S3, številka
V AVSTRIJI JE
KOCKA PADLA.
Državnozborske volitve donesle zmago krščanskim socialcem in socialdemokratom.
VSENEMCI DOCELA PORAŽENI
——i------
Tudi Mladočehi ne bodo več vpošte-vani v novi zbornici.
Dunaj, 15. maja. — Izid včerajšnjih volitev po vsej Avstriji za poslansko zbornico državnega zbora sicer še ni popolnoma znan, že zaradi mnogih ožjih volitev, ki se bodo morale vršiti, a toliko je gotovo, da bodo socialde-mokratje in krščanski socialisti oziroma antisemitje najmočnejši stranki v novi zbornici, ki se bo otvorila dne 12. junija.
Da sta ob prvi volitvi v Avstriji pod splošno volivno pravico zmagali ti dve stranki, je vzrok to, ker sta najbolje organizirani. Prav posebno velja to za socialdemokrate, ki so tako sijajno zmagali, da se dežela ne more pre-čuditi.
Socialdemokratje so_ dosegli največje zmage v obrtnih središčih, posebno na Dunaju in v Pragi ter v nemških obrtnih okrajih na Češkem in Moravskem.
Gospodarski stranki.
V zadnji zbornici so imeli socialisti samo enajst sedežev, a sedaj jih imajo že devetinpetdeset in pri ožjih volitvah jih bržkone še mnogo dobe.
Uspeh antisemitov ni bil tako znamenit, a vendar je velik. V stari zbornici so šteli šestindvajset zastopnikov in v sedanji jih imajo že do šestdeset, s tridesetimi kandidati v ožjih volitvah.
Potemtakem bosta v novi zbornici dve novi veliki stranki, socialdemo-kraška stranka s kacimi 70 zastopniki in antisemitsko-klerikalna stranka s kacimi 80 ali 90 zastopniki, ker nemški klerikalci, ki jih je sedaj šestindvajset vedno skupaj drže z antisemiti.
Vseh sedežev v poslanski zbornici je 512.
Vsenemci in Mladočehi poraženi.
Mladočehi so bili poraženi; v zadnji zbornici so imeli petinštirideset sedežev, dočim jih bodo imeli v prihodnji samo tri. Ta stranka je poražena predvsem radi slabe organizacije, notranjih razprtij in premnogih kandidatov v enem in istem okraju.
Vsenemška stranka je skoraj izginila. Njen vodja, glasoviti Schoenerer, ki je ob zadnji volitvi dobil 8,000 glasov v Hebu (Eger) na Češkem, se je moral topot zadovoljiti z 900 glasovi, in to v okraju s 85,000 volivci. Videti je, da so se narodnostna vprašanja morala začasno umakniti gospodarskim.
Nadvojvoda bi zopet rad postal.
Dunaj, 14. maja. — Pravijo, da bo Leopold WoelfIing, bivši nadvojvoda Leopold Ferdinand, po doseženi sodni razporoki od svoje soproge, rojene Viljemine Adamovič, prosil za zopetni vsprejem v cesarsko rodovino. Nadvojvoda se je moral odreči vsem svojim naslovom in častem ob svoji poroki z bivšo natakarico in razuzdano pevko.
Kruh bo drag v Evropi.
London, 15. maja. — Ozimne setve na Nemškem, Rumunskem, Ogrskem in v podonavskih deželah so za 40 odstotkov oškodovane, tako da bo letošnja žetev pičla. Na Bolgarskem baje znaša škoda ponekod celo 80 odstotkov. Francija je edina dežela v Evropi da se doslej iz nje ne poroča neugodno o pričakovani letini.
Nemški oderuhi.
Monakovo (Muenchen), 15. maja.— Danes so se začele obravnave proti šestnajstim osebam, obtoženim ode-ruštva. Obtožbe so bile čitane ves dopoldan. Bavarski višji častniki, izmed katerih so nekateri radi ponarejanja zaprti, so bili žrtve oderuhov. Zadnji so računali častnikom v mnogih slučajih 100 odstotkov za posojila, ki so se zapravljala v igralnicah. Obravnave vzbujajo največjo pozornost v deželi.
Koreanci nezadovoljni.
Seoul, 12. maja. — Trideset Kore-ancev, povečini učenjakov, je bilo prijetih vsled suma, da so kolovodje zarotnikov, kateri so nameravali umoriti pet koreanskih ministrov, ki so podpisali pogodbo glede japonskega pokroviteljstva.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K, Jednote.
Haywood.
Boise, Idaho, 15. maja. — Vsa znamenja kažejo na to, da bodo koncem tega tedna porotniki v pravdi proti Haywoodu izbrani in da se potem lahko začno prave obravnave.
Očividno hočejo zagovorniki posebno važnost pripisovati dozdevnemu vmešavanju predsednika Roosevelta. Pri preskušanju porotnikov jako vpo-števajo pismo predsednikovo, v katerem so obtoženci označeni kot “neza-željeni” državljani. Doslej pa ni še nijeden izbranec za porotništvo izjavil, da bo pismo kakorkoli vplivalo na njegovo sodbo.
Tukajšnje prebivalstvo se jako malo zanima za pravdo; sodilnica je skoro prazna.
Kdo ima prav?
Deadv^ood, S. D., 14. maja. — Harry Gregg, superintendent Castle Creek Gold Mine-kompanije, je izjavil, da Charles- H. Moyer ni delal v letih 1885 in 1886 v tamošnjih rudnikih, nego šele od' dne 18. septembra 1888. Pri tem se sklicuje na družbine vknjižbe. Moyer je bil namreč izdal rečeno izjavo v dokaz, da ne more biti resnična trditev, da je bil v letih 1886 in 1887 zaprt v jolietski kaznilnici.
tŠrajkarji nemirni.
Kenosha, Wis., 15. maja. — Med uradniki “Allon Sons Tannery”-kom-panije in njenimi štrajkujočimi zaposlenci je prišlo danes do hudega raz-pora, in skoro bi bila kri tekla. Neki štrajkar je prodrl v strojarijo in pretil nekemu uradniku z revolverjem. Bil je prijet.
Štrajkarji zahtevajo doplačo od 25 do 50 odstotkov in pol praznika ob sobotah brez odbitka plače. Tvrdka je voljna privoliti iste plače, kakor se plačujejo v strojarijah v Milwaukee.
Ce štrajkarji ne sprejmejo tega pred loga, se strojarija zapre za nedoločen čas.
Štrajk nakladalcev.
New York, 14. maja. — Štrajk nakladalcev voznega blaga še ni znatno izpremenjen. Obe stranki trdita, da bo nasprotna poražena. Poskušalo se je izročiti poravnavo štrajka posebnemu razsodišču, a brez uspeha, ker sta bili obe stranki proti. Medtem se štraj karji trudijo, pregovoriti prekladalce premoga k sočutnemu štrajku. Ce se jim to posreči, bo to hud udarec za parniške družbe. Prekladalci žita so se že pridružili štrajkarjem.
Štrajk v Panami.
Mesto Panama, 14. maja. — Štrajk zaposlencev pri parnih lopatah ob Panamskem kanalu, začet včeraj, se nadaljuje. Štrajkarji zahtevajo $300 mesečne plače namesto $210, kot je dosedanja. Davi je “ronalo” samo osem parnih lopat.
Nova štrajka.
Salt Lake City, Utah, 14. maja. — Šesto zaposlencev “United States Mining”-kompanije, lastnice topilnic bakra in svinca v Birmingham Junc-tion, je delo ustavilo, ker je družba odbila zahtevano zvišanje plače za 50C na dan.
Akumwa, la., 14. maja. — Sedemsto zaposlencev klavniške tvrdke John Marrell & Co. je danes vprizorilo sočuten štrajk v podporo 30 mož, ki je zaštrajkalo v ponedeljek, da izsilijo zvišanje plač.
Štrajk v Friscu končan.
San Francisco, Cal., 14. maja. — Samo neznatni so bili včerajšnji nemiri v zvezi s prizadevanjem cestnože-lezniške družbe, spet otvoriti promet s karami v večjem obsegu. Samo neka osemletna deklica je bila ranjena s kamenom, da so jo morali onesvešče-no odnesti. Vsega skupaj je včeraj spet vozilo 92 kar. Danes se otvori promet tudi po drugih črtah.
Nesreča v rudniku.
New York, 13. maja. — Semkaj je dospela vest, da je v bakrenem rudniku Tenares pri Velardeni v državi Durango izbruhnil ogenj in da je 100 mož v smrtni nevarnosti.
Mesto Mexico, 13. maja. — Pravkar dospela brzojavka poroča, da je iz gorečega rudnika Tenares spravljenih na površje že 35 trupel.
Prvi majnik na Ruskem.
Petrograd, 14. maja. — Vsi delavci v Petrogradu so danes obhajali ruski majnik s tem, da so ustavili delo. Tovarne so bile povečini zaprte ves dan, druge so ustavile delo opoludne.v Samo vladne tovarne so bile odprte. Nemirov doslej ni bilo, ker so sociališki vodje svarili delavce, naj se zdrže vsakih .demonstracij.
Joliet, Illinois. ]
DVE SLOVENSKI ŽRTVI'V GHIGAGI.
Neka Malči, roj. Hartman iz Ljubljane, ustreljena zaradi nezvestobe.
KAKRŠNO ŽITJE, TAKA SMRT.
Mrs. Ana Horvatič baje umrla vsled zločinstvene operacije.
Chicago, 111., 13. maja. — Zadnji četrtek 9. maja proti večeru je nely John Krulc, bivši gostilničar, ustrelil v Chi-cagi neko po Chicagi dobro poznano Malči, rojeno Hartman iz Ljubljane. Ta ženska je bila v Ljubljani poročena z nekim Hočarjem, ki še sedaj živi v Chicagi. Razporočila sta se in Malči, 21 let stara ženska, se je poročila na courtu s 50 let starim Johnom Krul-com. Kmalu se je pokazala velika nezadovoljnost. Po svoji stari navadi je Malči ljubila druščino. Zahajala je v salune na Centre Ave., popivala s chi-caškimi socialisti in odpadniki in vsled te okužljive družbe se je pogrezala globlje in globlje. Začela je novo ljubezen z nekim mladeničem John Krika, ki je bila za njo usodna. Precej vinjena se je spustila v četrtek pop. z Johnom Krulcom v prepir, v razburjenosti segla po revolver, ki ga je nos sila vedno pri sebi in namerila na Krulca in sprožila, a k sreči slabo zadela. Krulc ji iztrga revolver in z dvema streloma je prebodel srce, ki je dvema moškima postalo nezvesto. V življenju je ihtela veliko prijateljev in čestilcev, ob smrti so jo zapustili vsi. Pogreb je bil skrajno siromašen. S težavo so nabrali svoto za pogrebnika. Prvi njen mož, Mr. Hočar, ki je že dol go na kortu poročen z drugo Slovenko, je daroval za pogreb svoje prve žene 15 centov.
Mrs. Ana Horvatič.
Chicago, 111., 15. maja. — Dr. Alois
C.	Rasmussen je bil včeraj aretiran pod obtožbo, da je sokriv smrti Mrs. Ane Horvatič, 4816 Justine street, ki je umrla dne 6. maja. Izdano je tudi povelje zapreti Mrs. Lucy Hagenow, slaboglasno babico. “Warrants”, je podpisal Mihael Horvatič, soprog pokojne Ane.
Dr. Rasmussen, ki ima svoj urad na 292 North Avenue, in babica Lucy Hagenow sta obdolžena, da sta izvršila zločinstveno operacijo na gospej Ani Horvatič v babičnem sanitariju, 480 North Clark street. Policija še išče babico Hagenow, ki je prosta pod poroštvom $10,000 v zvezi s smrtjo neke druge ženske vsled kaznive operacije.	,
Že v ponedeljek je bil prijet dr. Rasmussen in v torek zaslišan. Pravi, da ni izvršil on operacije. A policijski pomožni načelnik Shuettler je rekel, da ima dovolj dokazov tožiti zdravnika umora. In tožen bo bržkone pred kazenskim sodiščem. Mrs. Hagenow je menda zapustila mesto.
Mrs. Ana Horvatič je prišla v -sanitarij dne 2. maja. Dr. Rasmussen je v mrliškem spričevalu navedel kot v-zrok smrti vnetje sapnika in pljuč. Pokojnice brat, g. John Šneler ml., 591 Ninety-fifth st.,'je doznal od Mihaela Horvatiča, da njegova žena ni bila bolna, predno je šla v sanitarij dne 2. maja, štiri dni pred svojo smrtjo. Zato se je g. Šnelerju vzbudil sum, nakar je stvar naznanil, in v ponedeljek je bilo truplo izkopano. Po natančni preiskavi je bilo potem dognano, da je bila na nesrečni pokojnici izvršena kazniva operacija.
Oropani banki.
Topeka, Kansas, 14. maja. — Sedaj je dognano za gotovo, da je bila “Citizens Bank” v North Topeki v noči od sobote na nedeljo oropana za $10,-000 v zlatu in bankovcih. Stvar je skrivnostna, ker denarna skrinja ni bila nasilno otvorjena, nego z umetnim ključem.
Centralia, 111., 14. maja. — Roparji so davi razstrelili denarno skrinjo Ex-change-banke v Hoylestonu, deset milj južno od tu, ter odnesli $1500. Za njimi ni duha ne sluha.
Parnik “Dakota” izgubljen.
Liverpool, Anglija, 14. maja. — A-gent družbe “Salvage Association”, ki je bil poslan na Japonsko, da sporoči, je li možno rešiti, parnik “Dakota”, ki je trčil ob skalo v zalivu pri Tokiu dne 3. marca, je brzojavil, da je parnik izgubljen, četudi je možno rešiti nekaj naklada. Škodo cenijo na 3J4 milijona dolarjev.
— Vsi $3.50 in $4.00 čevlji na Chu-likovem vogalu so sedaj po $3.39. Prihranite si denar in podpirajte domače podjetje.
. maja leta, 1907
Nemčija osamljena.
Pariz, 7. maja. —* Francosko časopisje veselo pozdravlja razglas, da se med Francijo in Japonijo vrše pogajanja, ki jamčijo sporazumljenje o političnih in trgovskih razmerah obeh dežel na daljnem vzhodu, vsled -česar izgine nevarnost za Francijo, da bi kdaj utegnila izgubiti svoja posestva v Zadnji Indiji. “Gil Blas” pravi, da ni pogodba naperjena zoper noben poseben narod, vendar je “svarilo za velesilo, ki je izključena”. In to je? Nemčija. Kajti angleškemu kralju se je posrečilo takorekoč ustvariti četvero-zvezo; ki ji pripadajo Anglija, Rusija, Francija in Japonija, a obenem je kralj popolnoma osamil Nemčijo, ki se nikakor ne more zanašati na Avs,tro-Ogrsko ali celo Italijo. (Ubogi Vi-ljemček! Op. st.)
Japonci veseli.
London, 13. maja. — Kakor neki poročevalec brzojavlja iz Tokia, Japonci veselo pozdravljajo francosko-japonsko sporazumljenje. Glavni ta-mošnji časopisi izjavljajo, da sta an-gleško-japonski sporazum oče in an-gleško-francoska pogodba mati tega nadepolnega potomca in samo še Rusije treba kot botre, da se zajamči po-polen mir na jutrovem.
V britanski Indiji vre.
Sinila, 15. maja. — Velike in srednje šole v Bengalu (nižava reke Ganges v Sprednji Indiji z 90 milijoni prebivalcev), ki so v zvezi s vseučiliščem v Calcutti, glavnem mestu pokrajine, so postale ognjišče za politično agitacijo. Zato je britanska vlada strogo nastopila proti njim. Upor Hindov v Rawalpindi zadnje dni je bil očividno naperjen nele zoper Evropce, marveč tudi zoper kristjane sploh. Ameriška misijonska cerkev je bila napadena in več poslopij je bilo požganih. Upori se vrše tudi drugod.
Potres.
London, 13. maja. — Potresoslovec na otoku Wright, profesor John Milne, in profesor Belar iz Ljubljane, Avstrija, poročata, da so v soboto zjutraj njiju instrumenti naznanjali dve uri potresne sunke, oddaljene 6000 do 8000 milj od opazovališč.
Podaniki nemškega cesarja.
Berolin, 14. maja. — “Koelnische Zeitung” objavlja brzojavko iz južnega Kameruna, da pripada črnokoži rod Makas v krajini med 2. in 6. stopnjo severne širine kanibalom ali ljudožercem, ki žro ne samo ujetnike, temveč tudi na smrt obsojene zločince. V brzojavki je nadalje rečeno, da se človeško meso prodaja na trgih in najmanjši prestopek kaznuje s smrtjo, da je zaloga človeškega mesa vedno zadostna.
Ni proti Ogrom.
Dunaj, 13. maja. — V najširših krogih vzbuja veliko pozornost izjava nad vojvode Jožefa v Budimpešti po naročilu prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Nadvojvoda je izjavil z jasnimi besedami za neresnično, da prestolonaslednik mrzi Ogre. Ko pride čas, se bosta Ogrsko in svet lahko prepričala o tem, kako neutemeljene in neupravičene so misli tistih, ki pripisujejo prestolonasledniku mržnjo do Ogrov.
Peary prosi otroke pomoči.
Portland, Ore., 15. maja. — Raziskovalec severnih krajev Peary je brzojavno pooblastil nabiranje, ki se priredi med otroci države Oregon, da se tem potom oskrbi del za njegovo prihodnje potovanje proti severnemu tečaju potrebnega denarja. Dan 22. maja je določen kot “Pearyjev dan,”, in upa, da bo tako naberačil v tej državi najmanj $5,000.
Boj med Rusi in Kitajci.
San Diego, Cal., ir. maja. — Danes je semkaj dospel britanski parnik “Maori King”. V medkrovju je pripeljal 921 kitajskih in 212 ruskih potnikov, ki so vsi na poti iz Vladivostoka in Shanghaia v Mazatlan in Guaymas. Ladija sedaj leži v kvaran-teni zastražena' po priselitvenih čolnih policajih, dokler se na ladiji ne napravi mir. Ko je namreč parnik zapustil Shanghai, se je začela razprtija med Kitajci in priselitvenim kon-traktorjem Le Sun Lai, in medkrovni potniki so zažugali, da obrnejo barko nazaj proti Kini. Zadnji petek je neki Rus.udaril necega Kitajca. In Kitajci so napadli Ruse, in kmalu'je bilo štirinajst oseb ranjenih.
SNEG IN MRAZ SREDI MAJNIKA,
V severozapadu, da Celo v Kentucky, se zima kaj dolgo poslavlja.
TUPATAM VIHARJI IN NEVIHTE,
Stari ljudje ne pomnijo, da bi se bil “krasni maj” kdaj tako kisal.
Čudno vreme letos. Pozimi je pripekala vročina in sredi maja nas mraz sprehaja. V torek popoludne je bril vihar, podoben orkanu, čez okraje Grundy, Will in Wendall, da je škoda ponekod jako znatna na lastnini. V Catonu je bilo šolsko poslopje zasukano okoli sebe, vendar ni bil izmed 20 otrok nijeden rajen. Drugod je pa grdo melo. Čujmo:
St. Paul, Minn., 15. maja. — Tu je čez noč zapadlo 10 palcev snega. V kupčijskem delu mesta se je takoj stopil, v okrajih stanovanj pa je tla pokrival J4 palca globok sneg. Vobče je vreme v severozapadu lepo, a zmrzal grdo vlada.
New Richmond, Wis., 15. maja. — Tu je spet danes zelo melo, a sneg se je sproti topil.
Omaha, Neb., 15. maja. — V srednji in zapadni Nebraski je zadnjo noč vse zmrznilo, v vzhodni Nebraski bolj pomalo. V mnogih krajih je danes do-poludne zapadel sneg.
Topeka, Kans., 15. maja. — Slana je sledila mrzlemu vremenu torkovemu. Farmarji se boje, da je mlado žito zelo trpelo.
Paducah, Ky., 15. maja. — Danes dopoludne je tu melo.
Chicago, II!., 15. maja. — Huda nevihta je včeraj popoludne tukaj napravila veliko škodo. Dva delavca, ki sta bežala pred nenadnim viharjem, sta bila usmrčena, ker sta prišla v dotiko z električnim tokom na železniškem tiru.
PARADA
slovenskih katoliških društev v Chicagi sijajno uspela.
Chicago, 111., 13. maja. — Dan 12. maja je bil imeniten dan za katoliške Slovence v Chicagi. Ta dan je namreč pristopilo k društvu sv. Jurija št. 960. C. O. F. 39 novih članov, kar je pač veselo znamenje, če premislimo, da se je to zgodilo ravno ob času najhujšega boja. Društvo sv. Jurija je izvolilo ta dan v dvojen namen: 1.) hotelo je ta dan prirediti na čast svojim novim članom posebno slavnosti kot spomin na ta izvanreden dogodek; 2.) sklicalo je vsa slovenska katoliška društva iz Chicage in So. Chicage, ki naj v veliki paradi javno pokažejo vsem verskim odpadnikom, da je še živa in močna katoliška zavest v srcih vseh zvestih sinov slovenskega naroda. O-boji namen se je sijajno posrečil. Vse je pozdravljalo nove člane, vse jim iskreno čestitalo. Vsprejem sam, ki se je izvršil ob navzočnosti glavnega tajnika. C. O. F. Mr. McDonalda po obrednikti, je bil nad vse ginljiv. Po sprejemu se je razvila ob najlepšem vremenu parada, ki je bila največja in najlepša v zgodovini čikaških Slovencev. Posebno pozornost so vzbujali Vitezi sv. Florijana K. S. K. J. iz South Chicage v svojih lepih uniformah. Za njimi so se vrstila s svojimi zastavami sledeča slovenska društva: društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. društvo sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J. društvo Zvon št. 70. J. S. K. J., zastopniki hrvatskega društva sv. Ivana št. 1336 C. O. F., nato so v parih korakali novi člani sv. Jurija, za njimi pa ostali člani tega društva. Za moškimi društvi so se pa v 18 kočijah peljale članice ženskega društva Marija Pomagaj št. 78, K. S. K. J. in društva sv. Ane št. 106. K. S. K. J. in zastopnice ženskega društva Prečistega Spočetja št. 79, K. S. K. J. iz So. Chicage. V paradi ste bili dve godbi. V navdušenih besedah so v dvorani razili govorniki posameznih društev ■ opisovali pomen današnjega dneva ' in svojim novim članom izrekali svoje čestitke. Govorili So sledeči bratje: John Že-fran, Anton Gregorič, Rudolf Maraž, John Vukšinič, John Steržina, Jakpb Jorga, Rev. Ant. Sojar, Mr. M. J. McDonald in doktor Hvatal; v imenu katoliškega ženstva so v izbranih besedah govorile Mrs. Mary Jorga, Miss Magd. Plevel in Miss Fany Mihevc. Žal da posameznih govorov ne moremo dobesedno navesti. Ljudstvo je vsem burno ploskalo in občudovalo navdušenost mož in žena, katerim so prihajale vse besede v resnici iz srca in napravile na vsakega globok vtis. Med govorom g. Antona Gregorič je občinstvo trikrat zaklicalo “slava” novim članom, vrla dekleta so jih pa kar
Letiiilí XVI
Pogrebni vlak.
Santa Barba‘re, Cal., 14. maja. — Pogrebni vlak v polnem smislu besede je pač bil, ki je danes odradral od tu proti vzhodu. Na vlaku so bila trupla 21 ponesrečencev ob železniški katastrofi pri Hondi in obenem je bilo na njem 200 oseb, ki so utekle smrti.
Parnik se ponesrečil.
Marseilles, 9. maja. — Po najnovejših semkaj dospelih poročilih o izgubi francoskega parnika' “Poitou”, ki je zadel ob pečino blizu dežele Uruguay in se razbil, je storilo smrt 40 potnikov in 8 mornarjev.
Vojske ne bo.
Mesto Mexico, n. maja. — Razs porna vprašanja med Mehiko in Gua-temalo so poravnana. Mehika je opustila svojo zahtevo, da ima Guatemala izročiti generala Limo in polkovnika Onofro Bona, ki sta baje kriva necega umora. “Vojske” torej ne bo.
.. Španci dobili prestolonaslednika.
Madrid, 10. maja. — Španska kraljica Viktorija, rojena Angličanka, je danes povila dečka, ki je dobil naslov “Princ Asturski.” Poročena je bila s kraljem Alfonzom dne 31. maja igo6. Ko je bila razglašena vest o rojstvu prestolonaslednika, je zavladalo po vsem Španskem neskončno veselje.
V trdnem spanju.
Kansas City, Mo., 12. maja. — Dne
2.	aprila je bil 60 letni T. C. Webstef v nezavestnem stanju prepeljan v tukajšnjo bolnišnico in od tedaj neprestano-spi. Zdravniki izjavljajo, da boleha na hudi melanholiji (ali tožnosti), Tupatam ga vzdramljajo, da mu dajejo krepčil, a ves ta čas se ni nikdar resnično vzbudil.
-— 60 barlov kislega zelja na prodaj. A. Nemanich.
obsule s svežimi, duhtečimi šopki. Po tem oficielnem delu slavnosti se je razvila prijazna domača zabava. Slavnost je bila v resnici taka, da ostane vsakemu udeležencu v neizbrisnem spominu. Ta dan je bil pa tudi velepomemben za ves nadaljni razvoj življenja med čikaškimi Slovenci. Prvikrat se je cula iz ust raznih govornikov beseda ‘Slovenska katoliška stranka’. Novi člani so imeli na traku, pripetem na prsih, napis: ... slava celi katoliški stranki!” Temelj je položen. Stranka je organizirana. Poleg čuvstva bratstva nas veže glavno načelo: edinost v verskem prepričanju. Naša katoliška trdnjava v Chicagi je nepremagljiva. Nasprotniki naši so potrti, ker naši katoliški stranki nasproti jim bo še le treba ustanoviti kako novo stranko; do danes je še nimajo. Poleg mnogih uspehov te imenitne slavnosti je tudi resolucija, prebrana pred občinstvom in od njega soglasno sprejeta med velikanskim navdušenjem. Glasi:
Resolucija
s slavnosti združenih slovenskih katoliških društev iz Chicage in So. Chicage dne 12. maja 1907:
1.	) Pri današnji slavnosti zbrani katoliški Slovenci in Slovenke iz Chicage in South Chicage se čutimo v resnici kot brate in sestre združene v svojem verskem prepričanju.
2.	) Z ozirom na naše verske nasprotnike je z današnjim dnevom položen temelj novi organizaciji, ki se zove: slovenska katoliška stranka v Chicagi. Jedro te stranke tvorijo vsi člani in članice naših katoliških društev in za svoje zaveznike smatramo vse one, ki javno pripoznavajo svojo katoliško vero.
3.	Slovenska katoliška stranka v Chicagi ne samo najstrožje obsoja o-studni boj naših hudobnih verskih nasprotnikov, ampak označuje ta boj naravnost kot protinaroden in proti-amerikanski. Protinaroden je njihov boj, ker je naperjen proti najdražjim svetinjam slovenskega naroda; proti-amerikanski je njihov boj, ker vsak pravi Amerikanec ljubi svobodo in nikdar ne zaničuje ali zasmehuje prepričanja svojega bližnjega.
4. )	Slovenska katoliška stranka v Chicagi pripoznava sicer, da boj med rojaki in prijetna stvar, a tega boja so krivi le oni ljudje, kateri so začeli blatiti našo sveto katoliško vero in začeli napadati katoliške Slovence. In ker smo bili več let v časopisih in v govorih, javno in zasebno napadani zaradi svoje vere. zato smo bili primorani vsi katoliški Slovenci in Slovenke združiti se v močno stranko, koje namen je braniti pred vsakovrstnimi napadi naše sveto versko prepričanje. Slovenska katoliška stranka brezpogojno zahteva mir pred sovražniki; če nam ga pa ne dajo, si ga bomo pa izvojevali z združenimi močmi.
Joliet, 111., 15: maja. — Najsrečnejši dan celega življenja bode prihodnja nedelja, obenem binkoštni praznik, za mnoge dečke in deklice naše nade-polne šolske ml.adeži, ki pristopijo prvi krat k mizi Gospodovi. To je dan, ki se ga vsak pošten človek spominja svoje žive dni z občutkom rajske milobe in radosti.
Prvo sv. obhajilo prejmejo v nedeljo sledeči;
Dečki Alojz Bolte, Jožef Fir, Jožef Jakša, Francis Žlogar, Jožef Majna-rič, Jožef Uršič, Anton Vrščaj, Jožef Rogina, John Pleše, John Dajčman, John Nemanič, Jožef Kambič, Mihael Stajdohar, Francis Petrovčič, John Kmet, John Papež, Avgust Malarič, John Matekovič, Jožef Starašinič, Mar tin Legan, John Legan, Alojz Habinc, Alojz Posega, Štefan Mance, Jožef Legan in Jožef Muhič.
Deklice Katarina Govednik, Katarina Zupančič, Katarina Meteš, Ana Klepec, Ana Brunskole, Katarina Mihelič, Katarina Butala, Mary Šušteršič, Mary Koludrovič, Frances Spelič, Terezija Nemanič, Antonija Kezerle, Mary Marencel, Ana Mušič, Sofija Kobe, Barbara Vranešič, Ana Stariha, Mary Pleše, Ana Slobodnik, Antonija Radkovič, Julija Košiček, Mary Marentič in Ana Grande.
Skupaj 26 dečkov in 23 deklic.
— Naša župnija je dobila te dni novega organista v osebi g. Jurija Malovrh, ki je došel sem s Calumeta, Mich. Cerkveni pevski zbor ga je toplo pozdravil zadnji torek zvečer. Želimo g. pevovodji mnogo vspeha na polju cerkvenega petja in upamo, da bo pod njegovim spretnim vodstvom novo živ Ijenje prešinilo cerkveni zbor in zbor šolskih pevcev, *
— Najstarejšega farana smo izgubili iz svoje srede v noči od zadnjega petka na soboto, ko je v Gospodu zaspal rojak Jakob Hren, v starosti 63 let, rojen v Toplicah na Dolenjskem. Kako splošnoznan in priljubljen je bil pokojnik, je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v ponedeljek dopoludne. Črno sv. maše, ki jo je daroval č. g. župnik F. S. Šušteršič v naši cerkvi sv. Jožefa, se je udeležilo nebrojno prijateljev in znancev rajnikovih, ki so potem spremili njegovo truplo k večnemu počitku na slovensko pokopališče v nedoglednem sprevodu žalnih kočij in vozov, ki jih je oskrbel večinoma pogrebni zavod g. A. Nema-nicha. Pokojni Jakob Hren zapušča ženo, tri sinove Franka, Johna in Louisa, ter dve omoženi hčeri. Bil je med prvimi Slovenci, ki so se naselili v Jolietu in med ustanovitelji naše velike in napredne naselbine. Svetila mu večna luč in pokoj njegovi duši!
— V ponedeljkovi seji mestnega zbora je župan Cronin imenoval celo vrsto stalnih odborov iz aldermanov v oskrbovanje raznih mestnih potreb. Naš slovenski alderman II. warde, g. Anton Nemanich, je imenovan načelnikom (chairmanom) odbora za ceste (vzhodna stran) ter članom odborov za mostove, odtočne žlebe in vodovode (culverts & sewers), javno posest in šole; torej je imenovan v četvere odbore, s čimer mu je izkazana izredna čast. — Na istej seji je g. župan imenoval g. Josipa Stukel hranilcem jetnikov (bridewell keeper), katero službo je naš muzikalični rojak opravljal že pod županom Croliusom v občo zadovoljnost. Nadalje sta imenovana še dva naša rojaka za mestna redarja ali patrolmana, in sicer gg. Josip Ivec in Peter Lukanič. Kakor znano, je bil g. J. Ivec že poprej več let v službi jolietske policije in se je tako odlikoval, da si je stekel zlato kolajno ali medaljo za hrabrost, kajti ob neki priliki se je izkazal pravega junaka. Čujemo, da je bil še neki tretji mož slovenskega rodu imenovan policajem, a v celi vrsti novih policajev nismo zasledili tretjega imena, ki bi se nam zdelo slovensko.
—	Piknik društva sv. Jožefa zadnjo nedeljo v Theilerjevem parku je prav dobro uspel, če vpoštevamo dejstvo, da je sever neusmiljeno bril preko hriba in plašil “cagavce”.
—- Ako želite dobro obleko po najnižji ceni, pojdite v Chulikovo prodajalno.
\
—	Po North Chicago cesti bodo kmalu drdrale cestno železnične kare. Zadnji teden so začeli polagati tir. To pomenja za našo slovensko naselbino velik napredek.
—	Velika grocerija na North Chicago cesti se proda ali da v najem takoj. Več je izvedeti pri Am. Slovencu.
—	Še nekaj molitvenikov, primernih za darilo k prvemu sv. obhajilu, ima v zalogi knjigarna A. S.
— Rojakinje, ako potrebujete klo-ke, pridite k gospej Chulikovej, ker a vam postreže z najboljšim Marn za mal denar.
— Temelj novi hrvatski cerkvi '‘na hribu" ob Broadway je že postavljen.
— Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti naj boljši zdravnik v Joliet je dr. Ivec. 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012.
Chicago 2202.	*
Chicago, 14. maja. — V nedeljo 12. maja je bila pri nas velika slavnost združenih slovenskih katoliških društev iz Chicage in So. Chicage. Pri paradi se je zgodilo nekaj, o čemur podpisane želimo, da zvedo vsi Slovenci v Ameriki, koliko manire imajo socialisti, ki pripadajo k Narodni Jed-noti. Na voglu t8. ceste in Centre Ave.j pred Frank Mladičevim in John Košičkovim salunom je bila zbrana vsa sodrga, socialistovska. Te večno žejne gobe so se postavile na prag sa-lunov in se .prav porogljivo smejale tej paradi, ki je bila največja in najlepša, kar so jih še priredili Slovenci v Chi-, cagi. Padale so različne psovke in žaljive opazke, kakoršnih ne pozna no ben Amerikanec ampak le kake zelene ljubljanske barabe. In pomislite, med te pijane smrkovce se je pomešal tudi častiti predsednik slavne Narodne Jed note, gospod Janez Stonič. Ta dolga preklja se je naslonila na bangar pri Mladičevem salunu, prste je v usta utikal, kakor majhni otroci in žvižgal je kakor kak črednik tam na paši. Ubo ga Jednota, smo si mislile, ki imaš takega drvarja za svojega predsednika. V žvižganju je ta človek menda grozovito izurjen. Kar predsedniki drugih Jednot pri konvencijah opravijo s kladivom, to ta človek vse doseže z žvižgom. Če bo v La Salle za predsednika še izvoljen ali pa ne, delegatje naj mu za spomin kupijo enega konjička, ki zadaj piska za zasluge pri — paradi katoliških društev. V teh mislih nas je pa premotilo nekaj drugega. V dvorani nad Frank Mladičevim salunom je bila ravno seja Slavije, ko je šla parada mjmo. Ko se je v dvorano zagula naša godba, je pa zji-
da je po vašem mnenju zaslužila ime: slaboglasna ženska? Kam pa je zahajala najraje? V kakšno družbo je največkrat zašla? Kakšni ljudje so se zbirali okrog nje? Vi socialisti in odpadniki, ki imate kranjske salune na Centri za svojo cerkev, ali se niste vi skoraj tepli za to Malči? V satunih ste jo imeli med seboj, klicali ste jo: moja Malči, igrala je z varni, vas je poslušala in vaša je bila — sedaj pa, ko je umrla, pa pravi vaš časopis: slaboglasna ženska je bila. Vi socialisti! če je bila Malči slaboglasna, ste slaboglas-ni vi vsi skupaj, ki ste iskali Malčinega prijateljstva, ko je bila še živa. Svojo mrtvo prijateljico pa vi socialisti tako grdo zaničujete! Ali vas res ni sram?
In vi patriarhih kranjski salunov: kakšno izobrazbo pa razlivate po vaših salunih, da se med vašimi izobraženimi krogi kaj takega pripeti? Vsi ste izobraženi, vsi ste učeni in modri nazadnje pride pa iz te izobrazbe tak gmej škandal!
Za sklep pa rečem še eno besedo tistim lahkomiselnim dekletom, ki so zadnje čase začela zahajati v salune •— če tudi samo na party! Pazite' se, da po vaši smrti ne bodo'ravno ti ljudje, s katerimi danes občujete, govorili in pisali, da ste bile slaboglasne ženske. Pregovor pravi: kdor se med otrobe meša, ga svinje požro!
Jos. Steblaj,
mož z “mrtvimi puščicami.
ri?, 'ir, el», e*Í»s »j?» rfo, ti?, efo c±t efo ffr? 4*?	¿±1
tj? tjj m?“t|?tj? *4.* *1* 'P *4? tj? tj? *4? *4?tj?tj?tj?
4’?
TJ?
r±j.
TJ?
#•
vpil predsednik Klobučar: Ala, otroci gledat! In skozi vsako okno je pogledalo ven po kakih deset izobraženih glavic. Naenkrat zapazimo, da leti jajce z okna dvorane. Padlo je ravno mimo kočije, v kateri smo bile vse podpisane; eden naših mož se ozre kvišku in vsa izobražena kolena so počepnila k tlom, tako da je bila cela Slavija na kolenih. V svoji surovosti sta se odlikovala posebno dva moža: Jožef Jesih, ljubljanska surovina št. T., in Frank Trdina, ljubljanska surovina št. 2. Prvega so zaradi njegove surovosti že zdavnaj Narodni Vitezi spoznali sposobnega za predsednika; Frank Trdina je pa 'sedaj začel rogoviliti, da bo tudi on prejel kakšno odborniško čast. — Naša slavnost je dosegla veliko lepega; en uspeh je pa tudi ta, da smo se vsi katoliški Slovenci in Slovenke v Chicagi živo prepričali, da so takozvani izobraženi socialisti le navadni divjaki, Narodna Jednota pa mati vseh surovin.
Fany Mihevc, Jožefa Predavič,
Fany Sojar, Mary Demšar.
Chicago, 111., 8. maja. — Dolgo časa so naši čikaški tiči peli svoje pesmice, a sedaj so se pa pošteno ujeli na limanice. Vsi so preplašeni in skrivajo se, da ne bi jih kje zvohal kak detektiv. Res prav je, da bodo dobili ti hudobni socialisti malo po grbi. Saj so zaslužili. Težko je verjeti, kako so ti ljudje hudobni, če človek sam ne skusi. Če človek stopi v salun, pa če se jim vidi, da imajo pred seboj človeka, ki še v cerkev hodi, pa planejo nanj in ga z zaničljivim govorjenjem zasmehujejo tako, da se nazadnje vsak pameten človek mora ogniti tem sa-lunskim beznicam. Kletvine in klafa-nja ni ne konca ne kraja; duhovnov ni treba, pravijo; sam sem jih slišal, ko so govorili, da ne verujejo v Boga in da je na svetu vse humbug. Enkrat sem tudi slišal v nekem salunu socialista, ki se je štel za bolj učenega, ki je rekel, da je človek iz afne nastal. Jaz sem si takoj mislil, da ti ljudje socialisti so pa morda res iz afen nastali, ker nimajo prav nič več pameti kakor neumna živina. Jaz sem jih dosti spoznal in tudi vem, da ti ljudje so najboljši za zabavljanje; salon imajo za cerkev, pijačo pa za boga; to je res lepa vera. Nazadnje pa mislijo, da bodo cel svet pod komando imeli. No jih bodo že policmani ukrotili, potlej bodo že bolj ponižni. Revčki so, ko-lektirajo kakor sestradani berači, pa ne morejo nikoli dosti nabrati. Pa kakor kaže — vse žavbe ne bodo pomagale. Saj ti tiči ne spadajo drugam kakor v špehkamro; potem bodo pa morda iz teh afen kedaj še ljudje nastali.
Štefan Šestak, 615 Centre Ave.
Waukegan, 111., 15. maja. — Neka sociajistična revica v Chicagi si je zopet mene privoščila v znani cunji Narodne Jednote. Sirota je tako slabega spomina, da je pozabila na svoje lastno ime. Takega človeka pač ne morem smatrati za resnega moža, ampak za bojazljivo šlevo, pa če ima tudi tako dolge muštace kakor vsi štirje Dullerji skupaj. Zato pa ti, ščurek junaški! ne skrivaj se v temi; pri-lezi na dah ob belem dnevu, da te vidim, kdo si. Nikar ne pričakuj, da ;e bom bojeval zoper prazno senco,— Omeniti hočem raje neko drugo stvar, ki je vredna nekoliko preudarka. Neko splošno znano čikaško Malči, ki je bila zadnji teden ustreljena v Chicagi, je Glas Svobode imenoval — slaboglasna ženska. Jaz vas prašam, vi mažači Glasa Svobode, kdo pa je vzrok, da je ta nesrečna ženska postala taka,
Utica, 111., 9. maja. — Cenj. ured ništvo A. S., Vaš list čitam in vidim, kako se bojuje vera z nevero. Srečen je, kdor ima dobrega prijatelja, in hvala Bogu, celo moje življenje so me ne spremljali dobri in zvesti prijatelji. In to so dobre krščanske knjige in po šteni časniki. Pred par leti mi je pa po nesreči došel v roke slovenski čas nik, v katerem je bilo čudno čitanje. Kristus je rekel sv. Petru: “Ti si Peter skala, in na to skalo bom . postavil svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala.” Ali pomisli, človek, v tem čudnem časniku pa razlaga ne ki figa-možicelj na dolgo in široko, kako so te besede neresnične in kako je bila katoliška cerkev vedno premagana itd. Jaz sem se čudil, kako je mogoče, da kak slovenski urednik vzame take židovske čvekarije v svoje predale. Je že res, da je med nami nekaj proletarcev, pa vendar take ži dovske bedarije se ne bi smele pisati in citati nikjer, najmanj pa ne med Slovenci. Zdaj pa pride vprašanje: Kdo pa je pravzaprav proletarec? V nekem poštenem nemškem katoliškem časniku sem čital sledeče: V Beču ali na Dunaju je tamošnji mil. nadškof razlagal sledeče: Proletarec ni oni človek, ki nima časnega premoženja, ven dar pa ima dar sv. vere neizrekljive vrednosti; proletarec je edinole oni človek, ki nima nikakega časnega premoženja, pa tudi nima svete vere. Torej proletarec je največji siromak na svetu. Pa drugikrat kaj več.
Z Bogom!	John Culjan.
c±2.
TJ?
Ely, Minn., 10. maja. — Dragi mi g. urednik "A. S.”, prosim malo prostora v nam cenjenem slovenskem listu, ki je največji, najcenejši list in glasilo K. S. K. Jednote.
Minolo je že pol meseca maja, pa vendar še pri nas ne poznamo spomladanskega dne, še mrzli sever nas prepihuje.
Dalje zopet sporočam o nesreči Mar kota Slabotnik, doma iz podzemeljske župnije, Belokranjsko. Rojak je delal na površju pri Zineth-rudniku, pri stro ju (štimšafla). Stroj je nakladal rudo v vagone. Toraj delavec Marko na povelje delovodje je skup primetal raz-trešeno rudo. V trenutku posulo se je mnogo skladane rude z močjo na njega, tako da osebni ga niso videli. Nekoliko pozneje izvedli so vsega strtega in ga izročili v bolnišnico. Želimo mu v kratkem okrepčanje.
Štirideseturna pobožnost se je v naši cerkvi prav izvrstno vršila. Električna svetljava je močno razsvetljevala hišo božjo. Tudi Najsvetejše je bilo izpostavljeno. V obilnem številu se je ljudstvo udeležilo pobožnosti.
Pozdravljam Slovence širom Amerike, “Amerikanskemu Slovencu” želim lepega napredka. John Težak.
Rock Springs, Wyo., 4. maja. — Tu se govori nad 30 jezikov, dasi šteje mesto samo okrog sedem tisoč prebivalcev. Tu je namreč tudi mnogo Kitajcev, Korejcev, Japoncev in drugih Azijatov poleg belokožcev in zamorcev.
Te dni se je mudil tu Rev. P. Ciril Zupan iz Pueble, Colo., da so mogli rojaki opraviti svojo velikonočno spoved. O tej priliki sta bila tudi poročena Janez Demšar in Marija Tavčar, oba iz Planine pri Škofji Loki.
Slovenci imamo tu eno katoliško društvo, spadajoče k J. S. K. J. Slovaki in Poljaki so večinoma v slovaški kat. Jednoti.
Gg. Frank in Maks Kržišnik z drugimi v kompaniji imata dobro uspevajočo trgovino, a g. John Mrak je jako priljubljen gostilničar. Slovani se tu večinoma drže gesla "Svoji k svojim.”	Po C. N.
Zahvala.
Chicago, 13. maja 1907.
Povodom pogreba mojega brata Jakoba Hrena me veže prijetna/dolžnost izreči lepo zahvalo č. g. F. S. Šušteršiču za dušno oskrb in tolažbo, ki jo je,delil rajniku in tudi vsem vrlim možem, ki so se spomnili svojega najstarejšega farana in ga spremili k več-
TJ?
s±,
TJ?
❖
tj?
#
❖
#
#
TJ?
Delavnost.
Življenje obstoja v neprestanem delu in premeni. Popolna nedelavnost je enake smrti. Kakor v naravi tako tudi v človeškem telesu se kaže delavnost in vrše premene. Kri je tista tvarina, ki povzroča te izpremembe. Le ta odstranjuje izrabljene snovi iz telesa in privaža vsem delom telesa hrano. Naj-važnejega,pomena je, da ima človek kri čisto in zdravo.
Severov kritistilec
je priznan že mnogo l<?t kot prvo in najbolje zdravilo za čiščenje krvi. Napravljeno je iz skrbno zdravilnih zelišč in prežene vse nečiste tvarine iz telesa.
Prestal je izkušnje nad 20 let, drugače M ga ne bilo tukaj.
Cena $1.00
Ozdravi malokrvnost. Prežene izpuščaje.
Ozdravi lišaj in druge kožne bolezni.
Odstrani prhlaje, bezgavke in skorbut.
Vkrepi ves telesni sestav.
“Z veseljem vam sporočam, da me je Severov Kričistilec popolnoma o-zdravil. Sedaj sem uverjen, da ga ni boljšega zdravila. Vaš lek je najboljši za razdravljenje takozvane poletne bolezni. Priporočam ga vsakemu.” ...........P. Miklavec, Willock, Pa.
“Po tritedenski uporabi vam spri-čujem, da je Vaš lek izvrstno deloval. Lahko rečem, da mi je edino le vaše zdravilo tako pomoglo, da sem sedaj zdrav. Priporočam vaša zdravila v krogu mojih znancev.”
R. Konecny, Lyra, Texas.
Severov želodčni ^ grenčec
Severov prašek zoper glavobol
TJ?
TJ?
&
uživa se v dozah pred vsakim obedom ter izvrstno pomaga:
pomaga vedno in hitro vsakemu
ako ima človek slab želodec, ako trpi radi neprebavnosti ako ima belkast jezik, ako nima teka do jedi.
Cena soc in $1.00.
ki ima nevralgični glavobol, ki je duševno raztresen, ki ima glavobol,
ki čuti pritiska krvi v glavo»
Cena 25 centov.
A
Tj?
¿¿S
TJ?
e±>
TJ?
TJ?
TJ?
4Í1
TJ?
tis
TJ?
#
tii
TJ?
❖
TJ?
❖
TJ?
tii
TJ?
tii
TJ?
TJ? —	Dobiva se v vseh lekarnah.		TJ Zdravniški svet zastonj. ^
v	£0 V. F. Sever,	. CEDAR RAPIOS ÄVO. IOWA
1			
POZOR, ROJAKI!
Kdo je to? Poglej ta prostor in povemo ti prihodnji teden.
nemu počitku v tako lepem številu. Vsem Bog stotero povrni!
Farank Hren.
Zahvala.
Chicago.-—
Vsem' slavnim slovenskim katoliškim društvom, posebno pa Southchi-caškim Vitezom sv. Florijana in zastopnicam ženskega društva Prečiste-ga Spočetja se lepo zahvaljujemo, da so nas počastili pri nedeljski slavnosti dne 12. maja s svojo navzočnostjo. G. Franku Medoshu še posebej hvala za njegov lepi nagovor, s katerim nas je navduševal za prijateljsko slogo med Slovenci iz Chicage in So. Chicage. Vsem udeležencem, ki so pomagali naši slavnosti do tako lepega uspeha v vsakem oziru, kličemo: Hvala lepa! Bog Vas živi!!
Pripravljalni odbor.
Iščemo zastopnike
za odpošiljanje denarja v staro domovino in odpravljanje popotnikov za svoj slovenski oddelek pod zelo ugodnimi pogoji. Za razjasnila in potrebne tiskovine obrnite se na podpisano tvrdko
FRANK ZOTTI & CO.,
108 Greenwich St,, New York, N. Y.
PRIHODNJI TEDEN BO V NA-šem listu velik oglas o razprodaji lot na Cora, Elizabeth in Summit cestah. Vsakdo ve, da so te lote v prijazni legi, blizu pouličnih železnic in raznih tovarn. Toraj drugi teden boste čitali oglas.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N. W. tel. 344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zg olj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporočila. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
NA PRODAJ PO NIZKI CENI 2 loti na Clement Streetti, severno od polske cerkve. Vprašati pod h. št. 109 Shields Street, Joliet, 111.
IŠČE SE V CERKVENI GLASBI in petju dobro izvežban organist. Služba se lahko nastopi takoj. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. L. Klopčič, Calumet, Mich.
—	Bled dobi vodovod. Kupili so v Gorjah pri Bledu studenec, ki je' tako močen, da zadostuje ne le za Bled, temveč tudi za Gorje.
—	Tvrdka Filip Zupančič je pokupila svet od Vintgarja do Leskovčeve opekarne v svrho izdelovanja opeke.
—	Votivni shod v Metliki. V nedeljo 21. aprila je priredil gospod dvorni svetnik Fr. Šhklje, kandidat “S. L.
S.” za Belokrajino, volivni shod v Metliki na vrtu gospoda Makarja. Gospod kandidat je tega shoda res lahko vesel. Zakaj na shodu je bilo zbranih okrog soo volivcev. Pri zborovanju je vladal najlepši red. Shod je otvoril č. gospod dekan Matija Erzar, ki je predlagal za predsednika zborovanja g. Matjašiča, župana občine Bo-žakovo-Rosalnice, ki skreno pozdravi zborovavce in da gospodu kandidatu besedo. G. Šuklje v govoru eno uro trajajočem je volivcem pokazal, kako je bilo nujno potrebno, da se je volivni red spremenil na podlagi splošne in enake volivne pravice. V takem parlamentu bo mogoče zboljšanje položaja kmetskega, obrtnega in delavskega stanu. Nato popiše žalostne razmere v Belikrajini, za katero so dani vsi pogoji za blagostanje, a država jo vedno zanemarja, ki davke vestno poteguje, <laje pa nič. Zato se Belokranjec izseljuje v Ameriko. Leta 1883, je bilo v Belikrajini 30 tisoč ljudi, leta 1900 pa že samo 26 tisoč in danes jih je morda samo še 24 tisoči Treba tedaj pomoči po prihodnjem državnem zboru. Treba železnice, za katero se bo kot poslanec na vso moč trudil, da se zgradi, saj je potrebna ne le iz gospodarskega, ampak tudi iz strategičnega ozira. Vojaško breme se mora spremeniti v dveletno službo, ob času najhujšega poljskega dela se mora kmetskim sinovom dati dopust. Notarijat naj se podržavi. Potrebni so vodovodi; da se napravijo, mora država prispevati. Zavarovanje naj dežela prevzame. Domača živina se mora varovati s carinskim tarifom. Za vse to se hočem truditi, ako me izvolite za poslanca. Program “S. L. S.” je moj program. Nismo proti uradnikom, ampak le proti uradnikom-birokratom. Njismo mračnjaki in sovražniki šole. Le svobodne-brezverske šole ne maramo. Turki so hodili na Slovensko, ropali in požigali našim dedom vse, kar so mogli dobiti, narodnosti in vere pa jim niso mogli vzeti. Narodnost in vero hočemo tudi mi braniti, braniti jo hočem tudi jaz z vsemi svojimi močmi, ako me izvolite za poslanca dne
14.	maja. Ponovni gromoviti živijo-klici gospodu kandidatu so odmevali na to po zborovališču. Gospod predsednik vpraša, kdo želi še besede. O-glasi se lokviški župan gospod Mihelčič, ki govori o lovskem zakonu in izjavi, da je “Županska zveza za Belokrajino” soglasno odobrila kandidaturo gospoda dvornega svetnika Šu-kljeta. Na to govorita še gospod župnik Pavlovič in gospod župan Petrič iz Radoviče, ki sta oba priporočala gospoda kandidata. G. Peter govori slednjič o verski točki programa “S. L. S.” katerega hoče gospod kandidat zastopati in s svojimi krasnimi besedami izzove v volivcih vihar navdušenja za gospoda kandidata. Kandidatura gospoda Šukljeta je bila soglasno sprejeta med dolgotrajnimi živijo-klici, na kar je bil veličastni shod zaključen.
—	Razpečevalci ponarejenega denarja nimajo sreče v Ljubljani. Meseca oktobra lanskega leta se je pojavil v Ljubljani 29 letni Anton Maglica iz Voloskega okraja in razpečaval v Vod-matu ponarejene 20 kronske bankovce. Komaj jih je razpečal par, je bil že prijet. Kmalu na to, meseca novembra,'"je poskušal v Ljubljani svojo srečo Lah Dorte Barcheli s tem, da je razpečal par stolirskih bankovcev, a bil je takoj na južnem kolodvoru prijet. Dne 17. apr. je pa prišel tjakaj 22 letni jermenar Ljudovik Starič iz Št. Petra pri Rudolfovem z nado, da bode razpečal po Ljubljani ponarejene petkronske tolarje in ponarejene goldinarje. Starič je posetil takoj drugi dan zjutraj gostilno g. Lovšina v Gradišču, kjer je spil dve čtertinki vina in ga plačal s ponarejenim petkron-skim tolarjem in odešl. Še isto jutro je prišel Starič tudi v gostilno bratov Novakovič na Rimski cesti, kjer je spil četrtinko vina in ga plačal s ponarejenim goldinarjem. Ko so stranke spoznale ponarejeni denar, so obvestile ta-kaj mestno policijo, ki je napravila lov za neznanim razpečevalcem ponarejenega denarja. Dne 19. apr. se je posrečilo stražniku Vrečarju in stražniku Drešarju prijeti Stariča na Starem trgu. Pri osebni preiskavi aretovanca so se dobili trije falzifikati po 2 K in en falzifikat za 5 K. Starič je trdil, da je te falzifikate našel v kolodvorskih ulicah zavite v cunjo takoj ob prihodu v Ljubljano. Prenočil je prvo noč v nekem prenočišču v Florjanskih ulicah drugo noč pa pri nekem prijatelju. Na-daljne poizvedbe so dognale, da je imel Starič prvo noč pri sebi ročno torbo, za katero je pa odločno tajil. Ko se je pa zaslišala tudi druga stranka, je izpovedala, da je spravil pri nji
Starič neko torbo. V tej torbi je imel Starič spravljenih še enajst petkron-skih bankovcev. Kakor že rečeno, Starič trdi, da 'je vse falzifikate našel v Kolodvorskih ulicah, noče vedeti o ni-kaki zvezi s kakim ponarejanjem denarja, še manj pa, da bi bil denar sam izdeloval. Mladi razpečevalec kovinskih falzifikatov je bil tudi lansko leto, meseca junija, prijet zaradi ponareje menjic in bil obsojen pri okrožnem sodišču v Rudolfovem na trimesečno ječo. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
—	Veliki koncert “Glasbene Matice”. Dne 7. in 8. maja je priredila Glasbena Matjca” veliki, koncert, pri tem koncertu je sodelovalo okrog 210 pevcev in pevk in pomnožen'orkester, 'broječ 60 do 70 mož.
—	Razsvetljava v Ljubljani. Kakor se poroča, nameravajo pričeti s pripravami za vpeljavo nove plinove razsvetljave v Ljubljani še to spom-t lad. Napraviti nameravajo 700 Auer-ievih svetilk. (Električno razsvetljavo seveda tudi imajo.)
—	Roko si odsekal in se ustrelil. Iz Št. Petra poročajo: Na gmajni nad Klenkont so našli ustreljenega Antona Bratoža iz Pristave. Pred 14. leti si je odsekal v blaznosti roko, a sedaj se je ustrelil. Zginil je že 17. marca, našli so ga še le 14. aprila.
—	V Šmarci pri Kamniku so ustanovili kmetijsko društvo, katerega pravila so že potrjena. Za društveno skladišče si zgrade potrebno poslopje poleg zadružne mlekarne. Občina namerava prihodnjo spomlad postaviti tudi nov gasilni dom.
—	Občni zbor kmetijskega društva v Metliki se je vršil v nedeljo 17. apr. ob obilni udeležbi. Člani so ta dan pokazali, da se za svoje društvo vrlo zanimajo. Zato pa tudi društvo dobro uspeva.
—	Otvoritev postajališča Belapeč.' Dne 1. majnika t. 1. otvorila se je med postajama Trbiž in Rateče-Belapeč, v kilometru 6.482. železniške proge Tr-biž-Ljubljana, juž. kol. ležeče postajališče Belapeč za promet oseb in prtljage.
—	Sadjarski tečaj na Fužinah pri Ljubljani se ustanovi jeseni tega leta na Fužinski graščini, nekaka zimska kmetijska šola, v katero se bodo sprejemali kmetski mladeniči iz nevino-rodnih krajev naše dežele, da se v krat ki dobi pomožnosti teoretično in praktično v najvažnejših kmetijskih stvareh izvežbajo.
—	Dva otroka zgorela. Iz Novega mesta se poroča: V Vel. Poljanah pri Šmarjeti so otroci na paši zažigali suho travo ob mejah. Štiriletni Lojzek Šlogar, te ognjene zabave vesel, je prišel preblizo ognja, užgala se mu je obleka in v trenutku je bil revček od vratu pa do nog ves opečen. Tako ranjenega so pripeljali v bolnišnico usmi ljenih bratov v Kandijo. Toda nove kože in življenja tudi tam ne morejo nikomur nuditi; vsi poskusi so ostali brezvspešni in otrok je v groznih mukah kmalu preminul. Lansko leto ravno ob tem času in blizo tistega kraja se je zgodila enaka nesreča. — Na Pšati pri Beričevem so skakali otroci preko ognja. Šest let stari Minki Baš se je vnela obleka. Deklica se je tako hudo opekla, da je med vožnjo v Ljubljano umrla.
—	Konkurz je proglašen nad imovi-no Fr. Šušteršiča, mizarskega mojstra v Vižmarjih.
—	V konkurz je prišel trgovec Vekoslav Sešek na Jesenicah.
—	Insolventen je postal trgovec g. Janko Traun na Glincah. Pasiva znaša 150,000 K.
—	Umrl je v Škofji Loki 24. aprila gostilničar pri “Kroni in izvošček Jakob Dolinar, po domače “Kronbirtovi Jaka”. Zadela ga je kap.
—	Umrl tik pred odlikovanjem. Cesar je odlikoval 17. apr. višjega gozdarja kneza Windischgraetza gospoda Antona Hanischa z viteškim križcem Franc Jožefovega reda. Tragični slučaj je bil, da je gospod Ha-nusch prej umrl, predno je bilo odlikovanje uradno razglašeno.
—	Smrt in pogreb vrlega moža. Iz Dolenje Sušice pri Toplicah se piše: Dne 14. apr. je umrl oni Franc Senica, posestnik v Dol. Sušicah, ki se je pismeno zahvalil za vabilo na zaupni shod ter z bolniške postelje izrekel zaupanje in priznanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke, ki se trudijo za blagor kmečkega trpina. Mož je dovršil 60. leto. Bil je slaboten in velikokrat bolan, a tak poštenjak, da je po pravici nekdo opomnil g. župniku: “V topliški župniji imate mnogo izvrstnih mož, a taki, kot. je bil Mekina, so redki.” Iz Ljubljane je prišel g. deželni nadsvetnik Zamida pokropit vrlega moža in tolažit svojo sestro, sedaj žalujočo vdovo. Pogreb dne 17. aprila je bil veličasten, spremljevalcev obilno število, vmes dva bogoslovca iz sorodstva. Pevci so zapeli pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Gosp. župnik'je imel ganljiv govor v čast in spomin občespoštovanemu Mekini.
—	Nadvojvoda Jožef Ferdinand, bivši podpolkovnih ljub. 27. pešpolka, je
TELEPHONE : 1270 Rt
FRANK SAKSER C.0.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:	’
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.

Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarjd prot', obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
I Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne li3tk:e
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.
109 GREENWICH STREET,
NEW YORK, N. Y.
Q>
bil 23. apr. v Ljubljani ter se potem podal na Gorenjsko na lov.
—	Ljubljana dobi konjenico? Graški listi poročajo, da pride kmalu v Ljubljano nekaj konjenice. Konjenica se bo tu vadila v kraškent ozemlju. Ena divizija ir. huzarskega polka pride iz Steiitamangerja v jeseni v Gorico, da spozna ondotno ozemlje proti italijanski meji.
—	Bivšo Pakičevo hišo na Poljanskem nasipu v Ljubljani podirajo. Ondi se v kratkem prične dvigati ponosno poslopje trinadstropne “Katoliške tiskarne”. Tudi Šrjančeva hiša v kratkem pade. N0V0 poslopje “Katoliške tiskarne” bo gradila tvrdka G. Toennles.
—Slovensko gledališče. Gospod nad-režiseur Taborsky in njegova soproga gospa M. Taborska, gostujeta v Pragi, na vabilo “Ceško-slovanske Besede” na Smihovskem gledališču v i-grah "Potopljeni zvon”, “Boj z metulji” in “Dama z kamelijami”, prej pa sta še absolvirala gostovanje članov slovenskega gledališča v Trstu v soboto 4. maja v igri “Elga” in v nedelja 5. maja v igri “Na letovišču” ter 7. maja v Sežani.
—	Iz bleškega kota. Umrl je na velikonočni torek na Bledu Jožef Mandelc, rojen 1. 1815; nastopil je torej nedavno 93. leto. Ranjki, pravi korenjak, nekdaj gostilničar v Zagoricah pri Mangelcu, sedaj hotel Steidl (prej Peternel) je bil do zadnjega zelo bistrega duha in jako dobrega spomina. Umrl je brez kake posebne bolezni kar nagloma. Veliko sredo je bil obhajan za Veliko noč. Zapustil je 12 živečih otrok in ženo, s katero je živel nad 53 let v zakonu. Oženjen je bil dvakrat. Otroci so lepo zanj skrbeli in mu po smrti pripravili lep pogreb.
—	Umrl je v Litiji 24. aprila zdravnik Jurij Oblak v 82 letu svoje starosti.
•— Cigani napadli s sekirami in revolverji 25 kmetov. O tem se poroča: V gotgnskih gozdovih cigani že dalje časa delajo občutno škodo in opustošenje. Ker so bili vsi dobri nasveti in opomini zaman, se je v nedeljo, 14. apr., zbralo okoli 20 posestnikov iz Gotne vasi in okolice, ter se podali v gozd z namenom, da mirnim potom prepode cigane iz dotičnega kraja. Šli so najprvo v gozdne parcele sodnega nadsvetnika gosp. Škerlja. Tam so ime li večino svojih šotorov. Posestniki so jim odločno pa mirno prepovedali bivanje in pustošenje v teh gozdovih. In tedaj je prišla ciganska narava do svojega izbruha. Čuteči se kot neomejeni gospodarji vsega teritorija te občine začeli so nad kmeti vpiti in se pre pirati. Kmetje seveda niso odnehali od svojih zahtev in konec vsega je bil, da so cigani zagrabili sekire in revolverje in tako oboroženi napadli množico kmetov. Leti seveda, oboroženi le s palicami v roki, so se morali in znali, pred napadalci umakniti in jo popihati iz gozda. Posebno huda se je godila posestniku Štangelu. Proti njemu je šlo pet s sekirami oboroženih ciganov in ker je Štangelj prvega ki mu je prišel preblizo, obtlesknil nekoliko s palico po ramenu, mu je leta zažugal: “Pri moji d...i, jaz bom tebe ubil, ti ne boš dolgo več hodil.” Štan-gelju ni preostalo drugega, kakor da se je z drugimi vred odstranil. Culo se je streljanje, vpitje in kletve, pravcata roparska vojska. Da ni bilo cigank, ki so moške držale nazaj in jih krotile, zgodilo bi se bilo grozodejstvo, kakršnega si niti ne moremo predstavljati. S streli niso nikogar zadeli, iz česar je sklepati, da so streljali za prviposkus le v zrak.. Ponoči pa so prišli trije najhujši pretilci, Jože, Janez in Franc Brajdič v vas. Vaščani so bili celo noč v strahu, ker so vedno mislili, da ge cigani maščujejo nad njimi s teni, da jim zažgo vas. Značilno je, da so ravno tisti trije cigani drugo jutro napadli ključavničarja Martina Beleta, ko se je vračal iz Straže preko Šmihela domu v Gotno vas. Napad se je izvršil pa na potu pod grmsko šolo. Napadeni Bele je napadalcem komaj utekel. V petek, 19. apr. se je o tem slučaju vršila prva obravnava. Cigansko tolpo je ovadil gospod nadsvetnik Škerlj sam.
—Konjice, 17. apr. Minolo leto je umrl gospod Jurij Napotnik, pred malone četrtletjem pa se je s sveta ločila njegova žena Agneza. Danes so oba iz začasnega počivališča njunega preselili v novo grobnico, ki jo je bil oskrbel sin, knezoškof ekscelenca dr. Napotnik. Ta je v cerkvi pri sv. Ani na pokopališču služil sv. mašo, potem vodil izredni sprevod in blagoslovil grobnico. Pred odhodom je pomolil tudi na grobeh znancev, med njimi so: kanonik-dekan Rožman, časnikar dr. Ulaga, kanonik-profesor dr. Pajek, odvetnik dr. Prus in zdravnik dr. Prus, Klinc, Matija Voh, Da pri današnjem dogodku ni manjkalo ljudstva, razume se pač samoobsebi.
—- Samoumor bivšega kapelnika celjske mestne godbe. V C^lju se je v nedeljo 21. aprila obesil bivši vojaški Jcapelnik celjske mestne godbe in sedaj privatni učitelj godbe I. Kaes, v
55.	letu starosti.
—	Za, “Sokolski dom” v Celju je da-ravola sl. Hranilnica in posojilnica v Celju 50 K.
—	Izpred porotnega sodišča v Celju. Marija Žičkar, 27 letna dekla, ka-
tera je imela otroka z županovim sinom v Anžah (sevniški okraj) a ga je takoj po porodu najprej potisnila v potok, da se je v vodi zadušil, potem pa ga je pokopala v bližnjem gozdu. Nato je šla s ponarejeno poselsko knji žico, glasečo se na Marijo Koritnik, v Litijo služit. Sodišče je začelo stvar preiskovati in slednjič so jo v Litiji zasledili. Obsojena je bila k 3 in pol letni težki ječi. — Zaradi požiga je bil pbsojen Franc Krumpak iz Serovega v šmarskem okraju k 5 letni ječi. Njegov brat Alojz se je hotel oženiti z neko Pogelšekovo, katera pa Franca Krumpaka, kateri je malo zmešan in šantav, ni mogla trpeti. Ta se je bal tako svakinje in je hotel nameravano ženitev s tem preprečiti, da je zažgal
25.	januarja t. 1. Pogelšekova gospodarska poslopja, tako da je ta popolnoma osirotel,
—	Rovinj, 25. apr. Italijani v dru-, gem istrskem volivnem okraju se neznansko boje, da ne bi morebiti prodrl hrvaški državnozborski kandidat. Danes poroča “Piccolo” o nekem shodu, ki se je vršil preteklo nedeljo v Rovinju, kjer so se Italijani o tej nevarnosti posvetovali. Očitajo laškim krščanskim socijalcem, da bodo oni za morebitni poraz odgovorni. Posebno se boje, da ne bi se italijansko gospod-stvo strlo tudi v deželnem zboru.
—	100,000 kron je darovala uprava ladjedelnice sv. Marka v Trstu ob pri-' liki svojega soletnega jubileja v korist podporam za bolne ali dela nezmožne delavce ter njihove vdove in sirote.
—	Vojaki na Kobariškem. V Kobaridu se je nastavila ena stotnija brambovcev iz Celovca; ena stotnija pa v Breginju.
—	Zgubil se je, kakor se poroča od sv. Marije Magdalene spodnje pri Trstu Karol Posega, sin Antona, rojen 6. oktobra 1890. Podal se je menda proti Ljubljani, pa že dva meseca ni nikakega glasu o njem. Žalostni sta-riši ga iščejo.
— Politično društvo za Slovence na Koroškem je priredilo v nedeljo 23. apr. več zborovanj, ki so se prav do- \ bro obnesla. Sploh je postalo delo- \ vanje političnega društva jako Živah- 1
no. Gotovo dobro znamenje za napredek koroških Slovencev.
— Borovlje. K naboru, ki se je vršil dne 17. in 18. apr. je prišlo 243 fantov. Potrjenih je bilo 43. S tem so nabori na Koroškem za letos končani.
—	Jubilej pl. Zajca. Zajčevega slav-lja v Zagrebu se je udeležila deputa-cija “Češkega pevskega društva” iz Prage, iz Ljubljane pa deputacija “Slo venske Glasbene Matice”. Tudi iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine je mnogo deputacij. 25. apr. je bila svečana uprizoritev “Prvega greha”, ob katerej priliki so se vsa odposlanstva poklonila jubilarju.
“ SiFSlšH tiiildft V NegoslaVčU tis Hrvaškem je prišle Jiife’d pesesttiikom
M.	Narandjičem in njegovim šiiieril do ostrega prepira, ker je oče začel živeti jako razsipno. V jezi zgrabi sin puško in ustreli na očeta, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla.
—	Zagreb, 23. aprila. Iz okolice Save prihajajo poročila o velikih povodnjih.
—	Osek, 20. aprila. Drava je prestopila bregove.
—	Sarajevo, 20. aprila. Med Brodom in Sarajevom je vsled povodnji nemogoč promet.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
le Joliet National Bail,
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G.	M. CAMPBELL, podpredsednik
ROBT. T. KELLY, blagajnik —
' Na voglu Chicago in Clinton ulic
Prav lahko je pisati s tem strojem,
Ne pišite z roko, ker včasih ni mogoče citati. Pišite s strojem ker je hitro storjeno in prav razločno.
Ne izpisujte t pefesdnt stvari katere pošiljate drugim ljudem, ker izgleda ‘'cheap”, to kaže, da ne premorete plačati za stenografa.
S strojem lahko pišete pišma, listine police za zavarovalnino in vse pisanje te vrste. Vsak papir je pripraven
Vidno pisanje.
Lahko sami pišete ako nimate stenografa, ker se lahko hitro naučite pisati, kajti tu se vidi vsaka črka in beseda. Tak stroj traja veliko delj kakor kateri drugi, ker ima manj takih stvari, da se hitro pokvarijo. Stokrat ložje je pisati s tem strojem, kot kakim drugim, ker ni potreba toliko učenja in poprave, če se kaj pokvari.
S tem strojem lahko pišete vsako vrstico, vsake velikosti in na vsakovrstnem papirju.
The Oliver je pisalni stroj za vse ljudi bodisi za zdravnike, advokate, trgovce kakor tudi za ljudi, ki pišejo svoje pisma.
Pišite nam po knjigo v katerej bodete dobili podrobnosti.
The OLIVER typewriter Co.
The Oliver Typewriter Bldg.
20	Chicago, I1L
G. F. RE1MERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343.
229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL.
nje—
OLIVE!}
TVpeWrrföi*
A.MERIKANSKI Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovcnsko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jcdnote.
Izdaja ga vsaki petek
5L0\rEM(BM. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti p.edplaci $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
'Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo >. poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established i8gi.
The first, largest and lowest-priced • Slovenian .Catholic newspaper in America and official organ of G. C< Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
4 TR ADEslVaac^) CPUNcjL' 3 4
CERKVENI KOLEDAR.
19
20
21
22
23
24
25
maj
Ñ'ejdelja Prihod sv. Duha. pondeljek Binköstni pond.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Valens,
Helena, dev. Deziderij, škof. Janezja.
Urban, nute.
smatrati za resnico vse, kar uči sv. cerkev?
Ampak ne samo v uku vlada sv. Duh v sv. cerkvi, marveč tudi v podeljevanju milosti. "Sprejmite svetega Duha," tako je govoril nebeški Izveličar, ko je Svojim učencem izročil pooblastilo, odvezovati grehe. Tudi.tu ima biti sv. Duh kakor posredovalec resnice, tako tudi posredovalec milosti, in ne samo pri tem sv. zakramentu pokore, marveč pri vseh sv. zakramentih. Tu velja Njegova beseda: "Od al oj ega bo jemal in vam oznanjal (posredoval).'" Vse naredbe in obredi sv. cerkve pri podeljevanju sv. zakramentov so v prasmislu delo Sv. Duha. 7On, neskončno Modri,, je vse uredil, ljubko in lepo,” kakor pravi sv. pismo.
Sv. Duh je vse uredil, ne samo glede sv. zakramentov in njih ¡podeljevanja, marveč tudi v vseh njenih bogoslužnih napravah. Te niso človeško delo, ampak delo sv. Duha < po, ljudeh, po služabnikih cerkvenih.	^
In tiiko vlada sv. Duh v sv. cerkvi stransko. Vse -je bogočloveško, zato zvelicalno., tako da lahko vsakdo, ki je sv. cerkvi udan in z vernim srcem privržen, lahko prejema od nje vsak blpgop: resnico in milost, pouk in vodstvo. Ali nima cerkev pravice, obhajati binkošti kot vesel praznik? In mi, ki nas je Bog- poklical ža člane te sv.. cerkve, tako, da nam-jg pristop k vsem blagoslovom in milostim odprt, mi se s celim srcem udeležujemo, veselja sv. cerkve in izrekamo na veliki praznik Gospodu iz dna svoje duše naitoplejšo zahvalo, dai nas je - v to Svojo bogo-človeško cerkev poklical lin uvedel, in obnavljamo, k prazniku sveto obljubo, da se hočemo Adsihdob .v vseh ozirih izkazovati kot zvesti in vredni otfoci sv. cerkve.
Prosimo sv. Duha, da nas čimdalje bolj uvede v polno in koristno spoznanje te resnice. On je. ki mora po Svojih milostih vse dobro v nas začeti in dovršiti. Pogoj k temu je, da Ga s pristojno gorečnostjo in zaupanjem in sicer vedno iznova molimo, naj nas podpira s Svojimi milostmi. “Bog ne odreče Svojega dobrega- duha tistim,” pravi božji Izveličar, "ki ga zanj prosijo.”
skega “Slovenca” posnemamo sledeče številke:
V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 22. apr. 75 Slovencev, 240 Hrvatov in 220 Makedoncev; dne 23. aprila 86 Slovencev 24 Hrvatov; dne 25. aprila 60 Slovencev in 14 Hrvatov.
Potemtakem vidimo, da tudi naši lju dje trumoma zapuščajo stare kraje in jadrajo črez “široko lužo”, iskat boljšega življenja v novem svetli. Bog daj vsem srečo! >
PLAČE DRŽAVNOZBORSKIH POSLANCEV.
Število gledališč v Evropi. Nekdo je izračunil, da je v Evropi 1500 gledališč.
PIrvatov se je priselilo lani v Združene države 44,272, ki so prinesli s seboj 582,503 dolarje.
Neki ber.olinski dopisovalni urad poroča, da bodo avstr, mornarico sko-roda podvojili in ustanovili posebno mornariško ministrstvo.
SVETI BINKOSTNI*PRAZNIK.
PRISELJEVANJE ŠE NARAŠČA.
'T,
¡K».
.iti tak
ikn
're-
li.
- Krasni, vzvišeni binkoštni praznik, praznik dohoda sv. Duha ih ustanovljen ja katoliške cerkve, se zapet bliža.
' Ko se je druga oseba v božestvu.
Sin božji, ponižala na zemljo, da se učloveči, in je zemlja doživela čudež, videti med svojimi prebivalci Sina božjega kot Bog-človeka. tedaj je napolnilo veselje nebesa, in ker je bil ljudem osrečujoči dogodek Še neznan, so poleteli angeli doli z nebes in -o zapeli’ oni krasni slavospev, ki še vedno odmeva v . sveti cerkvi.
Kaj je bil‘ vzrok' njeni radosti? Razodetje neskončne tjubczlv'; božje, da seje O11 zaradi ljudij ponižal in sam učlovečil, ter zveličanje, katero ie prinesel Novorojenec svetu, kakor so vi-deli sv. angeli,
Prav sličen je vzrok binkoštnemu veselju sv. cerkve..' Tudi binkošti so takorekoč rojstni'.dan sv. cerkve, slično rojstnemu dnevu Sina božjega. Kakor se je na božični praznik druga o-seba v božestvu združila s človeško natoro, tako da je Bog-človck posta' zanaprej posredovalec njenega zveličanja, slična sV'.*- z družila na Hink"s: -ni praznik tretja oseba, y bfe '-tvii, sv.
Duh, ne z eno samo P veško na.oro. negp- ■ s . celoto po Sir p .''ožjem odrešenega clovešrva da se j,e odtlej 111 kpč o Bog-ctrrk. govoril -
pojavita v božjem lzv.lv, oseba v božestvu v zvelij tako v sv. 'cerkvi 'tri tja oseba.. - E v k.
Sv. Duh je odtlej imel biti z: .1 r. s sv. cerkvijo, je imel biti, seveda posredovanjem služabnikov-Pcerk-ve-inki njen učitelj-, njen voAlite!jj njen ličar. Ali 111 to vzrok, tliš nas prijbia-, kostni svi masi š sv. cerkvijo vred prc-šinja jasno veselje^
O 3a, binkošti sn praznik najvišjega veselja, ker najvišje sreče. Morda se jc pri nekaterih naših čitaleev in citalk^r13. že vzbudila želja: O, ko bi mi bilo da-" no, živeti ob času nebeškega Izveličarja, slišati iz Njegovih ust besedo zveličanja, sprejeti od Njega milost odveze grehov- in iz Njegove roke Njegov» sv. zakrament. Želja, ki se je popolnoma izpolnila; kajti sv. cerkev, sprejemši sv. Duha, je popolnoma prevzela mesto nebeškega IzveHčarja. “Moj uk,” je 'rekel Izveličar, "ni Moj, ampak tistega, ki me je poslal.” Tako tudi cerkev lahko pravi: Moj uk ni moj, ampak svetega Duha. “On;’' je rekel nebeški Izveličar, sv. Duh, namreč, “vas bo vsega učil in vas z Vsem navdihoval, kar sem .vam rekel Jaz.
Od Mojega bo vse jemal ih vam oznanjal.” Tako torej oznanja sv. cerkev uk božjega Izvetičarja popolnoma v smislu, v katerem ga je On oznanjal (“Učil vas bo vsega”), in v popolni celoti ,(“Z vsem vas bo navdihoval”). Razlika pied ukom Izveličarjevim in ( cerkvenim obstoja le v tem, da nastopa kot učiteljica v prvem slučaju druga, v drugem tretja oseba v božestvu, torej je vsaka .zmota izključena. Ali po-. temtakem to ni vzrok uajvišjega veselja, slušati s tako brezpogojno gotovostjo iz ust sv. .cerkve po božjem Gospodu posredovano resnico? Ali ni to vzrok, z brezdvonmim zaupanjem
Brzojavka iz New Yorka z dne 12. t. ni. je sporočila:
Mesec majnik bode, kakor je videti, daleko prekosil mesec april glede števila priseljencev, ko je 133,452 novodo-šlecev prijadralo skozi luko newyor-ško v to-deželo. Pet prekomorskih parnikov je včeraj doiieslo nad] 5,000'priseljencev.;	'	Y |
Italija, Aystro-Ogrsko in južna Rusija sedaj zalagajo nad polovico jyseh priseljencev. Vsak četrti novodošlec ie Italijan, dočim je vsak peti priseljenec iz Avstro-Ogrskega. Pred dvajsetimi leti je bil glavni naval inozemskega priseljevanja iz Irskega in Nemčije.	1
Prizadevanje, odvoditi ta naval v poljedelske krajine, je . ostalo brez tispe-hai Massachusetts, Connecticut, New Jersey, New York, Pennsylvania,- rllfi nori in Ohio dobivajo 70 odstotkov vseh novodošlecev.
Zapiski tukajšnjega prisclitvenega urada kažejo stalno manjšanje v številu pregonov, izmed 133x100 inozem-cev. dospelih' v to luko aprila' iucšocS)
je bilo dohaja bozeev postave
'Oslanih nazaj sar.i*>J452. 'Tudi
• to deželo čimdalje manj u-i zločincev, ker sé priselitvene st rože izvajajo., -
yorka z dne 2. t.
/ v	• t'
v enem dnevu v
Brzojavka iz Ne rp.'j'e naznanila: .
NajvišjV število nevvvorško luko' dospelih ppscljcnccv te !ji!ó'’d::i;(s daleko preseženo.; kajti dd?8. ure sinoči, do 8, ure .jiopoj .ju do.:, pinjo v' tukajšnji pristan nio m^uj ne-; v" ■ 1 ; paru:! ", z 20.729 priseljenci. To piv- ^,1 do.-edg.nje najvišje -število ,ža najmanj 5090. Priseljenci dohajajo ' iz ó.-ro< v.sakc .dežele omikanega »vpt^v SaiV-j’ iz N,- polja je došlo ,pct ,parni-MpVJki so -ujeli skupno na krovu'8,267 iuejkrovnih potnikov. -	,
n brzojavka iz'New Yc>rka z dne • m. sv'je glasila.;
[čeraj je š'o nič manj nego 5,355 j b mirno vrat priselitvene postaje na EHis Islandu. dočim drugi tisoči ča-o še na ladijah na to: da pridejo na vrsto, in na tisoče drugih se pričakuje v prihodnjih dneh. Vsi uradniki pri-selitven postaje delajo liafnoč, da nb-vodošlece čim hitreje možno izkrcajo, ampak težavno je to delo, kajti uradniki morajo ne samo vsako ime, vknjižiti, temveč tudi določiti, da !i je 'dotičiii priseljenec zaželjena oseba'ali rie. 'Včeraj izkrcani so predstavljali skoro-vsak narod evropski. Pisane noše južnih prebivalcev in slikovite nošnje., kmečkega prebivalstva iž severa so' dajale prijeten prizor,'dočim sta nudila nadaljnjo' zanimivost babilqnsk4/ zmeda jezikov in klicanje nadzornikov, ki jo se trudili .vzdrževati red v splošni zmešnjavi. Mnogi priseljenci so bili spet Italijani, ki šo izjavljali, da so jih 'privabile pripovedke .0 blagostanju v novi deželi in da je pričakovati še na s:Oče.-njihovih rojakov. 'Nekatere vasi Y južni Ttaliji. so dejansko kakor izumrle, tako močno se je razširila mrzlica izseljevanja.
*	* H«
/ Takcj brzojavke iz New Yorka, ki dohajajo dan zi dnem. In naši staro-krajski 'časopisi nam tudi donašajo čimdalje več mršavih podatkov o izseljevanju Slovencev. Hrvatov itd. Po zadnjih nafii došlih številkah ljubijan-
Ce kongres Združenih držav konec no sklene —1 vprašanje še ni rešeno, ko to pišemo — zvišati plače svojim članom od pet tisoč dolarjev, na leto za polovico več, bodo ameriški sena torji in poslanci brez dvoma najbolje plačani postavoijajci na svetu.
Sledeči podatki o plačah postavo-dajcem v drugih deželah so zbrani iz knjige "The Statesman's Year Book' in iz poročila o tem predmeti!, nedavno predloženega britanski poslanski zbornici.
Argentinska Republika—Člani senata . poslanske 'zbornice dobivajo dvanajst. tisoč pesosov (okoli $5,300) na
leto.
Avstrija — Gosposka zbornica avstrijskega ■ državnega zbora je neplačana. Člani poslanske.-zbornice' dobivajo dvajset kron (okoli $4,20) za vsak dan zasedanja, s poplačanimi potnimi stroški.
Belgija — Člani senata <iiso plačani. Člani poslanske zbornice dobivajo štiri tisoč Brankov ($800) na leto, in prosto vožnjo po železnici med njihovimi do-mi in Brusljem.
Canada — Člani dominiomsenata dobivajo petindvajset sto dolarjev za zasedanje, a za vsak dan neprisotnosti se jim odtrguje petnajst dolarjev. Plača članom poslanske zbornice je ista.
Dansko — Člani obeh zbornic “rigs-daga”—gosposka zbornica se imenuje 'landsthing’ in poslanska zbornica se zove ‘folkething’ — dobivajo deset kron (okoli $1.65) na dan med zasedanjem, polegtega povrnjene potne stroške v Kodanj (Kopefihagen) in nazaj.
Francija — Senatorji in poslanci dobivajo devet tisoč frankov ($1,800) na leto. Zastonj se vozijo po vseh francoskih železnicah, plačujoč le neznatno voznino koncem vsacega leta. Za bivše člane ter njih vdove in sirote je Uidi pokojninski sklad.
Grško — Člani “bule”, edin-e zbor-.nice grškega postavodajstva, prejemajo dva tisoč; starih drahem ($360) za vsako zasedanje, s posebno plačo za posebna zasedanja.
Holandsko — Člani prve zbornice, izimši stanujoče v Haagu, prejemajo deset gildov- ($4.15) za vsak dan zasedanja. Člani druge zbornice dobivajo dva. tisoč gildov ($825) na leto, razun potnih' stroškov.
Italija -— Ob£ zbornici italijanskega postavodajstva sta neplačani, a člani potujejo zastonj po železnicah.
Japonija —■ Člani gosposke zbornice in poslanske zbornice dobivajo dva tisoč jenov ($1,000) na leto in svoje potne stroške. Vsak.član lahko odkloni svojo plačo.
Mehika -— Člani senata in poslanske: zbornice 1 dobivajo'’:dva tis'oč dolarjev ; (mehikanskih dolarjev, jednako 'typč dolarjem v zlatu) na leto.
Nepačija — Člani cesarskega državnega zbora (Reichstag) dobivajo štiriindvajset. Sto mark ($600) na leto, a po dvajset mark se jim odtrguje'za vsak dan 'odsotnosti. v
Norveško — Člani obeh zbornic " ".orthinga” dobivajo dvanajst kron <í:3|3o na dan, poleg potnih stroškov.
Ogrsko —; “Otízaggynles” ali p^rla»-niefit obstoja iz dveh zbornic, ki se zo-'jitk “forendihae” in “kepviselohaz”. Ukini prve niso .plačani; člani zadnje dobivajo ose*minštjride,setsto kron (o-kpli j$r,ooo) na leto, poleglega šestnajst sto'kron ($333) stanarine.'
Portugalsko —• člani portugalskega parlamenta (cortas geraes) ne dobivajo plač, ampak lahko se zastonj vozijo po vladnih železnicah.
Rumunsko — Člani, senata in poslanske zbornice dobivajo petindvajset frankov ($5) za vsak dan zasedanja, poleg potnih stroškov.
Rusko — Člani dume prejemajo deset rubljev ($5.10) za vsak dan zasedanja in potne stroške enkrat na leto med Petrogradom ih lijih domačijo.
J Srbsko — Člani skupštine dobivajo petnajst dinarjev ($3) ža vsak dan zasedanja, poleg potnih stroškov.
Spahsko —- Člani kortesa ne dobivajo'plače, a smejo potovati zastonj po železnicah.
Svedija,— Člani prve zbornice švedskega “dieta” niso plačani. Člani druge zbornice dobivajo ' dvanajst sto. kron ($33°) za vsako redno štirimesečno za-i danje, skupno s potnimi stroški \ ifhčaju posebnega zasedanja dobivajo deset kron ($2.75) na dan.
Švica — Člani “standenratlia” ali gornje zbornice švicarskega postavo-dajstVa n? dobivajo nič plače od zvezne vlade, ker so smatrani za neposredne zastopnike kantonov, ki jih pošiljajo v Bern. člani “nationalratha” ali spodnje zbornice dobivajo dvajset' frankov ($4) iz zveznega sklada za vsak dan, ko so navzoči, s plačanimi potnimi stroški do in iz glavnega mesta.
Velika Britanija — Člani parlamenta so neplačani. Misel pa prodira v prid zmerni plači za člane poslanske zbornice in tozadeven predlog je že stavljen, v parlamentu.
Grof v konkurzu. Praško deželno sodišče je razglasilo konkurz nad premoženjem grofa Karola Schoenborna. ki je-tajni svetnik in član gosposke zbornice.
Stroški' za enega vojaka znašajo na Ruskem 77, na Nemškem 2151, v Avstriji 1175, v Italiji 1535, na Francoskem 1633, na Angleškem 2045 kron. Na • vsakega prebivavca Ačstro-Ogr-ske pride na leto 16 kron stroškov za vojaštvo.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako soud parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpcller(e«
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželali proti reumatizmn, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
WINNETOU,
Rdeči gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek za 40c.,!. in II. zvezek pa za 75c. s ¡poštnino vred.	i4tio
m
t ¡
nam 11
Ä 1
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
j 109Qreeaw¡ch St., New York IJ. E3. KHSTC3-
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Oba telefon 8. Joliet.
Sts.
Vsesokolski zlet v Prago se vrši, kakor je že splošno znano, od 28. junija do 1. julija t. 1. Državna železnica je dovolila Slovenski sokolski zvezi za zlet v Prago poseben vlak 540 ods(. znižano vožnjo. Vlak bo vozil iz Ljubljane preko Celovca.
Avstrijski cesar je dne 12, aprila po-tirdil.v državnem zboru sklenjen zakon v varstvo pristnega, poštenega vina in vinskega mošta. Sedaj se vrše še obravnave o potrebni izvršilni naredbi, ki bode ustrezala željam vinorejcev in vinskih trgovcev.
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: S00,000 kron.
Poljska žena. V Usarzewti na Poz-nanjskem je umrla gospa Žycfilinska, velika poljska patriotinja. Ko je njen sin dr. Žychlinski prodal svoje posestvo nemškemu kolonizatorju, mu je prepovedala, da ni smel nikdar več prestopiti praga njene hiše.
Rodbinska žaloigra. Nekdanja naivka berolinskega kraljevega gledališča, Madjarka Jona Speer, je v Parizu u-strelila najprvo svojega moža, potem pa samo sebe. Prišla je namreč na sled, da jo je njen mož grdo prevaril, Nastopal je kot baron, a je bil navaden pustolovec.
•	i
Žensko vseučilišče v Sibiriji. Gospa Sergijev je prosila že davno rusko vlado za dovoljenje, da sme ustanoviti vseučilišče za ženske. Sedaj je vendar dobila dovoljenje in sicer se najpreje uredita filozofska in zgodovinska fakulteta. In potem še pišejo o Sibiriji kot pokrajini, ki je nekaj strašnega!
List, ki ga pišejo vladarji je ustanovil v Londonu Harriswortt. Imenuje se “Prestol”. Izšla je že prva številka v kateri se nahajajo članki švedskega in portugalskega kralja, italijanske kraljice Margarete, papeža^, in različnih drugih članov najvišjega plemstva in vladarjev.
'Cesar Viljem izgubil pravdo. Cesar Viljem nemški je v Romintehu, kjer se nahaja njegov lovski dvorec, neki hotel, 1« je cesarska last, dal za dvanajst' let v najem nekemu Kalweitu. Ker se je cesar s Kalweitom pred letom sprl, mu je hotel odtegniti koncesije). Sodišče je cesarjevo tožbo za vrnilo..
Poročilo o velikih ižpfemembah v avstrijski generaliteti, ki je predkrat-skitn krožilo po listih, se je več ali ■mafij -uresničilo. Podmaršal pl Cha-vahine. v-Zagrebu, ki je 'preje služil v Ljujbljani-kot divizionar, je bil dne 1. maja imenovan koralni poveljnikom. Nadvojvoda Leopold Salvator je postal1 generalmajor. Nadalje je bilo'povišanih še 24 polkovnikov v generalne majjorje. •
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MestnatettilaicaljiMjiHii paslnja rsfjjipiibi r PTabMHÉ aliciîi
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah je že več lelfnaš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., • N. E. CLEVELAND, O.
Najboljše in najpriporočljiveje domače zdravilo,. so znane
MARIJACELJSKE KAPLJICE.
Kdor jih je že kdaj rabil, ta ve, kake vrednosti je to zdravilo za vse tiste, ki trpe na želodcu, slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju, teškemu dihanju, i. t; d. Navadno odstranijo te kapljice že po kratki uporabi vse navedene bolezni. Naj jih toraj nobena družina ne_ pogreša. 3 steklenice stanejo $1.80; 6 steklenic $2.75; 12 steklenic pa $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
1. Škatulja stane $1.50; 3. škatulje pa $4.00.
Marijaceljske kapljice, kakor tudi čudodelno mazilo za lase razpošilja M. RENYI, P. O. Box 32. Sta. D„ New York, N. Y.
Šola za vedezevalke. V Berolinu nameravajo ustanoviti šolo posebne vrste, namreč za vedeževalke. Sprejemale se bodo v pouk le ženske, ki se jim more zaupati. Šolsko poslopje stoji v nekej ozkej ulici severnega Berolina. Šolo vodi izvežbana vedeževalka, ki uči svoje učenke, kako se prerokuje iz navadnih, spiritistiških, ciganskih in “Lenormand” kart. Ostali predmeti v tej izvanrednej šoli so “znanstveno poznavanje duhov”, prerokovanje iz ka-vihe gošče, svinca, letanja ptic in ja-jec. O “prerokovanju iz jajec” bo predavala “slovita” vedeževalka. Časopisje zahteva, da -proti tej “šoli” nastopi policija.
Zavoj igel je pojedla na Angleškem gospodična Nolli Dressler. Prepeljali so jo v bolnišnico Bellevu, kjer so ji preteklo . leto operativnim potom odstranili iz telesa 30 igel, potem še dvajset. Po drugi operaciji je deklica zagotovila zdravnika, da ne čuti nobenih bolečin, torej ni v njenem telesu več igel. Preiskali so jo z Roentge-novimi žarki in izkazalo' se je, da je v bližini nežnejših delov telesa najmanj še 40—50 igel. Ker pa gč. Dressler odločno ugovarja, da bi jo še v tretjič operirali, jo namerava zdravnik proglasiti za slaboumno. V tem slučaju sme izvršiti operacijo tudi proti volji bolnice in ji na ta način rešiti proti njeni volji tudi življenje.
Joliet, ill.
FUTO PIVO V STEKLENICAH.
OBA TEL. sa
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
VSAKDO YE?
Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše.
Ali veš kje je dobiti najlepše in naj cenejše ŽENITN0 DARILO kot prstan, uro ali podobne zl atnine, gotovo -pri
B. BERKOWITZ,	JOLIET,agILL.treet
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
JOSIP JONTES
801 N, Chicago St. N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozalpžiino MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
-'m- G/
Dobra portrežba in nizke cene
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898.
Predsednik:............John R. Sterbenc, 2208 -Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:............. ..Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago Sj;., Joliet, 111.
II. Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St, Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing avev, So.' Chicago, 111.
Pooblaščenec: ............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. ^	' , NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. ,	,
PROŠNJA ZA VSPREJEM.
Novoustanovljeno društvo v Iselin, Pa., prosi vsprejema v K. S. K. Jednoto. Imena članov: Janez Rogelj, roj 1888, Franc Hrvatin, roj 1887, Jožef Možic, roj 1885, Maks Zorko, roj 1884, Pavel Rikovič, roj 1884, Jožef Hočevar, roj 1883, Anton Gosar, roj 1880, Franc Mužič, roj 1879, Franc Žetko, roj 1878, Jožef Steurberger, roj 1877, Matija Rutar, roj 1877, Valentin Lužnik, roj 1876, Janez Turk, roj 1874, Franc Frenčak, roj 1873, Jožef Polšak, roj 1873, Janez Šuštar, roj 1873, Pavel Curman, roj 1873, Jožef Sparkar, roj 1871, Franc Hočevar, roj 1881.	Dr. št. 19 članov.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO: '
Novoustanovljeno žensko društvo sv. Veronike 115, v Kansas City, Kans.. vsprejeto v K. S. K. Jednoto. Imena članic: 3167 Julija-Rugole, roj 1889, 3168 Frančiška Pajnič, roj 1889, 3169 Frančiška Štimec, roj 1889, 3170 Ivana Poznik, roj 1888, 3171 Frančiška Marlovič, roj 1888, 3172 Ivana Ferlič, roj 1888, 3173 Katarina Volf, roj 1888, 3174 Julija Štimec, roj 1888, 3175 Ana, Marlovič, roj 1887, 3176' Marija Žagar, roj 1887, 3177 Neža Zei-ger, roj 1886, 3178 Neža Šercer, roj 1886, 3179 Lujiza Požek, roj 1883, 3180 Marija Schneller, roj 1884, 3181 Marija Ferlič, roj 1884, 3182 Ana Žagar, roj 1884, 3183 Marija Žagar, roj 1884, 3184 Helena Tomec, roj 1883, 3185 Ana Tomec, roj 1882, 3186 Julijana Poje, roj 1880, 3187 Ana Žagar, roj 1879, 3188 Lina Krulič, roj 1879, 3189 Marija Žagar, roj 1879, 3X90 Apolonija Žagar, roj 1879, 3191 Helena Klepec, roj 1877, 3192 Terezija Toplikar, roj 1873, 3193 Marija Milčinovič I., roj 1873, 3194 Marija Milči-novič II, roj 1872, 3195 Margareta Šterk, roj 1871, 3196 Margareta P-rebilič roj 1869, 3197 Ana Ritmanič, roj 1867, 3198 Katarina Medved, roj 1865, 3199 Marija Bukovac, roj 1864, spr. 14. maja 1907. Dr. št; 33 članic.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jurija 3', Joliet, 111., 11529 Marko Gornik, roj 1887, 11530 Jožef Geršič, roj 1885, 11531 Jožef Štefanič, roj 1883, 11532 Janez Geršič, roj
1882.1	11533 Martin Simonič, roj 1876, spr. 14. maja 1907. Dr. št. 102 člana.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11534 Janez Bučar, roj 1876, spr. 14.
maja 1907.	Dr. št. 121 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11535 Štefan Budiščak, roj i88čj, 11536 Franc Ložnjak, roj 1884, spr. 14. maja 1907. Dr. št. 148 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11537 Anton Pucelj, roj 1881, 11538 Peter Kranjec, roj 1880, 11539 Mihael Petretič, roj 1873, 11540 Rafael Pompony, roj 1869, 11541 Anton Kravos, roj 1868, spr. 14. maja 1907.
Dr. št. 177'članov.
K društvu sv. Srca Jezusovega 54,- Chisholm, Minn., 11542 Gregor Štubaj, roj 1867, spr. 14. maja 1907..	Dr. št. 97 članov.
K društvu'sv-. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 11543 Jožef Lobe, roj 1883, spr. 14, maja 1907.	Dr. št. 52 članov,
K društvu sv.'Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis., 11544 Franc Bregant, roj 18^7, ir545 Matevž Čiraj,'roj 1863, spr. 14. maja 1907. Dr. št. 107 članov-
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 11546 Alojzij Špehek, roj 1884, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 58 članov.
K drušjtvu sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 1x457 Peter Oblak, roj 1871, spr.
14.1	maj^ 1907.	Dr. št. 16 članov.
j SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 9952 Andrej Obranovič, spr. 6. maja 19017.	.	Dr. št. 31 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva Marije Pom. 17, Jenny Lind, Ark., 7619 Janez Buocka,-4.'maja 199L	Dr. št. 40 članov.
Od društva sv. Cirila in Mefcpda 59, Eveleth, Minn., 407 Anton Marolt, 8. maja 1907.	Dr. št. 275 članov.
Od drujštva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 9215 Jožef Tušar, 6. maja 1907.
>',/Dr. št. 29 članov.
Od druftva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., S4T5 Matija Jakša, 6. maja 1907.
. ,v.	1 .	i ■ 'Dr. št. 32 članov.
Od društva sv. Jožefa 103;; Milwaukee, Wis., ib'307 Franc Kobe, 10981 Anton Puqelj, 6. maja 1907. T ,	.	Dr. št. 30 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva Matere Božje .33, Pittsburg, Pa., 2670 Peter :Balkov,ecJ 5176 Franc Starešiniči 20. maja 1907.	Dr. št, 146 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 4383 Jožef Moli, 7295 Jurij Sdsfarič, 13. maja 1907.	Dr.-št..15 članic.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Družine-S, La Salle, 111., 8862 Jožef Zorko, 7. ittaja.fptv:
Dr. št. 120 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 3888 Janez Šuštaršič, 5533 Janez Blažič, 6. maja 1907.	Dr. št. 104 elaneT
Od društva sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 8441 Luka Antončič, 8442 Franc Martinčič, 6. maja 1907.	Dr. št. 96 članov.
Od. društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 10608 Matevž Geisar, 6. maja 1907.	1	Dr. št. 30 članov.
PRISTOPILE ČLANICE:
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3200 Amalija Koren, roj 1884, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 105 članic.
K društvu vit. šv. Jurija 3, Joliet, 111., 3201 Ana Wolf, roj 1881, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 43 članic.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3202 Marija Mravlja,, roj 1886, 3203 Frančiška Kristan, roji 1882, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 53 članic.
K društvu Marije Pom. 78, Chicago, 111., 3204 Katarina Hribar, roj 1888, 3205 Marija Merlak, roj l8£j8, 3206 Marija Klemenčič, roj 1887, 32p7 Ana Pekol, roj 1884, 3208 Alojzija Papeš, roj 1884, 3209 Rozi Mikosi, roj 1883, 3210 Jera Lindič, roj 1872, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 93^ članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3211 Margareta Bamnovič, roj 1882, 3212 Ana Časnik, roj 1874, 3213 Ana Cerovič, roj 1869, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 40 članic.
K društvu sv. Ane: 105,-New York, N. ¥., 3214 Mafija Pirnat, roj 1881, 3215 Frančiška* Pirnat, roj 1881, 3216 Marija Peterka, roj 1867, sp-r. 14. maja -1907.	.	Dr. št. 28 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3217 Eva Bržovič, roj 1886, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 18 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3218 Ivana Mikoletič, roj 1879, spr. 14. maja 1907.	Dr. št. 17 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 297 Marija Marolt, 8. maja 1907.	Dr. št. 34 članic.
Od društva Marije Pom. 78, Chicago, 111., 2848 Rozi Blokar, 15. aprila 1907.
Dr. št. 86 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. J.
0N)«5N)»OKIO*<H<HO4<HO4(H<i
| Društvene vesti
Allegheny, Pa., 1. maja. — Naše društvo sv. Roka št. 15, K. S. K. Jed-
note je imelo dne 21. aprila svojo redno sejo, pri kateri se je sklenilo, da bode -naredilo bal ali veselico, s plesom dne 10. junija v češki dvorani na 1000 Vinial St. v Allegheny, Pa. Dobiček je namenjen za slovensko cerkev Matere Božje Vnebovzete na 57. in Butler St., Pittsburg, Pa. Društvo je sklenilo, kupiti soho ali podobo v stranski altar sv. Roka, ker je še prazen prostor. Kakšen svetnik bode, še ni sklenjeno. ToFej uljudno vabimo na to veselico vse tukajšnje 'Slovence in Slovenke, kakor tudi brate Hrvate, ker vstopnina je nizka, .samo 25c za osebo.
Nadalje naznanjam, da je naše društvo znižalo vstopnino na polovico in sicer‘do Novega leta 1908. Torej rojaki, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu, zdaj imate lepo priliko pristopiti z malim stroškom. Nikar ne odlašajte, ker človek ne ve ure ne. dneva, kedaj ga dohiti bolezen ali smrt.
Nadalje opominjam vse one, kateri niso še oddali spovednih listkov, da to store še pred Binkoštmi, ker drugače bodemo morali postopatPpo pravilih.
Naznanjam tudi, da je dne 23. aprila umrl društveni sobrat Zahorovan-ski John, rodom Slovak. Omenjeni sobrat je bil bolan en mesec dni, potem j(e šel na delo in tako je delal kakšne štiri tedne. Ker omenjeni sobrat si ni prišel prvi mesec po podporo, se je oglasil dne 21. aprila pri redni mesečni seji za podporo, in glej že dne 23. aprila v jutro ob štirih je izdahnil svojo blago dušo. Naj v miru počiva!
Jurij Vovk, II. tajnik.
Chisholm, Minn., 1. maja. — Prosim uvrstite teh par vrstic v Vaš cenjeni list Api. Sl.
Dne'21. aprila je imelo društvo Friderik Baraga št. 93. K. S. K. Jednote blagoslovljenje zastav. Te slavnosti so se udeležila tudi sosedna društva, kakor dri Srca Jezusovega K. S. K. Jednote, društvo sv. Jožefa J. S. K. Jednote in društvo Slava Boga Hrv. Zajednice. Slavnost se je vršila, v najlepšem redu. Pred jednajstó uro so se začele pomikati lepe vrste zjedinje-nih Slovencev in Hrvatov, ktere je spremljala slovenska godba iz Eve-lefha, Minn. V cerkvi sv. Jožefa se je darovala v dober namen društva Friderika Baraga slovesna peta'sv. maša, in po sv. maši so bile blagoslovljene dr. zastave. Po odhodu iz cerkve so sosedna društva spremila naše društvo k .prostoru, kjer se je vršila društvena veselica. Tem potom se odbor dru štva Friderik Baraga srčno zahvaljuje vsem sosednim društvom za prijaznost, katero só nam skazali, in š tem pokazali edinost Na večjih krajih so se videli tudi slavoloki, kateri so kazali "■ slogo. Torej omenjamo, da tu v Chisholmu se SloVenci povoljno zavedajo in gledajo za napredek v vsakem oziru š- slogo v nadaljno bodočnost. Še enkratna hvala vsem sosednim društvom, katerim obljubljamo édinpst tudi nadalje!
Odbor.
in obiskovalec, a ki zapusti očesu ali gumbu podobno stalno pego.
Mandalay je v oblasti moskitov, največjih, najdrznejših in najbolj roparskih na svetu.
Agra trpi vsled vročine. Letna navadna toplina v tem mestu znaša 95 j stopinj v senci.
Ameriška mesta nimajo neprilik — j vsaj ne vrednih omembe.
Žile utripalnice in dovodnice.
Žile utripalnice prevajajo rdečo, o-kisano kri iz. srca v sleherni del telesni kot živilo- istega. Žile dovbdnice pa vodijo črno kri nazaj v srce. Da imaš popolnoma zdravo telo, je bistve no, da imajo žile samo čisto, obilno kri, ki je brez vsake škodljive tvarine. Severov kričistilec je že mnogo let znan kot popolnoma zanesljivo zdravilo za bezgavke, angleško bolezen (ricketts), uljesa, slani tok in vse kožne bolezni vsfed slabe, nečiste, krvi. Pripravljeno je samo iz čistih zdravilnih tvarin. Cut utrujenosti izgine in telo se utrdi proti raznim boleznim njemu, ki uživa na dan tri popitke Se-verovega kričistilca. En dolar, k’ vseh lekarnah. M'. F. Severa Co.. Cedar Rapids, Iowa.
Rojaki obrnite se z
zaupanjem na nas!

Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $	xo.35 .................. 50*	kron
za'$ 20.45 .................. 100	kron
za. $ 40.90 ................. 200	kron
za $ 204.00 ................ 1000	kron
za $1017.00 ..............   5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
Zahvala.
Nižje podpisani se tem potom najtoplejše zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so prisostvovali pogrebu našega ljubega soproga oziroma očeta in tasta, g. Jakopa Hrena, ki smo ga pokopali zadnji ponedeljek. Joliet, 111., 15. maja 1907.
Ana Hren, soproga, Ana Stukel, hči,
Stefan Stukel, zet.
KJE JE MATIJA RAUH, DOMA IZ Gradaca pri Metliki, okraj Črnomelj. . Nahaja se baje nekje v Clevelandu, Ohio. Zaradi rodbinskih razmer v stari domovini bi rad izvedel za njegov naslov, ki naj se blagovoli poslati na: Jtfhn Plut, 2236 Flistin st., Pittsburg, Pa.
Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni ■ zdraviti vse bolezni moš in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je ,mi ne ozdravili. -Mi ne trdimo» da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da
lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk
KATERE MI ZDRAVIMO.
Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, 'ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nat, rm ših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine is nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika.	*
Mi vas gotovo ozdravimo iB to v najkrajšem časut
Zastrupljeni e krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj iai damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan.
Ob nedeljah od 10—a.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE,
703 PennAve.	2 nadstropje.	Pittsburg Pa
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vat tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na:
Berlin Medial lnstiiuie
703 Petin Avenue
J
Pittstmrg, Pa,
Veliki » Piknik
priredijo zjedinjeni delavci pivovarn iz Jolieta in Morrisa, lih, v nedeljo dne 19. t. rrv V Theilerjevem parku.
Svirala bo izvrstna godba. Za postrežbo jamči odbor.
Vsi ste vabljeni.
Ironwood, Mich., 13/majá. —- Naše društvo s.v. Janeza,.Krst. št. 204 K. S. K, J. iti hrvátsko društvo jsvLLpvren-cá" H.'. N. Zajednice" smo imeli skupno sptoyed 12. maja vjukajšnji polski cerkvi sv,- Mihaela. InVeli smo »Rev.- L. Klopčiča iz Calumeta, Midi,, k> se mu iskreno zahvaljujemo za tru,d in v srce segajoč ganljivi govor in poduk.
Obenem ' opominjam vse! orié. dril-' .štiejne brate, ki sé n'ésó'opravili svojo velikonočne dolžnosti,' da to .vkratkeiu Čašti store', ker drugače še bocle''ravnata! po pravilih. Prosim vsé,brate, da naj prinesejo svoje spovedne liste na prihodnjo sejo:ali da. jih pošljejo predsedniku ali tajniku.
Tem potom nazñanjam, da je v Iromvoodu dosti dela in so tudi dobra dela' in plača.
Srčen pozdrav vsem udom K. S. K. Jednote in vsem Slovencem v Ameriki, tebi, slavni nam A. S., pa želim obilo naročnikov.
Jos. P. Maurin, tajnik,
132 Luxmore st.
NEPRILIKE RAZNIH MEST.
Mnogo mest je, ki imajo, lik* kronični (dolgotrajni) oslabljenci, kronične neprilike. London, na primer, ima isvojo meglo.
Tokio ima svoje potrese. Ob najhujšem tamošnjem potresu je bilo 200, 000 prebivalcev usmrčenih. •
Calcutta ima kolero in Bombay kugo. Ti dve nepriliki stdneta na leto po 9,boo duš.
Madridu dela preglavico “šolano”, poletna sapa od jugovzhoda. Ta je skrajno vroča in oblaki prahu jo spremljajo, tako da morajo vkljub toploti 105 do 110 stopinj biti vsa okna zaprta, kadar piha “šolano”, in vsak meščan mora biti doma, z glavo povito v flanelo.
“Mistral” nadleguje mesto Marseilles — to je jutrnik ali vzhodni veter, ki vsakikrat, kadar pripiše, pomnoži število smrtnih slučajev za 50 odstotkov.
Bagdad ima svoje “bagdadsko oko”, to je ulje, ki je dobi vsak prebivalec
i ->3
prost.
Ttr
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v ,4
P
! ustceSGS
-,!s¡r
eestÍ
Vsih društvenih potrebščin,
John N. Gosar Co.
719 High St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S.. K. J.
Ed
1—»
Z
<
X
Ed
(d
.0
>M
Ed
a
o
M
X
o
s
H
Oh
1—1
«
Oh
. IS
!<
:»0
'O
ed
<
Z
Ed
Z
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
Collins Street Wine and ¡JOHN J. MEDEN Liquor House
772 W. 22nd" St.
CHICAGO.
ČISTIMO OBLEKjO.
Mi čistimo' gladimo in barvaHio ;moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je ¡Izvrstno storjeno za prav' mal denar.
Žgane, galon po $1,75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBEP, Matiager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
IZDELOVATELJ ’
gras® vina
CíFhyí il,.,
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. * 620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Kam pa danes?
V Lockport!
Naprodaj imam tudi več svojih lot. Prodajam šifkarte in pošiljam denar v staro domovino.
ANTON D0YJAK
GOSTILNIČAR.
9th Street, Lockport, 111.
Proti izpadanju las in plešavosti.
Doslej edino znano, res zanesljivo sredstvo za pospeševanje rasti las, brade in brk je
CRESCENT.
Škatlja $2.00. Tri škatlje $5.00.
Čitajte zahvalna pisma:
Dragi mi Frank: Jest vaš prijatelj vam dam znati, da sem prejel vaša zdravila in so mi nucala. Ne bom vas jest pozabil. Jak Sukl, Box 568 Canon City, Colo.
Častiti gospod: Slišala sem o vaši pomadi za lase. Pravil mi je Andrej Lenarčič, da je njegovi ženi nucala. Torej vas prosim, da bi tudi meni pomagali. S spoštovanjem Ivana La-movčeva 8011 Market St. Waukegan, Id.
Priznanja so poslali tudi Paul Soko-lich Box 771 Butte, Mont.; I. Polič Seevers, Iowa; P. Medved, 178—3rd St Milwaukee, Wis.; Ignac Crištof, Box 298, Forest City, Pa.
Naročila sprejema:
217 E 22nd Street New York N. Y.
P. FRANK
. Balkan
Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zahtevajte c/a v goslilnah.
Halo, Johtty!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabive v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rlli novo lepo urejeno
O-OSTIT-jISTO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in .vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
I DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
^	^	^	-Jr -ir *lr	*lr	'ir
iMj sAv, vjj k|j	d^J	v^J

Pred kočo dedeka Draliote je bile živo. Ravnokar se je zvečerilo. Sosedje dedceka Drahote so se po tru-dapolnem delu zbirali vedno pred barako njegovo, da bi se tam malo po-razgovorili. Sedli so na kumeneno klop pred kočo, zapalili si lesene in porcelanaste pipe, ter poslušali, kaj je pripovedoval ta ali oni sosed iz svojih spominov.
Danes je bila vrsta na Drahoti. Ravnokar je zazvonilo na vasi večerni Ave Vsi so bili že zbrani, kajti ravnokar je prišel tudi sivolasi starček Kuba in prisedel k ostalim na klop. Sedaj je stopil iz koče tudi dedek Drahota, vsedel sc na sredo med svoje sosede in si zapalil pipo.
"Tako, danes je vrsta na tebi, Drahota," odzval se je sivolasi Kuba, in pogledal pri tem na dedka.
"Vem, vem, sosedje,” odgovoril je dedek Drahota, "takoj pričnem, samo da si zapalim poprej še pipo.” In napolnil si jo je s tobakom, potlačil ga malce s palcem in pritisnil nanj gorečo vžigalico in začel tako-le:
“Žalostna povest je to, žalostna zato, ker pripoveduje o mojem sinu. Med vami je nepozna še ttikdo,” pri-dejal je še dedek Drahota ter močno potegnil iz svoje lesene pipe.
“Pred kakimi štiridesetimi leti sem se oženil s Katarino. Imel sem tedaj lepo gospodarstvo, veliko polje, in ka-menolom sem tudi podedoval po očetu, v hlevu pa je stalo 2 para volov in 6 krav. Žena moja, Katarina, mi je prinesla 3 tisoč v zlatu in ž njo so prišle še 4 krave, tako da smo jih imeli deset. Tako po enem letu se nama je narodil fantiček. Krstili so ga po meni in mu dali ime Peterček. Deček je bil kakor živo srebro, za trenutek ni mogel dati miru. Rastel je kakor iz vode in ko je bil star deset let, nad-krilil je vse svoje tovariše. Vsak trenutek se je prišel nekdo pritoževat črezenj. Enkrat je razbil okno, dru-gokrat zopet nabil katerega izmed svojih tovarišev — no, skratka, bil je poreden kakor divjak. Pa saj mi tudi nismo boljši včasih, ni-li res sosedje?”
"Da, da, res je tako,” pritrdili so starci in pokimali ob tem s sivimi glavami.
“Učil se je izvrstno,” nadaljeval je dedek Drahota, izpustivši nov oblak dima iz svoje pipe. “Niti knjig mu ni bilo treba kupovati, abc je znal na pamet, pisal je kakor gospod župnik in računati, je znal tudi dobro. Ko je izpolnil dvanajsto leto, poklical me je enkrat gospod učitelj Šip v šolo ter mi povedal: "Oče Drahota, storili bi vi najboljše, ko bi dali svojega sina študirat. Ta deček bi vam utegnil napraviti enkrat še mnogo veselja.” Ker sem mislil, da je itak dosti učenih glav na svetu, sem mu rekel: “Ne hudujte se, gospod učitelj, to ni mogoče. Ko bi enkrat Peterček izštudiral, se ne zmeni več za svojega očeta kmeta. Naj le ostane na domu očetovem, pri plugu, ob kojem je umrl že naš praded, tako se nam vsaj ne odtuji. Gospod sicer iz njega ne bode postal, toda berač najbrže tudi ne. Tako sem povedal tedaj gospodu učitelju. Ko bi bilo vsaj ostalo pri tem!”
Tako smo lezli nazaj korak za korakom, dokler ni bilo več kaj zli prodati. Samo hišo smo imeli, še brez dolga."
Dedek je za hip umolknil, kakor bi se hotel spominjati, kaj se je zgodilo dalje. 1 znova si je napolnil pipo, prižgal si jo ter nadaljeval.
“Enkrat je prišel Peterček domu. "Oče, v osmih dneh obhajam promocije!” zaklical je meni naproti, izsto-pivši iz vlaka. “Promocija?” ponovil sem začudeno. Nu se-je nasmejal, poznal je, da ne vem, kaj pomeni ta beseda. "No, v osmih dneh bodem imenovan doktorjem!" razlagal mi je to radostno, ko se je vsedel k meni na voz. Udaril sem z bičem po kobili, da bi dospela kakor hitro mogoče domov, da bi se le tudi mati kmalu vzra-dovala sinovega prihoda. Oba sva imela veliko veselje, z njim in gospod učitelj z nama. "Saj sem to vedel,” je prvi. Ali nas je to stalo mnogo denarja. Kravo za kravo smo prodavah, in ko je Peterček delal glavno skušnjo, ali kakor pravijo maturo, imeli smo v hlevu samo dve kravi, tele in kozo. Mislil sem si: Zdaj vsaj bode že gospod! Toda kje še! Glavne skušnje šele baje pridejo, tako mi je pravil učitelj. Verujte mi, sosedje, ali ne, teclaj sem mislil, da ga ne pustim študirati dalje. Toda pustil sem ga vendar. Po prvi državni skušnji smo prodali travnik in polje. Samo nekaj polja za hišo je ostalo. Ko pa je Peterček delal drugo skušnjo, smo dali v najem kamenolom. Tudi moko smo si že morali večkrat kupovati, ker ni bilo več dosti žita. spod učitelj je pošiljal vedno po me, večkrat je prišel sam k meni na dom ali pa me je ustavljal na polju pri delu, tako da sem konečno vendarle sklenil poslati Peterčka v šole. Gospod učitelj Šip je sam peljal"dečka v Prago, poiskal mu tam stanovanje ter ga dal zapisati na latinsko šolo. Peterček se je pridno učil, v razredu je bil vedno
Za trenutek je utihnil, zapalil si je zopet tobak, ki mu je bil med pripovedovanjem ugasnil. Potegnil je in ko so nad glavo iznova plavali modrikasti oblački, nadaljeval je tako-le:
“Toda težko se je bilo ubraniti. Go-vedno pravil, potrkajoč mi na ramena. No, in v osmih dneh smo se odpeljali s sinom v Prago na promocijo. To vam je bilo slavno, moji sosedje, kaj takega poprej še nisem videl. In ko je izročil neki visoki gospod sinu doktorsko diplomo in ko se nama je sin zahvaljeval za najin trud in dobrote, sem se moral razjokati kakor malo dete. In takrat, verujte mi sosedje, mi ni bilo žal prodanih kravic in njiv!”
Umolknil je zopet za trenutek in malo pokašljal.
"Tako po treh letih dobili smo od sina pismo. Pisal je, da bode kmalu slavil ženitovanje, kdaj, to nama naznani še pravočasno. Takoj sva se odpravila z materjo v mesto, kjer je bil ravno letni semenj. Mati si je kupila nov predpasnik in novo krilo, in tudi jaz sem si kupil novo obleko od nog do glave. -— Po pol leta je prišlo zopet pismo. Imam ga pri sebi!”
Potegnil je iz žepa zarmeneli list in pri mesečnem svitu je pričel brati oble delo pismo: “Dragi oteč, draga mati!
Oznanujem vama, da praznujem dne
14.	t. m. svojo poroko z gdč. Lily de Seffy. Prav žal mi je, da Vas ne morem povabiti na svatbo. Kajti moja žena govori tuj jezik, tako da bi se vi z njo niti pogovoriti ne mogli. Pri tem pa bodo pri svatbi navzoči tudi znanci in /sorodniki moje žene. vseskozi ljudje tujega jezika, tujih šeg in navad. Vem, da bi Vas s svojim povabilom ne vzradostil bogve kako, ker bi se ne čutili med svbjimi. Poslal bi vam bil tiskano vabilo, ali pustili smo tudi to tiskati v tujem jeziku. Po svatbi vas obiščem!”
Dočital je. zložil zopet pismo ter ga spravil nazaj v žep potem pa je iznova nadaljeval. 1
Tedaj je prvokrat mati zaplakala in jaz se tudi nisem smejal'k temu. “Veš oče, povedala mi je takrat, to me je pripravilo k plaču, “da Peterček niti najinega blagoslova neče.” Meni zopet ni dopadalo ime Peterčkove neveste. Lily! V celem kalendarju te svetnice nisem našel. A materi o tem nisem povedal nič, kajti jokala je itak brez tega dosti. Tudi po svatbi Peterčka nisva videla. Poslal nama je razglednico odnekod iz daljne Italije — s svojega ženitovanskega potovanja. Preteklo je zopet leto in od sina smo do-i bili zopet pismo. Tudi to sem shranil.’1 I Potegnivši iz žepa listek je čital svojim sosedom: “Narodil se nama je deček. Hotel sem, da bi se imenoval po vas, ali ni moglo to biti. Krstili smo ga po botru. Alfredek mu rekamo. Vaš sin Peter.”
Dedek Drahota je odložil pipo ter začel pripovedovati dalje: “Takrat sva plakala oba, jaz in mamka. In bilo je to ravno v tem času, po svetem Vaclavu, ko mi je vzel Bog mojo Katarino. Tedaj sem šel k gospodu učitelju Šipu —- revež, jedva je še mogel hoditi — ali vendar je napisal pismo za Petra. In mislite, da je prišel na pogreb? Ne, ni prišel. Na dan pogreba, je poslal krasen, velik venec. Zgoraj za palmovo vejo sta bila privezana dva široka traka. In mislite si, kaj je stalo na njih? Z zlatimi črkami je bilo napi sano: “Iskreno ljubljeni materi, hva ležni sin.” Ali ta hvaležni sin, ki že sedem let svoje matere ni hotel videti, mislil sem si jaz pri teh besedah, kakor tudi ta, morebiti, ki je pisal te,črke.”
Dogovorivši je zopet zakašljal, napolnil si pipo in se zamislil.
“Kako pa je bilo dalje, oče Drahota’, vprašal je eden izmed sosedov.
“Dalje, sosedje? No, jaz sem hišo prodal in se preselil semkaj v vašo vas. Letošnjo zimo bode temu tri leta.
“In kaj dela Peter?” se je zopet nekdo oglasil v ozadju.
“Ne vem,” odgovoril je starček Drahota, “ni pisal več od tega časa nobene vrste. Kedar me poneso na pokopališče, tedaj pošlje morebiti tudi venec na mojo krsto z zlatim napisom! “Iskreno ljubljenemu očetu, hvaležni sin.” Toda tega si ne pustim položiti na grob, kedar me poneso h Katarini na pokopališče. To imam v testamentu zagotovljeno.” Tako je pripovedoval dedek Drahota.
Govorilo se je še sem in tja in sosed za sosedom se je polagoma odpravljal domu, da leže k počitku pod svojo slamnato streho. Tudi dedek Kuba se je ločil, ko so odšli že vsi drugi. In Drahota je ostal sam na kameneni klopi, kakor je bil sploh na tem svetu. Nagnil je glavo na svoja upadla prša in naglo odpihaval dim, ki se je valil iz pipe, kakor bi hotel od-poditi iz syoje sive glave žalostne spomine.
1>TErV/1
<*eei&TiF.R»:(ï!
L
Marija pomaga vedno.
V Benetkah je bilo lepega majniko-vega dne. Okoli 7. ure zvečer sem obiskal cerkev “Madonna della ,Salute” (“Naša ljuba Gospa, zdravje bolnikov”). Cerkev je bila skoraj prazna; le ob oltarju majnikove kraljice, ki je bil ves v vrtnicah in klinčkih, je sedelo 2kž leti staro dekletce. V roki je držalo šopek klinčkov ter vpiralo svoje temno, a živo očesce v Marijino podobo. Slednjič položi cvetke na oltar in odide.
Ko sem čez nekaj časa zapustil cerkev, je sedela mala Marijina častilka pred glavnimi vrati poleg stebra. “Zakaj ne greš domov,” jo vprašani, “kma lu bode noč in mati te bo pogrešala.” Solze so se zalesketale 'v očesu ubo-zega otroka, ki mi z globokim vzdihom odgovori:
“Ne znam domov.”
“Zakaj ne?”
“Ppzabila sem pot.”
Otrok je govoril za svojo starost nepričakovano razumno in gladko, zato sem se začudil, da ne zna domov ter izrazil svoje začudenje.
“Seveda,” me zavrne deklica, “mi smo sc te dni preselili in po cestah in stezah, kjer sedaj stanujemo se ne poznam.”
“In tvoja mati, ali te je pustila kljub temu samo sem v cerkev?”
"Saj ne ve, da sem odšla. Danes o-poldne je prinesla domov šopek klinčkov in izrazila željo, da jih podari Mariji v tej cerkvi. Ko je odšla na delo, sem vzela šopek iz kozarca in ga sem prinesla.”
Medtem se je solnce bližalo zatonu. Zadnji žarki so se pravkar potopili v morju in se je začelo mračiti. Vznemirjen sem bil malo zaradi o-troka, dočim je ta ostal popolnoma miren.
“Kaj se nič ne bojiš, da se ne povrneš več? ”
“Ne!”
“Kaj pa, če ne prideš domov in te tu noč dohiti?”
Deklica odločno odkima s svojo kodrasto glavico.
"No,” silim vanjo, da naj mi odgovori.
“Marija bo pomagala materi, da me najde.”
“Tako moj otrok? Kaj si tega tako gotova?”
“Seveda. Marija vedno pomaga, mati to vedno pravi.”
Globoko me je ganilo zaupanje do Marije tega malega otroka in njegove matere. Sklenil sem storiti, kar je v moji moči, da dovedem otroka k staršem, ki so gotovo že v velikih skrbeh zaradi njega. Naročil sem deklici, naj le tu ostane, dokler mati ne pride po njo. Precej časa sem iskal in stikal o-looh, da sem naletel na mestnega stražnika.' Ko mu povem stvar, mi prijazno pripomni, da hoče kmalu, pomagati in dovesti deklico nazaj k staršem. Zahvalil sem prijaznega moža in odšla sva skupaj k deklici.
“Pojdi”, povabi stražnik malo deklico z očetovsko ljubeznivostjo, “popeljem te k materi.”
Otrok je kar poskočil veselja ter ploskal z ročicami. “K materi,” vzklikne, "k materi nazaj! To je storila Marija!”
Hvaležnega srca povzdigne srečni otrok svoje oči proti Marijinem domu; potem pogleda mene ter mi zmagovalno zakliče:
“Glejte, Madonna pomaga vedno.”
Poslovil sem se od stražnika in od deklice in ko sem odhajajoč čul, kako je ta otroka povpraševal po imenu, stanu in stanovanju staršev, mi je zvenel še vedno v ušesih vesel in prepričevalen glasek male deklice:
“La Madonna ajuta sernpre!” (“Marija pomaga vedno”).
*
Kaj naj pristavim? Pojdi in stori ti, mati, tako. Vcepuj v mlado otroško srce zaupanje do Marije. Pokaži otroku pot do nebeške Matere v svojo in v srečo svojega otroka.
O«O4O40*O4O« +0+C+040+0+0+0
Pesem o resnici.
§♦♦0
Zložila Jožefa Tišlarjeva.
Resnica je, da Bog Gospod je bil in je in bo povsod; pa če ne vidi ga oko, zato pa sliši ga uho.
A človek točil bi solze, ko svet povsod narobe gre:
S prestola mečejo Boga in molijo peklenščeka!
O glej prevzetnost in napuh, ki ju rodil hudobni duh!
•O glej obilico, zmešnjav... da skoro dvomiš, kaj je prav.
A dvomiti le ne nikar, resnica ena je vsekdar:
Resnica ena — ta je Bog,
On reši vse nas vseh nadlog.
Prišel bo zmage dan nekoč, ko satan bo izgubil moč in vse odpadnike sveta potegnil s sabo v dno pekla.
Zato, rojaki, le pogum!
Na boj z vojščaki svetih trum, na boj, da stremo zlo pošast, Resnici večni — Bogu v čast!
♦*♦♦***•♦ ♦*«■♦*♦♦*♦♦*♦♦*♦♦•*♦*♦♦*<* **♦ ♦*« ^**^**i**M*» **•
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska prt najboljšem zdravju. Oni, ki trpe ua kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje, 1 )obro sadra vj e.
živci.
Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-
v
gim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.	x
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah:
Trittsrjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
Vzbuja obžalovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami in krvavi jen jem, ker Svetogorski čaj za ledvice «dravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehnrne bolezni.
Sretogorifcl ¿4] za pMvče Zdravi čudovito:	Plučnioe, na
mho tervse bolest esuala.Cena na vod-iddq 50c inSl. Plača do ▼ naprejse Pille tat Lebomterjr^jt Vía* atCUeago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Longhran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tadi prekomorske vozne Mstke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Navade in značaj.
Značaj kacega človeka lahko določiš iz njegovih navad. Nemaren človek je vedno nestalen v vseh svojih podjetjih, dočim je točen človek zaupanja vreden; človek, ki preveč ljubi svoj jaz, je sebičen; človek, ki slabo prebavlja, je čmeren in kisel in neprijazen. Nemožno je nekaternikom iznebiti se svojih razvad, ampak tisti, ki jim je dobra ali slaba volja odvisna od njihove prebave, se ne morejo opravičiti, ker vsled svoje nemarnosti ne pazijo nase. Dobroznano je, da Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najuspešneje vpliva ha vsa prebavila in da je to najokusnejše zdravilo. Naravnost na želodec deluje, krepča-
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines uUd blizu novega kanala.
Predao kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogol Mi te bomo zadovoljili in ti prilirinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Tard na vogla DESPLAINES IN CLINTON
joč in uposobljajoč ga, da prejema in prebavlja rano brez najmanjše težave. Prebava se potem vrši lahko in redno, in bolnik se kmalu počuti zdravega in krepkega, veselega in prijaznega. Uživaj to zdravilo v vsakem slučaju obolelih prebavil. Izdelano iz čistega vina in zelišč. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrelmiški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 4x6.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno u.streza.
Stanovanje xooo N. Chicago St.
N. W. Phone 344.

Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, TIL
NIZKE CENE N. W. Phone 606.
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
DOBRA POSTREŽBA.
. Chicago Phone 152.
FRANK MEDOSH
0478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cer* kve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska. dela, prodaja štf-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 231; South Chicago
l
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50o galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77 —
Croekett, Contra Costa Co.,Cal.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tbe D. S.” lOc. in‘leercchanm’’5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet.llls.
Pozor rojakiI
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. S chuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS..
Slovencem in Hrvatom
v Jolietu in po vseh Združenih državah naznajam, da 'mam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdalu Če želite kupiti dobro loto ogla site se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.	♦
ICr. ČESNIK, |
R. D. s. Phone 183 R N. W. Z C« E. ASTRAM, lastnik.	J
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAaaaaaa ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ WWWWWW
m
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Harass
Chicago telet. 2794 Mij telef.N 82 7.,
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
.TELEFON 2253.
1012 N. Broadway..JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
BBAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctne.
...104 Jefferson St., blizu mosta.
Vprašajte svojega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J.	C. ADLER & CO.
113 Exchange St. JOLIET, ILL.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik.
Najnoveji in najceneji
pisalni stroj,
od $i'2 naprej. Najpripravneji za privatno dopisovanje, posebno za one, kteri imajo slabo in težko čitljivo pisavo. Za razjasnila pišite na:
JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. Hoboken, N. J.
040f040404040404040*M04tO
5 Duh krščanske dobrodelnosti.
^ uuuruueinosu.	|
O404t0*05*0f*0*0+0«5KI040»
Spisal Peter F. Remškar.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Exchange Streets
JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, I1L
JOHN
LENNON«
Marble Works
m So. Joliet St.,	joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
G.*W. Brown, preds Robt. Pilcher, pod predi W. G. Wilcox, kasir.
Kapital *100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
.	(Koneč.)
S krščanstvom je postala dobrodelnost splošna in popolna in ni bila o-mejena le na en narod,, kakor je bila v starem veku le na Jude. Korenina duhovnih in telesnih del usmiljenja se dobi v naukih in v življenju ■ Jezusa Kristusa. Bil je Bog, in se je daroval v blagor in rešenje druzih, opustil je svojo slavo in moč, katera mu pripada kot Bogu, le radi druzih. Ni umrl ?a kak svoj prestopek. Njegovo rojstvb v hlevu, njegova smrt na križu in njegovo trpljenje sploh je bilo-vse radi druzih. Njegovo življenje in ravnanje so vzorci popolne dobrohotnosti, popolnega človekoljubja, popolnega altruizma in popolne ljubezni. Njegovi nauki — da so vsi ljudje bratje, otroci istega nebeškega Očeta, da moramo ljubiti svoje bližnje kakor same sebe, če so tudi naši sovražniki, nauk, o katerem je sam dal dober vzgled na gori Kalvariji, ko je molil za svoje sovražnike, ki so ga mučili, — so naravno vzbudili v njegovih učencih stremljenje po popolni ljubezni do bližnjih. Mohtev "Oče naš”; prošnja, da se nam odpusti, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; nauk, da se mora ravnati z lačnimi, revnimi in trpini, kakor da Kristus sam trpi vse te nadloge: vse to je bilo,vzrok naglemu preobratu, ki je sledil v rimskem cesarstvu, kakor hitro se je krščanstvo razširilo. Nova zapoved, ljubiti drug druzega, se je pokazala v apostolih in duhovnikih, v možeh, katere je Kristus zbral, da so postali služabniki druzih, ki so bili in so vedno pripravljeni žrtvovati zdravje in življenje v blagor trpečih sobratov. Ti možje se niso dali in se ne dajo strašiti od nobenih fizičnih nevarnostij, niti od še bolj gnusnih bolezni, da le rešijo in pomagajo trpinom. Katera vera ima tako čudovite znake samodarovanja, kakor jih ima ravno katoliška cerkev? Kje drugod se dobijo možje in žene, kakor sv. Frančišek Asiški, ki so se vojskovali zoper pohlepnost s tem, da so se sami odpovedali vsemu posvetnemu bogastvu?
Vpliv Kristusovih naukov se je takoj pokazal v tem, da so ljudje začeli širiti duhovna in telesna dela usmiljenja. V četrtem poglavju dejanja apostolov beremo, da je velika množica vernikov bila enega duha in enega srca. Nobenega revnega ni bilo med njimi, ker je vsak dobil podporo ž ozirom na svojo potrebo: lačni so bili nasičeni, mrtvi pokopani, za sirote in starčke se je poskrbelo.
Prvo sirotišnico v Konstantinopolu ali Carigradu je ustanovil sv. Zoticus, bogat Rimljan, ki se je podal v to mesto z njegovim ustanoviteljem, slav nim Konstantinom, rimskim cesarjem. Sv. Bazilij Veliki je skoro ob istem času sezidal bolnišnico blizu Caezareje. V tem zavodu so našli skrbne roke in pribežališče bolni, revni romarji, in celo taki, ki so imeli »gnusne bolezni, kakor gobovi. Vsaka cerkvena doba se ponaša z zavodi, ki so bili ustanovljeni v prid trpečega človeštva, in z^možmi, ki so žrtvovali bogastvo in življenje za druge. Papeži in škofje so prodajali kelihe in druge svete posode, da so mogli rešiti ujetnike; sv. Pavlin in sv. Janez z Mate in sv. Peter Nolaški so sami sebe prodali, da so odkupili dru^ ge sužnje, nje.
Ko je cerkev zasejala seme ljubezni v rimskem cesarstvu in ko je videla, kako bujno raste, so pa prišli barbari, ki so se pridrvili od severa in od vzhoda v bolj pogubonosnih tokih, kakor lava, ki pride iz bljujočih ognjenikov in zamori vsako življenje na daleč o-koli. Divji in paganski Hun, Vandal, Frank, Teuton, Lombard, Norman in Saksonec so zanesli novo poganstvo v pogubo krščanstva. Delo se je moralo še enkrat začeti. Novi pagani so bili tako kruti, da so prodajali svoje otroke še potem, ko so bili že deloma spreobrnjeni, da so plačali davke. Na Francoskem je sv. Batilda, kraljeva vdova, sama odkupovala take otroke s svojimi lastnimi prihodki, in dala 'sezidati mnogo bolnišnic in zavodov po celem kraljestvu. Sv. Ludovik, katerega celo Voltaire hvali, je sledil njenemu dobremu vzgledu. Ustanovitelji verskih redov so posvetili svoje in učencev življenje skrbi gobovcev in rešitvi sužnjev. Sv. Vincent de Paul je deloval med sužnji, ki so bili uposleni na galerah; svoje življenje je porabil v prid revnim in ustanovil red usmiljenih sester, kojih dolžnost je skrbeti za revne in bolne. “Male sestre revnih” žive ob ostankih, katere naprosijo za revne. Znani požrtvovalni duhovnik Damien in nune, ki so šle ž njim, so živele in umrle med gobovci. Taki v-zgledi človekoljubja in požrtvovalnosti se dobijo le v katoliški cerkvi.
Mnogim sta dva dokaza o božji ustanovitvi kat. cerkve, njena čudovita zgo dovina usmiljenih zavodov in njene postave. Bogoslovski dokaz je močan in neovrgljiv; ali zapopada le načela in včasih abstraktna ali posneta vprašanja, ki ostanejo večini nejasna. Vsak pa lahko razume jasna dejstva. Cerkveni zakonik, od Gracijanovega odloka do petero knjig odlokov (dekre-talov) in do druzih, vštevši odloke in enciklike poznejših papežev in cerkvenih zborov, jasno kaže, kako se je njena zvestoba do resnice, pravice, usmiljenja in svetosti odlikovala celo v dobah napol barbarizma. Z mečem pravice zasleduje cerkev hudodelca v no-
tranjščino vesti, in kaznuje njegovo nerazodeto nameravanje, kakor v slučaju simonije. Kako je to, da se nobena druga organizacija ne more ponašati s takim zakonikom? Odkod so dobili papeži in škofje navdahnenje, da jih zgodovina proslavlja, kot najboljše zakonodajalce?
Guizot, čeprav nekatoličan, pravi v svoji "Občni zgodovini evropske civilizacije": "Od petega stoletja naprej pridemo'do mogočne garantije za varstvo družbe v avtoriteti krščanski k duhovnikov... Škofje in duhovniki,delavni in energični možje, so vedno delovali v prid svojega ljudstva in reševali njegove zadeve. Tvorili so edini razred, ki je umel razumnost in mo-ralično hrabrost. Le ti so zaslužili avtoriteto.. . Cerkev te dobe si je pridobila neumrljivo slavo za mogočno pomoč pri tvoritvi in razširjanju moderne civilizacije." Tega niso delali le 3 pravičnim zakonodajstvom, ampak z vzgojo ljudstva in s tem, da so dali onim, ki niso imeli doma, zavetje, da so skrbeli za bolnike, reševali si-rtoe, branili pravice vdov; da so zidali šole. bolnišnice, dobrodelne zavode in sirotišnice. Naredili so postavo, da se mora vse premoenje, katero preostan« od cerkvenih posestev, razdeliti med revne. Vsak samostan in zavod je bil obenem reditelj lačnih in zdravnik bolnih. Srednjeveški Nemec je dobro to vedel, ko je izrazil svojo ljubezen in nagnenje do menihov v navadni frazi: "Unter dem Krummstab gibt es gut’ Leben.” Celo Voltaire, kruti sovražnik cerkve, priča o njenem čudovitem usmiljenju in ljubezni v svojem “Essai sur les Mocurs”, kjer pravi: "Ljudje ki so bili ločeni od rimske skupine, so le nepopolnoma posnemali njeno veliko in radodarno ljubezen in usmiljenje.” Usmiljenje in ljubezen ne obstoja le v tem, da se postavi dom za sirote in trpine, niti v tem, da se ga potem, ko je bil sezidan, bogato obdari, ampak da se ga vodi v duhu samodarovanja, katerega nas je Kristus učil v Betlehemu in na Kalvariji.
iZa kratek čas.i

♦OfOfOfOfOfOČ
Meni so rekli gospod urednik, da moram tako razločno pisati, da bodo lahko vsi ljudje brali, ne samo ljubljanske srajce. Bom pa tako pisal, da bodo razumeli tudi tisti, ki so s kmetov doma. Od zadnjič je prav veliko novic. Pred kratkim je prišel k nam v Chicago telefon, da naj se Konda in Kaker varjeta, da jih iščejo detektivi iz Jolieta. In so poslali mene, da sem jirha šel na dom naznanit. To sta se reveža skrivala. Jaz sem si sam pri sebi mislil: Pavliha, ti ga pa še zmerom pihneš; kamor hočeš, greš in če med ljudi prideš, te imajo povsod radi in nobenega se ni treba nič bati. Tile visoki gospodje se morajo pa vrag vedi kje povsod skrivati, pod špampeti in na sekretih, da jih policaji ne odpeljejo. Ampak umazana sta pa oba: Konda in Kaker. Naznanit sem jima prišel, a nobeden mi ni dal ne za en požirek. Well, kadar bo drugič spet telefon pel za vaju, se pa le pod nosom obrišita; Pavliha ne bo k vama hodil zastonj.— Zavrtnik in Konda sta postala prijatelja. To je kaj lepo. — Delavska akademija se bo ustanovila v Chicagi. Nekateri mislijo, da bo to neka velikanska hiša, zidana z žulji vseh socialistov v Ameriki. Lastnik te socialistične palače bo konzorcij najbolj zagrizenih socialistov. Njihova največja naloga bo podpisavati bance socialistom, če bodo v tožbe zapleteni. Sedaj je velika sitnost. Domači ljudje ne marajo bancov socialistom podpisovati; tujci pa pravijo: vi ste hel od ljudij, če med domačimi nimate nobenega kredita. — V tej akademiji .bodo tudi govori o novi veri. Fader Stonič bo na sebi dokazal, da je človek nastal iz afne. Ljudje so to zavedeli, in zdaj pravijo socialistom: socialistovske afne. Socialisti pa pravijo katoliškim ljudem: vi ste osli, teleta, voli. Tako je prav za prav cela. slovenska naselbina v Chicagi ena velikanska mena-žerija. Iz poštenih Kranjcev so zdaj od same učenosti vsi postali — živine. Bog se usmili! Ljub moj rojak! Če prideš v Chicago in če hočeš živ ostati, obrni se na me. Jaz te bom že tako vodil, da boš to menažerijo brez nevarnosti lahko ogledal. Tega te zagotavlja tvoj
Pavliha s Centre.
A.	Kaj je razloček med Antikristom in čikaškimi socialisti?
B.	Antikrist bo denar delil, socialisti ga pa kolektirajo.
Vabilo in naznanilo
velikega piknika, katerega priredi chicaško društvo sv. Alojzija št. 47.
K.	S. K. J. v nedeljo 9. junija 1907 v Santiaeo Grove na 26. ulici in Homan Ave. Začetek ob 2. uri popoludne. Na kegljišču se bode igralo za tri nagrade: prva za S dolarjev, druga za 3 dolarje in tretja za 2 dolarja. Tiketi po 250. Tem potom so vljudno vabljeni vsi Slovenci in Hrvatje v Chicagi in okolici, da bi se tega piknika udeležili, ker smo tudi mi vsaki čas pripravljeni, kadar nas kdo pozove. Društvo ne bode imelo nobenega marca, zatorej so pa slovenska in hrvatska društva povabljena, da kar pridejo na piknik, in vsak bo prost vstopnine, kateri se izkaže z društvenim znakom. Za dobro zabavo in postrežbo bode preskrbljeno, tako da bode vsaki, kdor nas obišče, zadovoljen. K obilni udeležbi vabi	Odbor.
GOMPAGNJE GENERALE TRANSALARTIQI
FRANCOSKA PROGA.	Y
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.		m, ■ ■
LA PROVENCE 30,000 H. P.		
LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P.	j ; CJ	I Jv sv '
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.	UT Ir? >	
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Sarič, agent, 216 17th St., St. Louis, Mo.
¿¡s#®*»
E.P0RTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PIYB
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
JOLIET, ILL.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. 'V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,

Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
¿598 W. 18tli St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
JOLIET CITIZENS SHEWING CO.
Collins Street, Joliet, Ul.
Izdelovalci najboljšega piva
sodčkih in steklenicah.

J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
fvseh parobrodnih družb.i
Pošiljam denar v staro domovino po najulžjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. «J- KZXJKZA.Fl
231 S. Genosee St.,
WAUKEGAN, ILL. ±

Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-Ueiu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseli društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.)
I.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Jacob Jorga, 645 So. Centre ave., tajnik: Fr. Banič,661 22nd street; delegat Josip Steblaj, 1048 Liocoln st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
3. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Erie, 1316 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st; delegat:	Ant. Glavan,
mg Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
3.	Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, bx. 804; tajnik: John Lovšin, bx. 1230; delegat: ?r. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn.' Mesečna seja se vrši 4. nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Sall.e, 111, Preds.: Frank. Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 430—3d st.; delegat: Mih. Černič, 203 Union st. Mes. seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 322 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Jos. Russ, 432 So. Sta. Ave. Mesečna seja vsakih 14 dni.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway, del.: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič, 609 Pearl st.^ Tancik, 609 Peari st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Louis Rudman, Bx 262; tajnik: Al. Javornik, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna sejavsako prvo soboto.
12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box_ 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-
bik, Minn. Predsednik, Fr. Pesders; tajnik: Matija Tomec, Box 150; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me-
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: M. Tomazin, 436 Kemper ave.; tajnik: Jos. Bezek, 1260 Talbot ave.; del. Ant. Ambrožič, 1259 Talbot ave. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield •t., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Math. Malič, 843 Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako orvo ned
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Matevž Bokal, Box 13; tajnik: Fr. Planošek, Box 76; delegat: F. Blekač, Box 175. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
20.	Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, Box 464; tajnik: Jos. Mavrin, 120 N. Lusemore St., delegat: Paul Mukavec, 302 Balsam st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
21.	Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa.
Predsednik:	John Dolenc; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
S3 Društvo sv. Barbare, Bridgeport,
Ohio. Predsednik: Louis Šušteršič, Bx 185; tajnik: Jos. Hočevar, Box O.; delegat; Mihael/ Hočevar, Box 315. z.esečna seja vsako tretjo nedeljo .^24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik; Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat; Fr, Slak, Bx 88 Piper, Ala. Mesečna seja vsako 2 nedeljo v mesecu v Hargrove, Ala.
25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik:	Anton Grdina 6108 St.
Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 5707 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller, 509 Pine st.; tajnik in delegat: Paul Špehar 112 Sth st Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nick Satovšek. 5121 Dresden Alley; tajnik: Frank Cvetaš, 5154 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav-lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk; tajnik: M. Majerle 413 5th st.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet A v.
Mesečna seja vsako prvo nedeljo
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte Iowa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing minn. Predsednik: John Pakiž; tajnik in delegat: J. M. Geržin. Mesečna se ja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa
Predsednik:	J. Nachtigall; tajnik
John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Joseph Lokar, 4828- Blackberry st.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Geo. Marentič, 159 Main St.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 252 Main st.; delegat: A. Papič, 152 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek'
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pi\ed.: John Ulrich, 313 Chesnut st.; tajnik i^ delegat Mihael J. Kraker 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Josip Pouše, 9610 Ave. M., tajnik Anton Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Kompare, 8908 Greenbay ave., Mesečna seja vsako prvo nedeljo
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Sa šek; tajnik: Martin Ovniček, Box 185 delegat: John Lozar. Seja vsakih 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph
Rems, 319 90th st.; tajnik:	Chas.
Adamič, 6 — 4th Ave.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St.. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Preds.: J. Vuksinič,i3i7 Trumbull ave.; tajnik J. Jarc, 1091 Blue Is-lan ave.; del.: Martin Kremesec,503 W 18th place. Mesečna seja vsako četr to nedeljo v mesecu.
49- Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St., Pitsb’g tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra-vintz, 1020 Church Alley, tajnik: John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith ave.; tajnik in delegat Math Kozan, 516 Smith ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Tnd. Predsednik: John Mrak, 730 War man Ave.; tajnik in delegat: Fr. Muren, 734 Holmes Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Jac. Grimšič, 1426 McAlister Ave., tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chi-
sholm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer nik, Box 54; tajnik: Fr. Krebs, Box 64 delegat:	Fr. Firšt, Box 147. Me-
sečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa. Crested Butte,
Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
Box 81; tajnik in delegat: M.Kraševec Mesečna seja vsako četrto nedeljo
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col.
Predsednik: Anton Starc; tajnik: Ajj ton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat : John Keržan.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn,
N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešarlc 59 Union ave.; Brooklyn, New York; delegat: Valentin Vav potic, 424	—	Eight Street. Me-
ečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: George Marentič, Box 3; Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani
59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik:	John
Trampush, Box 348; tajnik:	John
Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25. Sparta. Minn.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno na, 111. Predsednik: John Hartel, Bx 41; tajnik: Andrej Žitka, Box 210. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo v mesecu.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 \V. Federal st. Mesečna seja vsako tfcetjo nedeljov mesecu
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: John Pesdirc, tajnik: Louis Tile, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo \ mesecu.
63.	Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio: Predsednik: A. Marinčič; tajnik: John Šušteršič, 3579 82d st., N. E.; idelegati Ant. Zabukovec, 3563 E. 8oth St., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 4ß R.R. st.; tajnik in delegat: Mart. Radosh, 42
R.	R. st. Mesečna seja vsako drugo
nedeljo v mesecu.	,
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Mil-
waukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; dellegat:	M/ Štiglic, 415
Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v slovenski dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland,
Ohio. Predsednik: Jos. Krek, 7163 Grand Ave.; tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; delegat:	Ant. Sustarsich, 1
Oter ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani.
67.	Društva sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 556
S.	Third st. tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick “t.
68.	Društvo sv. Barbare. Irwin, Pa Predsednik: John Mostar, Box 301; •ajnik: Fr." Pervinšek, Box 713; dele-
gat: J. Hočevar, Box 155, Arena, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urili, bx 801, tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna sejp vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John Mihelčič, 2840 So. 7th St.; tajnik in delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa.
Predsednik:	Fr. Klemenčič, Luxor,
Pa., tajnik: John Tome, Box 4, Goff, Pa., delegat: Martin Verbovšek, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad.,. Ely, Minn. Predsednik: Jos. Kostelec; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Fr. Klančar. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. 15th st.; delegat: John Petkovšek, S. 16th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4’ pop
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: P. Perušek, 80 2nd St.vtajnik: John Novak, Box 173; delegat: Fr. Gregorič, 450 Sterling St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jacob Plut; tajnik Alois Banič, 1253 Sterling st.; delegat Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu vi prostorih Math Hribernika.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: Ant. Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako_ drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chi-cago, 111. Predsednica: Mary Jorga, tajnica: Ivana Perko, 34 W. 22nd Place; delegatinja: Ana Ulašič, 580 580 W. 22(1 St. Mesečna seja vsako diugo nedeljo
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.; tajnik: Fr. Petrič, 1427 So. Park Ave.; delegat: John Tre-ven, 108—10 st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
80.	Društvo Matere Božje, South
Chicago, 111. Predsednica:	Margar.
Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti,

SLOVENCI
naročajte in čitajtenovo obširno knjigo „ZDRAVJE“
Novih
50.0000
iztisov.
Se zastonj razdeli med SLOVENCE.
- - - - ICZN-JIO-A. „ZDRAVJE'
katera je ravno izšla od slavnegd in obče znanega
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Knjiga je napisana v materinem jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah iz katere zamore vsaki rojak mnogo koristnega posneti, bodisi zdrav ali bolan.
Ona je najzaneslivejši Svetovalec za moža in ženo, ze deklico in mladeniča.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS H. I. edini kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kronične) '	-	4
Čitajte nekaj najnovejših zahval s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Ozdravljena: belega toka bolečin v maternici, križu in želodcu, neredne stolice in glavobola.
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Man
Flajnik, 4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 Butler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans.- Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Midi. Predsednik: Pet. Šikonja, Bx 215; tajnik: John Grentz; del.: Ant Pintar, Bx 2rs. Mesečna se ja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 10th ave.: tajnica: Amalia Bombach, 412 llth st.; deleg.j Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, Box 253; tajnica in deleg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Sraj, 1109
N.	Broadway; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit st.; delegat: Math Kožuh, 1205 N. Broadway. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija. Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: John Kraševec, Box 134; delegat: John Butala, Box 130. Mesečna seia vsako prvo nedeljo
89.	Društvo Petra in Pavia. Etna. Pa. Predsednik: John Čoholio. 4812 Harrison st.: tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster st.; delegat: Stefan Maršič, 29 Ganster st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
91.	Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: John Lack-ner, ,378 Third Street; tajnik; Anton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P.
O.	, Braddock, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica: Marija Novegradac, 4820 Harrison st.; zastopnica: Marija Zivčič, 4924 Plum Aliev, vse v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, bx. 163; tajnik: Jacob Rose, bx. 163; delegat: Fr. Kramer, bx. 178. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna; tajnik: Jos. Leskovic, Bx 27; delegat: Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mihael Žugelj; tajnik in delegat: John Jelovčan, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier; tajnik Math Gaishek, Box 318; delegat: Valentin Andoljšek, Panama, 111. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock
Spoštovani gospod Dr. F. C. Collins M. I.
Vam naznanjam, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih, katera ste mi pošiljali. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za kar se Vam srčno (zahvaljujem.)
In Vam pošiljam tudi mojo sliko, ako jo hočete dati v Slovenske časopise, ter Vam ostajam do groba hvaležna Vaša
Agnes Gačnik
R. F. D. 3 Johnstown, Pa.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila so rds najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti prizadeval pri druzih zdravnikih, pa mi niso nič pomagali- Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba
Anton Miheličh
12 E. 39th Str. N. E.
Clevelan, O.
m
Zatoraj rojaki Slovenci, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči da ne izdajte zastonj Vaš težko prisluženi denar, prašajte nas za svet predno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, ali pišite po novo obširno knjigo ,,ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
Dr. K. C. COLLINS Medical Institute
140 West 34th Street	New York, N. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoludan do 5 popoludan. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—8 ure zvečer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.	A
dale, P. O. Joliet, III. Predsednik:
Frank Bolte, Rockdale; tajnik: Ignac Verbič, 413 Ottir ave.; delegat Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu.
99.	Društvo Marije Pomagaj, Girard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik in delegat: Marko Režek, 2 Bridge st., Youngstown, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Preds.: Fr. Dolinšek; tajnik: John Merčun, bx. 241, delegat: John Plut,bx. 214. Mesečna j seja se vrši zadnjo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila' in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: John Piškur; tajnik; John Juha, 562—nth ave. delegat: Ant. Kerhin, Box 62. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik: Mart. Matony, 76 State st.; tajnik: John Intihar, 114 Harrison st.; delegat: Joseph Matony, 76 State st. Mes. seja tretjo nedeljo.
103.	Društvo sv. Ane, New York City, Predsednica: Josefina Fekonja; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Mary Riedl, 414 E. 9th st. Mesečne seje vsako drugo nedeljo
106. Društvo sv. Ahe, Chicago, 111. Predsednica: Magd. Plevel; tajnica: Ema Kumar, 913 W. 22 St.; zastopnica Terezija Kremesec, 504 W. 18th Pl. Mesečne seje vsako tretjo nedeljo
iog. Društvo sv. Družine, Aliquip-po, Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box 131; tajnik: Jos. Habič, Box 137; delegat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
no. Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Jos. Podpečnik, Box 223; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave., delegat: John Arko, Box 432. Mesecná seja vs^ko tretjo ne^ deljo-v mesecu.
m. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednik: Ivana Žgaj nar; tajnica: Antonija Rataj, 696 Wun derlich AvC., del.: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
114. Društvo sv. Marije Milosfipol-ne, Steelton, Pa. Predsednica: Kat. Matjašič; tajnica: Mary Lončarič, 702 S. 3rd st.; delegatinja: Ana Kočevar, 525 S 3d st. Mesečna seja tretjo soboto v mesecu.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in Tino.
J01 MAMEČ & CO.
20$ Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
PssDjflleiotaMfliHtYa
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
■m N. Bluff St. JOLIET, ILL.
ohn Štefanič
na voglu Scott St Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phoue 348.
JOLIET
Í
Henrik H. & Menno H.
S T mA. S S JE TV
Sobe 201 in 202 Barber Bldg.
JOLIET, ILLINOIS.
(javni
1VOTAR

(
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti m tam in boleznim.
ije vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
r*<
(
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet,
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1JVJ.
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
GLUH ZOPET SLIŠI
če rabi moj Očesni balzam, k t trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhoe. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom in poštnino le $1.10. Razpošilja po vplačanj« vnaprej samo C. G. FOU EK, lekarnik, 686 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiljam zastonj«
Bar Goods.
Agent for Besley’s Waukegan Ale	______
and Porter.	q
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojake n se toplo priporočam.
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix
Gostilno.
i* Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Skoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
t