Književnost. 1'rinc Evg^nij Savojski, slavni junak i n vojskovodja avstrijski Zgodovinska povest. Slovenskemu Ijudstvu spisal S. Hrvojič. V Ljubljani. Založil in prodaja Ant. Turk, knjigovez. 1893. Str. 78. tlena 48 vin. — Ta spis ni prava povest, kakor ga je iniennval pisatelj, ampak je bolj življenjepis slavnega vojskovodja. V nepretrgani vrsti navaja vsa voj.skuvanja Evgenijeva od mladosti do sive slarosti, ker je uiurl v 12. letu kmalu potem, ko se je vrnil iz vojske. Z jednakimi spisi se obuja pri čitateljih doinovinski ponos. Zato je knjižica berila vredna. Brez napak sicer ni; ntislimo pa, da bi se odpravile vsaj tiskovne pomote. Na prvem (vnanjem) listu je lepa Imrvana podoba. Tisek iz tiskaine Blaznikovih naslednikov je prav razločen in vnanja oblika čedna. Izvestja muzejskegadiuštvazaKranjsko. riešitek ± Letnik III. 1893. — Najnovejše izko|iine z Gore pri Šmariji. Pod tem zaglavjem poroča spretni kopalec starin J. Pečnik o zadnjih najdbah. Giobišče na Gori pri Šmariji je bogato lepih in zanimivih starin; nekatere od teh so prav redke. Obeta nani še mnogo iz teh goinil. Pridejana je slika (fotografija dr. Fr. Lainpeta) odprtega groba. — Nemško-sl ovenska starinoslovska terminologija. Spisal S. Rutar. •— Slovcnska osebna itnena v starih listinah. Spisal J. Scheinigg. (Dalje.) lz knjige .Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark" od deželnega štajerskega arliivarja pl. Zabn-a navaja vsa slovenska iinena, ki dokazujejo, tla je bil sedaj nemški Štajer, Koroško in še drugi deli nemških provincij nekdaj slovanski, kar avstrijski Neinci tako trduvratno zanikujejo. - Uoiiesuk k zgodovini pošte na Kranjskein. Spisal Ant. Koblar. V tem spisu opisuje učeni arhivar poštne razmere na.še dežele v minulein stoletji. — Drobtinice iz furlanskih arbivov. Nabral A. Koblar. (Dalje.) Tu priobčuje marljivi taziskovalec iz arhivov nekdanje oglejske patiijarhije zanimive podatke, ki se tičejo naših kiajev. — Kranjski mahovi. Spisal S. Rubio. (Dalje.) — VT ,inalili zapiskib"so poročila iz Italije, kjer t-e iinidi sedaj prof. S. Rutar. A. Koblar nam pripoveduje o stolpu ljubljanskega gradu. Zidati so ga začeli 1. 1544. in do 1. 1848. je dobil sedanjo višinn po večkratnem dozidavanji in popravljanji. Kranjski del ljubljanske škofije 1. 1G05. Iz tega spisa izvemo, koliko fara je obsezala naša škofija takrat na Kranjskein. Darovanje sveč v ljubljanski stolnici 1. 1597. Takrat so kraetje zopet darovali sveče, kar se je bilo prej opustilo. Slovstvo o doinovinoznanstvu slovenskib dežel. Tu so omenjene knjige ,Ortsnamenbuch der Steieituark iin Mittelalter von Josef von Zalin". ,Zur Erinnerung an Heinrich Fieyer". (Podlistek v ,Laib. Zeitung*-i in poseben odtis). ,Handbuch der Kunstptlege in Oestei-reich". Ptic-i v tivolskeni gozdu pri Ljubljani. Našteti so vsi krilatci, ki oživljajo letos tivolski gozd. Letos se jili je naselilo tu prav tnnogo in nekateri taki, kakor jili prej ni bilo. Starinske najdbe pri tnestu Kranju, kjer se je slurajno našlo pntzgodovitiskd pokopališee. -- Še jedenkiat toplo piiporočamo učiteljem to zanimivu knjigo v naročitev.