Or ga ni za tor ji so se po tru di li, da so na srečanje pri va bi li ude ležence iz Av stri je, Slo ve ni je, Hr vaške
in Madžar ske, to rej držav (ra zen Italije), sko zi ka te re teče Dra va. V dveh dneh se je zvr sti lo 25 pred -
sta vi tev, ki so po te ka le v hr vaškem, an gleškem, ena pa tudi v slo ven skem je zi ku. Naj več pre da va te ljev
je bilo zgo do vi nar jev in geo gra fov, so de lo va li so pa tudi bio lo gi, et no lo gi in dru gi. Or ga ni zi ra ni sta bili
tudi dve ek skur zi ji. V ok vi ru prve smo obi ska li Len grad, na se lje, ki je do okrog leta 1712 sta lo na le -
vem, medžimur skem bre gu Dra ve. Dra va kot nižin ska reka stal no po plav lja in spre mi nja svoj tok.
V začetku 18. sto let ja je svoj tok pre sta vi la se ver no od na se lja, ki tako da nes sto ji na de snem, po dra -
vin skem bre gu reke. Sle dil je še og led so točja Dra ve in Mure (sli ka 1) ter želez niškega mo sta prek Dra ve
pri Bo to vu, ki ga na me ra va jo spre me ni ti v mu zej reke Dra ve. Dru ga ek skur zi ja je udeležence po pe lja -
la po Ko priv ni ci (sli ka 2).
Pre da va nja so obrav na va la zelo raz lične teme, a če po sku si mo naj ti neko skup no nit, so to zagotovo
po pla ve ozi ro ma hi dro-mor fo loške spre mem be stru ge v pa non skem delu toka Dra ve ter nje na pre te -
kla in se da nja gos po dar ska vlo ga. Gle de po plav ome ni mo po ročilo kro ni sta iz začetka 19. sto let ja, ki
je za pi sal: »Pustitevseinrešujtesvojaživljenja« (Zlata Živa ko vi ć-Kerže, Hr vaški inšti tut za zgo do vi -
no), ki kaže, da čeprav so ljud je v Pa non ski nižini va je ni po plav in so na se lja po na va di na višjih te ra sah,
so bile po go ste tudi ek strem ne po pla ve. Te da nes pre prečuje jo hi droe lek trar ne. Po iz grad nji HE Donja
Du bra va na Hr vaškem, ko le gi iz Madžar ske (Gábor Andrási in Tímea Kiss, Uni ver za v Sze ge du) ugo -
tav lja jo, da so vo do sta ji v pov prečju za okrog dva me tra nižji v pri mer ja vi z vo do sta ji v začetku 20. sto let ja,
občutno manj pa je tudi po plav nih dni – nekdaj 39, da nes 4. Po dru gi stra ni za ra di de lo va nja hi dro -
elek trarn opažajo dnev ne spre mem be v vo do sta ju tudi do 1,5 m, kar ima po sle di ce za mor fo lo gi jo stru ge
in plov nost. Da pa hi droe lek trar ne lah ko tudi pov zročijo po pla ve, sem pod pi sa ni pred sta vil na primeru
po plav no vem bra 2012 v Slo ve ni ji, kjer je od prt je za por nic na av strij skih drav skih hi droe lek trar nah po -
višalo pre tok za 730 m3/s (pov prečen let ni pre tok je okrog 300 m3/s).
Pri nek da nji gos po dar ski vlo gi ne mo re mo mino spla var jev (Dra gu tin Fe le tar, Hrvaška aka de mi -
ja zna no sti in umet no sti), ki so pla vi li les med Ko roško in Voj vo di no, da nes pa je na pr vem me stu
ener get ska izra ba. Drav ske elek trar ne v Av stri ji, Slo ve ni ji in na Hr vaškem proi zve de jo sku paj več elek -
trične ener gi je kot Nu klear na elek trar na Krško.
Ome ni mo še slo ven ske pris pev ke. Lučka Lor ber (Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni -
ver ze v Ma ri bo ru) je pred sta vi la Uni ver zo v Ma ri bo ru kot »žarišče zna nja« v slo ven skem Po drav ju, An drej
Hoz jan (Od de lek za zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ma ri bo ru) je pred sta vil začetke zgo -
do vin skih ra zi skav na ob močju med Dra vo gra dom in Ma ri bo rom, Mat jaž Gra hov nik (Zgo do vin ski inšti tut
Mil ka Kosa ZRC SAZU) pa pi sne vire za de sni breg Dra ve med Ma ri bo rom in Ptu jem v 17. in 18. stolet -
ju. Pod pi sani sem sku paj z Ma te jo Ferk (oba Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pred sta vil
gos po dar sko vlo go reke Dra ve v Slo ve ni ji, od nek da nje plov no sti do da našnje hi droe ner get ske izra be.
Iz bra ni pris pev ki bodo pri hod nje leto ob jav lje ni v re vi jah Ekonomskaiekohistorija (http://hr cak.srce.hr/
eko nom ska-i-eko hi sto ri ja) in Podravina (http://hr cak.srce.hr/po dra vi na).
Ma ti ja Zorn
Med na rod na kon fe ren ca o mejah in ad mi ni stra tiv ni de diščini
Ljub lja na, 24.–26. 11. 2016
V ok vi ru te melj ne ga ra zi sko val ne ga pro jek ta z na slo vom »Fe no men mej na reka« (J6-6830), ki ga
fi nan ci ra Jav na agen ci ja za ra zi sko val no de jav nost Re pub li ke Slo ve ni je (ARRS), je bila v Ljub lja ni ko -
nec no vem bra or ga ni zi ra na med na rod na kon fe ren ca z na slo vom BordersandAdministrativeLegacy
(Meje in ad mi ni stra tiv na de diščina). Kon fe ren co je or ga ni zi ral Inšti tut za no vejšo zgo do vi no, ki je tudi
no si lec ome nje ne ga pro jek ta, ob so de lo va nju Od del ka za zgo do vi no Fi lo zof ske fa kul te ta Uni ver ze v Ljub -
lja ni in Mu ze ja no vejše zgo do vi ne Slo ve ni je, v prostorih katerega je trid nev ni do go dek po te kal (sli ka 1).
Kon fe ren co je vo dil Mar ko Zajc (Inšti tut za no vejšo zgo do vi no), ki tudi vodi ome nje ni pro jekt. Ob do -
god ku je za pi sal: »Namenkonferencejekritičnopreverjanjemetodološkeinkonceptualnemočikonceptov
198
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016
199
Geografski vestnik 88-2, 2016 Zborovanja
Slika1:»Stopnice«doslovenskeosamosvojitveinvstopav Evropskounijo.V Muzejunovejšezgodovine
Slovenijejestalnarazstavaz naslovom»Slovenciv 20.stoletju«.
M
AT
IJA
Z
O
RN
0 200 400 m
meja
2. polovica 20. stoletja
1. polovica 20. stoletja
2. polovica 19. stoletja
1. polovica 19. stoletja
°
Avtor zemljevida: Rok Ciglič
Vir podlage: Geodetska uprava Republike Slovenije 2016
© Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZUGregovce
Stara vas – Bizeljsko
SLOVENIJA
HRVAŠKA
Slika2:SpreminjanjetokarekeSotleodprvepolovice19.stoletjadodanesv bližiniBizeljskega.
200
Zborovanja Geografski vestnik 88-2, 2016
fantomskihmejainadministrativnedediščinetersoočenjekonceptovz empiričnimzgodovinskimrazi-
skovanjeminz uveljavljenimiteorijamiv zgodovinopisju«, v svo jem preda va nju pa na da lje val: »Vsaka
političnamejaježesamanasebispomin(reminiscenca)napreteklost,vsakaredefinicijaalipremikmeje
jeukvarjanjes preteklostjo…«. Gle de mej nih rek pa je ob pri ja vi pro jek ta za pi sal, da »… sodružbeni/po-
litičnikoncepti,kijihljudje»lepijo«nanaravnereke…«. Za ra di sled nje ga v pro jek tu kot so de lu joča
inšti tu ci ja so de lu je Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU, ka te re ga na lo ga je preučiti spre mem -
be rečnih strug iz bra nih slo ven skih mej nih rek v zad njih dveh sto let jih (sli ka 2).
Na kon fe ren ci je bilo pred stav lje nih bli zu tri de set pris pev kov iz pet naj stih držav. Po leg dveh vab -
lje nih pre da vanj, so bila os ta la raz de lje na v osem pa ne lov: (1) ad mi ni stra tiv na de diščina kot im pe rial na
de diščina, (2) živ lje nje »na« meji in živ lje nje »pod« mejo, (3) kon strui ra nje pro vin cial nih meja, us tvar -
ja nje bo dočih držav nih meja, (4) za ri so va nje meje – us tvar ja nje fan tom skih meja, (5) ra zi sko va nje mej nih
rek: me to do lo gi ja in novi pri sto pi, (6) ad mi ni stra tiv na de diščina in re pre zentaci je, (7) ad mi ni stra tiv -
na de diščina – živa in zdra va ter (8) fan tom ske meje kot živa zgo do vi na.
Med vab lje ni mi pre da va nji iz po stav lja mo pre da va nje Em ma nue la Bru net-Jaill ya (Uni ver za v Vik -
to ri ji, Ka na da), si cer ured ni ka re vi je JournalofBorderlandStudies, ki se je »spre ho dil« sko zi večti sočlet no
zgo do vi no meja, ki se je začela v Me zo po ta mi ji, ko med tam kajšnji mi državi ca mi prib ližno v tret jem
ti sočlet ju pr. Kr. pri de do de li tve na »to je naše, to je vaše«. Us ta vil se je tudi pri izra zih frontierin boundary,
ki ju v slo venščino pre va ja mo kot »meja«, a de jan sko prvi bolj po me ni širše mej no ob močje in je kot
meja pre vla do val večino člo veške zgo do vi ne, dru gi pa mej no črto. »Mej na črta« se je do končno uve -
lja vi la po prvi sve tov ni voj ni, ko so zem lje vi di postali pod la ga za mi rov ne spo ra zu me. Kljub temu pa
še da nes ob sta ja jo kul tu re, ki ne ra zu me jo kon cep ta mej ne črte. Za ni miv je tudi po da tek, da Med na -
rod no ka zen sko so dišče (ICC) reši do 62 % pri me rov, kjer se »po ga ja« o zem ljiščih z vi so ko eko nom sko
Slika3:ZasedbaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU,kijenasrečanjupredstavila
geografskeizsledkev okviruARRSprojekta»Fenomenmejnareka«(odleve:MatjažGeršič,
DragoKladnik,MatijaZorninRokCiglič).
M
AT
JA
Ž
G
ER
ŠI
Č
vred nostjo (na pri mer za ra di naf te), ni pa spo sob no rešiti kar 71 % pri me rov, kjer gre za stra teške ali
et nične te ri to rial ne spo re.
So de lav ci Geo graf ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU (sli ka 3) smo v pe tem pa ne lu o ra zi -
ska vah mej nih rek ime li tri predsta vi tve. Dra go Klad nik in pod pi sa ni sva pred sta vi la mej ne reke kot
glo bal ni po jav, Ma te ja Breg Va lja vec, Rok Ci glič in pod pi sa ni spre mi nja nje rečnega toka kot na rav no -
geo graf ski ome ji tve ni de jav nik ad mi ni stra tiv nih raz me ji tev (sli ka 2), Mat jaž Geršič pa je pred sta vil reke
kot meje v za ve sti Slo ven cev.
Iz bra ni pris pev ki bodo ob jav lje ni v  re vi ji Pris pev ki za no vejšo zgo do vi no (http://www.inz.si/
pris pev ki.php), ki jo iz da ja Inšti tut za no vejšo zgo do vi no. Ome ni mo še, da bo Združenje za preučevanje
ob mej nih območij (AssociationforBorderlandsStudies – ABS; http://abs bor der lands.org/) ju li ja 2018
na Du na ju in v Bu dim pešti or ga ni zi ra lo dru go sve tov no kon fe ren co o ob mej nih ob močjih (2nd ABS
WorldConference).
Ma ti ja Zorn
201
Geografski vestnik 88-2, 2016 Zborovanja