičuje nikogar, da bi se odtegoval produktivnemu, oziroma splošno socialno - koristnemu delu.« Z istega vidika motri in presoja tudi zemljiško vprašanje in dedščino. V sklepu strne avtor v par stavkih pridobljena načela novega gospodarskega reda in ugotavlja, da je »predpogoj za vse to, da pro-dere ideja neizogibne dolžnosti dela v srca vseh'.. „ da bodo cenili posameznika po njegovem delu, ne pa po rojstvu in imetju.« — V drugem eseju se peča avtor s vprašanjem, ali naj stremimo za mednarodnim ali za samostojnim in zaokroženim narodnim gospodarstvom. Vprašanje je obdelano z veliko ljubeznijo in objektivnostjo, vsi razlogi za in proti pa daleko niso izčrpani. Važno je pa, da ugotovimo že danes, ko jc jugoslovansko narodna gospodarstvo šc v kaleh, v kaki sme: naj se giba razvoj. Pisatelj odločuo vito, je zasluga škofa Slomška, Poleg cerkve mu je bila šola najdražja. Njo je ljubil, zanjo je delal, zanjo živel. Mi smo njegovi učenci, zato ne sme ostati noben član takrat doma, ko narod minifestira za svete in vzvišene ideje in to celo v domovini Slomškovi. Res, da okoliščine niso ugodne za nas, ampak res je tudi, da moramo med ljudstvo, če hočemo, da nas bode poznalo in nas plačevalo kakor zaslužimo. Ne samo nekateri, prav vsi smo dolžni, da delamo za povzdigo šolstva in stanu! V slogi je moč in zmaga! Duh Slomškov naj preveje vse slovensko učiteljstvo in vse slovensko ljudstvo. V to pomozi Bog! — Vsi člani in članice »Slomškove zveze« pošljite svoje prijave nadučitelju Ivanu Štruklju na Viču najkasneje do 15. junija, Poleg prijave pošljite še 20 K, da dobite legitimacije, s katero dobite pravico do polovične vožnje, do vstopa na koncerte in telovadišče itd. Natančnejši program o zborovanju »Slomškove zveze« objavimo pozneje in v junijevi številki »Slov. Učitelju«, Š. Inž. F, Ž.r TefiBsišu® erite o sfa-ODtiaiilslem vprašanju. Stanovanjska beda je tu in zastonj je vse prerekanje in kritikovanjc dotičnih oblastvenih namer in ukrepov. Stoji pa tudi, da v tem pogledu niso izpregovorili praktični tehniki, ker eno ali drugo bi bilo izostalo, ako bi se bila zadeva tudi iz tega stališča pojasnila. Dolžnost odpomoči stanovanjski potrebi zadene v prvi vrsti državo — vlado, v drugi vrsti pa tudi občino, obedve ste na tem interesirane, tedaj se morate podpirati in ta dolžnost veže tudi vsakega, komur je kaj za dobrobit človeštva, oziroma zamera za to kaj storiti. Kje se je pa rodila stanovanjska beda, nam ne bo treba dosti premišljevati. Po vseh mestih je je dovolj. Vojna je zajezila zgradbo poslopij za 6 let — dovolj in obenem v sedanjem času otežkočila dobave materijala in tega neprimerno podražila. Isto tako so se zvišale tudi dnevne mezde delavcev, to pa največ vsled cen živil in brezdelnosti, katera se je lotila iz vojne došlih. Rešiti nam je tedaj vprašanje, na kakšen način odpomoči stanovanjski bedi? V očigled dejanskim razmeram moram tu takoj izjaviti, da je definitivna rešitev tega vprašanja, t. j, s stavbo definitivnih stavb danes izključena. Ostane tedaj le še provizorična rešitev in ta: 1. Da se izpraznijo stanovanja, in sicer taka, čigar stanovalci nimajo pravice bivanja v mestu. 2. Prezidajo se posamezne stavbe, skladišča, podstrešja, velika stanovanja v mala. 3. Postavijo se barake, sposobne za pisarne in se v nje preselijo uradi, banke in enaki zavodi ter s tem izpraznijo stanovanjski prostori. Na tem temelju bo edino mogoče v najkrajšem času odpomoči stanovanjski bedi, obenem pa tudi sanitarnim razmeram, katere lahko postanejo z nastanja-njem rodbin v železniških vozovih ne samo za te, ampak tudi za splošnost, opasne. V izpeljavo teh načel pa je vpeljati tudi tako postopanje, da se rešijo točke čimpreje. Vpreči je v ta voz širšo javnost, zlasti pa strokovnjake. Vsa zadeva je tehnične vsebine. Stro-kovnjak-tehnik, ki pozna lokalne razmere in je zmožen takoj na licu mesta odrediti zameta stališče moderne nar. gospodarske vede in socialne demokracije in obračajoč se proti mednarodnemu gospodarstvu, pravi: »Oprijeti se moramo z vnemo domačega narodnega gospodarstva... v mednarodnem gospodarstvu bomo vodno tujci, najemniki, v narodnem gospodarstvu pa smo doma in kar imamo tu, je naše.« To je sicer precej samozavestno povedano, a ravno samozavesti in samostojnosti pogrešamo — predvsem v gospodarstvu. Tretji del se peča z glavnimi panogami narodnega gospodarstva: S poljedelstvom, industrijo in obrtjo in s trgovino. Ni mogoče niti naznačiti preobilice važnih misli, ki postavljajo naše gospodarsko probleme v novo luč. Poleg realnega računanja z danimi dejstvi in gospodarskimi možnostmi se plete skozi celo razpravico misel, ki jo je bila moderna narodno-go-spodarska veda skoro čisto zavrgla: da mora namreč narodno gospodarstvo privesti ljudstvo v njegovih najširših plasteh do blagostanja. Dragocena knjižica. Avtor je z njo utrl novo pot in vsi, ki iščejo, mu bodo hvaležni. Ta ali oni bi si želel živahnejšega sloga, več toplote in slikovitosti v izražanju. Pisatelj so je odrekel vsem tem sredstvom, z najenostavnejšimi sredstvi in na najkrajši način jc hotel podati pri-prosto resnico, ki naj prepriča samo b svojo lastno tehtnostjo in težo. In dobro je tako- K. prezidavo ali prireditev prizadete stavbe — to je prvi pogoj. Nočem nič očitati, da se v stanovanjsko komisijo niso poklicali stavbeniki, a gotovo jc to, da se brez njih ne more nič ukreniti in da se v tako odi-ozno komisijo nikdo ne sili in zanjo ne poteza. Izjavljam tudi opetovano, da je v Ljubljani, ako se hoče sploh nujno kaj storiti, potrebno 10 takih komisij, ker je delo ogromno in ni časa odlašati. Glede posameznih točk navajam še sledeče: K točki 1, Kakor sc je to v Nemški Avstriji precej po prevratu zgodilo, ko se je čutilo pomanjkanje stanovanj, tako bi se naj tudi pri nas določil termin, kdor se je, nc da bi bil v dobrobit ljudstva, po septembru 1914 priselil, nima pravice bivanja v mestu, S tem bi se v največjih slučajih izognili onim brezmirelnim izganjanjem starih vpokojencev iz mesta, ljudi, ki so cclo svoje življenje žrtvovali domovini in si žele mir in pokoj na stare dni, Na drugi strani pa bi se zadelo največ ve-rižnikov, ki so vojno dobo v svoj dobrobit vpotrabili in si na škoc«o srednjega in revnejših slojev pridobili bogastvo. V tem pogledu bi se priporočala tudi ljubljanski občini največja previdnost pri sprejemu novih občanov v občinsko zvezo. K točki 2. V Ljubljani je dovolj skladišč, ki bi se z lahkoto prezidala v stanovanja, isto tako tudi podstrešja. Večja stanovanja naj se prezidajo, postavijo naj sc kuhinje itd. Nadalje se izpraznijo pisarne in preselijo v barake. Barake so bolj prikladne za pisarne nego za stanovanja. Glede skladišč bi tudi ljubljanska občina lahko postregla; skladišča poleg Narodnega doma in v Streliških ulicah itd- — bila bi na razpolago, K točki 3. se pripominja, da je za sedanji čas ugodna še stavba barak. Te vrste stavbe se hitro izvrše in takoj tudi lahko zasedejo ter so prikladne za pisarne. Te vrstice naj označijo v glavnih potezah poskus, rešiti stanovanjsko vprašanje in spodbuditi razmišljanje v tehničnih krogih. festrSIsfoa republika. Preosnova dunajske občinske uprave. LDU Dunaj, 16. maja. (ČTU) Reforma dunajske občinske uprave stopi v veljavo 1. junija. Bistvo reforme je: Razpustitev mestnega sveta in ustanovitev mestnega senata in osmih občinskih odsekov, ki bodo v lastnem delokrogu opravljali občinske posle. Mandati za odseke se bodo razdelili proporcionalno in jih dob6 socialni demokrati 103, krščanski socialci 54, Čehoslovaki 8, nemški nacionalci in zionisti pa po 3. Čehoslovaki bodo v vsakem odseku zastopani po enem mandatu. MemšSJa« Plačevanje vojne odškodnine. LDU Hythe, 15. maja. (Agence Havas) V porazgovorih med Millerandom in Lloyd Georgem kakor tudi francoskim in angleškim finančnim ministrom se je, ne da bi se prej zaslišali zastopniki Nemčije, določilo stališče glede finančne obnove. Nemčija bo morala skozi gotovo število let plačevati skupno pavšalno odškodnino ali pa minimalen pavšalen znesek z določenim številom letnih kvot, ki bi se povišale z gospodarskim napredkom Nemčije. Ministrski predsednik Miilerand je priporočal uredbo skupne pavšalne vsote, pri čemer je dosegel tudi izboljšanje, namreč časovno prvenstvo za Francijo glede nemškega dolga. Maiarska. Nemško-mažarska kmetska zveza. LDU Budimpešta, 17. maja. (DKU) V nedeljo se je konstituirala nemško-mažarska kmetska zveza. Smoter tej novi organizaciji bo ta, da prepreči, da bi patrioti-čni Nemci prišli pod vodstvo nepoklicanih vsenemških agitatorjev in da sc zagotovi skupno delovanje med Nemci in Mažari. Muslimanski veleposestniki. LDU Sarajevo, 15. maja. Včeraj se je Vršila tu skupščina muslimanskih veleposestnikov. Govorniki so razpravljali o agrarnem vprašanju v zmislu zaščite veleposestnikov. Za žensko volilno pravico. LDU Ženeva, 16. maja. Od 6. do 12. junija bo zboroval v Ženevi ženski kongres, ki se ga udeleže žene iz vseh držav in ki ima namen, slovesno izraziti zahtevo po ženski volilni pravici. Švica vstopi v Zvezo narodov. LDU Bern, 16. maja. (DKU) Švicarska brzojavna agentura poroča: Danes se je vršilo po vsej Švici ljudsko glasovanje o vstopu Švice v Zvcdružnici je pristopilo nad 30 članov. — O priliki predavanja g. Juran-čiča o čebelarstvu, se je ustanovila v Vojniku dne 9, maja podružnica »Čebelarskega društ-r* za Slovenijo«. Pristopilo je 27 članov, —• Umor. Posestnikova sinova Franc Hrovat iz Rateža in Jožef Rozman iz Sel pri Ratežu sta hodila za Marijo Vidmar, posestnikovo hčerjo iz Sel. Ker je dajala Marija Vidmar prednost Rozmanu je postal Hrovat strastno ljubosumen ter je sklenil svojega nasprotnika odstraniti. Ta sklep je dne 11. t. m, ob 22. uri tudi izvršil. Počakal je Rozmana oborožen z vojaškim bodalom in z nabito lovsko puško v bližini hiše Vidmarjevih in ko se mu je Rozman na kakih 10 korakov približal, ga je brez vsakega prepira ali ogovora ustrelil. Zadel ga je naravnost v srce, tako da je bil Rozman takoj mrtev. Nato je zbežal ter se pri orožnikih na Kaležu sam javil. Odgnali so ga v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. — Rozman je bil pošten in zelo priden mladenič. Nameraval se je z Marijo Vidmar še to leto poročiti ter prevzeti od svojega priletnega očeta posestvo in mlin. Bil je sin edinec. Tudi Hrovat je sin skozi in skozi poštenih staršev. Njegov oče je bil skozi več let župan občine Brusnice, Sreča treh družin je uničena. — Stekel pes je ugriznil profesorja g, Petra Štefana v Mariboru. G. Štefan se je šel zdravit v Zagreb, Ugriznil ga je njegov lasten pes. UiibHanisk« novica lj Pevski zbor katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ima danes zvečer ob pol 8. uri pevsko vajo. Društvo vabi tem potom vse svoje člane, kakor tudi svoje prijatelje-pevce, da se vaje zanesljivo udeleže. Naslednja vaja bo v petek, 21. t. m., ob pol 8. uri zvečer. (k) lj Prosvetno društvo za kolodvorski okraj ima svojo redno odborovo sejo danes, v torek ob 8. uri zvečer v običajnem lokalu. — Tajnik. (k) lj Družabni klub ima svoje redne keg-Ijaške večere vsako sredo ob 8. uri zvečer V Rokodelskem domu. — Članice in člane opozarjamo, da prične v najkrajšem času s svojim delovanjem tudi lawn-tennis odsek. Radi porazdelitve naj reflektantje prijavijo svoj pristop k temu odseku pri kiubovem predsedniku, (Ic) lj Vse one narodne dame, ki so bile naprošene za sodelovanje pri veselici org. vojnih invalidov, se vludno naprošajo, da dejo na sestanek veseličnega odseka v pridejo na sestanek veseličnega odseka v Gosposka ul, 3, društvena pisarna na dvorišču. Splošna org. voj. invalidov. Veselič-ni odsek. (K) lj Šefa Ljudskega odra se vrši danes ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu so nujno važne zadeve; odborniki naj se zatorej seje polnoštevilno in točno udeležijo. lj Občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani se je vršil preteklo nedeljo. Obširnejše poročilo smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti. lj Čevljarska zadruga za Ljubljano In okolico vabi gg. člane na sestanek, kateri se vrši v sredo, 19. t. m. točno ob 8. uri zvečer pri g. Antonu Zabukovcu (Zlati ribi), Stritarjeva ulica. Vsled važnosti mezdnega gibanja se ga polnoštevilno udeležite. — Odbor. (Ki lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Reja, branjevka, 65 let. — Ivan Batagelj, višji železniški nadzornik v p„ 57 let, — Marija Šafec, kolarjeva vdova, 60 let, — Ignacij Franzl, bivši čevljar, 82 let. — Matevž Pire, delavec, 53 let. — Ivan Turk, posestnikov sin, 18 let. — Marija Zalar, hišna posestnica, 48 let. — Fran Cirman, dijak, 17 let. lj Obsojeni odvetnik. Dr. Oton Fettich, odvetnik v Ljubljani, jc tožil zaradi žalje-nja časti dr. Aniona Brumna, odvetnika v Ptuju, ki jc poslal 11. januarja 1920 na disciplinarni svei odvetniške zbornice v Ljubljani lastnoročno pisano vlogo, v kateri dolži g, dr. Fetticha koritarstva, ostudnega verižništva, nebrzdanega koristolov-stva, da je prevzeten in da vztraja v javni funkciji, v katere izvrševanju je zagazil in zabredel v dolžnostno kolizijo. K razpravi pri okrajnem sodišču v Ljubljani dr. Bru-men 17. maja ni prišel. Sodišče je obsodilo dr, Brumna na en mesec zapora, katera kazen se spremeni v globo 1000 K, lj Ven iz stanovanja! je kričal g. Kosmač nad 351etno Krvinovo, katera je stanovala pri njegovem očetu; nato jo je te-pel po glavi in jo suval z nogami, Krvino-va je zbežala na cesto, kričala na pomoč in se onesvestila. Organi rešilne postaje so jo prepeljali v deželno bolnišnico. lj Tatvina sladkorja. Trgovki Ani Velkavrh na Rimski cesti št. 3 je ukradel neki dozdaj še neznani tat grudo sladkorja (12 kg), vredno 700 kron; tri ostale grude je pa s petrolejem polil, tako da slad. kor ni več užiten. lj S stražnikom se ]o prepriral, ker so mu zaplenili tobak in cigarete, ki jih je nameraval iztihotapiti v zasedeno ozemlje, ključavničarski pomočnik Andrej Slovša. Za pokoro je plačal 100 K, tobak se mu je odvzel. Slovša pravi, da se preživlja s tihotapstvom. lj Dvakrat kaznovani specialist. Na policijo pride mož, ki se je delal pijanega na kolesu in se nespodobno obnašal, vsled česar ga je moral stražnik aretirati. Na policiji je rekel, da se piše Ivan Zidar, trgovčev sin z Dolskega, kar pa ni bilo resnično. Imel je pri sebi 30 K in v tej višini se mu je tudi globa namerila. Ko je prišel na cesto, se Je razburil in razgrajal in psoval policijo, za kar je bil aretiran in jo bil obsojen na 5 dni zapora. Piše se Ivan Rončar in je iz Zgornjega Kašlja doma. lj Veliko škodo je imela delavka Marija Požar s Poljanske ceste 41. Reva je ležala 8 tednov v bolnišnici; ko se je vrnila domov, je zapazila, da je bilo vlomljeno v dve omari, iz katerih je pobral tat raznega blaga v skupni vrednosti 10.000 kron, Ij Tatvine koles. Kolo »Ramler« vredno 4500kron je bilo ukradeno na Mestnem trgu Alojziju Mesec z Vrhnike. Dalje je bilo ukradeno kolo znamke »Panzer« v Gradišču Francu Kraševicu iz Gočic. — Na Sv. Petra cesti je pa bilo ukradeno kolo, vredno 2000 kron mizarskemu mojstru Matiju Perko. 9 slovanski ©rSovski tabor. Ni več daleč čas, ko bo krščanska mladina pregledala in preštela svoje vrste. Dolžnost vseh naših organizacij je, da se z vestnostjo pripravijo na to veliko slavje krščanske in slovanske misli. Da prihrani pripravljalni odbor organizacijam nepotrebne skrbi in zmedo, sebi pa odvišen trud. bo stalno poročal, v kolino so pripravljalna dela že dovršena. Osrednji pripravljalni odbor sestoji iz sedmerih odsekov, ki živahno delajo in katerih delo je imelo tak uspeh, da moremo danes zagotoviti, da bo slavje Orlom in Jugoslaviji v ponos. Finančni odsek je prevzel morda najtežjo nalogo. Za orlovski sklad so se razposlale nabiralne pole z bloki po vsej Sloveniji. Dosedaj nabrano 20.000 K, darovali so poleg manjših zneskov še: tiskarna sv. Cirila v Mariboru bo izvršila razna tiskarska dela v znesku do 5000 K zastonj, Gospodarska zveza 10.000 K, prevzv. škof ljubljanski 2000 K, ministrstvo prosvete 20.000 K, Zadružna zveza 10.000 K, Vzajemno podporno društvo 2000 K. Sestavil se je proračun, stroški so 1,134.000 K, dohodki 091.000 K Izdajo se taborske karte po 10 K za organizirane in mariborske okoličane, po 20 K za neorganizirane. S taborsko karto dobi pravico do polovične vožnje, skupnega stanovanja in stojišča na tleh pri telovadbi. Po poročilih ameriških listov se v Ameriki pridno zbira za orlovski sklad, posebno vneto delajo v ta namen oo. frančiškani, ki so odšli pretekli mesec v Ameriko ter prirejajo po vseh krajih predavanja o stari domovini. Poživljamo vse brate Orle, naše organizacije, vse organizirano krščansko ljudstvo, da prispeva v orlovski sklad! Tehnični odsek je izvršil ogromno delo. Dovršena je velika akcija za dobavo lesa zastonj. Dosedaj imamo 9 vagonov lesa. Rabimo 15 vagonov. Načrt za trib une je izvršil stavbenik Bricelj. V juniju se prične z delom. Na tribunah bo prostora za 2000 sedežev in 4000 stojišč, na tleh pa za 15.000 stojišč. Na telovadišče se napelje poseben vodovod in električna razsvetljava. V flaribor! Ta misel naj obvlada vsa mlada slovenska srca in tudi vse one, ki so osiveli v boju za krščansko misel. Z isto pr6-vdarnostjo in z istim ognjem, kot se dela v središču naj se pripravlja tudi dežela na zmagoviti pohod krščanskega ljudstva. Hajaiooeisa poročila. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) KONCENTRACIJA. Belgrad, 17, maja. Danes ob 10. dopoldne je imel Protičev kabinet svojo zadnjo sejo, na kateri je poročal Protič, da je dr, Vesniču uspelo doseči končno sporazum z demokratsko skupino glede sestave koncentracijske vlade. Pri tej priliki je vlada sklenila podati ostavko v roke regenta. Sestavil se je poseben akt, v katerem se opisuje dosedanje delo kabineta v vseh smereh in ki ga je Protič izročil regentu. Jutri bodo ministri, ki so odstopili sprejeti v avaijenci pri regentu. Belgrad, 15. maja. Po Protičevi avdi-jenci je sprejel regent dr. Veaniča, kateremu je formalno poveril sestavo novega kabineta. Dr. Vesnid ie takoj credložil re- gentu listo novega ministrstva, ki jo je regent sprejel. Ob petih popoldne je bil novi kabinet zaprisežen. Po zaprisegi je nagovoril regent nove ministre ter je iz-avil dr. Vesniču, da je naloga novega kabineta težka, ker ima dovesti državo do ustave. Belgrad, 17. maja. Po včerajšnjem načrtu glede razdelitve ministrstev bi imel dobiti ministrstvo narodnega zdravja demokrat dr. Lukinič. Medtem pa je dr. Veljkovič, vodja skupine liberalcev v demokratski zajednici, odklonil mesto finančnega ministra, ki ga je potem prevzel Kosta Stojanovič, ki je izven skupin. Da ne bi skupina dr. Veljkoviča ostala brez zastopnika v ministrstvu, je prevzel od te skupine 2ivojin Rafajlovič ministrstvo narodnega zdravja. Tako je od demokratske strani stopil v vlado samo 1 Hrvat. Belgrad, 17. maja. Dr. Smodlaka se je držal pri pogajanjih za sestavo koncentracijske vlade popolnoma rezervirano, vendar pa so demokrati nastopali tudi v imenu njegove skupine. Tolmačili so to s tem, da so bili upravičeni za to s pogodbo s skupino dr. Smodlake. Posl. Banjanin je končno tudi pristal v imenu skupine dr, Smodlake na to tolmačenje demokratov. Belgrad, 17. maja. Pri sestavi nove vlade se ni nikdo oziral na socialiste. To je na žalost usoda ljudi, ki so govorili, da nočejo sodelovati z ljudsko stranko v vladi. Belgrad, 17. maja. Danes ob štirih popoldne se je vršila pred zaprisego prva seja novega kabineta, na kateri se je določil delovni program. Seje ministrstva se bodo vršile vsak četrtek in soboto. Za manj važne stvari se bodo sestavile posebne komisije med prizadetimi ministrstvi. Belgrad, 17. maja. Pri sestavi novega kabineta je treba naglasiti, da je parlamentarna zajednica popolnoma zmagala glede vseh najvažnejših vprašanj, namreč volivnega zakona in načrta ustave. Prvo in drugo vprašnje bo rešeno proti imperi. jalističnim namenom demokratov in socialistov, ki so doživeli s tem svoj poraz. Demokrati so vstopili v kabinet oslabljeni, bodisi z ozirom na število ali osebe. Parlamentarna zajednica ima 10 portfe-ljev, medtem ko jih imajo demokrati s Smodlakovo skupino 8. ČRNOGORCI NISO Z DEMOKRATI. Belgrad, 17, maja. Odličen črnogorski poslanec je izjavil, da nimajo Črnogorci nobene zveze z demokrati, DEMOKRATSKE ZAHTEVE, Belgrad, 17, maja, V zadnjem času so pri pogajanjih za sestavo koncentracijske vlade stavili demokrati zahteve z namenom, da bi jih izrabili v agitačne svrhe, tako n. pr. vprašanje agrarne reforme v Bosni in povračilo 20 % odbitka pri kol-kovanju kron. Medtem pa so zelo hitro opustili te zahteve in pristali na sklepe parlamentarne zajednice. Najzanimivejše pri tem je to, da so ravno demokrati zahtevali povračilo 20 % odbitka, ko so ravno oni sami na prevaren način odtegnili teh 20 % prebivalstvu in porabili okoli 600 milijonov. Znano je, da je Protičev kabinet sklenil, da se ta 20 % odbitek ima smatrati kot notranje posojilo z 1 % obre-stovanjem, ki naj bi se vrnilo po 5 letih. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Belgrad, 17. maja. V sredo bo formalna seja narodnega predstavništva, ki se bo nato odgodilo za osem dni. Potem bo rešilo tekoča vprašanja, med drugim ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo. Nato bo prešlo na svoj delovni program brez razprave o programu nove vlade ter bo sprejelo volilni zakon. Pred tem bo razpravljal poseben odbor o načrtu volilnega zakona, ki se bo predložil narodnemu predstavništvu. Belgrad, 17. maja. Povodom pogajanj za sestavo nove vlade je bil dr. Medako-vič določen za novega predsednika narodnega predstavništva, ker njegova skupina ni dobila nobenega mandata v ministrstvu. Za 2. podpredsednika bo izvoljen Slovenec dr. Jankovič (Jugoslov. klub). Belgrad, 17. maja. Na prvi seji parlamenta bo izvoljen odbor, ki bo imel nalogo, izdelati načrt ustave. VOLITVE V KONSTITUANTO — SEPTEMBRA. Belgrad, 17. maja. Z ozirom na sedanji politični položaj sodijo, da bodo volitve v konstituanto meseca septembra. VPRAŠANJE POKRAJINSKIH VLAD. Belgrad, 17. maja. Pokrajinske vlade se bodo nanovo sestavile iz strank, ki tvorijo osrednjo vlado. Vsa vprašanja v vladi se bodo reševala v medsebojnem sporazumu. Glede sestav pokrajinskih vlad bo odločal kabinet. Posamezne stranke bodo zastopane v pokrajinskih vladah po svoji moči. Nastaja pa sedaj vprašanje, kako merilo se bo uporabilo pri tem. Ako se bodo pokrajinske vlade sestavile glede na število poslancev iz posameznih pokrajin, potem to nc more biti pravo merilo, ker številčno razmerje poslancev ne more biti pravo ogledalo za položaj v posamezni deželi. Za merilo bi se moralo vzeti v Hrvatski in Slavoniji izid občinskih volitev, drugod pa moč organizacij posameznih skupin. Belgrad, 17. maja. Največje težkoče se bodo pojavile pri sestavi pokrajinske vlade v Bosni, kjer so demokrati in radikalci, ki so se s prvimi sporazumeli, ustvarili naravnost neznosne razmere. Belgrad, 17, maja. Predsednik slovenske pokrajinske vlade dr. Brejc ostane na svojem mestu, istotako dr. Krstelj v Dalmaciji. PROTIČ PRIDE V LJUBLJANO. Belgrad, 17. maja. Bivši ministrski predsednik in sedanji minister za konstituanto St. Protič bo obiskal Zagreb, Ljubljano in Sarajevo, da se sestane z mero-dajnimi političnimi in drugimi osebami ter čuje njihovo mnenje glede načrta ustave. Temu njegovemu potovanju pripisujejo veliko važnost. Znano je, da je njegovo mnenje o razdelitvi države - pokrajine s široko samoupravo zmagalo tudi v radikalnih krogih, DR. LAGINJA OSTANE BAN. Belgrad, 17. maja. Za hrvatskega bana bo ostal bržkone še nadalje dr. Laginja, !:i ima največ izgleda. Demokrat dr. Tomljc-novič nc bo prodrl. BOSENSKA LJUDSKA STRANKA. Belgrad, 18. maja. V soboto je došel v Belgrad voditelj Ljudske stranke v Bosni in Hercegovini, dr. Karenl Cankar, ki je tekom včerajšnjega dne konferiral z dr. Korošcem. Dr. Karel Cankar bo na svojem potu posetil tudi Zagreb in Ljubljano. BONOMI ODKLONIL SESTAVO VLADE. LDU Rim, 17. maja. (DKU — Agence Štefani) Bonomi jc sestavo kabineta odklonil, VSEUČIL3SKA IMENOVANJA. LDU Belgrad, 17. maja. Na belgra]% skem vseučilišču so imenovani za honorarnega profesorja Vladimir Dimitrijevič,, profesor vseučilišča v Novorosijsku in za lektorja ruščine Aleksander Lvovič, profesor vseučilišča v Harkovu. Profesor filizof-ske fakultet^ na vseučilišču v Skoplju dr. Tihomir Osojlč ostane knjižničar Srbske Matice v Novem Sadu. ŽENSKA GIMNAZIJA V CETINJU. LDU Belgrad, 17. maja. Minister pro« svete je odredil, da se na Cetinju otvori ženska gimnazija z internatom. BORZA. LDU Zagrofo, 17. maja. Borza. Devize. Berlin 295—300, Bukarešta 0—280, Italija 730—700, Lonclon 0—660, Pariz 0—975, Praga 259—262.25, Švica 0—2750, Dunaj 26.50 do 63.50. Valute. Dolarji 12.000—12.500, bolgarski levi 0—200, carski rublji 185—190, češkoslovaško krono 230, 20 kronski zlati 470, angleški funti 0—602, francoski franki 0—1000, napoleondori 470—480, nemške marke 284—285, rumunski leji 272—278, italijanske lire 715—725. Oslovski ve&t^šk. Seja predsedstva Orliške zveze in •"aditeljskega zbora se vrši v sredo ob 5. uri popoldne v »Jugoslovanski tiskarni«, III. nadstropje. Sestre prosim točnosti in zanesljive udeležbe. Predsednica. (k) Aprovlzadla. a Oddaja mesa v »Ljudski mesnic!« vnovčevalnice na Sv. Jakoba nabrežju. Ker se je izkazalo, da vsled uvedbe časov nega reda, po katerem dobivajo stranke meso, ni več navala pred mesnico in popoldne prav malo strank pride po meso, se od 18. maja dalje t. j. od srede ustavi oddajanje mesa popoldne. Vrsta, po kateri bodo dobivale od slej dalie stranke meso, je naslednja: Ob ponedeljkih, sredah in petkih dobivajo stranke meso z legitimacijami štev. 1 do 380 od 6, do 7. ure, št. 381 do 760 od 7. do 8. ure, št. 761 do 1141 od 8. do 9. ure, št. 1142 do 1521 od 9. do 10. ure, št. 1522 do 1900 od 10. do 11. ure; ob torkih, četrtkih in sobotah pa dobivajo meso stranke z legitimacijami št. 1901 do 2281 od 6. do 7. ure, št. 2282 do 2662 od 7< do 8. ure, št. 2263 do 3041 od 8. do 9. ure, št. 3042 do 3421 od 9. do 10. ure, št. 3422 do 3800 od 10. do 11. ure. — Nadalje se koncem tedna preneha z oddajo egitiraa-cij in se bodo vse neoddane legitimacije kasirale. a »Samopomoč« v Ljubljani deli od torka 18. t. m. dalje brez vrstnega reda poleg drugih življenskih potrebščin, čevljev in sandal za otroke za tekoči mesec b e 1 o m o k o po 6 kg na osebo po 13 K, v večji množini pa po 14 K 50 vin. Dalje se prodaja v poljubni množini koruzna moka po 6 K 50 vin. in koruzni zdrob po 8 K 50 vin. Deli se tudi p š e-n i č n i z d r o b po pol kg na osebo po 15 K, Proda se tudi večia množina vreč za moko. Imate bolečine? V obrazu? V :elem telesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluidl Bodete se čudilil 6 dvojnatih ali 2 veliki steklenici 36 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Felleneve £1-ja-krogljice! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eu£en V. Fellcr, Stubica donja, Elza št. 134, Hrvatska. A Prosto se hiša z vinotočem v Studi 34 pri Domžalah. PPflir) CD' kln0 aParai> Pisalni stroj rlUuu in razno pohištvo. Naslov pove uprava lista pod št. 1907. DPflriil CO bencin motor, samovžigal-r! Uliti Ob nik z magnetom »Climaxo 2 HP. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 1906. „M«i.'NI BOH" prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru. Klinifn 9°z'1 ali vceJe gozdno posest MJjJilll vo blizu železnica m prosim popis posestva, navedbo vrednosti ter najnižjo j>onudbo. Istotako kupim tra-me, žagance, dtle, remelns, drva, ogtje itd. Ponudbo s zadnjo cono na vagon Vaše postaje pod „Izvoz lesa - banKa" na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubijaua, Cankarjevo nabrežje 5. Galanterijsko in stavbeno kleparstvo, acetelinski In vodni inštalater Orane £ončar LJubljana, Celovška cesta št. 23 j se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernih cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih. 1846 za parni stroj se sprejme pri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani, Levstikova ulica št. 19. MizsrsK! fflojsier-Lfse^^aiza zeleno Krmo priporočamo sledeča Ljubljano Samo pismene ponudbe na i gr;hor"o"čišto"VlT pomeSan^z Tvsem naslov: Josip Sedmak, Vrhovčevaj1' v po K 4-20 k j? ulica št. 11. _»lečo za krmo ,, „4-60 Kdor je meseca j Ž«h za krmo marca ti. poto-1 Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12. 3'20 Denar iz flmeriKe. val iz Amerike v Jugoslavijo in mu je na tem potu zmanjkal denar, naj | pošlje svoj naslov na upravo »Sloven- J ca« pod šifro »Amerika«, ker se je do-{ tični denar našel,. ' BpfiJjrt CO' Hiša z gospodarskim po-j riUUO 00. slopjam in primernim ! (baker, medenino, cink, kositer) ter po-zemljiščem, radi preselitve. Cena ro sode od karbida (bob^e) pia6uje po dogovoru. Bebar i rane, Kotredež 17, v ' * ' ^ p. Zagorje. 1842 n moiociki, proda.r6— ar: anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana. 1848 v vsaki množini kupimo takoj. V. Bizjak in drag, Rogaška Slatina. 1S31 mna maslo Iflini «n 1 dvokolesen rabljen ročni AU|]| ou voziček in 30 — 40 kg svinca. Ponudbe je poslati na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. kje v Sloveniji, ali na Hrvatskem. Cenjene ponudbe je poslati na upravo lista pod Šifro »Srednje posestvo«. Kupim srRtin'e p°sestv° 4 koniplelofl okna v trgovini z usnjem Kunstek, Kopitarjeva ulica. Sprejmemo takoj ki je izurjen Ponudbe pod fakturista v železninski stroki. — poštni prodal 31, LJubljana. (bobne) plačuje po najvišjih cenah Breznik & Fritsch, trgovina z železnino, Ljubljana, Can karjevo nabrežje št. 1. na poseku — lahko spravljivo vsak čas —■ pol ure od postaje Grabštajn — na mestu kakor leži se proda in 300 m3 desk tb franko vagon postaja Podrožica. — Za vsako posebej je vložiti ponudbe do incl. 25. maja 1.1. pri upravi posestva Liechtensteln v Rožeku-Koroško. 1845 75-— 55'— lit. kupuje v vsaki množini tvrdka Brata Novaltovlč Ljubljana (Kolizej) Zahvala. Za vse izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenadomestljive izgube naše ljubljene uradnice Jugoslov. t;skarne izrekamo tem potom najpri-srčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, sestram Orlicam, osobito šentpeterskim in šentjakobskim za prekrasna poklonjeDa venca, šentpeterskemu Orlu, članom in članicam šentpeter-skega prosvetnega društva za številno spremstvo naposledn. poti, gg. pevcem za ganljivi, v srce segajoči žalostinkl, slednjič vsem ostalim darovalcem vencev in spremljevalcem pri mrtvaškem sprevodu. Naj Bog vsem stotero poplača! Ljubljana, 17. maja 1920. Rodbina černlčeva. mm®. 100 zavojev.......K Pečatni vosek 1 kg (22 kosov) ........., Gladilni papir (Schmir- gelpapir (100 kosov) . . 130.— Sprejmejo se zastopniki. losin Ione, Zagreb, Demetrova ulica 141. Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave Riž Slive razpošilja po celem kraljestvu Josip Fabiani Ljubljana, Prešernova ulica 54. Ženitna ponudba! Premožen, izobražen, ugleden, dobrosrčen, mlad, samostojen veletrgovec in posestnik, simpatične zunanjosti, mirne zdrave narave se v svrho ženitve želi seznaniti gospico ali mlado veselo vdovo enakih lastnosti, neomaaeževane minulosti, iz ugledne rodbine, z veseljem voditi gospodinjstvo, trgovino, zdrave in razvite postave. Na premoženje se toliko nc ozira kakor na oošten značaj in se v prometni kraj tudi priženi. Le resne ponudbe z natančnimi oodatki tudi s sorodnike ali prijateljske strani prosbn varovaje diskretnost v dvojni kuverti pod znakom: »Modra korajžna bodi — srečna zadovoljna boš,< na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankar-_jevo nbr. 5. Ženitna ponudba. Gospodična Iz ugledne rodbine, vajena voditi veCje posestvo In trgovino, z lepo vzgojo, ne-omadeževane minulosti, prijazne zunanjosti, krog tridesetih, s sto tlsoC kron premoženja želi spoznan treznega, zdravega, pridnega in modrega moža, mirne narave, ki naj vse svoje razmere zaupno pojasni pod nastopno šifro, da zamore dobiti: .Nedolžno *rce in pridne roke" na anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankar evo nabrežje št 6. 1748 Sprejme se takoj teparica) za zgornje dele črevljev. Karol Bolha, Sv. Petra nasip št. 53. iresivalha au nreši Dr. Franjo Koltereri zdraviliški ln kopališki zdravnik j ordinira zopet v Rogaški Slatini (Strossmajerjev dom.) Knjigovodja ali kniigovodkinia se sprejme v stalno službo na Dovjem. V lesnt stroki izvežbani in domačini imajo prednost. Ponudbe s spričeval) je vposlati do 20. t. m. na družba „Sava" Ljubljana. Prva jagoslovanska mtlarna ln svečarna, Ljubljana - V16, kupuje po najvišjih cenah surov in topljen oj, vosek •• pokvarjeno mast ter priporoča svoje milo znamka »angelj-' cerkvene in namizne sveče. Iijnujii lir nakopa! Pšenično moko, rženo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, ječmenovo moko, ječmenovo kašo, otrobi, koruzo v zrnju, staro in novo dobavlja takoj Paromlin, Zagreb. Ma7naniln Podpisani uljudno nazna-llU&UUUUU. njajo, da so otvorili v Ljubljani, Jenkova ni. 7 s stroji opremljeno kjer bodo jizvrčevali stavbeno in pohištveno m zarstvo,terse p.n. občinstvu najtopleje priporočajo. Postrežba točna in solidna. Istotam |.ZAni