Stev. 597. V Ljubljani, v sredo dne 4. junija 1913. Leto III. UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. po| oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne “. sprejemajo : : : NAROČNINA: celolelna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avsli o-Oorsko in Bosno K 21'CO, polletna K 10-80, četrtletna K o‘40 mesečna 1< 1 -f0; za Nemčijo celoletno K 26,40; za : : 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. ; : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •' ob pol 11. dopoldne. •, . UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici 5tev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveče Ineerati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravnišlvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo “Reklamacije lista so poštnine proste. Lukacs sodnijsko potrjeni panamist. Nova senzacija, novo presenečenje! Bu-dimpeštansko sodišče jc oprostilo poslanca Desyja, da jc razžalil ministrskega predsednika Lukacsa, ko ga je imenoval največjega pana-mista. Presenetljiva je ta obsodba, čeprav je ves svet že davno prepričan, da je šef ogrske vlade res panamist, čeprav je proces dokazal, da so bili Desj jevi napadi vseskozi opravičeni, čeprav je bil po zaključku dokazilnega postopanja vsak dvom o nepoštenih mahinacijah madjarskih mogotcev izključen. Čimbolj so se krivci in njih pomočniki umikali sodišču, tem jasneje je bilo, da se morajo bati resnice in luči. Ali soditi je imelo ogrsko sodišče. Ker pa se je korupcija že davno razlila po vsej ggrski deželi kaikor smrdljivo morje, se je sum prijel tudi ogrskih sodišč, tem bolj, ker je gospa Ju-sticija na Ogrskem že pogostoma sodila s široko odprtimi očmi in polagala na tehnico uteže, ki ne bi smeli imeti nobenega opravka s pravom in s pravico. Tudi v Lukacsevi aferi je sodišče že enkrat dalo sodbo od sebe, ki ie učinkovala kakor klofuta nepristranski justici. Poročila in komentarji ogrskega vladnega in oficioznega časopisja ter njegovih avstrijskih zaveznikov so pa tudi o sedanjem procesu govorila kakor o Dcsyjevi blamaži; vsak dan jc bilo citati, da ni nič dokazano, in vse je dalo slutiti, da zopet delujejo vplivne sile, ki hočejo spraviti sodišče pod učinek svoje sugestije. Tako je prišla ta sodba, ovršna; fond čustev se je zdel izčrpan vsled neke davno že končane historije in ovladoval jo je le hladen, proračunljivi razum. Nič ie ni tu veselilo; ne da bi ji bil ta lokal zoprn in ta atmosfera in njena tristna »umetnost«, ampak za vsako oeno se je hotela omožiti: Piskrovezca bi bila vzela, če bi prišel, mi jc priznavala. Jaz pa sem bil uverien o tem-le: bore mož, kojega zaupno srce se zaplete v mrežo naivnih pogledov teli modrih oči . . . In Kati! . . . Da, ta je bila magnet nas vseh, ta duhteča, čista lilija, plavajoča nad umazanostjo in surovostjo, dihajoča svoj nebeški vonj v mlako, razlivajoča poezijo v tobakov dim, v surove smradi in surovi šum! Za priče kličem vse, ki so jo poznali — gotovo so jo vsi ljubili, vsaj nekoliko, kakor smo jo ljubili mi . . . Temnolasa jc bila, imela jc modrc oči: ob-senčene z dolgimi črnimi trepalnicami, imela je bled obraz in temnordeče ustnice — ob dnevni svetlobi je bil njen obraz žol-t kot citrona. Sedela je za mizo m pripovedovala. Ton njenega glasu je bil zanimiv, topel, besede barvaste in primere in prispodobe so se ji vsipale iz duše kot rojenemu poetu. Z dušo je živete v drugem svetu, nego je naš, in za naš svet, kot pravi Lermontov, ni bila ustvarjena. Zorž Sari- bič ek ali ne. Dokazano pa jc, da jc ogrska banka plačala dva miljona tristotisoč kron za namene političnih strank ob priliki sklepanja pogodb z državnim erarjem. V tem oziru je obtoženec doprinesel dokaz resnice in je torej moral biti oproščen. Državni pravdnik je priglasil priziv. Zagovornik je vzel sodbo na znanje. Ministrski svet. Budimpešta, 3. Ministrski svet jc za nocoj sklican na sejo. Vladna stranka. Budimpešta, 3. Stranka narodnega dela ima nocoj važno konferenco. Lukacs bo demisioniral. Budimpešta, 3. Po nvestu je razširjena govorica, da hoče Lukacs iz današnje sodbe iz- Vojaška ženiainost in diplomatične čedno« vajati posledice in podati svojo demisijo. V tein oziru se bo danes sporazumel z ministrskim svetom. Opozidonaiuo časopisje. Budimpešta, 3. Vse nocojšnje časopisje se bavi s sodbo v Desyjevi aferi. Opozicionalni listi pravijo, da Lukacs, ki ga jc sodišče označilo za panamista, ne more ostati ministrski predsednik. Socialistične demonstracije. Budimpešta, 3. Socialno demokratična stranka jc sklicala za nocoj šestnajst shodov in namerava potem napraviti obhod po mestu v protest proti nasilstvu grofa Tisze, ki je lani 4. junija zadušil opozicijo proti brambni reformi z znanimi nezakonitimi nasilnostmi. Policija je vzela shode na znanje in dovolila obhod. Prepovedala pa je obhod, ki je bil za jutri nameravan pred parlamentom. Govor sodruga Leuthncrja v proračunski razili avi. (Dalje.) Palice v o afero napraviti verjetno s tem, da so jo objavili v protiklerikalnem listu, da so se znane poteze gospoda Kanije skrile za krinko frančiškana, ki razbremenjuje svoje srce nalašč pred vrati gospoda Benedikta, to je bilo nepre-kosljivo mojstrsko delo. Danes učinkuje to tem huje. kajti danes se človek vprašuje: Saj je bila preiskava vendar dovoljena; vse se je zgodilo, kar smo želeli. Navzoč je bil konzul in far, in uspeh je ta, da konstatirajo danes naši oficielni gospodje: Ni se moglo dognati, da je bil Palic na begu, pa se tudi ni moglo dokazati, da je bil ubit tako kakor so pripovedovali. Če pa niso mogli komisarji dognati tega na mestu dejanja, kako so megli priti mesec prej natančni opisi udarcev s kopitom, razbiti udje, krika, vsake besede umirajočega patra v časopise? Znano je, da so prišli iz Kanijove roke. Vsa ginljiva povest je bila torej zlagana od prve do zadnje besede, in. tisti žalostni »poučeni«, ki trdijo, da ni bilo I;:ži; naj se potrudijo, pa naj razlože, kako jc bila Paličeva povest mogoča brez laži. O Prochaskovi aferi jc dejal profesor Ma-saryk, da jc že stara in opravljena. Pa ni stara in tudi ne opravljena, dokler imajo o naši usodi odločevati oni, ki so vedeli, da Prochaska živi, pa so molčali vpričo drznim lažem dunajskega na vojno hujskajočega časopisja, in so še inspi-rirali te laži ter dajali berlinskim in frankobrod-skim poročevalcem podrobne opise. V bordelski atmosferi Budimpešte rejena fantazija ie izmislila pravljico o uskopljenjti Prochaske in nas jc polila z nezaslišano sramoto, s sramoto, ki nas dela bolj smešne kakor takozvana popustljivost. (Socialisti živahno pritrjujejo.) Gospod Kania se ie kmalu naučil obvladovati dunajska tla. Takoj je spoznal, da se v tej deželi bolj kakor v vsaki drugi lahko dela javno mnenje z ene same točke. Ne sme se pozabiti, da imamo tukaj skupine časopisov, ki jih spaja veriga enega kartelnega kapitala, da so ti časo- pisi od »Mittagszeitunge« preko *Wiener gemeine Zeitung« do »Eremdenblatta« vladi brezplačno na razpolago. Prav avstrijsko je. da nimamo niti poluradnga vladnega lista kakor > Norddeutsehe Allgemeine Zeitung«, ampak da govori vlada s »Fremdenblattom« z nami. da naznanja Evropi odločilne note tam, kjer so v resnici gospod von Seholler in tovariši gospodarji, ki lahko, če potrebuje ista vlada kakšno dobavo, ki jim je neprijetna, na istem papirju napadejo mornariškega poveljnika in lahko strmoglavijo vojnega ministra. Le je imel gospod Kania te liste že od začetka na razpolago in če je lahko zaupljivo računal s prirojeno ordinarnostjo krščansko socialnega časopisja, je bilo treba pridobiti le še ostanek. To pa je bilo lahko zlasti vsled one čudne spotenosti okolšcin, ki je držala Evropo brez vojnih dogodkov v vojni napetosti. Z »Reichspošto« in njenim že pravljičnim Herme-negildom Wagnerjem ob strani, z dnevno gorečim Skadrom, s tisočerimi zaklanih Albancev naj bi bili ostajali ob suhem kruhu resnice, med tem ko jc imel gospod Kania vse žepe.polne: Za Neuc Prcie Presse« Palica, za drug list nov mobilizacijski ukrep, za tretjega zopet porodila iz »poučenih peterburškili'krogov«. V Avstri-jancu, tudi če se dela demokratičnega, tiči še vedno rešpekt pred uradnikom, pa misli, da sta v uradniku resnica in modrost združeni. Da le čita >iz poučenih krogov«, pa verjame vse, tudi če ie v popoldanskem listu ravno nasprotno kakor v jutranjem. To ie bilo prisilno sredstvo, ki je izročalo časopisje naravnost gospodu Kanili. pravemu čarovniškemu kralju pačenja javnega mnenja. Spretneje ni mogoče prenašati mišljenja ii; čuvstvovanja budimpeštanske borze na avstrijsko politiko, kakor je ravnal naš dragi, ljubi gospod von Kania. (Živahna veselost.) Ne sme se pa trditi, da sta uprizarjala to žaloigto izključno gospod Kania in dunajsko Časopisje. Krivcev je moralo biti več in največji krivci sede tukaj. dova je naslikala tak idealni dekličji pojav v pripovedki > Teverino«. — Cisto iste narave — to je bila i naša Kati. Goreče je ljubila prirodo, ne le cvetlic — ljubila je trave, grmičja, drevje, polja, skale, horizonte, oblake, barve nebes, živali. ptiče, ljudi — vse je imelo prostora v njeni duši. Ljubila je svet, ki ga niti malo ni poznala, povpraševala je o življenju družbe, o daljnih pokrajinah, sanjala o morju iti pragozdih. Stanovali so v Koširjih; zjutraj, ko sta oče in sestra še spala po ponočni produkciji, je vstala, odhitela na visoko reber, begala po nji kakor metulj, čudila se vsemu in bila srečna. In je vjela metulja, bratca svoje duše, prinesla ga domov. in da ji ne bo od gladu Toginil, jc dobra stvariea natrgala krompirjevega cveta in mu ga dala v škatljico za okno. — Časih se ie globoko zamislila, in ko se je zavedela, nas je vprašala, kdo je večji: velblod ali slon, in zakaj ima, ubožec, vsak velblod grbo — zastavljala je sploh vprašanja, na katera bi ne bi! našel odgCN vora največji modrijan. Imela je prijeten altov glas. Detinska nežnost je trepetala v njem in posvečevala vsako surovost, katero je morala peti. In nam so ti njeni kupleti zveneli v duši kakor toni angelj-skih glasov, in ko smo nekoč honoris cattsa padli med literate k Tomažu, je zadoščalo, da je v naiživalmejši debati kdo drugemu zapel na uho kakšno Katino melodijo, in takoj se nam je stožilo, plačali smo in dirjali na Porečje. — V hudobne ljudi ni verjela, in v resnici ni bilo v njeni navzočnosti hudobnega človeka. Jaz sem čutil, da se je v njeni navzočnosti izgubil v meni »tisti drugi« in jo poslušal kakor dete in mislil resno o detinskih nje ugankah. Kajti nekoliko smo jo vsi ljubili . . . • In zaradi nje. samo zaradi nje smo jih spremljali okoli dveh jm) noči do Koširjev. In ko smo se vračali, je svetilo jasno sveže jutro, pometači so pometali ulice, slavci so peli v vrtovih Kiinskega m nam je blestela v obraz sveža zlata svetloba vahajajočega solnca ... In ob petkih, na dan njihovega počitka, smo zahajali na večer v Koširje, posedali tam ?, njimi v mali krčmi in govorili . . . Tu sta prihajali Kati in Luiza, njih mati in oče, gospod vodja, je sicer bil po poklicu sobni slikar. Taki petki so bili srečni dnevi Katini; kajti iz duše je sovražila tiste umetniške produkcije na Porečju . . . Na povratnih potih iz Koširjev sem se pogosto spominjal Anice Rihle iz Brandejsa; toda kadar sent se je spomnil, je vedno treptal v moji duši pri njenem pojavu takšen usodni »zakaj?«... V Brandejs sem pogostoma zahajal. Dovolj micje bilo, če sem v soboto popoldne nad Ka-provo ulico zagledal srebrn, razblinjen oblak, pomikajoč se po nebu, in jaz sem že videl široko brandejsko ravnino, ležečo pred menoj v jasnih in ljubih barvah, oblake plavajoče nad njo kakor sanje, kakor hrepenenje; naše vesele in zdrave devojke, pohajajoče po peščenih stezicah grajskega parka — in taka »toska« mi je stisnila srce, da sem nameril proti Celetni ulici, črez Porečje v Karlin, proti Libnji, Viso-čanom in okoli petih sem stal na Vrabskem griču nad Brandejsom . . . Anioo Rihlo ie vsak moj prihod očitno razveselil. Tolmačila si ga jc zagotovo enostransko. In nahajal sem jo. kakor vse tc sultank«! mojega srca. v grajskem parku s kakšnim veze-' njem v roki; vse prejšnje so ravnotako — vezle.« . . . Nekoliko se je izpremenila Anica. Popek! se je razcvital. Nosila je krila do tal, kita od? zadaj je izginila, in lase je imela počesane na-vzigor s frizuro modne gospodične. Ko sem jo tako videl prvič, mi je bilo skoro žal onih kratkih dekliških kril. one kite in one Anice Rihle,. katera je z njimi izginila ... In gospodični Arniča je opazila, da nisem zadovoljen s sedanjostjo. gledala mi je poizvedujoče v oči, podtem pa naenkrat zardela, kakor bi jo kri polila. (Dalje.) Naj Vas li spominjam, kaj ste Vi. ki oddajate sedaj svoje izjave proti Kaniji, delali v odločilnih mesecih tukaj v zbornici, še več pa izven zbornice? Naj li spominjam gospode od nemško nacionalne zveze, še bolj pa krščansko Socialne, da so nas z medklici dolžili veleizdajstva, ko si nismo dali zavezati ust od Vašega Hochenburgerja. pa smo na tem mestu skušali ožigosati ono pogubno igro, ki jo zdaj sami spoznavate za pogubno? Ko smo v parlamentu govorili o lakoti, o prezebanju rezervistov, ste se strahopetno umaknili in ste nam dali z ministrske klopi povedati, da se ne sme govoriti o tem, ker gre za voiaške reči sredi krize. Način mobilizacije in s tem združeni taktični ukrepi so.lahko vojaške reči; trpljenje vojakov pa je stvar ljudstva (socialisti pritrjujejo) in Vaš takozvani patriotizem ni bil tiste dni nič dru- zega kakor izdajstvo interesov onih, ki jili tukaj zastopate. Vi ste bili kemična tovarna, ki je varila iz laži gospoda Kanije nemške živijenske potrebščine. Ko ste slišali, da so gospodje okrog Kanije, ki zares nimajo nič germanskega na sebi, prišli v skrbi za Djakovo in Peč. smo takoj lahko čitali in slišali, da mora ostati nemškemu narodu pot na jug odprta; nemški narod da se bojuje za veliko stvar nemškega naroda, če reši germanstvu Djakovo, Peč in Prizren — kdove, kaj so si pri tem mislili v Komotavi? Komaj pa se je Berchtold odrekel Peči. Djakovi in Prizrenu, pa se je pokazala druga slika, in interesi nemškega naroda, o katerih bi človek mislil, da so bolj globoko utemeljeni, kakor domisleki grofa Berchtolda. se naenkrat omeje na Skader; zadovoljujemo se z Valono in s tem, da se nam pušča vsaj prosta pot do Jadranskega morja. (Dalje prih.) Ljubljana in Kranjsko. — Škandali v deželnem dvorcu. »Slovenec« poroča o sobotni seji deželnega odbora, na kateri so prali zamorca: »V sobotni seji deželnega odbora si je izprosil besedo deželni odbornik dr. Pegan in omenjajoč nad vse ostudne, podle in lažnjive osebne napade, ki so se pojavili ^ zadnjtn času v izvestnem časopisju, napadi, ki se niso ustavili pred pragom zasebnega stanovanja. je najostrejše in z ogorčenjem obsojal te napade in predlagal, naj deželni odbor stori temu primeren sklep. Deželni odbornik dr. Triller je izjavil, da tudi on odločno obsoja take osebne napade in obžaluje, da ni imel zadostnega vpliva, da bi jih bil preprečil v »Slovenskem Narodu«. Deželni odbornik grof Barbo se je pridružil obsodbi teh nizkotnih napadov, ki nikakor ne morejo kratiti spoštovanja do osebe deželnega glavarja. Ko sta v istem smislu govorila tudi dr. Lampe in dr. Zajec, in ko je zlasti slednji poudarjal, da se izvestni krogi jako motijo, če mislijo, da bodo dosegli s svojo podlostjo svoj namen, da bo marveč uspeh ravno nasproten kakor oni mislijo, je bil soglasno sprejet predlog po formulaciji deželnega odbornika grofa Barbota, da deželni odbor najostreje obsoja omenjene osebne napade in zagotavlja tem povodom g. deželnega glavarja svojega ve-lespoštovanja.«_— Gospodje v deželnem odboru imajo v resnici nenavadno porcijo predrznosti. C) »ostudnih«, »podlih«, »lažnjivih«, »nizkotnih« napadih govore in jih »ogorčeno« obsojajo, a se prav nič ne menijo, da bi stvarne očitke s stvarnimi dokazi omajali, da bi predvsem zadevo v luči javnosti preiskali in da bi naložili dež. glavarju dr. Šušteršiču, ki ima v resnici debelo kožo. da zvali s sebe očitek političnega nepoštenja. S takimi brezpomembnimi izjavami se javnost ne more zadovoljiti in dr. Šušteršič bo moral svoje nemoralno politično delovanje že z drugačnim milom oprati. Kavalirstvo dr. Trillerja. Pišejo nam: Danes živi slovenska klerikalna stranka samo še ob liberalni mrhovini. Ni ga ostudnejšega prizora, nego ga nudi »napredna« politika, ko umiraje lazi^ katoliškim mogočnikom pod noge. 1 am črka. Za glavo smo se prijeli vpričo naj-novejše polomije liberalnih očetov — odvetnikov. Ko je sobotni »Slovenec« pripravil lug, da opere umazano perilo vojvodske dinastije, tedaj je teklo mootfo blata po Ljubljanici, in smrdelo je od dvorca do Katoliške tiskarne. Našim tercialom je seveda vsaka prilika dobra za »kšeft«. Dejstvo, da vdova Š. ni dosegla letne sustentaeije 3000 K, temveč samo »enkratno« podporo, to enostavno pomoto, ki v stvari sami nima nikakega pomena, izrabili so v obširno kemiško osnaženje gospoda Avgeja. Tako delo je seveda težavno, kaj čuda. da se jim je zahotelo po maščevanju in udarili so z velikim loparjem po možeh, katerim se niti po dnevu sanjalo ni, da imajo kako zvezo z deželnodvorsko korupcijo. Gospe vdovi na ljubo so potegnil* v blatni vrtinec gospoda Levca in njega kolega. V isti sapi pa so sc obregnili ob sila občutljivega gospoda dr. Trillerja in osumili njegovo kavalirstvo. Gospod dr. Triller, odvetnik in podžupan ljubljanskega mesta, ima zelo rahločutno kožo. Pri tej priči je bil krvav. Ni dobro, da se možu očita »kavalirstvo«, ki v naukih staroverskega gentlemanstva ni baš zelo trden. Kdo od Vas. oj ljubi bralci, se bo čudil, da je ta mož moral pasti iz dežja pod kap? Pred očitanjem, da je 011 sokrivec pri razkritjih, ki so le preveč v živo zadela klerikalne lakaje in njih aristokracijo, je pričel zbegani mož opravičevati se in odrekel se je kar hkrati hudiču. njegovim skušnjavam in eni mladostnim grehom. Z eno besedo, prelevil se je v kavalirja po okusu katoliških dompterjev. Vemo. kako mu ie pičlo odmerjeno »delovanje« v deželnem odboru, saj se niti ena važnejša lopovščina ne zgodi, da ne bi on 24 ur kasneje tarrral: »Zakaj ste pa opravili brez mene?« Pritegnili so ga pa zato k vele važni in pomembni seji, kjer sta odlična aristokrata dr. Ivan Zajec in Jožef Anton grof Barbo-Waxetisteinski z veliko krtačo drgnila po visokem telesu, ki nosi plebejsko čelo vojvode, da se je le-ta zasvetil in zablesketal kot novi krajcar. Globoko užaljen do pohujšljivih prikaznih pokojnega kino-teatra je dr. Triller, ta izpreobrnjeni grešnik, trikrat zatajil svojo stranko, gospo Kamilo Thei-merjevo in navsezadnje še staro glasilo kranjskih naprednjakov »Slov. Narod«. Kakor ču-jemo. nameravajo zastaviti sedaij not gostobesedni dunajski gospodični, tako da nikdar 'več ne bomo občudovali retorike te ognjevite sufražetke. Nam ni zato. predobro že sami poznamo umazane poti, ki peljejo pobožne može Ido komodnega življenja zaslužnih poštenjakov. Tudi se ne naslajamo ob vedntah pod krila katoliških gosipodinj. A menili smo, da bije »Slovenski Narod« resen boj proti korupciji, ki zastrupila narodno življenje na Kranjskem. Pričakovali smo. da se bo ob nezaslišanih pusto-bvščinali ponosnih kranjskih parvenijev vzdra-imila zaspana zavest napredne stranke, in čakali smo že skoro, da nas pozovejo, naj Jim pomagamo v boju na nož. Mi bi si pač dobro premislili, preden bi priskočili sebičnim in rejenim odvetnikom-liberalcem na pomoč. A tega le nismo pričakovali, da se bodo v toplih prvih dnevih meseca junija pod kavalirskim vodstvom g. dr. Trillerja preselili v čreva Kami-linega poštenjaka. Naj počivajo tam v miru! — Javen društveni shod organiziranih železničarjev bo nocoj ob tri četrt na 8 v gostilni gospe Celarc v Spodnji Šiški z dnevnim redom: 1. poročilo personalne komisije; 2. raznoterosti. Železničarji! Pokažite, da se zavedate pomena organizacije in pridite vsi. Stvar je važna! — V ndeljo vsi na Fužine! Lokalna organizacija socialno demokratične stranke v Mostah priredi v nedeljo 8. t. m. na Fužinah pri »Šta-jercu« veliko vrtno veselico z bogatim spore-dom in plesom. Vstopnina’30 vinarjev. Začetek ob treh popoldne. Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo! Vabimo tudi vse ljubljanske in okenske sodruge k veselici. Rudarski shod v Idriji bo v nedeljo dne 8 t. m. ob devetih dopoldne v bivšem rudniškem gledališču. Dnevni red: 1. stališče idr i j -..il' rudarjev z ozirom na sedanji plačilni pravilnik; 2. vzroki sedanjih nezadostnih mezd. Na shodu poročata sodruga Štravs in Tokan. Rudarji! Zadeva je tako važna, da ne sme nihče rzostati od shoda. Agitirajte za obilno udeležbo. — Težka nezgoda železničarja. V ponde-Ijek ob 4. in 25 minut popoldne je na Opčinah pri premikanju voz težko ponesrečil sprevodnik Janez Kavčič iz Sp. Šiške; povozilo mu je obe roki in levo nogo, poškodovano je tudi levo oko. Zdravniška pomoč z rešilnim vozom iz Irsta je bila na kraju nesreče v 20 minutah; ob pol 6. so ponesrečenca prepeljali v tržaško bolnico. Njegovo stanje je zelo opasno in ni mnogo upanja, da okreva. Kavčič je star 44 let in je oče sedmih otrok. — Smrtna nezgoda v vevški papirnici. V pondeljek ob pol enajstih dopoldne je ponesreči Yv vevški papirnici sekalec papirja Janez Cimič iz Zagreba. Opraviti je imel pri stroju m vlagal papir med stroje, ki so ga prijeli za roko m potegnili v stroj. Stroj so sicer ustavili, ali bilo je že prepozno. Cimiča so pobegnili stroja skoraj mrtvega. V 20. minutah je bil na mestu mrtev. Zvečer ob 6. pa je zdrobilo neki delavki pri delu nogo. da so jo morali peljati v bolnišnico v Ljubljano. Vzrok teh nesreč so pomanjkljive varnostne priprave, za katere se pa vevška tovarna ne zmeni. Obrtna oblast pa je seveda tudi slepa in gluha, kadar gre za korist delavstva. — Strahotne posledice misijona. Iz Krškega poročajo: Dne 18. majnika se je v Krškem končal desetdnevni misijon. K misijonarju se je šla izpovedovat tudi Puntarjeva hčerka s Trške goi e. Po izpovedi je ženam tožila, kako strašno je izpovednik govoril. Rekel ji je med drugim, da ve gotovo, da je njen oče, ki ga je lani zadela p:..v ter da ga tam razne pošasti silno mučijo. Tudi ona, njena mati in brat bodo pogubljeni, njih hiša je prokleta itd. Od prvega dneva je bilo dekle jako potrto. Hodila je s sklonjeno glavo na delo. V noči od 25. do 26. majnika je kričala po hiši, da se je vrnil oče, da se plazijo pošasti po hiši, da je hiša prokleta itd. 1 nzgala je pred razpelom dve sveči iti vsa rod-bina je molila za dušni mir pokojnika do zore. V pondeljek je že bila popolnoma blazna. Hodila le s prekrižanima rokama iz hiše na vrt in obratno^ ter klicala: »Nesrečni bodete!« V mraku je zginila, a ponoči je — hiša zgorela Sedaj se blazno dekle klati po okolici in Krškem! a nikogar ni, ki bi jo spravil v blaznico. Zaslepljenci pa govore, da jo je treba spraviti na Sveto goro. ker jo je hudič obsedel. — Kinematograf »Ideal«. Nihče naj ne zamudi ogledati izborni spored: »Nabob« je krasno kolorirana drama; sijajna veseloigra v treh delih »Mož I tremi ženami« je zbudila nepopisen smeh in je Moric v glavni vlogi ne-prekosljiv. Journal Pathe donaša naj novejšo modo. V petek zajamčeno lep spored. V soboto Asta Nielsen. V torek »Maskirana ljubezen«. Pripravlja se Dantejev »Pekel«, največja senzacija. — Dantejeva božanstvena komedija se bo predvajala v kino »Idealu«. To je največja senzacionalni kinematografski umotvor, za katerega izpolnitev se je rabilo skoraj dve leti. Najboljši igralci in režiserji so sodelovali pri tem filmu. Podjetje »Ideal« si je zasigurak) to velikansko delo z ogromnimi stroški, samo da pokaže zopet nekaj izrednega. Ta film se bo predvajal samo štiri dni, in sicer od petka 13. do pondeljka 16. t. m. Goriško. VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM. V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na Bukovem v prostorih Antona Čelika. Poroča so-drug dr. Henrik Tuma iz Gorice. V nedeljo 8. junija ob pol 4. popoldne v Hudajužnl v prostorih hotela »pri Črni prsti«. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice. Sodrugi! Volilci! Agitirajte po vseh krajih za obilno udeležbo. — Volilni Imeniki za deželnozborske volitve so že skoraj povsod razpoloženi na vpogled volicem; pozivamo vse sodruge. da se prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik. Ako se ne pobrigajo pravočasno, po preteku 14dnev-nega roka razpoložitve imenika ne bode več časa za reklamiranje. V Gorici je volilni imenik razpoložen od 26. maja do vštevši 8. junija pri c. kr. okrajnem glavarstvu (pritličje) in ne pri goriškem magistratu kakor prejšnja leta. Občinske volitve v Trstu. Naši volilni shodi. Shod v Škednju se je vršil v pondeljek ob 8. zvečer na vaškem trgu pred skladiščem delavskih konsumnili zadrug. Shoda se je udeležilo preko 400 volilcev ,ki so prisrčno pozdravili sodruga P e t e j a n a. kandidata za ta volilni okraj. Sodrug Petejan je v dolgem govoru raztolmačil naš program in naloge, ki čakajo .novi občinski zastop. Iz razpoloženja volilcev je bilo razvidno, da bo glasoval Škedenj to pot bolj socialistično in da se bliža z velikimi koraki dan, ko bo padla tudi ta trdnjava slovenskih nacionalcev. V Rojanu se je vršil bogato obiskan shod v pondeljek ob S. zvečr v gostilni »Ai dodici Moreri«. Shodu je predsedoval sodrug^ M i - 1 o s t. Poročal je sodrug Gaspari, naš kandidat za III. mestni volilni okraj. Iskreno pozdravljen ob svojem nastopu je pojasnil sodr. Gaspari naloge, ki bi jih moral izvršiti občinski zastop v korist revnemu prebivalstvu. Da se to zgodi, je pa potrebno, da sedi v občinskem zastopa kar največ delavskih, socialno demokratičnih mestnih svetovalcev. Dolžnost vseh delavcev je, da oddajo dne 8. t. 111. svoj glas socialističnemu kandidatu. Kandidatura sodruga Gasparija je bila soglasno sprejeta. NESRAMNI FALZIFIKATOR.il. Dejstvo, da so naši mestni svetovalci spravili v javnost poročilo vodovodne komisije, ki je bilo proti vodovodu iz Timave, katerega so hoteli vsiliti italijanski nacionalci tržaškemu prebivalstvu, je pahnilo kamoraše v obup. Ker si niso znali pomagati drugače, so trdili najprej, da ni od imenovane komisije še nobenega poročila, dočim so pozneje trdili, da je poročilo pač prišlo, da pa je to poročilo za vodovod, iz Timave in pa dostavlja vodovod iz Bistrice, dopolnjen z umetnimi jezeri na zadnje mesto. V poslednjih dneh je pa »Piccolo« kar besnel jeze proti socialnim demokratom. Pripovedoval je, da so govorili neresnico in da so pri vodovodnem vprašanju popolnoma pogoreli, da predlaga vodovodna komisija vodovod iz Timave itd. Zaradi vsega tega sta se podala sodruga Puecher in Senigaglia k županu in zahtevala od njega, da jima predloži poročilo vodovodne komisije. Župan se je branil in ni hotel dovoliti tega našima zastopnikoma. Končno se je moral vdati in je predložil imenovano poročilo. Ko sta Puecher in Setiigaglia poročilo čitala, se nista mogla načuditi »Piccolovi« predrznosti, ki je enostavno falziflclral poročilo in mnenje posameznih izvedencev. Poročilo postavlja vodovod iz Bistrice (umetna jezera) v prvo vrsto. In dočim poročilo o drugih vodovodih le teoretično razpravlja, je dodan k poročilii naravnost načrt za bistriški vodovod in nasvet, naj se za ta vodovod izprosi pri vladi koncesija. O tem vodovodu pravi poročilo; »Vodovod iz Bistrice, izpopolnjen z umetnimi jezeri, bi dajal tržaški občini absolutno pitno vodo in bi zadoščal, ne glede na naraščanje prebivalstva, za mnogo deseteletij. Glede na njegovo dobroto, glede na njegovo funkcioniranje, glede na dejstvo, da je prost elementarnih kalamitet in obvarovan vojnih napadov. zavzema med vsemi načrti prvo mesto. Tako govori komisija o bistriškem vodovodu. za ka-terega je pripravila tudi načrt, za katerega želi, da se izprosi pri vladi koncesija in o katerem trdi nadalje, da je glede tehnične izvršitve nedvomno izvršljiv. O bistriškem načrtu pravi nadalje poročilo. da bi dajal boljšo vodo od vodovoda iz jame v Trebčah. Nadalje govori tudi o vodovodu iz Sardočevega izvirka, o katerem pravi, da bi se dobilo dovolj vode, ako bi se vjela voda obenem tudi iz doberdoškega vodovja. Toda Sardočev izvirek, ki je oddaljen kakih 50 metrov od votlin iz katerih prihaja na dan Timava, nima nič kaj opraviti s Timavo; o njem so začeli govoriti temeljiteje šele dunajski, torej ne tržaški izvedenci. O timavskem vodovodu pravi poročilo, da ni nemogoč. Ioda od trditve, da ni nemogoč, pa do »Piccolove« trditve, češ da je postavljen na prvo mesto, je pač velikanska razdalja. »Piccolo« je hotel namreč vsiliti mnenje, da se ozira mnenje komisije glede vodovoda iz Sardočevega izvirka na vodovod iz Timave. Ta izvirek pa nima s Timavo nič skupnega, zakaj dr. Kinzer je dognal, da daje čisto vodo tudi v časih, ko le voda iz Timave motna in polna blata. Tako daelč so torej prišli italijanski nacionalci! V volilnem boju proti socialni demokraciji se niso sramovali falzificirati poročilo vodovodne komisije, samo da bi dokazali, da so bili socialni demokratje na napačnem stališču, ko so napovedali boj timavskemu vodovodu. Socialno demokratični kandidatje: V MESTU; I. mestni volilni okraj (Sv. Vid.): Jakob Nicolao. učitelj občinske ljudske šole. II. mestni volilni okraj (Staro mesto) f Rudolf Cerniutz, uradnik in Viljem Pitz. mehanik. III. mestni volilni okraj (Novo mesto, Rojan In kos Grete): Viktor Perez, uradnik in August Gaspari, uradnik. IV. mestni volilni okraj (.Barrira nuova in Škorklja): Franc Barba. tiskar. Edvard Gherghich, trgovski pomočnik. Josip Petejan, tajnik zidarske organizacij®, V. mestni volilni okraj (Barriera vecchia !n Kjadin); Franc Blasizza, kotlar. Josip Podgornik, tajnik organizacije pro. metnih delavcev, Gilbert Senigaglia, zdravnik. Anton Simonetta, mesar. VI. mestni volilni okraj (Šv. Jakob in zgornja Kjarbola); Ezio Chiussi, tajnik kovinarske organizacije. Arhangelj Dojf-Sotta, učitelj. ,, Valentin Pittoni, vodja delavskih konsura-nlh zadrug. ške blagajne Puecher’ ravnateli okrajne bolnl- V OKOLICI: I. volilni okraj (Skedenj, Sv. Marija Magdalena zgornja in spodnja); Josjo Petejan. tajnik zidarske organizacije, H. volilni okraj (Katinara. Rocol, Lonjev, Vr- dela, Konkonel in Kolonja): Josip Kopač, tajnik železničarske organi, zacije. ™*v;VO,iRi 0llrn (Bark°vlje. RoJan, Greta, Ba. zovica. Bane Gropada. Trebče, Padrič, Opčine, Prosek, Kontovelj in Sv. Križ.): Ivan Sedmak, železničar vo Ivann • Frli! ' italjianska šola pri Sv. lo 17^0 1180 do 1339- Timinjan 1400 e?r r5.,.’ Svetoivanski kamnolomi 1760 do 18-30. Sv. Cihn Zg. 1801 do 1822. hiv K77n,a (53 sekcija): ulica Fabio Severo, hiša Zeppar, št. 64; vsa Kolonja. Za III. volilni okraj: i->r,cJ^]atr (54. sekcija): Rojan, vicolo delle Ermficora 1 do 60, pri 12 murvah 61 do 169, Scala Santa 170 do 429. ,.3°*a/n Piščanci (55. sekcija): otroško za-Sf a r0a„Sl1?, ir.fa.llti,e> v Rojanu: Verniellis vol o™ dolini 681 do 790. raztresene hiše Ul d2c83£* Pl^ancl in sicer št. 218, 220 do (II' 280 do 284. 286, 287, 289,319 do 321, UH, no5, 346 do 348, 362. 364, 372 in 426. Oreta*1^3 sekc'^: ^°'a v Rojanu: vsa Barkovlje (57. sekcija): ljudska šola v Barkovljah: vse Barkovlje. Opčine (58. sekcija): ljudska šola na Opčinah. izvzemši Piščanca. Trebče (59. sekcija): ljudska šola v Trebčah: za Bane in Trebča. Bazovica (60. sekcija): ljudska šola v Ba>< zovici: Bazovico, Lipico, Gropado in Pan driče. Prosek (61. sekcija); ljudska šola na Proseku: za Prosek, Miramar in Kontovelj. „ . Sv. Križ (62. sekcija): ljudska šola v St«, Križu: ves Sv. Križ. Poudarjamo, da letos prvikrat volijo Piščanci v Rojanu namesto na Opčinah in dfl imajo Trebče z Banami samostojen voUlui lokal Položaj na Balkanu. Splošno razpoloženje v balkanskih krogih je mirno. Od konference zaveznikov se pričakuje dober uspeh. Nekoliko nervoznih vesti je zopet iz srečne Albanije. ZAVEZNIKI MED SEBOJ. Sestanek Pasica in Gešova. Pariz, 4. »Matin« poioča iz Sofije: Pri sestanku Gešova s Pašičem je bil navzoč tudi srbski poslanik v Sofiji Spalajkovič, bolgarski Doslanik v Belgradu in bolgarski poslanik v Rimu Rizov. Vlaki se niso ustavili v Caribrodu na bolgarskih tleli, ampak na srbskem ozemlju blizu Sukova ob Nišavi. kjer je rajni Aleksander Batenberg leta 1885. pregledal zmagovito bolgarsko armado. Pašič je vstopil v bolgarski vlak kjer je bil prirejen obed. Po obedu s.e je nričela živahna diskusija med ministrskima nredsednikoma obeli držav. Pasic je izkušal zmanjšati važnost svojega govora v skupscmi, ali naposled sta ostala vsak na svojem staliscu in do kakšnega pozitivnega zbližanja m pns o. Na predlog Pašiča sta se pa vendar oba državnika sporazumela v tem smislu, da se> Poredi sestanek vodilnih ministrov vseh stmli zveznih držav. Gešov upa. Pariz, 4. »Matin« objavlja iz Sofije razgovor svojega poročevaca z bolgarskim roj0,*-strskim predsednikom Gešovom. ki je dejal: Upam. da nastane vsled mojega sestanka z gospodom Pašičem vendar neko zboljšanje. Da dokažemo svojo dobro voljo, smo sprejel, predlog za konferenco vseli stuih držav. Nilkakor ni Izključeno, da najdemo izhod iz kritične situacije, v katero smo prišli. Tudi Pašič lipa. Beterad 4. Nekateri tukajšnji poročevalci so bili sprejeti od Pašiča na kolodvoru, ko se te vrnil iz Caribroda. Pašič je imel v rok, šopek rož, ki jih je bil dobil od Gesova. Sibski ministrski predsednik je pravil: Sestanek je bil zelo prijateljski in me je zelo zadovoljil. Tri ure smo resno in vestno razpravljali vsa vprašanja o razdelitvi ozemlja m o ohranitvi balkanske zveze.. Sklenili smo, da rešimo vsa vprašanja med seboj, ne da bi se zate h k tte-tjim: v ta namen bo sklicana konferenca načelnikov vseh štirih zveznih držav. Gotovo bo treba premagati velike težave: ^nepremagljive ne bodo. če si zaveznik, zaupajo in ce nastopijo z vso dobro voljo. Na vprašanje, ce ho voina med Srbi in Bolgari preprečena, je Pašič dejal da upa to. Neki francoski poročevalec ie omenil: Vojaški krogi in nekateri po-litičarji se boje. da je Bolgarska sprejela kon-fenrenco le za to. da pridobi casa za f°uc®U7 triranje vojske ob srbski meji. Nato je I asic odgovoril- we morem vedeti vsega, kar mislijo bolgarski državniki; ne vem, če imajo postranske namene. Upam pa. da pridemo do sporazuma, Vsekakor mora biti naša vojska priprav-"ena za vsak slučaj dokler ne bo podpisana definitivna pogodba. Na vprašanje, ce bo konferenca v Peterburgu, je Pašič odgovoril, da £ ampak v ^raiu. ali '' Eventualno rusko razsodišče. Pari-/ 4 »Eclio de Pariš« objavlja razgovor z Dancvom. ki je dejal da ga nameravana yor z ^anevo . zadovoljuje, ker kaze. dežele vsi sporazum, in ker bodo duhovi do-hhi čas da sc pomirijo. Ce ministrski predsed-f0’ pridejo do popolnega sporazuma, bo nLnrošen za razsodbo ruski car. ki se gotovo Sve"el. £% izrečeta Srbija in Botar- ska sporazumno. Preobrat v Belgradu. Belerad 4. V političnih krogih se opaža izza Gešov-Pašičevega sestanka znaten preobrat. Upanje, da se ohrani mir, je vkljub hujskanju šovinističnih elementov zelo naraslo. Optimizem kralja Konstantina. Atene 4. Kralj Konstantin je naznanil ministrskemu predsedniku Venizelosu, da zadnji konflikti z Bolgari niso ime h posebnega pomena. Za slučaj kakšnega bolgarskega napada so pa izvršene vse vojaške pripiave, da se lahko odbije. Rumunski dvomi. Milan. 4. »Secolo« poroča iz Bukarešta: Tukajšnji krogi so glede na sestanek Gešova s Pašičem zelo pesimistični. Rumunska zasleduje dogodke z naj večjo paznos tjo in vladni časopisi pravijo naravnost, da Rumunska v slu-6oju nove vojne ne ostane nevtr^lns. Z ozirom na zunanji položaj zahteva ministrski predsednik. naj parlament odgodi sklepanje o nekaterih važnih posojilih. Ce bo spor se kaj casa trajal. bo Rumunska mobilizirala. Rumunska in balkanska zveza. Pariz. 4. »Matin« poroča iz Belgrada: Politični krogi pripisujejo veliko važnost pogajanju med Srbijo in Rumunsko, ki gre za tem, da vstopi Rumunska v balkansko zvezo, ali pa da vsaj pristopi srbsko-bolgarski zvezi. Rumunska vlada je odgovorila, da sprejema od srbske vlade predloženo načelo, da pa se ne more spuščati v pogajanje, dokler ni definitivno rešeno vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja. Rusko stališče. Peterburg, 4. Ruska vlada ne odobrava nameravane konference štirih balkanskih ministrskih predsednikov, ker ne presoja položaja več tako optimistično kakor še pred kratkim. Vlada zahteva, da se srbsko-bolgarski spor brezpogojno predloži ruskemu razsodišču. Ako bi Sr-hiia in Bolgarska želeli sodelovanje se katere Velesile, mislijo tukaj, da bi prišle v prvi vrsti (irŽav vzajemne trojice, in v drugi vrsti države trozveze v poštev. D EMISIJA BOLGARSKEGA MINISTRSTVA. Soiija, 3. Ministrstvo je podalo demisijo. Kriza se bo rešila, ko se vrneta finančni minister Teodorov in zbornični predsednik Danev. ALBANIJA. Srbski častnik pri Esadu. Drač, 3. V Tirano je prišel neki častnik v uniformi srbskega generalnega štaba. V okolici Esad paše pravijo, da gre za dezerterja; častnik sam pa je pravil, da ima nalog za Esada. V taboru so mu izkazovali vse časti. (To je zelo skrivnostna vest. v stvari pa najbrže ne bo nič skrivnostnega. Najbrže potrebuje zopet kdo take albanske tajnosti.) Turki v Albaniji. Drač, 3. V Tirani in Ljcšu je še 3000 turških vojakov, ki imajo 16 strojnih pušk, 18 gorskih topov. 12 brzostrelnih toi)ov in 18 poljskih topov. S j »osebnim Llovdovim parnikom je prišel živež za vojsko Džavid paše. Prebivalstvo je razburjeno, ker misli, da namerava turško vojaštvo še dolgo ostati v deželi. Džavidu sta bila ukradena dva konja; sporočil je to Imer paši s prošnjo, naj zasleduje tatove. Imer pa mu ni odgovoril. Zato je Džavid obkolil z vojaštvom Fjeri in nameril topove na mesto. Imeru pa je i>oslal ultimatum, naj mu plača 6000 frankov. Zdravniki za Skader. Lvov, 4. Iz Przemysla. Lvova in z Dunaja odide po en štabni zdravnik. Na Dunaju se snidejo vsi trije in odpotujejo jutri v Skader. MIROVNO VPRAŠANJE. Turško-boLgarska meja. Pariz, 4. »Ternps« ima iz Londona poročilo, da ne ugovarja le turška vlada, ampak tudi Rusija mejni črti. ki jo zahteva Bolgarska. Grška in Italija. Pariz, 4. »Echo de Pariš« piše: V balkanskih krogih in pri zastopnikih vzajemne trojice jemljejo z zadoščenjem na znanje italijanski namen glede na Egejske otoke. Zdi se. da ne dela rimska vlada nobenih težav več. da se iz-roče vsi otoki Grški, tudi tisti, ki so okupirani od Italije, izvzemši Imlbros, Tenedos, Samo-trake in Caso. Italija ravna baje zato tako, ker pričakuje grške koncesije v Epiru. Čeprav bi Grški pripadla Korica in Argirokastro. bi izgubila kos Jadranskega obrežja, ki se pričenja pri Fteliji. Kaj definitivnega se ne more reči, ker se ne ve. kakšno stališče zavzamejo druge velesile, ker je gotovo pričakovati, da bo Turčija protestirala proti grški aneksiji vseli otokov. FINANČNA KONFERENCA. Odgoditev za več mesecev? Peterburg, 4. Kakor zatrjujejo, se pariška finančna konferenca odgodi za več mesecev, ker se doslej ni mogel sestaviti niti delovni program. ODLIKOVANJE ŠUKRI-PAŠE. Carigrad, 3. Tukaj se pripravljajo velike slavnosti za sprejem Šukri-paše. katerega pričakujejo v kratkem iz Sofije. Turški časopisi poročajo, da dobi branitelj Odrina, ki bo imenovan za generalnega nadzornika otomanske ar-tilijerije, častni naslov »gazi«. Panamist Lukacs. Vlada demisionira. Budimpešta, 4. Ministrski svet je na svoji seii sklenil, da poda vsa vlada demisijo. Ta sklep se je takoi ob 7. zvečer naznanil vladni stranki, zbrani na konferenci. Lukacs ni pričakoval tega. Budimpešta. 4. Ko je načelnik tiskovnega urada naznanil Lukacsu, da je Desy oproščen, se je Lukacs zavzel-in zaklical: »Strašno! Tega nisem pričakoval!« Kdo bo naslednik? Budimpešta. 4. V tukajšnjih krogih ne dvomijo, da bo demisija Lukacsevega kabineta sprejeta. 0 nasledniku se raznašajo razne kombinacije. V parlamentarnih krogih imenujejo Khuen-Hedervaryja (tistega, za katerega je Lukacs uganjal panamstvo!), barona Langa in Alberta Berzeviczyja. Če pa bo imenovan kakšen član sedanjega kabineta, mislijo da bo domobranski minister Hazai. V poštev bi prišel tudi poljedelski minister grof Serenyi. Naposled govore o upravnem kabinetu, kateremu bi bil justični minister Balogh na čelu. Lukacs priporoča Tiszo. Budimpešta. 4. Slišati je, da bo Lukacs danes, ko naznani cesarju demisiio vlade, priporočal grofa Štefana Tlszo za naslednika. Tisza je baje pripravljen prevzeti vlado. Zadnje vesti. ČASTNIK IZGINIL IZ BELJAKA. Celovec, 4. Snočnji »Karnt. Tagbl.« poroča: »Od 31. maja sem je izginil iz Beljaka nadporočnik J. O tem se raznašajo najčudnejše govorice. Pravijo, da je bil J. v tesnem prijateljstvu s huzarskim Iajtnantom Jokapom, ki so ga v Galiciji aretirali, ker je osumljen špionaže. Jo-kap je živel zelo razkošno; njegovi izdatki niso bdi v nobenem razmerju z njegovimi dohodki.« Vojaške oblasti molče, vsled česar je popolnoma nemogoče kontrolirati govorice, ki trdijo, da jc J. pobegnil, druge, da so ga zaprli, vse pa. da gre tukaj za špionažno zadevo. SAMOMOR VOJAKA. Dunaj, 3. Iz Pebrecina poročajo: Na vaji 61. polka je vojak Julij Goidsberger prosil predpostavljenega častnika, da sme izstopiti, češ da se slabo počuti. Ko je dobil dovoljenje, se je odstranil, pa se je ustrelil v glavo. RAZDOR V PRAVAŠKI STRANKI. Zagreb, 4. Včeraj sc je šele končala strankina konferenca pravašev v Trstu in je m v, sklenjeno, da vstopita odpuščena urednika Seg-vič in Peršič zopet v uredništvo »Hrvatskc«. Nato je preklical Starčevič svojo demisijo v predsedstvu. Frankovci so ostali v manjšini in izjavili, da ne pripoznajo sklepa in da se uklonijo le izreku hrvaško-slavonskega strankinega zbora. LUKACSLVA KONFERENCA S HRVAŠKM POSLANCEM. Zagreb, 4. Uradni list javlja, da je Lukacs konferiral s hrvaškim poslancem dr. Schwar-zom in da bo konferenco danes nadaljeval. V dobro informiranih krogih pa trdijo, da Lukacs ne bo nadaljeval konference vsled poraza v Desyjevem procesu, DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA PRUSKEM. Berlin. 4. V berlinskih okrajih so bili izvoljeni štirje svobodomiselni kandidatje. V volilnem okraju Schbneberg-Neukoln je zmaga! socialistični kandidat in v Telto\v-Wilmcrsdorfu je bil izvoljen en svobodomislec in en nacionalni liberalec. ANGLIJA IN NEMČIJA. Berlin. 3. »Beri. Tagebl.« poroča, da pride prihodnje dni eden najvplivnejših angleških državnikov v Berlin, da nadaljuje pogajanja z nemško vlado, katera je bil pričel Haldane iti potem nadaljeval Mocley. REKORD V ZRAKU. Pariz, 3. Natančna preiskava je dognala, da so dosegli letalci Bienaimč, Sonoupues in Schneider s svojim balonom »Icarus« 10.081 metrov višine. Ko so bili tri tisoč metrov visoko, so začeli dihati oxigen. ali ko so prišli na tla, so imeli velike srčne bolečine. ANGLEŠKI KRALJ OBIŠČE CARJA. Peterburg, 4. Potrjuje se vest, da prideta angleški kralj in kraljica obiskat ruski dvor. V Kronštat se pripeljeta z jahto »Victoria and Albert«. Stanovala bosta v Peterhofu, obiščeta pa tudi Peterburg in Carskoje Selo. Lord Ni-closon, ki je bil dolgo poslanik na Ruskem, ju bo spremljal. SASONOV HOČE DEMISIONIRATI. Peterburg, 4. Trdovratno se vzdržuje vest, da poda Sasonov svojo demisijo, čim bo rešena balkanska kriza. POKOPANA VAS. Peterburg, 3. Iz Saratova poročajo, da so se na takozvauem Sokolovem hribu utrgale velikanske skale in so razrušile 200 hiš pod hribom ležeče vasi. JAPONSKO ZA RAZSODIŠČA. VVashington. 3. Japonski poslanik Činda je naznanil državnemu tajniku Bryanu, da ja-ponskav lada načeloma sprejme ameriški predlog o mednarodnih razsodiščih. Ruski špion v avstrijskem generalnem štabu. Lepa »posredovalka«. Dunaj, 3. »Mittags-Zeitung« poroča, da se je včeraj blamirala, ko je »razkrila« lepo rusko »posredovalko« Rcdlove špionaže. Žena, ki je s svojo družico stanovala v Borschkegasse, je bila grofica Torok, žena egiptovskega Ke-diva, in je pred kratkim pobegnila iz Kaire. Živela je v Borschkegasse zasebno in ni občevala z nikomer. Ker je zapustila stanovanje v dneh Redlove afere, je nastalo mnenje, da je bila z njim v zvezi. »Tagblatt« pa poroča, da je bila grofica Torok policiji znana in daje zdaj v Karlovih varih. Nemški demanti. Berlin, 4. Wolffova agentura pravi, da je vest časopisov, češ da je bil polkovnik Redi v dobi bosanske krize v Berlinu in da je imel takrat konferenco s šefom nemškega generalnega štaba, neutemeljena. Vse je lahko izdal. Dunaj. 4. V vojaških krogih jrravijo, da je imel Redi priliko tekom zadnje krize izvršiti velikanske službe za Rusijo, ker so mu bile najvažnejše odločbe jrristopne. Če je izrabil vse svoje znanje in vse zveze, o čemer ni dvomiti, tedaj je poučil Rusijo kratkomalo o vseh avstrijskih dispozicijah. Nepriljubljen polkovnik. Dunaj, 4. V vojaških krogih trdijo, da je bil Redi med svojimi tovariši nepriljubljen, češ da je bil ošaben in se je izogibal častniški družbi. Vedel je. da se ga boje, in ta zavest mu je dala čut varnosti. Računal je s tem, da bo v kratkem imenovan za načelnika evidenčnega urada. Oblasti vedo vse. Praga. 4. Preiskava je dognala, da je bilo v dobi zadnje krize v Pragi mnogo ruskih čast- nikov, ki so tam živeli kot civilisti. Oblasti vedo sedaj natančno, s kom so občevali. Pojasnilo domobranskega ministra. Dunaj, 4. Minister Georgi bo najbrž že na jutrišnji seji poslanske zbornice odgovoril na interpelacijo o Redlovi aferi. Preiskava v Pragi. Praga, 4. Avditorja majorja dr. WorIiczek in dr. Mayersbach sta dokončala preiskavo v Pragi. Uspeh preiskave je naravnost uničujoč Dokaz za zločinsko delovanje Redlovo je po l>oln. Dognano je, da se je Red! pogostoma shajal z ruskimi oficirji, ki so bili v Pragi v d vila Ves obtežilni material odpošljejo na Dunaj v zapc' nih kovčekih. Poslanska zbornica. Dunaj, 3. junija. Danes je večina predvsem pokazala, da ie njena solidarnost, kadar gre za kapitalistične interese, še vedno zanesljiva. Sklepati je bilo o nekaterih volitvah, ki so se doslej vlačile po legitimacijskem odseku. Med temi je bila tudi volitev nemškega nacionalci dr. Lichta v Moravski Ostrovi. V tem Rotšildovem kraljestvu, kjer so volilci skoraj izključno delavci, po narodnosti Čehi in Poljaki, je volilni terorizem tak. da spominja na ogrske navade. V legitimacijskem odseku so bili podani precizni dokazi o sleparijah in nasilstvih. Kljub temu je večina sprejela Rotšildov ukaz in odobrila tudi to volitev. V finančni razpravi je sodrug R e n n e r v znamenitem govoru razložil stališče socialne demokracij; v vprašanju davčne reforme. Seio otvarja predsednik Sylvester ob 11. dopoldne. Na dnevnem redu so poročila legitimacijskega odseka. Volitvi posl. Netnca in Mechure sc pripo-znata brez debate. Potem poroča dr. Bach-mann o izvolitvi dr. Lichta in predlaga, da se volitev prizna. Sodrug W i n a r s k y upozarja na nered-' nosti pri volitvi v Moravski Ostrovi. kjer terorizira volilce Rotšildov kapital. V Vitkovicah so zahtevali od socialistov za volilski imenik, ki obsega 2940 imen, 570 K! Kandidatu Exnerju so odrekli imenik. V Ostravi, ki ima 5000 volilcev, so dobili socialisti imenik, v katerem so bile le konskripcijske številke hiš zaznamovane. Na dan volitve so priredili veliko veselico, na kateri so agitirali zanj. Enkrat je treba tudi v Avstriji pokazati, da zakon še veljajo. Zato predlaga v imenu manjšine, da se Llehtova volitev ne prizna. Večina sprejme Bachmannov predlog in odkloni Winarskyjeyega. Nato sledi razprava o finančnem načrtu. Poročevalec manjšine dr. Renneri Glavni poročevalec nam je podal nekoliko’ povsem nezadostnih izjav, nikakor pa ni zastopal tukaj finančne reforme. Zbornice mora biti sram. da zaostaja za finančno reformo iz leta 1896. Direktni davki so prikrojeni izključno posestniškim interesom. Zemljiški davek' je zgrešen in služi privilegijem veleposestnikov. Davek na poslopja obremenjuje mestne gostače in posredno mestno hišno posest pre-občutno. Indirektni davki. obsegajo za gotove producente take privilegije. da se še noben član večine ni upal opravičiti ta darila; glasovali pa so zanje vsi. Ves davčni sistem gre za tem. da prevali državna bremena na indirektne davkoplačevalce. Ta diktatura veleposesti je s splošno volilno pravco odpravljena, obstoja pa dejansko še vedno, ker sledi takozvana politika srednjih stanov veleposesti. Ni res, da manjšine noče nobene davčne reforme. Socialisti naravnost zahtevajo dohodninski davek, pa davek na pre« možeje, na dedščine na, naraščanje vrednosti Ideja finančne reforme se je v finančnem odseku popolnoma razbila. Uradniki in učitelji so izrabljeni kot priprega za finančne ukrepe, dobra zastava za slabo blago. Od vlade zahtevamo, da poda že enkrat jasen program državnih dohodkov in izdatkov za daljšo dobo Govornik priporoča načrt socialnih demokratov (Odobravanje in ploskanje.) Prihodnja seja bo jutri ob 11. dopoldne.- Vestnik organizacij Odborova seja lesnih delavcev bo v četrtek 5. t. m. ob 6. zvečer v društvenem lokalu. Polna udeležba potrebua. Društveni shod mizarjev se vrši v soboto 7. t. m, točno on 6. zvečer v salonu restavracije pri „Levu“ na Marije Terezije cesti. Dnevni red zelo važen, zato ne sme manjkati noben mizar. Trst. — • Nova tramvajska proga iz Svete Ane do Goldonijevega trga je zopet lep dokaz slabe mestne upiave in nesposobnosti tržaških italijanskih nacionalističnih tehnikov. Tramvaj namreč ne more naprej. Po cestah je preveč prahu in kadar so ceste namočene, preveč blata. Zato se tramvajska kolena drsajo, namesto da bi se vi tile po tračnicah. Komisija je dala dovoljenje, da smejo za sedaj voziti samo motorni vozovi, ne pa pripeti vozovi. Pal lepo občinsko gospodarstvo! Umetnost in književnost. — Slovenska umeiniška razstava v paviljonu R. Jakopiča se otvori v soboto 7. t. m. ob pol 12. dopoldne. Socialno politični pregled. Konzumno društvo ua kmetiji. Cim bolj napreduje organizacija konsuina in v koHkor večji meri obsega vse življenske potrebščine družine, tem bol! morajo gledati zadruge kot*, sumentov na to, da dobivajo tudi kmetije in zemljo. Seveda je ta način zadružnega proizvaja- Gotzl. Brez lio^liiirence z Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. nja združen z marsikaterimi težkočami in 1110-Koč le pri zelo razvitih konsumnili društvih. Zadružno gibanje na Angleškem, ki je najboljše razvito, že dolgo časa pozna tudi lastno pridelovanje na kmetijah. Pred kratkim se je pričelo zadružno gibanje s pridelovanjem na kmetijah tudi v Nemčiji. Zadruga »Produktion«, to velikansko podjetje hamburškega delavstva, jc nakupila posestvo »Selnvanlieide«, ki je oddaljeno le eno uro železniške vožnje od Hamburga. Posestvo obsega 1600 oralov travnikov, gozdov in njiv. Ko je zadruga kupila posestvo, je najprej prenovila delavska stanovanja, ki so bila močno zanemarjena in preuredila mezdne razmere. Nato so zgradili nov hlev za govejo živino. v katerem je prostora za 150 glav. Na posestvu je bilo že 74 glav goveje živine, zadruga je prikupila še 25 volov za odebelenje in vse kar prirede pri domači živini, vzrejajo doma. Na posestvu je bilo tudi 200 ovac in 11 konjev, zadruga je kupila še pet konj. Z gno-iem, ki ga dobivajo od teh živali, hočejo vsako leto izboljšavati zemljo. Zadruga jc kupila tudi 4000 stotov umetnega gnoja, ki je veljal 10.000 kron. Zastarele stroje so nadomestili z novimi. Slabo vreme leta 1912 je neugodno vplivalo na pridelke. Pridelali so 12.000 stotov krompirja. 1724 stotov rži, 800 stotov ovsa, 210 stotov ajde, 5000 stotov sena in poleg tega še repo, zelje. vrtne sadeže in slamo. Vsi pridelki so vredni 108.000 K. Na posestvu kuhajo tudi žganje in sicer so skuhali lansko leto 38 tisoč litrov sirovega špirita, to je približno polovica množine, ki jo potrebuje konsumno društvo. 1. aprila 1912 so priklopili posestvu tudi mlekarno, ki je veljala 67.000 K. = Stavka mizarskih pomočnikov v Zagrebli traja že. pet tednov. Mizarji so tudi s tem računali, da stavka ne bo kmalu končana, zato so se primerno pripravili. Podjetniki so navalili z vso močjo na organizacijo mizarjev, ki jo hočejo enkrat za vselej uničiti. Ce se jim bo posrečilo, to je seveda drugo vprašanje. Zagrebški mizarji so že mnogokrat zmagali v bojih s podjetniki hi upamo, da bodo tudi sedaj. Olavna sporna točka tega boja je posredovalnica dela, katero imajo v rokah mizarski pomočniki sami. To je najbolj pereče vprašanje za obe stranki. Umljivo je, zakaj da mojstre tako bode ta posredovalnica. Saj nam je znano, da je njim najljubši neorganiziran delavec, s katerim lahko pometajo kakor hočejo. Indiferenten delavec je podjetniku najljubši. Ker pa se delavske organizacije čvrsto izpopolnjujejo, pada število indiferentov in stavkokazov. Zato so mojstri prisiljeni, da jemljo organizirane delavce. katere posreduje delavska posredovalnica. Te delavce mora seveda tako plačevati kakor je v pogodbi določeno, zato. njihov besen boj proti delavski posredovalnici. Da sc pri tem boju poslužujejo podjetniki najnesranmejših sredstev, tega ni treba posebej omenjati: sliujskali so vse politične in policijske oblasti proti mizarjem. Preganjanja so na dnevnem redu. Toda vse te šikane prenašajo zagrebški mizarji mirno in nič jih ne zapelje k nepremišljenim dejanjem. Odločno in trezno vodijo boj, ki so ga jim mojstri usilili, pripravljena so na največje žrtve, samo da si ohranijo svoje pravice. Boj zagrebških sodrugov pa nam jasno kaže, da se je treba z izpopolnitvijo strokovnih organizacij pohiteti, dokler ni prepozno. Noben mizar naj ne gre v Zagreb, dokler borba ni končana. = Državno zavarovanje brezposelnih na Angleškem. Ob pričetku letošnjega leta je stopil na Angleškem v veljavo zakon o zavarovanju proti brezposelnosti in podpore je vlada tudi že dejansko izplačala. Državno zavarovanje zoper brezposelnost ne obsega vseh strok, temveč za sedaj le one (zlasti stavbinSke stroke in stroke zn izdlovanje strojev), kjer nastopa brezposelnost v prav občutni meri. Delavci plačujejo po 25 vinarjev na teden, delodajalec prav toliko in vlada prispeva eno tretjino od skupnih prispevkov. Delavec ima pravico do podpore po prvem tednu brezposelnosti, in sicer dobivajo stavbinski delavci 7 K 20 vinarjev na teden, delavci iz industrije za stroje pa po 8 K 40 vinarjev. Več kakor 15 tednov na leto ne dobivajo podpor. Stavbinski delavci dobivajo zato manjšo podporo, ker je nezaposlenost v njihovi stroki mnogo večja kakor pri drugih strokah. 1. februarja 1913 je bilo po različnih strokah zavarovano proti brezposelnosti 2,297.326 delavcev. Med temi je bilo približno 10.000 žen in deklet in okolo 100.000 oseb. ki niso bile stare še 18 let. Do 8. februarja je prosilo za podporo 187.805 zavarovancev. — Sodba o avstrijskih strokovnih organizacijah. Trije znameniti znanstveniki — Werner Sombart, Maks Weber in Edgar Jaffč — izdajajo arhiv za socialne vede in socialno politiko. V marčevi številki tega arhiva je tudi razprava o strokovnem gibanju v Nemčiji in na Avstrijskem. Razprava kaže, da je pisatelj temeljito proučil gibanje naših strokovnih organizacij. Zlasti zanimiva je sodba, ki jo izreka o nasprot-niških organizacijah na Avstrijskem. Ko je natančno obrazložil delovanje centralističnih organizacij. pravi: ... O ostalih strokovnih organizacijah in njihovem razvoju v letu 1912 ni skoraj ničesar poročati. Vojno krizo uporabljajo za izgovor, ker se njihove organizacije ne razvijajo in ne napredujejo. Vse skoraj kaže na to, da veljajo krščanske organizacije prav tako kakor narodnjaške za žolte organizacije in deluje tudi tako kakor žolte organizacije. Nasproti podjetnikom prihajajo resno v poštev le mednarodne organizacije kot one, ki sklepajo pogodbe, kar sc kaže prav jasno pri sklepanju tarifnih pogodb ... To je nepristranska sodba rp-snp.ga učenjaka! Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani r. z. z o. z. rabi več dobrih trgovskih pomočnikov Ponudbe z vsemi dokumenti do 10 t. m. na ::: ravnateljstvo. . ::: Okrajna bolniškabla-gsjna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „SJavlje“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Ordinira Stanovanje dopol. popol. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje _ 1—3 Frančiškanska «1. št. 2, II. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje '/2 H -'/ji Dunajska cesta št. 6, pritličje Dr. Robida Ivan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova vil. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 10-12 — Mestni trg št. 3, I. nadstropje Dr. Bock Emil očesne in ušesne bolezni 10-12 2-3 Frančiškanska ul št 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in sp61ne bolezni 10-12 5-6 Prešernova ulica št. 3, lil. nadstr. Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov cioiiEačega IzdelAsa. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. postrežba. AsigEilžfe cene, Novice. + Avstrijska ekspedicija na južni tečaj. Na zadnji seji geografične družbe so bila poročila o avstrijski ekspediciji na junži tečaj. Ekspedicija bo odšla 2. maja 1914 pod vodstvom graškega učenjaka Feliksa Koniga. Odplula bo s parnikom »Deutschland«. Denarna sredstva ima družba že na razpolago in ves načrt znanstvenega raziskovaja je izdelan. * Strahotno maščevanje. Iz Peterburga poročajo: V vasi Penev v guberniji Kalili so sc kmetje na strahoten način maščevali. V vasi stanuje židovska rodbina, katere poglavar sc je tožil s kmeti in je pravdo dobil. Kmetje so iz maščevalnosti zabili ponoči vsa okna in vrata Židove hiše in jo zažgali. Osem oseb je zgorelo, le najmanjšega otroka je rešila mati, ker ga je vrgla skozi okno na vrt. Otrok je ostal živ. Kmete, ki so zažgali, so aretirali. * Kroniški sklepni protin (revmatizem). Dasi je sklepni protin jako razširjena bolezen in zdravništvo išče po sredstvih, s katerimi bi se dal zdraviti, se vendar do danes še ni posrečilo najti uspešna zdravila zanj. Le toliko jc gotovo, da pri kroniškem revmatizmu ne gre več za obolelost posameznih telesnih delov, marveč da je kroniški protin inotitev v snovnem presnavljanju celega organizma. In sicer povzročajo to najbrže ovire v zmeni apnenih snovi, t. j. apno. ki sc nahaja v živilih in v vodi, v mleku, v jajcih, mesu, ne zastane v.telesu samo v toliko množini, ki jo potrebuje telo za tvoritev kosti, marveč tudi ostalo apno zaostane popolnoma ali pa vsaj v velikem delu v telesu po nepotrebnem, ter se zbira na koncu sklepov in povzroča tam boleča vnetja, ki so bistveni znak sklepnega protina. Čim večkrat se ponavljajo taki popadi, tem bolj popačijo sklepe, ki postanejo slednjič tako otrpli, da jih sploh ni mogoče več gibati. Pričakovati jc tc-rej. da bi utegnili poskusi s hrano, ki vsebuje malo apna, bili povoljni. Kakor poroča »Ber-liner Klinische Wochenschrift«, je poskusil tako terapijo dr. M. Hirschberg v Virchov - bolnici v Berlinu, ki je imela tudi deloma usoeh. Bolniki, ki so trpeli na hudem sklepnem protinu, .imeli otrple hi zvinene ude, niso mogli ne hoditi ne stati ali čeljusti pregibati, so zamogli svoje ude po večtedenskem hranjenju s hrano, ki ji je bilo odvzeto vse apno. zopet nekoliko porabljati. Popolno ozdravljenje pri takih težkih obolenjih ni mogoče, doseglo se je pa vendn*- znatno izboljšanje. Več tudi ne moremo pričakovati pri hudo razvitih protinih, kjer so kosti že pokvarjene in mišice tako shujšane, da so izgubile svojo delazmožnost. Odgovorni urednik F r a n B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Zapomni, ne zabl; Bolan ali zdrav, Le „FLORIAN“ rabi, Želodcu bo prav! Želodčni liker jc pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zam&n kupoval draga in neprijetna zdravila! Pristni „FLORIAN“ se dobi edino od Rastlinske destilacije „FLORIAN“ v Ljubljani. V Postavno varovano Kdor ljubi dobro kavo naj vporablja kot pridatek samo = pravi „Franek“,= ki se spozna po tvornični znamki, t. j. kavinem mlinčku. Tovarna v Zagrebu. OTROSrctf Konsumno društvo za Ljubljano in okolico reaistrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani = išče za svojo mlekarno liferanta = oziroma več liferantov, ki bi bili v stanu dnevno po 200—300—600 litrov mleka dostavljati v Ljubljano. Ponudbe na Konsumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani poštni predal 13, Ustmene ponndbe oziroma razgovori v uradnih urah (od 7, zjutraj do 2. popoldne, ter od pol 6 do pol 7. zvečer) v pisarni v hiški, Kolodvorska cesta št. 56 1. nadstropje (v lastni hiši). Naglepša birmanska darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, ee se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna piotokolirana tovarna ur v Švici« ,1K0‘ T2S“ ,1K0‘ Blago najfinejše vrste* Cene najnižje. Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite + zastonj in poštnine prosto. I Klobuki slamniki čepice kravate srajce nogavice naramnice žepne r palice Ij ubijana Franca Jožefa c. 3 in vse Specialna, modna druge in športna trgovina modne ii za gospode in dečke, čport.nfl predmete. Kette