&i. 50
T Gorici* * Um^4im *k: mttja 1911.
Izhaja trikrat aa teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemaraali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
.    v>    ^-'.»...^^^
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja wSočaK, v vseh tobakarnah.
„SOuAa ima naslednje izredne priloge: Ob novem ktii ^Kažipot po "Soriškem in firadiščanskem" m dvakrat v letu „ Vozni red železnic, paroikov in poštnih z?ezu.
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tečaj XLI.
Uredništvo
: nahaja v Gosposki ulici št. 7
Gorici  v 1. nadstr, na demo. Upravništvo. se .nahaja, v Gosposki ulici št. 7 v i. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino .in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12=, vin. vsaka vrsta. Večkrat po. pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Ža obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Uirici.
Tolcfon H. 83.
„Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fat>6ič) tiska in mL
Shod zaupnikov.
Shod zaupnikov narodno-napredne stranke se bo vršil V NEDELJO DNE 7. MAJA t. I. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma v Gorici z edino točko dnevnega reda:
PROGLASITEV  KANDIDATOV  ZA DRŽAVNI  ZBOR V VSEH TREH   VOLILNIH OKRAJIH.
Somišljeniki! Udeležite se v obilnem številu tega shoda!
Vabila na shod so razposlana. Če bi kdo po pomoti ne dobil vabila, naj pride v se jed no.
Letošnje državnozborske volitve so vele važne. Volilci, pripravite se na nje moško.
Vsi na shod!
Pozor, volilci, zaupniki in agitatorji!
Volilni imeniki.
Pregledati treba volilne imenike! Kakor hitro so postavljeni na ogled, je dolžnost
a)  vsakega volilca, da pojde pogledat na občino, če je v imenik vpisan;
b)  vsakega zaupnika in agitatorja, da gre pogledat, če niso izpuščeni iz imenika naši somišljeniki.
Izkušnje iz zadnjih let uče, da mnoga županstva, ki so v klerikalnih rokah, naše volilce največ iz slabili namenov iz-puščajo iz volilnih imenikov. KdoT ni vpisan, ne more dne 13. junija in tudi ne pozneje pri ožji volit vi voliti. Kdor torej ne pojde "pogledat volilnega imenika in pozneje ne bi mogel voliti, ker ni vpisan. pomaga nasprotnikom do enega glasu. Takih glasov pa lahko po mnogih občinah nastane na stotine.
Reklamirajte!
Ako pri 'pregledovanju imenikov opazite, da niste vi ali kateri drugi napredni volilee vpisan, takoj reklamirajte.
Pojdite takoj k županu in mu ali ust-meno ali pismeno sporočite, da hočete biti vpisan v volilni imenik.
Čas za reklamacije je samo 14 dni od onega dne, katerega se je imenik raz-položil (ta dan se v reklamaeijsko dobo ne šteje!!)
Reklamirati sme vsakdo, ki ima volilno pravico, bodisi ustmcuo ali pismeno. Ako gre osebno k županu in reklamira ustmeno, mora s seboj nesti sledeče dokumente: i. domovnlco, 2. krstni list, 3. potrdilo o enoletnem bivanju v občini.
Ako pa vloži pismeno reklamacijo, naj dotične dokumente priloži.
Treba pa je tudi pogledati, če niso morda v vol. imeniku vpisani ljudje nasprotnega mišljenja, ki pa nimajo po postavi volilne pravice,
Zaupniki in agitatorji, glede teli treiv tudi reklamacij.
Županstvo mora reklamacije tekom 3 dni predložiti okrajnemu glavarstvu. Ako je glavarstvo reklamacijo neugodno rešilo, ima dotičnik, ki jo je vložil, pravico, se tekom 3 dni (od dneva, ko je dobil odlok glavarstva) pritožiti se na nainest-niStvo.
Opozarjamo posebej, da se mora napraviti za vsak posamezen slučaj posebna reklamacija.
Listine, ki so potrebne za reklamacijo, so kolka proste.
Opozarjamo tudi. da je vsaka reklamacija, ki ni vložena v postavno določenem času, ničeva, istotako vsaka pritožba.
Zakrpana Vipava.
V »Samoupravi« čitamo:
»Dolgotrajna in trudapolna so bila pogajanja, ki jih je vodil deželni odbor z raznimi činitelji, da bi izposloval uravna-
vo Vipave in njenih pritokov. Na neverjetne te/koče je zadelo to vprašanje. Od icta 1902. se vodijo pogajanja, in ako bi hoteli o njih obširno poročati bi ne zadostovalo par številk »Samouprave«. Zato se hočemo omejiti na poročilo pričujočega predmeta v poslednjem času.
Na opetovane ukrepe deželne uprave je poljedelsko ministerstvo izjavilo, da je pripravljeno dati izdelati po gozdarskem; oddelku za uravnavo budouraiikov v Be-. Ijaku načrt za zazidavo Vipavinih pritokov, to je, Branice, Rase, Lijaka itd. Nato je deželni odbor naglašal, da se ne dosežejo popolnoma pričakovani uspehi, ako se istočasno ne uredi tudi Vipava. Izjavil pa je, da je pripravljen prispevati k troš-kom za zazidavo Vipavinih pritokov.
Na opetovane pospešnice deželnega odbora je c. kr. namestuištvo končno odgovorilo, da bi moral deželni stavbni urad izdelati načrt za uravnavo Vipave, to pa z ozirom na okoliščino, da se gre za napravo tehnično-kmetijskega pomena. Deželni odbor pa je odgovoril, da tega ne more storiti, ker je deželm stavbni urad /. delom preobložen in ima le pičlo^število tehničnih moči na razpolago.
Z ozirom na to pa, da nikakor ne gre, da bi se uravnava Vipave še nadalje zavlačevala, je deželni odbor nadrobno poročal deželnemu zastepu, ki je v svojem preteklem zimskem zasedanju sklenil sledeče :
»Poživlja se visoka viada, naj da izdelati podrobni načrt me samo za uravnavo Vipavinih pritokov, ampak tudi Vipave po gozdarsko-tehničnem oddelku v Beljaku, in to s sodelovanjem deželnega stavbnega urada.«
Ta sklep je deželni odbor odposlal c. kr. vladi s toplim priporočilom.
Aprila meseca 1910. je došel deželnemu odboru namestništveni dopis, ki je obsegal sledeče:
»Z ozirom na izjavo deželnega od-Mra, da je pripravljen prispevati k troš-kom za zazidavo Vipavinih pritokov, je c. kr. poljedelsko ministerstvo naročilo »be-¦Ijaški sekciji gozdarsko-teiuiičnega oddel-
ka za uravnavo hudournikov«, naj izdela priprost podroben načrt za dotične zazi-oave in uravnave in naj predloži dotični načrt namestništvu.
Na vladi izraženi želji deželnega zastopa m odbora, da 'bi naj izdelal načrte za uravnavo Vipave gozdarsko-tehnični oddelek beljaški s pomočjo deželnega tehničnega organa (kulturnega tehnika), je c. kr. ministerstvo opažalo sledeče:
Pri izdelanju predmetnega uravnav-nega načrta se ne gre, kakor je previde-vati, za popolno uravnavo Vipave, ki bi bila zvezana z izrednimi troški, ampak za izvršitev cele vrste več ali man) lokalnih brambnih naprav, ki se seveda morajo tako razvrstiti, da bodo tvorile v gotovih mejah skupno celoto in da bo, ako treba, možno podrobnejše namenu primerno detajlirauje. To se da izvršiti, ako se izdela v velikih poteza« splošen načrt, v čigar okvirju Je polagati posebno važnost na posamezne najbolj nujne bramb-ne ukrepe.
C. kr. poljedelsko ministerstvo bi bilo voljno ugoditi želji deželne uprave tako, da bi poverili izdelanje siičnega načrta predstojniku namestnistvenega melijora-cijskega urada, ki bi mu pridclilo pri poljedelskem minislerstvu ushižbenega tehnika. S tem pa, da se odredita državni tehnik in deželni tehnični organ se ne sme zvišati potrebščina za načrt, ker bi na ta način delo bolj hitro napredovalo in 'bi se temu primerno zmanjšala na 8 mesecev projektirana doba zi izdelanje načrta. ,
Trošek, ki je vštevši personalne prejemke proračunjen na 8000 K, bi se pokril tako, da plačata poljedelsko ministerstvo in deželni odbor vsak polovico. Prispevek c. kr. poljedelskega ministerstva bi se moral potem povrniti iz stavbenega zaloga, ki se je zagotovil postavnim potoni.
Končno je ministerstvo naglašalo, da poizvedovanja, ki jih je bila do sedaj napravila beljaška sekcija ob Spodnjem Vi-pavinem toku, in na njih temelječi načrti niso tako podrobni, da bi bili neposredno aktualni. Nasprotno pa bi mogla ta pred-
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:   Edgar Monteil.
Poslovenil: F. K.
(Dalje.)
.»Ne iboj se, dote sploh ne boš potrebovala, iščeš lahko vse življenje moža,« pravi Monestrel.
»Brez denarja se dobi težko moža,« pristavi njegova žena, »mož hoče biti kupljen, čim več se ima tem bolje.«
»Moža si nočem kupiti, ostanem pa rdje sama«, za-tfdjuči Lucija in zapusti sobo.
Po celi Rovboni se ni govorilo o drugem, kakor o Bergerouovi pravdi in o Lucijini nepokornost,, o kateri je pravil Chamat, župnik in Monestrel sam.
Pobožnjaki so smatrali mlado deklico za izgubljenko, medtem ko jo je nasprotna stranka spoštovala in sočustvovala z njo.
Republikanci so večkrat priznali odkrito svojim ženam in hčeram, da so Luciji hvaležni za način, kako je zavrnila vmešavanje hinavskega župnika.
Župnik Mingral pa je bil skrajno razžaljen.
Poklical je Monestrela k se'bi in mu rekel; »Gospod Monestrel, upam, da me poznate.«
»Toda — gotovo, prečastiti..«
».Poznate torej moje krščansko naziranje, mojo ponižnost in morate torej vedeti, da nič, kar me tudi zadene, ne žali mojega samoljubja, smatram take stvari za skušnjave, ki mi jih nalaga Bog. Če torej omenim to stvar, in stavim neko zahtevo na vas, storim to samo, ker moram Čuvati čast svojega svetega sfemu. Ali me razumete?«
»Da, gospod župnik.«
»V našem malem kraju ne ostane nič skritega, najde se celo izgubljeno iglo, in vsaka, med štirimi stenami govorjena beseda najde zunaj odmev.«
»O gospod župnik, to sem moral sam že velikokrat poskusiti.«
»Torej se ne bodete čudili, da obnašanje vaše hčere napram meni ni ostalo tajno, celo mesto že ve, "kako predrzno se je obnašala. Bilo bi torej dobro, da pride k meni in se opraviči.«
»To bode, zanesite se name, gospod župnik,« pravi Monestrel in odhiti domu.
»Zadnjič si razžalila gospoda župnika, <po celi Roy-boni se govori o tem, moraš se iti opravičit.«
»Kaj praviš?«
»Pravim, da moraš iti k župntau in ga prositi odpuščanja radi svoje neumnosti.«
»Jaz naj prosim župnika oproščenja? To ne more biti tvoja resna volja.«
»Gotovo mislim re«*no. Uvideti moraš vendar, da župnik ne more ostati preC ljudmi tako.«
»Naj smatra to za skušnjavo, saj pravi k drugim, ki mu potožijo svoje skrbi, da so to le skušnjave, ki jih mora prenesti.«
»Ne bodi predrzna m pojdi.«
»In rečem ti oče, da ne grem k župniku, ker nimam vzroka zato.« Nočem slišati nič od njega, če me pa hočeš prisiliti, morala bi mu ponoviti, naj se ne meša v stvari, ki ga ne brigajo.«
»Toda to je vendar njegov posel.« * Lucija prtmisli trenutek.
»Imaš prav oče,« pravi, »toda to je še en vzrok oče za me.«
In ne ua bi čakala dalje na. očetove grožnje, zapusti hišo in gre k svoji prijateljici Ani.
»Satanova hči!« zavpije Monestrel za njo in gre ves pobit k župniku.                                                u\
Ta ni bil pripravljen na upor od Lucije, saj ie hodila k njemu k spovedi.                                                  "-..'
Kaj vendar tiči za tem? si je mislil začuden. Ali/ vpliva prijateljstvo z Ano taiko nanjo? Toda Ana je bila'' pobožen otrok, sestre so jo vedno hsvaiile,. dokler, je bila v samostanu. Seveda, ko je prišla domu, je bila potem v vedni družbi očeta in njegovih republikanskih prijateljievi to jo je mogoče- pokvarilo, in pri zadftji Velikonočni spovedi ni bila. M\ naj poskusi prepovedati; Luciji občevanje z Ano. Bolje ne, naletel bi zopet na odpor. Preostajaio mu ni torej nič drugega, kakor počakati; o,Božiču pride. Lucija k spovedi, potem pa izvč, kaj je deklico tako spremenilo.
Poizkus, prijateljici.. *o$ti, hi seveda jako:.s^txi; Končal; saj je bilo prijateljstvo vsak dan večje, tesnejše.
Lucija je zaupala Ani vse in Ana je popisala prijateljici, kar se je dalo popisati o čustvih, ki jih je imela za" svojega zaročenca.                           .        •      .
Pavel Goufoolt je tudi zapustil Roybono in je imel priti šele spomladi.                             ¦-,..,«¦
»Med tem sve vdovi,« pnvi Ana smeje Luciji, kajti ta ji je.priznala, da ljubi Alberta.
Bilo je po povratku iz SaimV Marcellina..
»Ah«, pravi Ana, »torej si vendar sama prišla na to?«
»SluHm vsaj.«
»Slutiti, te je dcfbro rečeno.«'       : .*...;! : ,¦)   :'*/:   '
»Moraš mi razložiti, ti kot nevesta . boš to seveda vedela.«                                                                     ...
d&a^aj^tool služiti pri izdelovanju zgoraj nomenieneiga^iifcrtfcr -            •   - -
Tako c. ftr. imThfsterstvo.    -
Deželni odbor je takoj odgovoril, da se popolnoma strinja z nameni poljedelskega ministerstva glede načina, kako bi se naj izvršila poizvedovanja in sestavil uravnavni načrt. Naznanil je zajedno, da je pripravljen plačati polovico troškov, t. j. 4000 K — seveda s pogojem, da ta izdatek potrdi svoječasno deželni zbor. Kančino je izrazil'upanje, da se bodo mogle pričeti poizvedbe čim prej, da se bo končno moglo ugoditi nujnim željam prebivalstva rodovitne Vipavske(doline.
Na nalično vprašanje c. kr. namestni-štva je deželni odbor izjavil, da je pripravljen plačati polovico troškov za uravnavni načrt tudi, ako bi presegali gorenji znesek.
Nato se je vršil obhod Vipave dne 13. januarja 1911.
2e 16. istega meseca so pričeli zgoraj navedeni organi s tehničnimi poizvedovanji v svrho sestave načrtov, in delo prav pridno nadaljuje.
V kritje troškov je deželni odbor že nakazal namestaiištvu znesek 2000 K, do-čim bo služil ostali del deželnega prispevka v kritje plače deželnega stavbnega urada, ki je zaposlen pri gorenjih delih.«
Toliko se je .govorilo o uravnavi Vipave, to se pravi: o uravnavi Vipave v pravem pomenu besede.
Iz članka »Samouprave« pa je razvidno, da hočejo le nekaj zakrpati Vipavo.... ^ tako nekako hočejo krpati, kakor krpajo v Furlaniji po Teru in Soči s tistimi slovečimi »brambnimi deli«.
Ta »brambna dela«, te brambne naprave v Furlaniji so na dnevnem redu vsakega dežetnožborskega zasedanja. Tisočake, stotisočake in zopet stotisočake se je že zavrglo za taka brambna dela, ki ne izdajo nič.
S takimi deli se ne regulira ne reik ne hudournikov in tudi Vipave ne zregu-lirajo s takimi brambnimi napravami, ampak Če jih izvrše — zakrpana bo Vipava, ki bo pa delala škodo vsejedno dalje kot doslej.                -•      ---,-.-;¦•     i-*
Članek v »Samoupravi«-trdi s počet-ka, kako se je potegoval deželni odbor za pravo uravnavo Vipave, kakoršno smo imeli vsi pred očmi — ali na koncu pa se je lepo udal ta slavni deželni odbor ter še z veseljem pozdravlja krparijo Vipave.
Gre za splošen načrt.v velikih potezah, v čigar okvirju je polagati važnost na najbolj nujne brambne ukrepe.
Kaj pa se to pravi, če ne: krpati Vipavo?!
Lahi hočejo regulacijo Soče le v spodnjem toku, gledč Vipave pa hočejo pri izviru v Sočo take uravnavne.naprar ve, da se bo lepo izlivala v Sočo, drugodi pa naj se zakrpa, kar že ravno mora biti zakrpano.:
Tako daleč smo prjšli. z »regulacijo Vipave«, ki tvori v ustih klerikalcev jedno glavnih obljub pred vsakimi volitvami. .
Klerikalni odborniki in poslanci se udajo vsemu, kar hočejo vlada in Lahi, ali to mora nebati! Taka »uravnava« Vipave, kakor opisana v gorenjem članku, more pomeniti le brezpotrebno trošenje ljudskega denarja, kajti krpalo bi se in krpalo, regulacije bi pa le ne bilo tu in vsled tega- tudi ne koristi Vipavski dolini, kakoršno pričakuje od prave regulacije Vipave...;'                                 *
Le proč s klerikalnimi poslanci, ker ne znajo" varovati slovenskih interesov in ne znajo delati v korist trpečega našega kmečkega ljudstva!
Izrekla se je zadala   dosedanjemu • mali Oorkič iz Vrtojbe Jezil, vpil in s prsti
kmečki poslanec.
Štrekelj je že pred shodom poslal iz Šibenika tako-le brzojavko:
»Da se odvrne vsled bratske nesloge narodna nesreča In sramota mojega volilnega okraja z morebitno zmago klerikalnih bresdomoviiicev
odklanjam kandidaturo s srčno željo, da vsi, ki čutijo pošteno, drže na ponos in rodoljubje, glasujejo za dlčnega
dr. Gregorina.«
A. Štrekelj. Tako govori in nastopa, hiož.-.
Kandidat Kraševcev in Ajdovcev je torej
dr. Gustav Gregor in.
Vrl kraški sin je kandidat Gregorin. Vsi za.njega v boj, on bodi državni poslanec kraško-ajdovskega volilnega okraja!
Volilci t pita mestu!
Volilni imeniki so upravičencem do sedaj na vpogled v knjigarni v Trgovskem domu ter v sobi »Bralnega In podpornega društva v Gorici, ulica sv. Ivana št. 7. I. nadstropje.
Kdor se hoče prepričati, če je v volilnem imeniku, naj pride v eden prej omenjenih lokalov. Čas poteka. Rok za reklamacije je kratek in traja le do 13 t. ni.
Kdor ni vpisan v volilni imenik in je po svojih letih in po enoletnem bivanju v mestu uravičen do izvrševanja volilne pravice, naj si koj preskrbi potrebne listine in naj takoj reklamira.
Na to opozarjamo še posebej naše volilce ob periferiji mesta pri Barki, na Grčini, v Starigori, Ajševici, Rožni dolini in Stračicah.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Čok za podružnico sv. Cirila in Metoda v Pueblo, Colo., 326 K 96 v. Hvala iskrena slovenskim rodoljubom v daljni Ameriki za ta rodoljubni dar! '
Hvala g. ustanovniku župniku Cirilu Zupanu, hvala 91 letnim in 4 podpornim članom, hvala marljivemu odboru, hvala srčna vsem ljubim rojakom, kater i. so na katerikoli način pospeševali delo C. M. podružnice št. 4 in s tem znatno koristili svoji rodni domovini!
Ustanovni občni zbor moške in ženske podružnice Sv. Cirila in Metoda za Devin in okolico bode dne 7. majnika t. 1. ob 2x/» popoldne v prostorih g. M. Plesa v Devinu.
Dnevni red: 1. Nagovor. 2. Volitev odbora. 3. Vpisovanje novih članov. 4. Razni nasveti in predlogi.
Pridite vsi, ki čutite slovensko, obmejni Slovenci, vsi pod okrilje naše podružnice!      .
Shod u Štanjelu.
V nedeljo se je vršil v Štanjelu napovedani volilni shod v namen, da se proglasi kandidat za državnozborske volitve.
Predsedoval je shodu tomajski župan Vran.    -.,¦•
Na tem shodu je bil proglašen za kandidata v kraško-ajdovskem volilnem okraju
dr. Gustav Gregorin,
odfetnlk t trato,
Gorrščeku je skvaril dež.   Dan je potekel mirno. Trgovine so bile pop. zaprte.
Kandidat za Gorico z laške liberalne strani za državni zbor je višjesodni svetnik Dionfcij UŠaj. Maziniand se izrekajo proti tej kandidaturi ter bi radi imeli prof. Violina.
Koncert Slavjanski v Gorici se bo vršil dne 6. t. m. v hotelu »Central«.
Kako sodi dr. Gregorčič o učiteljstvu? — Včasih se laska učiteljstvu v svojih nečednih listih, lepega se dela in prijazno govori, ali tako le včasih, kadar kaže. Če pa bruhne ina dan njegova prava narava, je pa surov in zadere se grobo na uči-teljstvo. Pred 4 leti, pred volitvami, se je vozil po Gorah ter obljubil, kar je hotel kdo slišati, da bi preslišal on, kar vse so mu takrat lepega povedali zavedni kmetje.
Meseca aprila 1907. je imel shod pri Sv. Luciji. Na tem shodu se je zadri na učiteljstvo, rekoč: »250.000 K plačujete Vi kmetje s svojimi krvavimi žulji za učitelje, da isti po deželi razsajajo.«
V  deželnem zboru pa se je kar slepo uda! Lahom, ko so se upirali deželnemu šolskemu zalogu ter bil za to, da se šolsko vprašanje reši, kakor-hočejo Lahi, to je tako, da plačuje kmet s svojimi krvavimi žulji šolo, ko bi se bilo pa lahko razbremenilo okraje z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga. Tam ga niso nič pekli krvavi žulji našega kmeta!
V  tem vprašanju je bilo potreba energije in odločnega nastopa, ali Gregorčič je »energičen« le takrat če se loti h puliti kako neljubo mu osebo!----
Videl je sveti mož, z vsem dobrini preobložen, le učitelja, katerega plačuje kmet s »krvavimi žulji«, ne vidi pa res krvavih žuljev, s katerimi plačuje kmet iarovž. Šola koristi kmetu, denar za šolo ni zavržen, ali iz farovžev dandanašnji prihaja skoro le zlo in nesreča za ljudstvo.
Dobro so plačani »gospodje«, ali hoteli so ki dobili so tudi še več. Za še več se je potegoval z veliko unemo, kakoršne ni imel v boju za deželni šolski zalog, dr. Gregorčič. Iz prejšnjega parlamenta so dobili duhovniki poviška na leto 4 milijone. Za ta povišek se je boril ttidi dr. Gregorčič, ki je potem učiteljstvo tako nesramno nahrulil ter nagnal kmete proti } učiteljstvu. Farovžu naj plačuje kmet vedno več, če ima tudi krvave žulje — šole pa se lahko zapro je menil nedavno temu krščanski list. — Proti znižanju davka za kmeta je glasoval v zbornici dr. Gregorčič in pa za povišanje plač duhovnikom ......fa, ljubi Gorjani. ali ni zadnji
čas, da se otresete tega   zgubljenca naroda?!
Kraške trte pred sodnijo. — V Trstu so izdali brošurico, ponatis iz »Edinosti«, to je poročilo o znani razpravi v Trstu radi kraških trt, pri kateri so tako imenitno pogoreli klerikalni škodoželjneži našega kmečkega ljudstva.
Brošura je razširjena po celem Krasu.
Po Cerkljanskem bi radi popravili ceste; vsaj župan Kosmač, ki je tudi deželni poslanec, obljublja popravo cesta pri raznih volitvah. Ali deželni odbor noče nič prav slišati na tisto uho — marveč sili v županstvo, da omeji svojo prošnjo gledč poprave občinskih cest na poglavitnejše, češ, da poprave vseh cest. kakor hoče županstvo, bi presegale daleč iinančno moč občine. Dvakrat je že zahteval deželni odbor omejitev prošnje na poglavitnejše ceste.
Kosmač je v stiskah. Ali pri volitvah bodo pa le zopet in zopet obljubljali popravo vseh cest, tudi pri zahtevi morda ostanejo tako le radi lepšega, popravi pa se te kaj malega!
V Furlaniji so krasne ceste, po naših Gorah pa poljske poti in kozje steze. Čas bi bil, da bi se glede cest v goratem delu dežele res kaj storilo — ali to ni mogoče, dokler, bodo sedeli na slovenski strani v deželnem odboru pohlevni trepetajoči možički in dokler bo obstajala tista zveza Gregorčiča s Pajerjem, katero bodo še prihodnjih rodov rodovi preklinjali in sicer opravičeno.
»Slov, planinsko društvo« je imelo v
Domače vesti.
Promocija. — Na c. kr. živinozdrav- j niški-vis. šoli na Dunaju je bil 28. aprila promoviran   živinozdravnikom g. Drejče Poberaj, doma iz Solkana pri Gorici. Čestitamo!
Podporni sklad akad. fer. društva »Adrije« v Gorici. C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila podpornega sklada »akad. ier. društva »Adrija« v Gorici.
Volilci v Gorici. — V volilnem imeniku za državnozborske volitve 13. jun. je upisanm 5323 volilcev. Izpuščenih je vse polno Slovencev.
Prvi dan maja v Gorici. — Dopoldne je bilo lepo vreme, popoJudne oblačno, proti večeru deževno. Zjutraj je sviraia po mestu vojaška godba, . riotem so po-' skušali svojo srečo kot muzikantje Mazr-ziniarsci »Čamera del lavoro« s svojo fanfaro pa je žalostna ta muzika. Popo-Iudne so imeli socialni demokratje shod na Telovadnem trgu. Govorila sta Calli-ni in dr. Turna, prvi temperametno, drugi dolgočasno in pusto. Potem je bil obhod . po mestu. Toliko držijo nase, na cesto za
I demonstrativen   obhod pa postavijo ko-          ,~.„,, K1W
maj 220 ljudi, med temi so bili Še taki, ki I soboto zvečer v Ljubljani svoj letni občni niso soc. demokratje! Ni čuda, da se je I zbor,
Koncem leta 1910 je imelo skuipno društvo 3173 članov in sicer osrednje društvo 1034 — za 58 več kakor prejšnje leto — in 19 podružnic, skupaj 2138 — za 12 več kakor prejšnje leto. Skupno število članov se je pomnožilo za 70 članov.
V kočah, ki jih oskrbuje osrednji odbor, je bilo v lanski sezoni obiskovalcev 5643, za 975 več kakor prejšnje leto.
Koncem leta 1910 je bilo blagajniškega prebitka 2488 K 15 v. Denarnega prometa je bilo 112.699 K 2 v. Članarine se je vplačalo 5488 K za »Planinski Vestnik« 6258 K 92 v. Planinske koče so imele v preteklem letu 22.075 K 99 v dohodkov, oskrbovanje koč pa' je veljalo 15.832 K 46 v. Stavbe za planinske koče so veljale 22.770 K 30 v, inventar v kočah pa znaša 6418 K 58 v.
O izpremembi pravil je podrobnejše poročal profesor dr. Jos. Tominšek. Bistvo izprememb pravil je to„ da dobe podružnice večje pravice kot so jih doslej imele.
G. dr. Kušar predlaga, da se en bloc sprejmejo izpremernbe pravil.
Na predlog g. Mandlja so bili nato soglasno z vzklikom izvoljeni v odbor; za načelnika dr, Jos. Tominšek, za njegovega namestnika ravnatelj prof. Macher; za odbornike Jos. Hauptman, Ivan Petrov-čič, Anton ŠustcVšič. Oskar Skušek, Ivan Korenčan, Viktor Skaberne, Leon Mencinger, dr. Jernej Demšar in prof. Janko Ma-kar; za namestnika Jos. Ktmaver in Pou--gornik; za preglednika računov Ivan Me-jač in Hinko Lindtner.
Na predlog dr. Kušarja se soglasno izvoli za častnega člana profesor Anton Zupan v Kranju, ki si je pridobil zlasti zaslug za slovensko planinstvo s Prešernovo kočo na Stolu.
Prva koča, ki jo zgradi osrednji odbor, bo stala na Križu, prehodu iz Kranjske gore v Trento.
Razglas. — Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predp. je bilo v deželni hiši štiriindvajseto srečkanje deželnih obveznic izdanih leta  1888.
Izžrebale so se naslednje: Vrsta A Št. 93 za lOOO gl. r 2(X)6,K, Vrsta A št. 155 za 1000 gl. •--• 2000 K. Vrsta A št. 72 za 1000 gl. — 2000 K. Vrsta A št. 14 za 100 gi. --- 200 K. Vrsta A št. 67 za 100 gl. - 200 K. Vrsta A št. 78 za 100 gl. ---200 K.
Vrsta B št. 71 za 1000 gl. ^-2000 K. Vrsta B št. 31 za 500 gl. =- 1000 K. Vrsta B št. 75 za 100 gl. - 200 K. Vrsta B št. 17 za 100 gl. — 200 K .Vrsta B št 51 za 100 gl. ---= 200 K. Vrsta B številka 13 za 100 gl. = 200 K.
Dežena blagajna izplača te obveznice dne 1. avgusta t. I. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki Še ne spadejo 1. avgusta t. 1. — Deželni odbor.
Shod društva tobakarnarjev. — Odbor tega društva vabi na shod, ki bo v nedeljo dne .7. t, m. v hotelu »pr| treh; kronah« in sicer ob 3. pop. Vabljeni ?~ udje društva in tudi drugi tobakarnarji. . •še niso udje. Naznanilo v listu služi za direktno vabilo. Gre za važne reči! — Odbor.
Lovsko in strelsko društvo za Gorj-ško priredi v nedeljo dne 7. t. m. streljanje na tarčo na vojaškem strelišču v Pa-noveu. Začetek točno ob 2. ropoldne.
Toča. — Zadri je dni imamo slabo vreme, ki je prineslo v nekatere kraje točo. Poročajo nam iz Brda, z Vipavske strani in tudi z gornjega Krasa, da je toča napravila precejšnjo škodo.
Vojaška godba bo sviraia jutri v sredo pop. od 6.-7. tire v mestnem vrtu. Program obsega te točke: 1. Strauss: Ouvertura k opereti »Princ Metuzalem«. 2. Verdi: Zbor in tercet iz opere: »H Trovatore«. 3. Fall: Valček iz operete »Briklerlein fein.« 4. Humperdrnk: Fantazija iz »Hansel und Greti«. 5. Fetras: »V sedmih nebesih«, potpourri.
Izseljevanje. — Iz GoriŠko-Gradi-ščanške se je izselilo v zadnjem desetletju 2.87j ljudi, v prejšnjem desetletju pa celo 9.530. Takrat je bilo izseljevanje še bolj vabljivo.
Pošten natakar. — V restavraciji na južnem kolodvoru v Gorici je pustil neki častnik, ko je še! iz Gorice v Krniin s svojo soprogo, denarnico, v kateri je bilo denarja in vrednostih papirjev okoli 15000 K. Natakar Vidini je izročil denarnico žel.
kjer je ohjcir dobil   nazaj   svoj . sednvkov,   katerim je prisostvoval   tudi ¦ stvovali pouku na I. in H. »državni p^^JLJ^M/A
1 skupni minkrter.-—Na-tafr konfereroalHe^jiv jnafllBrlttJfBttlfV                              | jo je napaim tejpel. Nastal Je štči
uradu, denar,
Zgubljena pelerina. — V nedeljo od 6.-7. ure zveč. je neki dijaik pozabil v kinematografu »Ideal« pelerino, ki nosi začetnici M. O. Kdor bi jo bil pomotoma vzel. je naprošen, da jo prinese v naše upravništvo.
mL izkaz
daril asa Sokolski dom v Gorici.
Oošpn Karol Cej     .,."B***'.  *K       i*— Telovadci  Sokola v Gorici   111.
prispevek........»    200'--'
Prispevki deležnikov za april     • „     54 —
Skupaj . K   255-—
Prišteti dohodki VI. izkaza .  .  „  120402
Znaša sklad skupaj . K 145902 Prvaški oddelek »Sokola« Zalošče-Saksid bo imel v nedeljo 14. V. t. 1. svoj drugi letni občni zbor z navadnim dnevnim redom ob 9l ... uri zjutraj v Zaloščah. Na zdar!
»Sokol« v BHjah priredi svoj pomladanski zlet dne 25. maja in sicer v senčnem parku br. Iv. Savnika. Vspored objavimo pravočasno. Vsa ona br. društva, katera se udeleže tega zleta, prosimo, naj nam to čim prej naznanijo. — Na zdar!
Trgovsko-obrtns in gospodarske vesti,
Poštne Izkaznice. — Potujoče občinstvo ima pri dviganju poštnih pošiljatev, posebno denarja, dostikrat težkoče radi dokazila istovetnosti, katere bi popolnoma odpadle, ako bi se uvedene poštne izkaznice uporabljale.
Avstrijske poštne izkaznice, katere izdajajo poštni uradi proti vplačilu 50 stot. in katere morajo nc/siti sliko imetnika, veljajo uže sedaj kakor legitimacija pri dvi* ganju poštnih pošiljatev v Belgiji, v Nemčiji, Italiji in Svrei.
Od .1. maja t. 1. naprej bodo veljavne tudi na Danskem, v Franciji, na Luksem-burškem, Norveškem, v Rumuniji in na Švsdskem. — C, kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko.
tonska kolesarska zveza.
Kolesarsko   društvo   »Gorica«     je
sklenilo v svoji redni odborovi seji dne 21. pr. m. da prirede tekom letne sezone sledeče izlete: a) Poldnevne: Rihemberg, Podgora, Bilje, Visinale (Italija), Solkan, PrvaČina; b) Celodnevne: Kobarid, Čedad (Italija). Ajdovščina-Vipava, Št. Peter ob Nadiži (Italija); Dvadnevni: Postojna. — Dan in uro odhoda se pravočasno naznani. — Zdravo! Odbor.
j           Kolesarsko društvo »Gorica« priredi
v nedeljo dne 7. majnika t. 1. svoj II. izlet v Tolmin-SIap. Zbirališče v hotelu pri * Zlatem jelenu«. Odhod ob 11. uri dopoldne z vlakom državne železnice do Sv. Lucije, nato s kolesi. Oprava kolesarska.
i    Rednik Joško Sirk.
Ta dan se vrši ustanovni občni zbor bratskega kolesarskega društva »Idrijska dolina« na Slapu. Og. člani so naprošeui, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Zdravo I — Odbor.
prišlo do popolnega sporazuma, tako da so sedaj vsa sporna vprašanja definitivno rešena. Ministrski svet pa je ?;klenil, da o celi zadevi javnosti ne poda nobenih matančnejih informacij!!
Dopolnilna deželnozborska volitev ^J^MMiaok— Kajjdjdat narcdno- napredne stranke za to volitev, ki to 16. t. m., je profesor Reisner, nad katerim so se bili klerikalni poslanci v zadnjem zasedanju izbruhali na najnesramnejši način.
Kraj Peter obišče našega cesarja Franca Jožefa septembra meseca. — Avstro-ogrski poslanik grof Forgaeh je nasproti žurnalistom baje izjavil, da bo kralj Peter cesarja Franca Jožefa obiskal naj-brže meseca septembra na Dunaju. 'Pogajanja glede tega so se že začela. Nadaljeval jih bo naslednik Forgadhov.
Židovska zmaga v Črnovicah. — Pri ožji volitvi v dež. zbor v Črnovicah j'e zmagal kandidat židovske nacionalne stranke NVeisselberger. Mandat je po zakonu spadal Nemcem, toda : /etnik Skedl je dobil le 6*32 glasov in je ostal v manjšini. Tako so Zidje zmagali nad Nemci.
Položaj v Maroku. — Francoska vlada je odločena storiti vse, kar more zagotoviti francoskim podanikom v Maroku življenje in telesno varnost.
Vse velesile pa pričakujejo, da francoska vlada ne prekorači mej pogodbe in programa. Vsako prekoračenje teh mej bi pomenilo kršenje algecirskili aktov, ker je bistvena točka teh aktov neodvisen ma-rokanski vladar. Če bi se francoska vlada ne hotela držati teh aktov, bi tudi druge velesile ne bile več vezane na ono pogodbo, kar bi lahko imelo nepregledne posledice.
Doslej francoska vlada Še ni storila (nobenih korakov, ki bi mogli Škodovati dobremu sporazumu med velesilami,
President Diaz, kakor poročajo listi, zapusti nemirno Mehiko in odide na potovanje v Evropo.
iMMiiil
Politični pregled.
Narodna stranka na Štajerskem kandidira v Savinski dolini, kakor smo že poročali, dosedanjega poslanca Robleka za volitve v državni zbor.
V  Brežicah pa je bil postavljen za kandidata dr. Vekoslav Kukovec, predsednik narodne stranke.
V  Smartnem pri Slovemjemgradicu so postavili za kandidata župana Ivana Wrd-nika.
Pogajanja glede reforme brambnega zakona. — Konferenca med Bienerthom in grafom Khuenom-Hedervarvjem 29. pr. m. se je preložila na 30. pr. m. Novi bram-bni red bo obsegal 600 paragrafov.
Orožne vaje bodo od sedaj naprej samo štiri in bodo obsegale 14 tedenskih vaj. Dosedaj je namreč bilo 5 orožnih vaj, ki so trajale skupno 22—25 tednov. Orožno-vajnftka dolžnost se konča z 29 letom.
Jezikovno vprašanje v vojaškem kazenskem procesu. — Dne 1. t. m. so se vršile konference obeh niinisterskih pred-
Razne vesti.
Prvi dan mala. — Na Dunaju je bil navadni veliki obhod delavstva, ki je trajal 2 uri. V Budimpešti je korakalo po ulicah okoli 15000 delavcev. V Italiji je prešel 1. dan maja čisto mirno, nemiri pa so bili na Francoskem. V Parizu so aretirali kakih 80 oseb. V Španiji v Madridu so se bali nemirov, pa je prešlo vse mirno. Iz Varšave poročajo, da iz 60 tovarn ni delalo pvi dan maja okoli 10.000 delavcev. V Bulgariji in Srbiji je končal delavski praznik v miru.
V Trstu so korakali včeraj po mestu soc. demokratje. »Camera del Lavoro« je imela shod na katerem se je očitalo soc. demokratom neuspehe pri raznih štrajkih. N. D. O. je tudi nastopila irnpozantno na ulici po živahnem poprej se vršečem shodu. Počivalo je vse delo; zaprte so bile vse prodajalne.
Za književno edinstvo Jugoslovanov. — Znameniti hrvaški pisatelj Ljuba Ba-bič-Gja!ski je v svojem govoru na občnem zboru »Društva hrvaških književnika« rekel med drugim tudi to-le: Na vsem Balkanu, pa daleč v podunavske ravnine in v alpske visočine je en jezik pri vseh Slovanih.
V resnici so samo narečja one razlike govora, ki ga govori slovanski človek od Julijskih Alp pa daleč doli do ruimelijskih ravnin, fn če je torej etniška skupina na tako obsežnem prostoru po jeziku istovetna, ali ni naravno, da pravi prijatelj napredka in prosvete razmišlja, da li bi ne bilo mogoče, da se ta enotna etniška skupina pretvori tudi v eno in isto literarno konsumno področje?
Ta problem moramo rešiti ali pa bomo neizogibno izgubili našo stvar, žalibog vladajo dandanes v tem oziru velike po-teškoče, ker so Bolgari in Slovenci dvignili svoja domača narečja na stopnjo književnih jezikov.
Če torej moramo prepustiti času knji*-ževno ujedinjenje Bolgarov in Slovencev z nami, ne smemo odlagati književnega edinstva Hrvatov in Srbov ...«
Poset srbskih profesorjev v LJubljani. — Kakor smo poročali, je prišlo več srbskih profesorjev v Ljubljano, da si ogledajo učne zavode in prisostvujejo poduku. V soboto dopoldne so srbski profesorji, razdeljeni v več oddelkov,   priso-
liceju. Na' vseh zavodih so jih sprejeli ravnatelji ter jih iskreno pozdravili. Srbski profesorji so se zelo pohvalno izrazili o naših učnih zavodih in pedagoških sposobnostih, učnih moči.
Popoldne ob 1. uri je bil banket v hotelu Tivoli.'-Poraznih pozdravih je omenil srbski profesor Milivoj Popovič, bivši načelnik ministerstva prosvete. da srbski profesorji ponesejo najlepše spomine na Ljubljano in Slovence domov v Srbijo ter v imenu svojih tovarišev povabi! slovenske profesorje, da posetijo Bel-grad ter se na licu mesta pouče o srbskih kulturnih razmerah in napravah. Profesor Josip Wester je analiziral kulturne stike med Slovenci iti Srbi, počenši od Kopitarja in Vuka Karadžica pa do današnjih dni ter nazdravil slovensko-srbskemu bratstvu. Tajnik društva srbskih profesorjev dr. Koištič je slavil Slovence kot veiekul-turcn narod ter se v imenu svojih tovarišev zahvaljeval na bratskem sprejemu in gostoljubnosti s strani slovenskih profesorjev. Urednik Pustoslemšek je uagla-šal. daje zbližanje slovanskih narodov na jugu mogoče edino na kulturnem polju, pri čemer pa mora biti izločena vsaka politika, ter nazdravi srbskim profesorjem kot delavcem na kulturnem poprišču.
Ob 8. zvečer je bil v- hotelu »Tivoli« poslovilni  prijateljski sestanek.
V imenu srbskih profesorjev je govoril Jarema Živanovič, ki je naglašal potrebo kulturne vzajemnosti srbsko-slo-venske ter v slovo izrekel nado, da se bodo započeti stiki med srbskimi in slovenskimi profesorji poglobili in ojačili na korist enokrvnih narodov slovenskega in srbskega. V imenu slovenskih profesorjev se je od srbskih gostov poslovil dr. IleŠič, kličoč jim: na skorajšnje svidenje. Srbski gostje so se odpeljali v Postojno. Iz Postojne so se srbski profesorji i odpeljali na Reko, odkoder so se vrnili v svojo domovino.
»Akadetnično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«. — II. redni občni zbor društva se bo vršil v soboto, 6. velikega travna t. 1. cb osmih zvečer v restavraciji »J. Stanek«, IV., SchleifmUhl-gasse §. Prijatelji društva dobrodošli!
Naj Dunaju je umoril 22 letni mladenič Seftop svojo mačeho, baje zato, ker miu ni bustila iti iz hiše.
Nesreča na železnici. — Iz Pensilva-nije poročajo, da je v bližini postaje v Ea-stonu skočil s tira vlak, v katerem je bilo 250 učiteljev, ki so potovali v Washmg-ton.
Vozovi so začeli goreti. Nekaj potnikov je mrtvih, obilo težko ranjenih.
V Albaniji. — Delovanje ustašev se razširja zlasti v vilajetu Kosovo. Razširila se je vest, da so ustaši popolnoma upepe-lili Tusj.
Streli na nemško jahto. -— »Tatim« poroča, da so bili izstreljeni proti nemški j cesarski jahti »Hohenzollern« na Krfu trije streli. Nemci so zelo jezni in pišejo proti Grkom, češ. da ne poznajo gostoljubja.
8000 zidarjev štrajka v Madridu že nekaj dni. Delavci so zahtevali mal povi-šek plače, ali gospodarji so bili gluhi za vse prošnje; zato so stopili zidarji v štrajk. Baje se pridružijo zidarjem vsi stavbni delavci.
Na smrt je obsodila porotna sodnija v Heilbronu na Nem em 25Jetnega železniškega, kurjača, ker je namenoma umoril svojo ženo.
Najvišja hiša v New Yorku. — Izde-Jani in odobreni so bili minoli teden načrti za najvišjo hišo v New Yorku. Hiša bo visoka 750 čevljev. Imela bo 30 nadstropij, vrhu teh pa se bo dvigal stolp, ki bo imel tudi 25 nadstropij.
Uboj v tolerančni hiši v Trstu. — V petek okoli polnoči je našel Ivan Casse-gon, natakar v gostilni »Al Fomaretto« v Dreherjevi restavraciji svojega znanca in prijatelja Antona Maraspin,, delavca v ladijedelnici. Ko sta izpila nekoliko vr-Čev piva — bilo je tedaj 12 m pol — je Maraspin hotel iti domov. Ali prijatelj Maraspin ga je silii, naj gre z njim "v neko (zloglasno hišo, kjer da ima on neko As-sirnto Miohelin iz Vidma za ljubo. Casse-gon je privolil in njima se je pridružil tudi Humibert Rigotti. Ko so bili prijatelji v omenjeni hiši, je med njim nastal prepir, baje radi Miebelinove, ki je vzdignila stol,
in pretep, izlasti med Maraspinoin in Ri-   ; gottijeim,; ki sta se pretepavala.na stopnišču.    Na enkrat je Rfgotti 'zagnal bole* sten krik in se zgrudil krvav na tla, do-} f čim je Maraspin. urno   jabežal.    -Ani .na*'. vpitje ženski so pritekli redarji, ki so Ma- : raspina ujeli in aretirali. Ridotti je imel> dve težki rani v.trebuhu, tako da so čre-va ven visela. — Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je bila opravljena   takoj laparatomija, ali zaman, kajti nesrečnež je ,. umrl ob 5. uri ztfutrai.                   ,
Književnost.
Volja in dejanje. Psihologična analiza. Spisal dr. K. Ozvald, c. kr. gimnazijski profesor v Gorici. Založila »Ornladina«. Cena 70 v.
Brošura je filozofična razprava, pisana poljudno. Posvečena je naši mladini.
Brošura obsega te-le točke: 1. Bolezen naše dobe in edini Iek za njo, 2. Vsebina pojimov: hočem, nočem. -3.. Cilj hotenju; hotenje — psihična prvina. 4. Dejanje. 5. Ekonomija dejanja. 6. Motiv. 7. Vzrok hotenju. 8. Preudarjanje; odločitev, 9. Problem. 10. Cinitelji,' ki tvorijo pogoj hotetemu uspehu. 11. Izsleditve. 12. Ilustracije ob življenskih problemih mladega človeka.
Kupite in čitajte zanimivo brošuro!
Dobiva se v knjigarni v Trgovskem Domu.
Dama
katera skrbi za zdravo kožo in hoCe iziebiti se peg ter ohraniti noino in mehko koJto ter belo polt, 80 umiva le z
liljinim mlečnim , milom
konjltek)
tvrdke Bergmann & drug
Teschen na Elbi. Komad po 80 vin. se'dobi v vseh lekarnah, miroililnicah in prodajalnah parfumov.
se lepa, nova enonadstropna hiša
na Solkanski cesti,
oddaljena 8 minut cd drž; kolodvora. Ista obsega 8 sob, kuhinjo, obsežno postrešje, vi% obširno dvorišče in hlev. V: hiši se nahaja sedaj dobroidoča gostilna. — Ponudbe je nasloviti na g. K. Čibej, notarja v Gorici.
G        .0 'PALMA-
.0.    -M ¦/, ©,
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
P A L M A
¦ ¦ ¦ ¦                             .   v-i '-¦¦¦,
guniiišvi PODPETHPK1
najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice . in odgovarjajo v vsakem obziru največjim .-zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinaria
več stroškov nasprotno; s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno Mgijeno.

Za one, ki trpijo na želodcu!
Arscin onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehlujVnjem ul' s preoblož«-njem želodca, z zanfcitjein slabih, /a prebavi) težkih, premrzlih ali provroCih jedi aH t ne •/.mcrnim življenje •> kakor: želodčni kata*, krča v želodcu, bolečino v želodcu, tež<o prebavo ali /asliženje, se priporoCa tem potom dobro domače sredstvo. i:egrar hhijrodejni vpliv se je preisknsil že več let. In to je.
IHT   Hubert UUrich-ovo zeliščno vino,   ~*&(M
To zetfščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači iu oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prenavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi.
, S pravočasno porabo se udnSijo želodčne bolezni že v kaln. Zatorej se ne sme oho-tavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: prlavobolj. koleanje, žganje, uapihnjeitost. bljuvanji.', ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat, po par požirkih tejra vina.
Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidni' bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodea in črevo* s tem. da pospeSuje stol.
Suho in bledo obličje,   pomanjkanje krui,
d H Imet   so P° nava('' posledice  slabe   prebave.                                          ...
3!dUU!>!   stanja jeter. Osehe.  ki   nimajo teka. ?
oživlji fselje- di
prememlio snovi, življenju. Mnoga
slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in holnegn njo teka. so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brea sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši prebavo i pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvnri priznavanja in zahvale spričujejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Korruin, Gradišče, Romans, Aje), Campolongn. Ronke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Čeivinj-in, Ogej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh dragih manjših in večjih krajih GoriSko-GradiSčanske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vina po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
=   Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
flabei* <3Hricb-o*o
Zeliščno vino.
Moje zeliSČino vino ni nobeno tajno sredstvo: njegove sestavine so: vino tu; strkljaj 10O.0. jrlktriaa 100.0. črno vino 240.0, sok jorebiko ir.O.O. i aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.
Kdo ne pozna tvrdke
i r.0.0. vinski jev sok :W0.n.
Stojte!
Kerševani & Cuk
na  Stolnem trgn (Piazza Dnomo) o GORICI Sten. 9?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si  ogleda pred naku-
:-_.._¦    pom šivalnega stroja ---------
»ORIGINAL  VICTORIA« šivalne  stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno.  Z Original - Victoria šivalnimi stroji se  izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamorezoice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za mastenje grozdja, pluge, hrane iti itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVANI & €CK,
ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drago belgijsko orožje, Streljivn. — Velika izber
gramofonov. Daje na obrobe.
W^\                 CENIKI
$= se razpošiljajo zastonj. =
„CROATIA"
zavarovalna zadriiara v Zagrebu.
Ustanovljena leta 1884. Centrala v Zagrebu v lastni palatM, vogal ucllllflia Jlnrovske in Prerndovičevft ulico.
Podružnica v TRSTU,  Corso štev. 1,
telefon štev. 2594. Glavna  zastopstva:  Ljubljana,   Novisad
Reka, Osjek in Sarajevo.
Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji
zavarovanja sledeče vrste:
L Na živlienia:
1. Zavarovanje glavni«;  za slaeaj  ponesrečen j a in smrti;                                * t', zavarovanje dot in dedšein ; 3. zavarovanje življenjskih rent.
II.    Prati ognju:
1. Zavarovanje stavb   (hiš,   gospodarskih
poslopij, tovarn). ± Zavarovanje premičnin (pohištva, blaga
v   trgovinah,   gospodarskih   strojev,
blaga itd. 3. Zavarovanje   poljskih   pridelkov   (žita,
sena itd
III. Zavarovanje steklih plošč in šip,
Zadružno imetje vs- h oddelkov /.naši K  2.116.2K5-8«
Od tega temeljna glavnica    .   .   .   . „     800.000'OU
Dohodek letni? premije ;. pristojlniiaiiii „   I.i 17.H50 0H
Uplafcme odškodnine.......„  a.9ii.'«.l(i;;-W
Zastopnik za Gorico in okolico:
PETER GRUDEN & Corop.
V 60RICI.
Uradnik n dežele,
stranka brez otrok
išče zdravo stanovanje
u.sredini, mesta
obstoječe iz )\ sob, kuhinje in priti klin. Everiluelno se kupi mala hiša.
Ponudbe na naše upravuištvo.
Želodčne kaplj ce lekarnarja G. Brady, prej Marijacelj Ite kapljice imenavane — z Materbožjg iz Maria-ZeM kot varst. znam.
so najboljše sredstvo proti otsž-kočenemu prenavljanju vsake vrste, proti zgagi želodčnim bole-Ičinam, tvorbi kislin itd. To sred-Istvo se je obneslo že več kot 30 let.
Varovati   ho  jo   treba   jm Iposnutki   in   jiouamjuiiji   iu   |i:«iU   na vtir-[atveno znamko h [lodpiMoni.
Dohivu se v lekarnah; na deželo pomij« l.'ka'n..ir i'. Brnilv, Dunaj 1. Fl.-i-.l.-maiktL'. (i  steklf-ui«!   K   fr- , H dvojno ste-
Naznanilo preselitve.
Trgovino ,»i»ri železnem možu" in xa-o<|o starin se je preselilo v
magistralno ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novemu orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd.
(pene konkurenčne.
lUan   Gljra,   izdeioualelj orožja in zapriseženi izuedenec.
$
^Goriška ljudska posojilnica11
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
t V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 78.
RaSnn poštne hranilnice Ite?. 837.315, Na občnem zbora dne 30. aprila 1910. se je določilo: Hranilno vlogo se   obrestujejo po  47*%. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo   po   dogovoru.   Ren t ni   davek   plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po &\!t%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1900. s 6%. Stanja 31. dec. 190i).: Zadružnikov 1891  z   deleži v znesku 85.374 kron.   —   Hranilne   vloge:    1,054.661*17.        Posojila: 1,643.638-. — Reservni zaklad:  91.740'59. — Vrednost hiš: 354.416-72.
^^m^m^mmmm^m^^mmmmmmmmmmmsim&m
0
©                               Naznanilo preselitve/                               §
®                   Znana, stara domača tvrdka z železni no                                                                                                                        0
§  ===== KONJEDIC & ZAJEC ===   S
®      uljudno  naznanja, da je preselila s  1. majem svojo trgovino v
I   Gosposka ulica št. 7                    „____
0                   Z ozirom na to, da smo uredili trgovino na novo, nam bo mogoče postreči svojim cenjenim odjemalcem       Jj
S      vsestransko hitro, točno, ceno in pošteno.                                                                                                             '                       Jj
Zahvaljevaje se za dosedanjo naklonjenost, se uljudno priporoča na obilne naročbe i v novih prostorih          (
®                                             « odličnim spoštovanjem                                                                                                                           |
|                                                         tordka Konjedic & Zaiec.       <
prostore hiše  ..Goriške  ljudske posojilnice"
(prej »Krojaška zadruga").
67
4