.. Kupujte
XOJNEBONDE!
buy
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu
so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
XXVI.—LETO XXVI.
Kupujte		
VOJNE BONDE!		
The Oldest	HffiyicroRY	
Slovene Daily		
in Ohio		
	JWJWJK	
Best Advertising	JgOft"**"*	
Medium		
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 8, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 54
hove važne odredbe
glede klasifikacije mož
H ki so zdaj v 4-H razredu, bodo reklasi-ficirani. - Označba "H" bo pomenila
Mesto Essen pod osem-tonskimi angleškimi bombami
nov status.
svrha
nove odredbe je, da se dobi čim več
delavcev za farme
ifSHlNGTON, marca- vojaške službe kakor svojo starost, nazaj v razred 1-A. Razlike v klasifikaciji Tako bo na primer mož, ki bo klasificiran 1-A (H) faktično v razredu 1-A, dasi se ga ne bo t nan od "38 h " " ' takoj vpoklicalo, kakor na pri-N 4-H in ° 45 let: vraz" mer onega moža, ki je tudi kla-
«an!S.38 let stari možje so z sw;j Z® dnem izgubili svojo Sel lt10 draftno klasifikacijo.
Točil a6?76 service oblast je na-a lokalnim nHVm™™ n=i
*Star- ^-VpiSUjej0 moŽ' ki
! 4»jj
^ožemt:na] transferirajo o- sificiran°v i_A,'toda nima po.
Ki SO 7flni	lr1ca;_ .	_____
ficir37' K1 so zdaj tako klasi-
u
jtlli
' nazaj v redne razrede
taktih'. 4'F- itd)> dasi jih Ta * ,m treba draftati. fla Ijqj Cl^a bo imela ta učinek,
38 let 1 ?0Žje' ki so stari nad botožen vpoklicani, ako o-Uhk0 "a Slla odloči, da se jih 1ovajj_ porabi V vojaških usta-
**za reklasifikacije
telisif V 4"H razredu' bodo V m,aC'rani na isti bazi ka-možje, toda dobili kateri . 0 označbo "H". Ne-Hd imfd teh bodo vpisani v % iA .(H)' 2-B (H) in v
nima ta procesa namena, kakor,
sebne označbe "H".
Mnenje nekaterih zakonodajcev
Senator "Wheeler iz Montane in tudi nekateri drugi člani kongresa so svetovali, naj bi se poklicalo najprej po 38 let in več stare samske može, pred mladimi očeti, toda armadno
vodstvo je temu nasprotno, i
Farme potrebujejo delavcev
Glavna svrha nove odredbe je, da se prisili može, ki so stari nad 38 let, za delo na farmah. Odredba namreč določa, da vsak, ki je star 38 let in več,
r ----. in ki je zaposlen zdaj z delom
iia * rede- Power ko- na farmah ali pa prične s tem
■S Yravi'da
Ako bo pričela Nemčija vojno s strupenimi plini, ji bodo Angleži vračali milo za drago.
delom do 1. maja, bo reklasifi ciran v posebne razrede za far-
^ge?a°StaVila mo^e' nimajoi marje, 2—C, ako je samski, i od izognitve 3—C, ako je poročen
I
atSi»lu Rommelu so se izjalovile
n^e§ove nakane proti angleški 8. armadi
.. -—
i ClJskega generala, odrejajo, kako se imajo vršiti e«ucije posameznikov in skupin. — Vsakega ob-^ nca mora ustreliti še poveljujoči častnik v glavo.
S^i glavni stan v Se-* S 0„.?kl' 7. marca. — Prva
H an maršala Rommela fa^bii osmi armadi sta V iužm J ob angleški obrambi J v ra ,Unisiji v mlakah krvi tort! 5nah n3egovih tan-Sim mci So nadaljevali Vs v Potiskom včeraj in l' ^ K;S? nobenega znamenja ^a*. bila bitka kaj skoro

Mar§ V Kommelove nakane
i?a ilRoinmelu se J'e izJa" ;>jU As^a nakana
o prese-
kuba prodaja sladkor
HAVANA, Kuba, 5. marca. — Predsednik Batista je danes podpisal dekret, s katerim je dovolil za izvoz v Zedinjene države 2,700,000 ton sladkorja.
Rommelu ova ]
?> toitn.gležev. Pred kateri-
C Sk°ro 2'000 milj 26 izgub Zbor je utrpel
•^i-w6 tako na moštvu
Crialu-
v^oča gleške L armade
Jft Cfangleška L ar-
fc^iat V Severni Tuni' kVla iz r°k nemškega
% l 4 Jur:
LONDON, 6. marca. — Stotine težkih angleških bombnikov, ki že deset dni in noči mehčajo Nemčijo za invazijo zaveznikov, je snoči v strahovitem napadu napadlo mesto Essen, kjer je dom ogromne Kruppove težke industrije.
Angleško ministrstvo zračne sile naznanja, da je bilo izgubljenih pri tem napadu 14 bombnikov, kar pomeni, da je sodelovalo pri' napadu najmanj 300 bombnikov.
Na drugem koncu osišča pa so zavezniški bombniki udarili zopet na Neapelj, važno italijansko pristanišče in bazo dobav za Afriko ter povzročili mnogo požarov.
Na mesto Essen so metali angleški bobmniki osem-tonske bombe, katerih vsaka poruši po en cel, šest akrov obsegajoč mestni blok.
Angleški krogi, komentirajoč nemško grožnjo, češ, da bo pričela Nemčija prihodnjo pomlad s strašnim povračilom, kar pomeni, da se bo pričela posluževati strupenih plinov, pravijo, da je Anglija pripravljena tudi na ta strašen način vojne in da ima zadostne zaloge strupenih plinov.
Ali je Draža Mihajlovič odstopil ali ni odstopil?
Vest iz Berna naznanja, da je general podal ostavko kot vojni minister, v Londonu pa trdijo, da to ni res. .
Izredna seja
Jutri večer se vrši izredna seja Progresivnih Slovenk krožka št. 3. v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se polno-številno udeležijo, ker je na: dnevnem redu zelo važna zadeva.
Na dopustu
Na štiri-dnevnem dopustu iz Texasa se nahaja poročnik drugega reda, Frank Fortuna, sin Mr. Franka Fortuna, 979 E
h 80 an?Sn von Armina, i40 St. Nazaj bo odšel v četr-stfisueške Patrole zaiele	*	V*rt ril r* riiHi « TAffrt
ui f e Patrole zajele
A > sopet p
Saf>m koncu _
udaril z velik0
*°pet plačujejo
k°ncu Tunisije je
na .Angleže, to-W^ti n ete niso mogle pri-angleškim črtam no-& Je ?;,V te3 bitki, v kate-
bilžrela
11 ^emci 21 tankov, ^^n°benega. Kakor je
5oSt Doa ?letel° osišče narav A^SUbin ?va angleških topov,
Pa
nemskhniTn'Ttaii CM f„favezniki," tako je vj^, it ,kaj: Nemci so bili v
PeS. Jani pa so naskako--
>ft» !» Sv^b,) Amerike za demoni b°iaov 0 8veta z nakupom in vojno-varčevalnih
tek in ž njim bo šla tudi njego va soproga Martha, rojena Te-lishman.
Pretekli teden je Mr. Frank Fortuna, st. postal stari oče, ko so vile rojenice pustile krepkega sinčka pri družini njegovega sina Antona.
Seja demokratskega kluba
V Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. se vrši jutri večer ob 8. uri seja Slovenskega demokratskega kluba. Apelira se na članstvo, daje navzoče, ker bo nekaj posebnega na tej seji. V soboto pa ne pozabite, da se vrši kartna zabava, na katero ste vabljeni, da pridete vsi in da pripeljete svoje ožje rojake in prijatelje, da bo bolj prijetno.
BERN, Švica, 6. marca. — Iz raznih, dobro informiranih balkanskih krogov je prispelo danes semkaj poročilo, da je general Draža Mihajlovič, voditelj jugoslovanskih četnikov, podal svojo ostavko kot vojni minister jugoslovanske zamej-ne vlade v Londonu. Rečeno je, da je storil general Mihajlovič to iz patriotičnih motivov, da prepreči se nadaljne nesporazume med Rusijo in jugoslovansko vlado.
LONDON, 6. marca. — Jugoslovanska zamejna vlada je danes službeno zanikala, da bi bil general Draža Mihajlovič odstopil kot jugoslovanski vojni minister in voditelj jugoslovanskega četniškega odpora v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada pravi, da so te govorice brez podlage.
■ <<17 '	• M>
Vojna in vi
Kot običajno vsak ponedeljek večer, bo tudi nocoj potom WT-AM radio postaje ob 7:45 uri zanimiva razprava, tičoča se problemov vojne. Predmet no-jcojšnje razprave bo "Da se bodo fantje borili" (That Men [May Fight). Govorili bodo Mr. ! Richard H. Howland, od dis-triktnega urada OPA, Petty Officer Janice Letts, ki se na-Jhaja pri WAVES in Mrs. Helen McDowell, ki bo predstavljala konzumentko. Mnogo po-učljivega boste deležni, ako boste poslušali ta program.
Novi grobovi
JERKO KALILIČ
Snoči kmalu po 10. uri je preminil Jerko Kalilič, stanujoč na 1117 Auburn Ave., na zapadni strani blizu W. 14 St. Pokojni je bil doma iz Dalmacije ter je spadal k cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. Bolehal je tri leta. Tu zapušča soprogo, rojeno Kušče-vič, dva sinova,. Anthonya in Johna ter hčer Mary, brata Franka in sestro Lucijo Boban. Star je bil 63 let. Bil je član društva Kršna Dalmacija. Pogreb oskrbuje Grdinov zavod.
MARY ZAKRAJŠEK
V Lakeside bolnišnici je umrla Mary Zakrajšek, rojena Goj-ka, stara 53 let. Doma je bila iz Stoldraga pri žumberaku, odkoder je prišla t Cleveland pred 35. leti. Tukaj zapušča soproga Mathewa in brata Leopolda. Stanovala je na 6030 Carry Ave. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Zakrajškovega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in
nato na Calvary pokopališče.
+
( KAROLINA VOLK
Ob 3. uri v nedeljo zjutraj je preminila v visoki starosti 79 let, Karolina Volk, rojena Kuž-nik, stanujoča pri hčeri, poročeni Medved na 6216 St. Clair Ave. Pokojnica je bila doma iz vasi Malega Lipovca, fara Ajdovec, pri Žužemberku ter je bila poznana p. d. Karolinca. Soprog ji jq umrl v domovini pred 37. leti. S trudom in delom je vzgojila nedorasle otroke in jih dobila sem v Ameriko z lastnim zaslužkom. Tukaj zapušča dve hčeri, Mrs. Julijo Jenko in Mrs. Jennie Medved in tri sinove: Antona, Pvt. Johna, ki
se nahaja pri vojakih v San Antonio, Tex. in Franka, ter štiri vnuke.
Blagopokojnica je bila članica društva Marije Magdalene «t. 162 KSKJ in Woodman Circle. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
MARIJA SKODLAR
Okrog 4. ure zjutraj je preminila Marija Skodlar, stanujoča na 6601 Bonna Ave., stara 66 let. Doma je bila iz Bevk pri Vrhniki, p. d. Andrejčeva. Rojena je bila Keržman ter je dospela v Ameriko pred 35 leti. Zadnjih par mesecev je bolehala na težki bolezni. Tu zapušča soproga Franka, kf je doma iz istega okraja, dve hčeri, Mary, poročeno Mulek, in Frances Longar, dva sinova, Franka in fedwarda, brata Luka Keržman-ca in sestro Frances Slabe, v stari domovini pa zapušča sestro Marijano. Bila je stara mati osmerim otrokom. Pokojnica je bila članica društva Srca Marije staro, podr. št, 25 S. Ž. Z., društva sv. Neže št. 139 K. of O. in Oltarskega društva.
Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče.
Bodi pokojnikom ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše sožalje!
POGREB JEVNIKARJA
Pogreb pokojnega Louis Jev-nikarja se bo vršil v torek zjutraj ob 9. uri iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na pokopališče sv. Pavla.
Nemci kličejo mlada dekleta k prisilnemu delu
• #
Punt med nemškim vojaštvom, ki mora še neizvež-bano odhajati v klavnice na rusko fronto.
PO ZAVZETJU gžatska proDIRAJO ROSI proti vjazmi
Vjazma je zadnja močna postojanka nemške črte, ki so jo utrjevali Nemci sedemnajst mesecev.
LONDON, 6. marca. — Nemčija, ki ji primanjkuje tovarniških delavcev kljub temu, da vlači iz vse zasedene Evrope delavce na prisilno delo v nemške tovarne, je pozvala danes k pri-i silnemu delu vse nemške ■ mladenke v starosti med 17 in 181 letom.
Nacijske oblasti naznanjajo, da bodo morale te mladenke nastopiti "od pomladi leta- 1943! dalje." Njihova registracija se j bo vršila od 15. marca do 10. a-. prila.
Nemško mornariško povelj-; stvo, ki mu tudi zelo primanjkuje moštva, je tudi pozvalo mlade fante, v starosti od 17 do 18 let, naj se prostovoljnp javijo za službo v mornarici.'
RUSI ZAVZEMAJO KRAJE z NAGLICO PO TRI
NA URO
Iz Švedske poročajo, da je pomanjkanje moštva v Nemčiji tako veliko, da pošiljajo nacijske oblasti rekrute že po šest-tedenskem vežbanju v Rusijo.
Angleško ministrstvo za informacije poroča, da so se te dni uprli nemški vojaki na neki postaji, preden so imeli vstopiti! na vlake, ki so jih imeli odpeljati proti Rusiji. Proti vojakom so naperili strojne puške, česar posledica je bila velika izguba človeških življenj.
Po zavzetju silno utrjenega in važnega mesto Gžatska, se ruska armada vali naprej proti Vjazmi, zadnji bastiji, ki je sedemnajst mesecev ogrožala Moskvo. Na svojem pogonu zavzema armada kraje z naglico po tri na uro.
Druga močna ruska udarna sila pa prodira južno od Ržev-Velkje Luki železnice ter bije rieusmiljeno po Nemcih v svoji smeri proti železniški progi, ki veže Moskvo, Vjazmo in Smo-ljensk ter ogroža tu Nemcem odrezati pot njihovega umika.
Osvoboditev 74 krajev Današnji ruski polnočni komunike naznanja, da so ruske armade zavzele 74 krajev v svojem prodiranju iz Gžatska proti Vjazmi.
"Sovjetske čete zadajajo sovražniku težke udarce ter mu
ne dajo nobenega časa, da bi se ustavil in si pripravil nove pozicije," naznanja ruski komunike.
Prodiranje v snežnih vihrali
One ruske armade, ki prodirajo, noč in dan proti Vjazmi, se prebijajo skozi silne snežne viharje. Kadarkoli pa vreme dovoljuje, prigrme nad Nemce ruski letalci, ki jih neusmiljeno bombardirajo, tako da šo poljane pokrite z ubitimi Nemci in razbitimi vozili.
Udarne čete maršala Timošenka
Posebno trenirana Timošen-kova armada udarnikov prodira proti Staraji Rusi. Bojišče pokriva stotine mrtvecev in mnogo vojnih razbitin.
Zapadno od Sevaka, na Orel-Brijansk - Kursk fronti so zavzeli Rusi v nedeljo mnogo krajev.
Izjava jugoslovanskih krogov o Mihajlo-viču; odredbe glede eksekucij v Srbiji
Zavezniški letalci bombardirajo japonske baze
S svojim napadom, s katerim je hotel presenetiti Angleže, ni dosegel namena. — Rommel je izgubil v bitki 21 tankov.
Sovjetske zveze
Japonski radio je končno ''pojasnil" izgubo "sedmih ladij tal."
in "sedmih le-
Zavezniški glavni štab v Avstraliji, ponedeljek, 8. marca. — Zavezniški letalci so udarili, včeraj po kakem pol tucatu japonskih baz, razkropljenih daleč vsak sebi po Pacifiku, bombardirali so neki 8,000-tonski japonski tovorni parnik ob obali Nove Gvineje ter sestrelili v bližini Darwina v Avstraliji neki japonski bombnik.
WASHINGTON, 7. marca. — Zavezniški letalci so zopet silno bombardirali japonsko letališče na Mundi ter udarili tudi po drugih sovražnikovih centrih na severnozapadnih Solomon-skih otokih.
Japonski radio v Tokiju je prišel danes končno na dan s "pojasnilom" o bojih med japonskim konvojem in zavezniško zračno silo, v katerih je bil pogreznjen celotni konvoj, obstoječ iz 22 ladij, in sestreljenih 84 japonskih letal. Tokijski radio pa pravi, da je bilo pogreznjenih sedem japonskih ladij in sestreljenih sedem letal.
LONDON, 7. marca. — V iz-*~ javi, ki so jd dali "avtorizirani JJ _ mar§a} jugoslovanski krogi, je rečeno, da general Draža Mihajlovič o-stane še nadalje tako vojni minister kakor glavar proti osi-šču se borečih sil v Jugoslaviji, j LONDON, 6. marca. - Pre-
sidium supremnega sovjeta ali Izjava Jug. inform, urada i ruskega parlamenta, je podelil
Jugoslovanski informacijski danes premier ju Jožefu Stalinu
urad izjavlja:
"General Mihajlovič, v čigar patriotizem se ne more niti za trenutek dvomiti, uživa popolno zaupanje vseh jugoslovanskih uradnih faktorjev."
Eoročilo londonskega lista
Londonski Daily Mail je dne 18. februarja poročal, da je sovjetska vlada protestirala pri jugoslovanski vladi, češ, da Mihajlovič "sodeluje" z osiščem. Rečeno je bilo, da Rusi čutijo, da posveča Mihajlovič več paž-nje borbi proti partizanom kakor pa borbi proti osišču.
Ukazi glede eksekucij LONDON, 7. marca. — Neki nemški general v Srbiji je odredil da se imajo eksekucije izvrševati na "regimentalen način", in kadar gre za eksekuci-jo večjega števila ljudi, jih je treba razdeliti med več vojaških edinic."
"S sežiganjem trupel se mora prenehati," je rečeno v nekem odstavku tega ukaza.
Stoja ali poklek ob grobovih
čin maršala Sovjetske-zveze.
V svojem svojstvu kot sovjetski obrambni komisar, je bil Stalin vrhovni poveljnik sovjetske armade, toda kot takega se je označil šele zadnje dni v svojem dnevnem povelju sovjetskim četam.
Maršalski čin je bil podeljen Stalinu za njegovo aktivno sodelovanje pri snovanju ruske strategije v velikih ruskih o-fenzivah proti Nemcem. Dočim se Hitler drži bombastično v o-spredju v glavnem stanu nemških armad, se drži Stalin skromno v ozadju v sobanah moskovskega Kremlja.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom 1227 E. 172 St., Mr. John Avcin. Zahvaljuje se vsem prijateljem za obiske, cvetlice in darila, ki jih je bil deležen, ko se nahajal v bolnišnici.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vejnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
Pogreb Kaliliča
Grdinov pogrebni zavod sporoča, da ker je slučaj nanesel, da ima več pogrebov, je zaprosil Želetov zavod, da mu odstopi kapelo za pokojnega Jerko Kaliliča, čigar pogreb se bo vršil v sredo ob 9:30 uri v cerkev sv. Pavla. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes.
Nova tajnica
v. , , Članice krožka št. 1 Progre-
Da se prepreči nepotreben sivnih glovenk
se opozarja, da
dotik trupel, se mora prignati sed - prevzela posel tajnice obsojence prav do roba njiho- Mrg Frances Wolf> 14703 g l_ vih grobov; v slučaju masnih ^	na katero ge . člani_
eksekucij naj talci pokleknejo
ob rob grobov, in sicer z obrazom proti grobu."
V ukazu je nadalje rečeno, naj se dodeli vsaki osebi, ki ima biti ustreljena, dva do štiri vojake, ki morajo "meriti v glavo ali srce." Po ustrelitvi mora
ce v vseh zadevah obrnejo.
Kultura
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši vaja za igro "Vrnitev". Vsi igralci, ki imajo vloge, so pro-še poveljujoči častnik izstreliti; šeni, da naj bodo točno na me-
vsakemu obsojencu iz svojega revolverja kroglo v glavo."
stu, v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.

STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
8. marca,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) _________________________________________________________________$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ...............................................................* 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ..........................................................................2.00
By Mall in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) __________________________________
Por Half Year — (Za pol leta)_____________________________________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________•_____________________
odnošaje s Češkoslovaško in Jugoslavijo, sta se pojavila v ] na neprestano bombardiranje Evropi dva njegova nova sovražnika: fašizem v Italiji in [zasedene Francije in zapadne nacizem v Nemčiji.	"	I Nemčije.
O tem bomo pa razpravljali v našem jutrišnjem Najnovejši nemški poskusi Članku	' sPl°sne mobilizacije v zasede-
druge slučaje, ki so lahko tudi
_____$7.50
______4.00
______2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Foi One Year — (Za celo leto)__________________________
Por Half Year — (Za pol leta) .................................................................................. 4.50
.....$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
VATIKANSKA POLITIKA Z OZIROM NA
SLOVANE
i.
V časopisu New York. Herald-Tribune, z dne 21. febi uarja, čitamo sledeči članek, katerega je napisal Andre Visson.
Imenovanje grofa Ciana za italijanskega poslanika v Vatikanu in potovanje newyorskega nadškofa Francisa J. Spellmana v Evropo, se je zgodilo samo slučajno istočasno, to je, vsaj kar se tiče Zedinjenih držav. Ko je bil narejen odlok za nadškofovo potovanje, ni mogel še nihče v Washingtonu vedeti o bodoči iz-premembi diplomatičnega statusa grofa Ciana. Toda jasno pa je, da je moralo biti Rimu že več tednov znano, da namerava newyorski nadškof obiskati Rim odnosno Vatikan. Zato ni izključeno, da je bil Ciano namenoma imenovan za to vatikansko mesto, ki se smatra za pri-sluškujočo in pogajajočo se postojanko.
Ako je imel premier Mussolini še vedno kake dvome •glede izjave o "brezpogojni predaji," dane na konferenci v Casablanci, so se mu morali vsi dvomi razbliniti v nič, če je poslušal oddajo Urada za vojne informacije, ki je oddajal v italijanščini govor, katerega je imel predsednik Roosevelt pred ameriškimi in ostalimi zavezniškimi čas~-nikarji v Beli hiši.
Fašistični voditelji, pa bilo, da so slednji še vedno na oblasti, ali da so skriti v Vatikanu ali pa da v sramoti žde v svojih podeželskih domovih, nimajo najmanjše prilike, uveljaviti se kot pogajalci pri Združenih narodih.
Iz tega izhaja, da nima grof Ciano ničesar pričakovati od nadškofovega obiska v Vatikanu.
Nihče naj ne misli, da je lahko analizirati vatikansko zunanjo politiko. Njeni agenti in pristaši so namreč preveč diskretni, njeni nasprotniki pa preveč strastni.
Toda razumevanje temeljnih črt vatikanske zunanje politike je največje važnosti ob uri, ko se vatikanski
Ali je vaše ime tukaj?
Jugoslav (Slovene) klub "internacionalnega Inštituta, se tem potom prav najlepše zahvaljuje vsem onim, ki so tako dobrosrčno darovali za Cathedral Canteen fond.
Kakor je že bilo poročano, bo ta klub prevzel Slovenski dan v Canteeni, v nedeljo, 21 marca t. 1. Servirati se bo moralo okoli 300 obedov in zaradi tega a-peliramo na vse one, katere še niste imeli priložnosti darovati, da čim prej prinesete ali pošljete po pošti vaš prispevek na u-rad tega časopisa.
vzrok družinskim nesrečam. Ta ko n. pr. že skoro petdesetletni, j filistrsko vzgojeni, skopi, ošabni in vase zaljubljeni Lužin, ki nih ozemljih, poskus uporablja-1 se je hotel poročiti "s polno pa-
ŠKRAT
Mary Race, Mr. and Mrs. J. Zu-pon, Mrs. Pauline Turpack, Mrs Frances Skubic.
25c donations: Mrs. C. L. Pierce, Frank Bucar, J. F. Les-kovec, Jr., J. Steblaj, Mrs. Sophie Herbst, Miss Rose Znider-
ti moštvo, ki Nemce in njihov sistem mrzi, bo ostal brezuspešen. Nemci brutalno uničujejo ljudstva Francije, Jugoslavije, Grške, Poljske in vseh drugih podjarmljenih dežel. Zdaj pa | zahtevajo od njih, da bi jim pomagali, da bi pozabili na poko-lje in plenitve, da bi se odrekli svoji osvoboditvi.
Hitler sam bo dal tem narodom priliko, da se maščujejo.
LONDON, 27. februarja Collinwoodska naselbina se je (Radio prejemna služba)
sic, Mrs. M. Smaltz.	„	,	.
Dajte se še vi vpisati v to	b° ^ k^ere, ? U"
častno gardo za Slovenski dan bijal. Na delo bo poklical zene,
„ ,, , . „ , ,	katerim ie moril otroke. Kako
v Cathedral Canteen!	•	,0 * . v. .
naj bi uspel? Angleži imajo
pregovor, ki pravi, da je sicer
mogoče konja privezati k vodi,
a nemogoče je, prisiliti ga do
tega, da bi tudi pil.
Splošna mobilizacija podjar-
_ mljenih evropskih narodov bo
V;Hitlerja upropastila in osvobo-
Mobilizacija moštva v zasedeni Evropi
ro" s komaj dvajsetletno Dunjo, sestro glavnega junaka v romanu Razkolnikova. Za ta zakon se navdušuje tudi njuna mati, ki v pretirani materinski ljubezni do sina hoče žrtvovati hčer, katera bi gotovo ne bila srečna z možem, tako različnim po starosti, po vzgoji, po značajih, po premožnosti itd., ter bi jo radi tega smatral Lužin vedno za manj vredno bitje. Poleg Lužina in Dunjine matere je treba dodati še zgoraj ime-j novano Katarino Ivanovno, kijOj berite, oj berite je šla v zakon že z boleznijo ViOj berite in strmite,
prav galantno pokazala in od- teku oddaje v srbohrvaščini je dila Jugoslavijo, zvala na prošnjo naše clanice govoril znani prijatelj Jugoslo-1
je na Balkanu
ANKARA, 4. marca (AP)
gdčne Mary Tomažin. Sledečim vanov, g. Harrison, ki je v za- ^jemcJ se b0je invazi-darovalcem, kakor tudi naši čla- četku svojega govora izrazil '	'
niči prav prisrčne čestitke in mnenje, da bodo v sedanji voj-najlepša hvala!	nj odločile izid konflikta rezer-
$60.00 donation: Yugoslav- ve delavskih sil in moštva za Slovene Club and Members. izpolnjevanje vrzeli v vrstah Danes poročajo, da so zasedbe-$10.00 donations: Mr. John vojakov. Povdarjal je, da so za- lle oblasti osišča v GrčiJi ostro Perko, Slov. C o - O p e r a t i v e vezniki tudi brez Indije in Chi-' °Pommle ijudstvo za slučaj zavezniškega izkrcanja, da ne sme niti manifestirati niti sodelova-
ZGODBA O AJMOHTl
(Pesem se poje po' r-- ^ napevu, ki je najbolj pn^M
prsih in je bila radi svoje ošab-jnad smolo naš'ga
firarja.
nosti, — tudi ona je bila iz ta-1 ki se mu vse sproti p kožvanih "boljših krogov" —I	g lijŽ&j
ženti

vedn'o v sporu z vsemi svojimi Najprej z banko ga
Stores.
$5.00 donations: East End Social Club, E. 152nd St. Bowling Alleys, Frances and Mary Russ, Mr. and Mrs. Louis Izanec, Sr., Mr. and Mrs. John Asseg, Mr. and Mrs. Frank Race, Sr., Mr.
ne v tem pogledu trikrat močnejši od sovražne skupine —
Nemčije, Italije in Japonske.
ti. Svarilo so natisnili vsi časo-
Sorodniki, ki ji zato niso pomagali v nesreči. Radi takšnih lastnosti je torej tudi Katarina Iva-novna vzrok družinskega gorja in predvsem sokriva nesreče svoje pastorke Sonje. Seveda so
z banko in njenmi tauz ko nasmukal je rojake, je utihnil, kot da ga
Nato prijateljstvo je
skle"'1
s poslancem slavnega ^ navedeni še drugi slučaji, ki so'Japonci so nam zdaj naJ!,"
tudi nasprotje družini in družbi kako se rešit tega vraga
sploh, a bi zašli predaleč, če bi jih razlagali tukaj v podrobnosti.
Dostojevski pa je orisal v pogledu družine tudi svetle strani. Tako se je mladi, postavni zdravi, delavni in-nadarjeni Ražu-
pisi; čitano bo tudi v vseh cer- mikin> ki Je bil že v nevarnosti,
Nemčija zdaj že močno obču- kvah, vsako nedeljo, ti pomanjkanje ljudstva, takoj Qne osebe, ki bodo na gršem
na polju delavstva kakor v vr-; ozemlju pomagale zavezniškim
and Mrs. J. Zele and Sons, Mr. ^ svoj* a™ad- Vsled padalcem, bodo kaznovane s August F. Svetek, Mr. Joseph ^ nezadostnih rezerv izvezba- smrtjo.
Nainiger, Mr. and Mrs. Louis ^f™3^ Je ,m° Hltlf I DruS° Poročil° * balkanskih
da se pogrezne v pijančevanje, mahoma streznil, ko je srečal mlado in lepo Dunjo, katera ga je tudi vzljubila, ko je spoznala njegove vrline, ter se pozneje poročila z njim. Pa tudi nemirni Razkolnikov je našel mir in srečo ob strani nesrečne Sonje, su, ko mu tudi na zapadu že|ske osebe v Grčiji nalog, da ta- v katero se je zaljubil, ko mu i grozi zaveeniška ofenziva in iz-1 ko j zapuste ozemlje. V zadnjih Je prostovoljno sledila v pro-krcanje.	j par mesecih je pribežalo na
V zraku so zavezniki že mno-1 Grško več tisoč nemških rod- sta oba skupaj začela novo živ-
j poslati
vse
Novak, Miss Mary Tomazin.	Bfc	,zaPada-virov trdi, da so dobile
$3.00 donations: Mrs. Frances "! T I T'f ??	cL1nemške! italijanske ^ bolgar-
Pole, Mr. and Mrs. Frank Narobe.
$2.75 donation: Mrs. V. Cahill. $2.50 donations: Mrs. J. Sat-
Zatem potegnil je P""10^ in jih begal, tralala . • ; t; "Ni se vam treba regis" ^ To jaz vam pravim, hop
Mož intelekta je zdaj S1 kakšen bodi nov PretreSbta! In ostri duh njegov iztu zdaj je eno prav zares.
"Tristo taužent bom ^Jjj v Washington poslal na Ti povejo nad oblastim-da jaz seifl tukaj Teleti
Povejo naj o
izdajalcu imena katoliškega
je jjj. uoi.uvuijiiu oicmia v piu- n	~
Ignanstvo, in po dovršeni kazni b°,vejov na3 ° slln,„
izdaji črni, hopsasa.
greh«'
kovic, Mrs. Mary Nainiger.
$2.00 donations: Martin Svete, Mr. and Mrs. A. Glicker, Mrs. Zupančič, Mr. Joseph Walland, Mr. and Mrs. Frank Kocin, Mr. and Mrs. Matt Kastelic, Sr., Mr. and Mrs. Leo Kausek, Notting-
go močnejši — Goeringovo le-^bin iz bombardiranega nemške-talstvo niti ne odgovarja več ■ ga ozemlja.
Dostojevski o družini
Ijenje.
V svojih spisih, kjer opisuje pred vsem izobražence — meščane, je ruski veleum dokazoval torej, da je za zakonsko srečo potrebno poleg zdravja tudi
Oswald, Mr. John Tercek, Mr. and Mrs. Louis Slapnik, Mr. A. Dplgan, Mr. and Mrs. Joseph
Mr.
politični krogi in njihovi somišljeniki po vsem širnem j Modic, Mr. and Mrs. Jim Novak, svetu trudijo, zagotoviti sveti stolici piominenten delež v !Mr- and Mrs. Louis Izanes, Jr., oblikovanju povojnega sveta.	lRev- Joseph F. Celesnik, Rt.
Dogodki po* prvi svetovni vojni so zadali Vatikanu j p^fgjfS Hribar' ReV"
dvoje silnih udarcev. Boljševizem je pričel ogrožati C1 ara*a-
t. i	. • i . . ,.v. , J * ', . .	i $1.75 donation:
vzhodne postojanke katoliške cerkve v Poljski in Ukra- JureQic
jini. Porušitev avstro-ogrskega imperija z njegovim habs-j $1.00 donations: Mrs. Diel-
burskim ajDOstolskim" veličanstvom je še nadalje osla-!man, Mrs. J. Hočevar, E. 168
bela pozicijo Vatikana v srednji Evropi. Pokojni papež'St., Mrs. F. Yarm, Mrs. M. Po
Pij XI. ki je leta 1919 kot apostolski nuneji v Varšavi |nikvar, Mrs. F. Bogovich, Caro
uvidel komunistično nevarnost, katera je pretila katoliški I1*71 Budan, Josephine Prince,
Poljski, je koncentriral vsa svoja prizadevanja ustano- Mr" Martin Nagode, Mr.
vitvi političnega in spiritualnega zidu proti komunizmu.!Mrs" Frank Kovach' Mr
Rihto je pristavil k ognju' kjer se lepo je kuhala-Hudo je vrela, prekipel3' se prismodila, tralala-
In derviš je sel po turs postavil lonec med skremžil je obraz hajd in zajel v ajmoht je-
Malokateri pisatelj je posve-'na hči nesrečna Sonja, ki se sorazmerna enakost v starosti, čal toliko pozornosti družini, kot mora proti svoji volji in proti | enakost v značajih itd. In poleg ham Dry ^Cleaning,^Mr. Loms je to delal v svojih spisih veli- svoji zavesti ukvarjati z nečlo-[ drugega pa tudi enakost v so-
" ki ruski pisatelj Dostojevski, veško obrtjo, ljubezni — kakor; cialnem pogledu, kar najbolj do-Večkrat so pri njegovih glav-! je nekje označil ta posel drugijkazuje zločinec Razkolnikov - in nih junakih opisani starši s sla- ruski pisatelj, Andrejdv — da' nesrečna Sonja, ki sta bila — bostmi ip strastmi do vseh po-, je pomagala vzdrževati ostalo'po lastni besedah Razkolnikova drobnosti; včasih so opisani pa j družino, a njen oče Marmeladovj — oba prokleta in zato spadata tudi vzgojitelji in druge osebe, je večkrat izvlekel od nje zad- skupaj.
ki so tudi vplivale na duševni nje kopejke njenega nesrečnega! Kot že večkrat povdarjeno,i«Kar tu qnodai Dod razvoj tega ali onega posameZ-1zaslužka, da je šel popivat v!naši ljudje tukaj v Ameriki či-|Pod kolono' Krščen du§! a* Frank mka v mladosti ter so posredno, žgan jatao. Posledice je seveda ta jo razmeroma zelo mnogo; se-prekleti iermen kaj
tudi vzrok čudaških značajev, trpela tudi ostala družina, in to; veda jemljejo v roke najrajši!ko moram napeti: P«š!' katere je tako rad opisoval Do- tudi še po nesrečni njegovi smr-j kakšne plitke ljubezenske zgod-'	■
stojevski. Čeprav ni bil glavni ti, ki ga je doletela med kolesi be, ki so včasih tudi zelo pol- Bumf anaah.
odre^'
Toda čudo: ni še zdelal svoje južne žalostne, je zakrulilo po trebuh1^ Škaf, oj, škaf, pristavite-
. pisateljev namen opisovati dru- voza, ko so ga pijanega potep-;tene vsebine. Vendar segajo tu- odrešitev 'tralala' . žino, so vendar nekateri njegovi tali konji na cesti.	di no boliših snisih T„Hi	,____'	:
and Frank
Laurich, Mr. Martin Rakar, Mr. and Mrs. Victor Bernot, Sr., Mr.
Stari kardinal Enrico Gaspaii, njegov državni tajnik, je I
papežu pomagal ter se posvetil restoraciji velike katoli- land "~Mrs. Louis Urbas, Mr. ške podonavske države, pri čemer je našel inteligentnega | Frank Znidarsic, Mr. Michael in diskretnega zaveznika v monsignorju Seipslu, kance-j Morel, Jr., Mr. Edward Kujat, larju avstrijske republike, ki je z največjo potrpežlji-,Pvt- Elmer Miklavic, Mr. Chas. vostjo in vztrajnostjo polagal temelje novemu Svetemu iMalner' Mr> Jim SePic- Mr- J-Rimskemu Imperiju. Monsignor Seipel je umrVleta 1932,;Zaller' Mr" Ludwig Radde11'
di po boljših spisih. Tudi Do-Sicer dokazuje Dostojevski stoJevskega imenovani roman
to je leto prej, preden je prišel Adolf Hitler na .blfct ^ !!!£ ^^J^^T^J^TSJ^t
njegovi
spisi prave družinske razprave
lat^Ž	v drugih svojih spisih po-'Je Prečltal° že ^ogo naših či-
im,V pr- Bratje	gubne posfedice alkohola. Tn! tateljev, in to ne toliko radi Iju-
mazovi j. _	i treba omeniti še posebno razne!bezensklh ah Pustolovskih d0"
Nikjer pa ni pokazal pisatelj j omejence) idiote ali s loh duj godivščin, ker to ni glavno v
raznih napak in nedostatkov pri |ševno nerazvite) dasi zelo do- Dostojevskega delih, nego radi družinah tako jasno, kakor v brodugne Jjudi ki jih tako rad'nad vse dramatičnega opisova-avojem najboljšem delu "ZločiflLpisuje pjsatelj y syojib -sih |nja dogodkov (roman "Zločin in in kazen," ko prikazuje celo vr-jin ki so v naiveč glučaiih otrQci kazen" spada med najbolj dra-sto oseb, ki so vse pravo nasprotje ali ovira mirnega ter
Mrs. George Panchur, Chapic, Mr. and Mrs.
ko prikazuje celo vr-jin ki so v največ slučajih otroci;
ki so vse Dravo na- od pijače omamljenih roditeljev.'matična dela svetovnega slove-
Istva). Ti naši čitatelji čitajo Pa tudi strastni igralci so po torej bolj radi zunanjosti, ka-
To je sprostitev intel^ intelekta, hopsasa!
"Evo ti, smrduhe mojega odgovora: ,g pravijo, da vsak po s kar kdo ima, iz sebe da' ^
Ce bi bila se nakana zvita uresničila,	,eInH
če bi bil v drug štuk P1 lotil se dela novega, mu danes ne bi bilo ^
iz
Nemčiji.
Prva leta po svetovni vojni sta tvorili češkoslovaška Skufca, Miss Edith Modic, Mrs. j ski je dobro pojmoval, da in Jugoslavija glavno zapreko uresničenju vatikanskih Mary Hrastar, Mr. and Mrs. i neprave družine ne morejo priti načrtov v centralni Evropi.	!Aloysius Kozel, Sr., Mr. and dobri poedinci, a iz takšnih po-
Zv3€t svoji stari tradiciji sklepanja kompromisov z Mrs-	Novak, Sr., Mr. .sameznikov tudi ne more biti po-
...	■	n"J T-----"-----T polne družbe.
Med najbolj usodno zlo nesrečnih družin prišteva pisatelj predvsem alkoholizem. Pri opisovanju Marmeladova in njegove družine pokaže Dostojevski
, Mrs. Rose in zato nesreča ali nevarnost za pisateljevih mislih večkrat vzrok kor radi notranjosti spisa, na- žret ajmoht?, ostudnega-[rs. M. Ej človeško družbo, kajti Dostojev- družinskih tragedij. Prvi mož to ni čudno, č& ne sledijo pisa-	____. .ft?
onimi faktorji, ki drže v svojih rokah moč in oblast,	^ ^
i- i ___ .i	v	, , i • vi	sephine Kramz, Mrs. Frances
dokler ti kompromisi ne ogrožajo varnosti katoliške cer-i Jainz> Mrs_ ^ strmole) kve, je Vatikan vzdrzeval diplomatske stike v obeh Miss Mary C. Hribar, Mrs. Mar-deželah, dasi ni občutil najmanjših simpatij ne za eno ne garet Kogovsek. Mr. and Mrs. za drugo—češkoslovaško ali Jugoslavijo. V Češkoslova-! Joseph Glinsek, Mr. and Mrs.
ski so husitski in svobodomiselni Čehi nadvladoVali strast- ' Anton Erjavec, Sr., Mrs. Ann j: njemu lastno sposobnostjo vse no kato iške Slovake, pri čemer se je diplomatično spret- iZnidersic- Mr- Joseph Novak, gorje, in vso tragiko nesrečne
nim Čehom vselej posrečilo, izogniti se vsem javnim loon- Mr" and Mrs' George Vraneza,! družine, kjer je družinski gla-
Mr. and Mrs. Chas. Tercek, Miss var najprej omamljen, a naposled pa popolnoma ugonobljen
fliktom z Vatikanom Toda v Jugoslaviji, kjer so strasti Margaret Zakacs, A F,iend bolj razvnete, je predlog za konfrordat z Vatikanom iz- 50c donations: Fred Rabe, zval leta 1937 v Srbiji javno revolto.	jMra. Ianfarano, Benes Hard-
Dočim si je Vatikan prizadeval, ohraniti najboljše ware, Mr. Joseph Jevhikar, Mrs.
Katarine Ivanovne — vdovec teljevim mislim ter imajo malo AJMOHTAR IN P^ ' Marmeladov se je drugič poročil j pojma o vprašanjih s katerimi Naš ajmohtar ima z vdovo Ivanovno — častnik, je se bavi pisatelj v svojih delih, nekaj bikovskega v seb1' vsled igranja imel opravka s Nič čudnega, če zato takšno čti- rdeče farbe ne trpi! . sodni jo. Upropastil ni le same-Vo našega človeka utruja ter'Z rdečo farbo ne in l/ ga sebe nego tudi svojo družino,; zato zaprejo knjigo in odprejo stopal po šentklerske«1 j« obstoječo poleg matere še od radio, kjer poslušajo priljublje- "Z rdečim ne!" po tefl» K treh otročičev, ki so ostali po ne jim ljubezenske zgodbice in je uredil si življenje-
njegovi smrti v strahoviti bedi. druge prismodarije.
In, oj groza, oj trpUer
ienf'
vsled pijančevanja. Strahovite posledice pijančevanja mora prenašati predvsem njegova edi-
A s tem, da sc je vdova poroči- Tu treba še pripomniti, da je če je moral le kdaj bitl la z Marmelado vim, si je nako-1 Dostojevski doživel bridke, za-'priča kake rdeče niti, pala še hujše gorje. Beda je bi-1 to^ pa bogate izkušnje v družini kri je jela valoviti la po smrti Marmeladova tako'svojih staršev in še več pozne-'mu.po žilah strahovita, da je nesrečna žen-|je s svojima dvema ženama -Jsemtertja, ska -zblaznela in umrla tuberku- bil je namreč dvakrat poročen g°ri> doli — hopsasa-lozna na cesti, a sirote so dobri in obakrat nesrečno. In iz teh

ljudje spravili v sirotišče. Pisatelj omenja šc različne pvave o družini.
vol"
izkušenj so zrastle njegove raz-1 K,,Pu^te vn-fne bonij,,n'rCj j	j &	,valne znamke da b0 čimPrcJ
I osišče In vse, kar ono pr«1
dst»'
/
/
Thomas
I -THAT'S
\ EKOOSH -
m-m
a int that
JUS' LIKE .A vv/oNlAN.-fJAa-H-
8. marca, 1943.
enakopravnost
Poraz Paveliceve legije pri Stalingradu
■jSTRAN 3.
moskovske Pravde z dne 19. oktobra 1042)
STALINGRAD, 18. oktobra. 37 V stalingrajski bitki so na-S1 vojaki potolkli takozvano Pavličevo legijo, ki je bila priključena stoti nemški infante-riJski diviziji. Naše čete so napravile mnogo ujetnikov in zaplenile precej dokumentov.
12 izjav nekaterih ujetnikov, 11 sicer legijonarjev Alija O-smanovič, Marko Blažkovič, No-^cič in drugih, ter na podlagi s dokumentov nam je u-. 0 sestaviti neslavno zgodo-I'no te legije Hitlerjevih hlap-
Ko je glavni razbojnik, po-f'aVnik pavelič, dobil od Hit-3a povelje, da nabere diviziji nZa V2hodno fronto, se je ta-Podal na delo, Na vseh dal mh križiščih v Zagrebu je . nalepiti ogromne lepake z ^ r®acijami za nabiranje pro-v°ljcev za leeriio. Vsakemu
Posam
za legijo. Vsakemu
obli„K-?llemU P^stovoljcu je pel nehesa in mu obetal za-
aa K ugodnosti- "Vaša rodbi-oo dobivala po 3,000 kun wecno (200 nemških mark) bolra si bo hrano, dobila
tar-®a stanovanja, deset hek-J^ zemlje, konje in opremo
ženc6 Tudi kaznJenci in obt°-do o'^6 smej° 3aviti in si bo
U0 S to	11J. QJ. WW
lesti T Zaslužili "popolno am-^deM" take in sli?np nh1il,he
take in slične obljube 1 na teh lepakih.
mn a nabornih središčah je bilo di. vkričanja, toda malo lju-jevain?Cmci- 111 sleparji, ponare
Zločii
Sora°hin-drUgi izvržki zaporov jih Urjeno razpravljali o svo-bb^acrtih in oznanjali svetu ščih °t junaštva- na ruskih boji-MiČ ZL.teh kaznjencev je Pa-o^ako uspel sestaviti par 0v- Bil pa je to seveda le WaleU del tega- kar je potre-feviiai- a Prostovoljci so se katip Ie redko in počasi. Rok, form .a ]e Wl določil Hitler za s« je C1->° divizije je potekel, ko braiQ V Vrstah legijonarjev na-cev maJ Par sto kriminal-
PUst
Pavel j p •
1st • 'Je tedaj prosil za po-
i« tt	—J 1 —"	f"
^ Se " Hlt'er je privolil v to, T°liko ■ ° zmanjša na 4,000. Velič -ln niti Slave manj! Pa-m°ral P°slati ustaške PoVeclaet na vse strani in jim za-Potrebt,1' da mu Privedejo, ako "pr0st s silo, zadostno število S>žiHV°ljCeV"- Ustaši so se o-Ptavnj^S koli in slišnim pri-žrtve 0r°žjem, izbrali svoje vest}. U1 Pretepli do neza-
Vq2qva nato so jih pometali v V. e in	i.
Vda/J odPeljali na nabor Prišli d ! na ta pačin niso
2ačei° Zazeljenega števila. ^ Ce So torej ustavljati ljudi ^ kra V testih in na deželi V teku311 Sanski most so tako
ene same noči polovili
50 mož. Tem nesrečnežem so "svetovali", da se vpišejo med prostovoljce. Ko so vsi enoduš-no odklonili, so jih kakor kaznjence s silo odvedli na nabor. Tam se je nahajalo že preko 300 takih "kandidatov - prostovoljcev". Tu so jim še enkrat ukazali, da podpišejo in povda-rili svoj "nasvet" z ustrelitvijo nekaterih nezadovoljnežev. O-stali so nato seveda privolili in postali prostovoljci.
Pred odhodom na fronto je legijo obiskal Pavelič. V spremstvu komandanta legije, polkovnika Markulja, je pregledal vrste prostovoljcev in jim naslovil poslovilni govor, nakar so jih vkrcali v vagone in jih skozi Rumunijo poslali v Rusijo.
Od sovjetske meje naprej, so morali legijonarji peš nadaljevati svojo pot. Korakali so skozi kraje, ki so jih Nemci porušili in spremenili v puščavo. Bili so lačni in zapuščeni; povsod jih je spremljalo sovraštvo domačega ljudstva. Nevidne partizanske čete so jih neprestano vznemirjale na potu in otežko-čevale njih potovanje.
Čez 40 dni so prispeli v Har-kov. Tam so jih pridelili stoti nemški diviziji lahke infanteri-je. Bila je to prav zares lahka divizija — manjkala je polovica moštva. Od zdaj naprej so legijonarji nadaljevali svojo pot v družbi Nemcev, ki so jih učili svojega zverinskega postopanja. Blizu Grahovega so legijonarji srečali dvojico ranjenih ruskih vojakov. Prostovoljci bi bili šli mimo njih, toda nemški poročnik Kleist jih je ustavil in dejal: "Ruse je treba vse pobiti, tudi če so ranjeni". Nemški korporal Furst je nato oba ranjenca ustrelil.
Čimbolj so se približevali bojišču, tembolj je propadala odločnost teh prostovoljcev. Mimo njih so se vlekle v nasprotnem pravcu nepretrgane, neskončne vrste ranjencev. Začelo se je šepetanje • in mrmranje; mnogo.se je govorilo o dezerti-iranju. V neki temni noči je izginilo kar 60 mož. Drugič se je uprlo 20 mož, ki niso hoteli naprej — ustrelili so jih pred vsem moštvom legije ....
Zdaj so vojaki govorili le še
0	dezertiranju in o tem, kako pobegniti na rusko stran. Ko je nemško poveljstvo to zvedelo, ! je dalo organizirati takozvane
1	"boljševiške bestialnosti".
Takoj naslednjega so začeli 'stotnik Balakarec, podporočnik Nierath in podporočnik Alačič, poveljnik oddelka za borbo proti tankom, pripravljati na nazorni poduk; ko so1 našli trupla nekaterih nemških vojakov, so jim z bajoneti iztaknili oči, porezali ušesa in prerezali trebuhe. Na trupla pa so pripeli listič z napisom: "Glej kako mi boljševiki ravnamo z ujetniki".
Stota divizija se je Udeležila bojev v bližini Stalingrada in
je začela pod udarci sovjetskih sil kopneti kakor sneg na soncu. Že po prvih spopadih legije banditov ni bilo več. Ostalo je le toliko moštva, da je s težavo tvorilo še slaboten bataljon.
Kar pa je bilo najbolj grenko in je te vojake najbolj zadelo, so bila pisma, ki so jih dobivali od doma, iz Hrvaške. Žena vojaka Marka Blažkoviča je pisala svojemu možu:
"Tukaj stradamo. Cene so neverjetno visoke in še vedno rastejo. Meso, sladkor, moko, sol, sadje, grozdje — vse so poslali v Nemčijo. Pobrali so nam tudi krave in svinje. Za 6 oseb prejemamo le 15 kg moke na mesec. S čim naj se hranimo? Ne vem . . . Molim Boga za vas vse".
Legionarju Osmanoviču piša mati, da nobena izmed obljub, ki so jih delali prostovoljcem, ni bila izpolnjena: "Prejeli nismo niti denarja, niti moke, niti mesa, niti sladkorja; o boljših stanovanjih pa raje ne govorim".
Tako je prišlo nekega dne do tega, da sta bruhnila na dan jeza in obup— kričanje in prerekanje je priklicalo polkovnika Markulja.
"Prevarili so nas", so kričali prostovoljci. "Nemci ravnajo z nami kakor s pujski; naše rodbine pa morajo stradati, ker jim jemljejo vse kar imajo". Jeza in upornost sta plamteli in naraščali. Nemški častniki so! dali stroga povelja, oddelki strojnic so obkolili ves bataljon, kolovodje nemira so mo-J rali v zapor in revolta je bila zadušena. Polkovnik Markul je; izgubil svoj čiri in je bil odstav- i Ijeri.
Kmalu nato je bil bataljon zopet v ognju. Pred napadom je novi poveljnik Pavelčič, v i-j menu poglavnika Paveliča, obljubil vsakemu legionarju, ki se bo udeležil zavzetja Stalingrada, da dobi za nagrado avtomobil. "In tudi bencina bomo imeli dovolj". Prostovoljci so šepetali med seboj z grenko ironijo . . . "Mnogo bolj bomo potrebovali krs« in pogrebnih vozov".
Ko je bataljon korakal v bitko, so mu za hrbtom sledile nemške strojnice. Iz ospredja pa so jih pozdravljale sovjetske krogle . . . granate so z gromo-vitim treskom eksplodirale med njimi. Polovica bataljona je bila ž? popadala, ko so sovjetski vojaki krenili v protinapad in se z besnimi klici hura, navalili nanje. Legionarji Blažkovič, O-smanovič in Novačič so dvignili roke in se predali. Njihovi tovariši so bili mrtvi ali pa na begu. Par dni pozneje se je pre-
dalo še več drugih' prostovoljcev, ki so povedali, da je po teh bojih' moštvo bataljona komaj še zadostovalo za eno četo.
"Kaj je zdaj še preostalo od naše legije, je težko reči", so dejali ujetniki." Ta zadnji boj je bil zares strašen.
march
13.	marca, sobota. — Croatian Pioneers C. F. U. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14.	marca, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. marca, sobota. — Napredne Slovenke Bowlers, S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. marca, sobota — Plesna veselica krožka štev. 1 Progresivnih Slovenk, v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.
27.	marca, sobota. — Jugoslovanska pomožna akcija prireditev s programom v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
28.	marca, nedelja. — Progresivne Slovenke, krožek štev. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave.
28. marca, nedelja. — Socialistični pevski zbor "Zarja". — Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
april
4. aprila, nedelja. — Glasbena Matica, Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4. aprila nedelja — Bazar skup nih krožkov Progresivnih Slovenk v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
10.	aprila, sobota — Progresivne Slovenke krožek št. 2, — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11.	aprila, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja. — Progresivne Slovenke — razstava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
17.	aprila, sobota. — Athletics of S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
18.	aprila, nedelja. — Jugoslovanski pomožni odbor S. S. Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
25.	aprila, nedelja. — Društvo "Spartans" štev. 576 s'. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
26.	aprila, ponedeljek. — Skupni krožki Slovenske Ženske Zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
MAY
1. maja, sobota — Clevelandsiy
Cadets S. Ž. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9. maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
9, maja, nedelja. — Pomladanski koncert pevskega društva
"Zvon" v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
15.	maja, sobota. — S. D. Z. Honor Guards. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	maja, nedelja. — Skupni pevski zbori — Prireditev za Russian Relief v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. maja, sobota. — Federacija Slovenske zapadne zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Mali oglasi
Mali oglasi
Izurjeni operatorji
OSKRBNICE
V STAROSTI OD 21-44 LETA
Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti.
Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva.
5-DNEVNI DELOVNIK
od 5.43 pop. do 12.43 zj.
Dobra plača na uro Stalno delo
Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba št. 901.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
na
BORING MILLS
(Horizontal in Vertical)
VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL
Plača na uro, poleg "overtime." Slovenci štev. 14. Slov. D. Z. -Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem
Plesna veselica v avditoriju1 ' delu> se ne priglasite-Slovenskega narodnega doma Weilman Engineering na St. Clair Ave.	7000 central
2. maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega dorha na St. Clair Ave.
Naprodaj
je pohištvo za obednico, postelja z vzmeti, in obleka. — Zglasite se od 8. do 12. ure dopoldne na 7114 Donald Ave.
pevski zbor S. D. D. — prireditev V Slovenskem delav- Podprimo borbo Amerike za demo-skem domu na Waterloo Rd. kracijo in svobodo svcla z »akuP°m
„	.	vojnih bondov in vojno-varčevalnih
8. maja, sobota. — Prislani znamk!
r Requirements of Copper Wire
— in items of Domestic Use
The C
ireatest iviotner
in tlie World
100 Passenger"Cars NEEDED ^ 1 Big Bomber
IS
Copper in	iirmrn Lighting Wirss on
7600 Heater Cords NEEDED Small Size Airfield
Točna postrežba
Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo.
Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je'zastopnik:
Mr. John Renko, 1016 E. 76 St.
Za collinwoodsko in euclidsko okolico:
Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680
ŽENSKE!
PARK DROP FORGE CO.
je tovarna za vojno obrambna dela
Na razpolago je delo podnevi ali ponoči!
Plače za ženska dela so ista kot plače za moška dela.
Nahaja se le nekaj korakov od St. Clair poulične.
Zglasite se osebno za intervuj.
PROŠENE STE, DA PRINESETE TA OGLAS SEBOJ.
730 E. 79 St.
"It Takes Both"
It takes perrcct coordination between plane and aircraft carrier to win battles in the south Pacific or wherever our two-ocean navy operates.
It takes both . . . War Bonds and Taxes to provide the sihews of war ... to give our fighting men the tools they iieed to whip the Axis powers.
'J. S. Treasury Department
Oglašajte v - - -Enakopravnosti
pTHAT LITTLE OA^iE^*Inter.aat»lCartooHCo.>y.Y.-By B. Link
IS
Copper in over kirrnpn	Wiring
v 800 Shaver Cords NEEDED 1 Army Truck
OH! vbu MEAMTHE CHIPS [ HAT> OUHEM WE QUIT pLAV(NG ?
Yes, i h/yd some
WHY, 1 THREW THOSE INTO THAT BOS MTH CHIPS IS IT.
WAS "THAT ALL RtGHT. (YiR.< S MOD GRASS ■>
ALlRtGHT
WITH
i'm the banker Too SHOULD HAME CAStfEt>xEM IN," tod a hobby
PAVD G O OX5 MONEY For'EM-
Good
GRACIOUS.
T(me i Torn mv BAcw That
WOMAN "DOES SOMETHIN' TSUMB
yt ,
Copper from over 1,900,000 Vacuum Cleaner Cords
by 1 Aircraft Manufacturer in 1 Year
DATA COMPILED BY BEIDEN MFG. CO.
CHICAGO, ILL.—For the electrical wiring used in a four-motored bomber it takes the copper equivalent of the wiring in over 100 automobiles.
It requires the equivalent of approximately 7,600 electrical heater appliance cord sets to provide the copper for the lighting wires used on one size of army airfield.
These arc but two vivid reasons why automobile owners and housewives should,conserve their electrical wires and cables as a means of aiding in the war, it is emphasized by H. V/. Cloufth, vice president of the Bclderi Manufacturing Company, Chicago, a loading manufacturer of electrical wires and cordap;o, now producing electrical wiring i'or airplanes, tanks, ships a:ul army communications equipment. I
The war needs are consuming increasingly vasi, quantities of copper wire, and it is vital that domestic users prolong the life of their electrical equipment by care-
ful handling of electrical cords and wires, Mr. Clough states.
In contrasting domestic wiring uses with war needs, it is disclosed that it takes the copper equivalent of all the lamp cords in 400 average homes to meet the monthly welding cable requirements of one shipway building merchant vessels; it takes the copper from over 800 electric shave* cords to wire an army truck; a medium bomber needs the copper from over 1,000 electric toaster cords. In 1942 one aircraft manufacturer used enough copper to make over 1,900,000 twenty-foot vacuum cleaner cords.
atNKoi.

Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne 1	potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti
stran »x.
A MESSAGE FROM HELEN KELLER
Bull ma TiJcir Bond* ta our hltioL itaULt cmaibd" Wlmrbm in j?£orJ rjliaLL k dcfoartd and ■Mud- maTikiTLci ska L L Lir t i ti lily* litfrninq ikcii- human. d toni tU-
ftU atlT-JtWoCllt htoLih For
(L TiolrLt" Wbo5t n 11« n- riflkl 10 llidbril. Cack lUai- Boni urd (mrCfiD^ h antasiihanCt 1o oiir fjb/JJtn of tStmocJ-Qcy +hai tW ho-onmsW-l-TLot lic in mm- - and mrttaj a ■itniA. dF our income n 5 ma. LI maltlitc! aoai	aiLtUm t
Vi in dP fiTe>inli\TlQ T liti) ar \ti L\ l e ' ' '
HtUlllUth'
J-fiTVlLTlClO.
h.oU d.tar
ASKS SUPPORT FOR SOLDIERS: In l.cr own handwriting, Keller has penciled the above statement in which she says "buyi"® . y Bonds is our pledge tlutt the cruellest barbarism on record sh«1 defeated."	^
"Each War Bond we purchase," according to Miss Keller, "is »»* f®? ji> ance to our soldiers of democracy that their heroism shall not jr vain—and surely a tenth of our incomes is smull matched again«1 sublime renunciation of everything they hold dear in life."
U. S. Treasure
P. DECOURCELLE:
MOČ
LJUBEZNI
ROMAN — I. DEL
L- " ■
V. 8. Treasury Dipt.
enakopravnost
Igre in plavanje pod vodo
S. marca,
1943,
bim jaz! Pretepata me zato, ker kaši j am, češ, da bo kašelj prešel, kakor je prišel. A mene tako boli v prsih. Ti ostaneš tu, Milček. Najprej mi boš pomagal, ko pa umrem, me boš na-domestoval. Včeraj sta govorila o tem ,slišal sem.
—	Ostati tu! Zastopati tebe!
—	Da . . . briti norce ... ah, to utruja, boš videl. Da privabim in pozabavam ljudi, moram govoriti neumnosti in dobivam zaušnice. Kadar zmrzujem, tako pravi stric občinstvu, da nalašč šklepečem z zobmi kakor bi me zeblo ,a ljudje se smejejo. In čim bolj šklepečem z zobmi, tem bolj se smejejo. In teh zaušnic, tega suvanja! Ta tolpa misli; da me nič ne boli. Stric pravi celo, da pomeni to razvnemati občinstvo in igrati vlogo z ognjem.
—A teta, — je nadaljeval mali mučenik, — ta morda ni tako hudobna, kakor stric, preme pa še bolj. Pretepa me, ne da bi vedela zakaj. Sicer se boš pa sam prepričal, kaj vse stori človek v pijanosti.
Milček se je zdrznil. Claudi-netovega pripovedovanja ni dobro razumel. Saj on vendar ni sirota. Ima babico in mamico, ki ga imata tako radi, ima pa-pana, ki se je vrnil iz tujine.
Morda pa kmalu pridejo ponj. Da, gotovo pridejo.
—	Da, tudi tebe čaka strašno življenje. Najprej boš moral pomagati voziti, pozneje te bosta pa pošiljala krast perutnino.
—	Krasti? . . . Tat naj postanem ?
—	Da, tat! Tatu napravita iz tebe. ,
—	Ne, nikoli! — je vzkilknil deček ves rdeč od sramu.
—	Prisilita te. Pretepala te bosta.
—	Naj me še tako pretepata, kradel ne bom. Kaj te ni nihče učil, kako grdo je krasti?
Claudinet se je zamislil in molčal. Spomnil se je, kako se je tudi on nekoč bal tatvine, kako se je bal greha, a zdaj . . .
—	Da, Milček, — je odgovoril slednjič, — krasti je grdo. Tudi jaz v začetku nisem hotel, ko sta me pa pretepla in ko sem bil lačen, sem se vdal.
—	Jaz pa ne bom nikoli kradel!
—	Boš, boš. Saj se boš hiti* navadil laziti po kurnikih. » ponosen boš na svojo spretnost. In kako dobre so pečene putke. če jih pa ujameš več,F nekdaj prodamo in kupi«?°v1' na. ;,JH
—	In vendar ne bom kra^
—	še nekaj hujšega te ža®'
—	Hujšega?
—	Da. Kadar teta dela . • • ponoči ... v kolibi, jaz pa dim pri psu. In tedaj zasliši® ^ nočni tišini zamolkle krike
a zjutraj vidim, da je voz med deskami pa opazim
umit sledove krvi, ki sta jih izpirala. je grozno, še dolgo potem sušiš v spanju krike ženske, kil0 je teta s svojo umetnostjo čila. In teh krikov ni konca n kraja.
Krepak udarec s pestjo ravnost po obrazu je zaWa Claudinetu usta. Bil je Sli®8* Slišal je zadnje Claudinet besede in to ga je tako raz*' čilo, da je zgrabil nesreč« otroka, ga treščil ob ograJ0.g prednjem delu voza, kjer Claudinet nepremično V naslednjem hipu je Pr'
obleža1'
išl»
.obra-
tudi Zefyrina; mirno je P' la Claudineta in ga otipala-
—	Ni še po njem, — Je jala. — To ni nič hudega.
Slimak je stopil k Milejše je ves tresel od strahu-
—	Vidiš, fante, tako je.
nismo pridni in če preveč r
bezdamo, čeprav nas m*1^ v
vpraša. Tudi ti boš tako kazJ
Jbi 1s
van, če ne boš priden. Iz£u
očeta, mater, strica, teto, co, prav vse. Vse je nena pobrala kolera. Zdaj imas eno mater, Zefyrino, in ■ ^ očeta, mene. In z nama se raš zadovoljiti.
Obmolknil je. Deček se Je ta čas onesvestil.	ijjj
—	Glej ,slabo mu je, " dejala Zefyrina.
—	Morda ga pa spraviš zW k zavesti, a?
—	Seveda ga spravim- ^
—	že dobro, torej Prisp še nocoj v Nantes.
(Dalje prihodnjič)
itch^
For quick relief from itching caused by .tctlirf athlete's foot, scabies, pimples and oto» yq.jia conditions, use pure, cooling, med^ f^u^ D.D.D. prescription. A doctors 'jod
Greaseless and stainless. Soothes, quickly calms intense itching. 35c tna* yoitf proves it, or money back. Don't sufffJ.-ijpTl1'* druggist today for D. O. D- P"ESC .
When a cough due to a cold drives you mad, Smith Brother« Cough Drops give soothing, pleasant relief. Smith Brothers' contain a special blend of medicinal ingredients, blended with prescription care. Still cost only 5<*:-yes, a nicktl chicks that tickle!
SMITH BROS. COUGH DROPS
BLACK OR MENTHOL-5*
Dekleta, ki jih vidimo na gornji sliki, so iz Los Angelesa ter igrajo pod vodo "basket ball. Na desni pa se potapljajo na dno, kjer igrajo svojo igro.
—	Ali imaš malo pomarančnega soka? Pravijo, da je to v takih primerih najboljše sredstvo.
—	Ne ,raje ga našeškam, — je menila Zefyrina. — To ga gotovo potolaži.
—Počakaj, — je dejal Slimak, — poznam še boljše sredstvo. Takoj bo priden.
Vzel je iz velikega kovčega steklenico in kozarec, rekoč:
—	Ti ne znaš ravnati z otroci, Zefyrina . . . zlasti ne s knežjimi, kakor je tale. Boš videla, kako hitro mu zamašim usta.
—	Kaj mu hočeš dati poku-siti?
—	Samo malo mešanega, imenitne mešanice sladkega in grenkega.
Ponudil je otroku pijače, rekoč :
—	Na, fantič ,evo ti, nažlem-paj se!
Deček se je menda spomnil strogega zdravnika, ki mu je dajal v Penhoetu ali v Boulog-ni iz velike steklenice zdravila. Spomnil se je babice, kako si je prizadevala potolažiti ga, kako ga je lepo prosila, naj pije, da prežene grdo bolezen, da se bo lahko igral na solnčecu zdrav in vesel . . .
Vzel je kozarec in zmočil ustnice ;toda takoj se je od neprijetnega občutka zdrznil.
—	žlempaj, dečko, žlempaj ! — je ponavljal Slimak nestrpno, Zefyrina je pa že iztegovala svojo orjaško roko, da bi ubogega otroka pretepla. Revček je v strahu pred udarci popil strup. In takoj se je zgrudilna divan.
—	Ah, je že pijan! — je vzkliknila Zefyrina.
—	Zdaj ga pa le brž oble-civa!
Oblekla sta mu star, ponosen Claudinetov telovhik in obu-la stare čevlje, pa je bil oblečen. Slimak mu je položil pod glavo staro vrečo in ga pokril z odejo, ki ga je bil v nji prinesel.
—	Glavo ima visoko in noge na toplem, to zadostuje, — je zamrmral. Obrnjen k ženi je pa pripomnil:
—	Na tega otroka bova morala paziti kot na punčico v očesu ; to je najina sreča.
—	Kako to?
—	Spotoma ti povem vse.
—	Spotoma?
—	Da ... na pot moramo.
—	Kaj zrak ni več čist??
—	Trenutno še ni nobene nevarnosti .utegnilo bi se pa kaj pripetiti. Najbolje bo, če izginemo že jutri zjutraj.
—	Danes si hotel reči, saj vidiš, da je že dan.
Zyfrina je /odgrnila okno in pokazala na obzorje, kjer je j bila že napočila jutranja zarja.
—	Torej se pa le požurimo! Brž zaprezimo in hajdi na pot
1 Claudinet, vstani, daj konju sena in zaprezi.
Zapreči? čemu pa? — se je začul otroški glas.
—	Če bi te kdo kaj vprašal, mu odgovori, da ničesar ne veš.
In čez dobro uro je voz že zapuščal Point — du Jour. Vre me je bilo krasno. Kmalu so prispeli v Bas-Meudon, čez pičlo uro pa v Versailles. Slimak ni hotel z vozom v mesto. Za vil je pred mestom na veliko cesto in ustavil v senci gozda.
Tu so prigriznili in Zefyrina je hotela proslaviti odhod, pa je v ta namen privlekla na dan še steklenico bordeauxkega. Velik buldog je pazil, da bi kdo ne motil gospodarjev pri tako važnemu opravilu. Gostija je trajala zelo dolgo.
—	Po kavi se pomeniva o važ nih rečeh, — je dejal Slimak.
šele ko je Claudinet pospravil ostanke jedi ,sta se začela pogovarjati:
—	Kam smo pa namenjeni? — je vprašala Zefyrina.
—	V Normandijo.
—	V Normandijo? Zakaj pa?
—	V prvi vrsti zato, ker je tam moj rojstni kraj. Poleg tega "je pa nujno potrebno, da izginemo za nekaj časa iz Pariza.
—	Kaj pa nameravaš storiti s tem otrokom?
—	S Claudinetom je križ, draga moja, fant je jetičen v zadnjem štadiju. Nekega dne naju zapusti . . .
—	Saj ga ne bo škoda . . .
—	Ne trdim, da bo to velika izguba za naju, njegovo edino sorodstvo in neposredna dedi-ca • • •
—	Bogme! Saj bova pa tudi pošteno zaslužila, kar nama ostane po njem. Saj ga že šesto leto oblačiva in hraniva ter skrbiva zanj.
—	Da, in vzgajava ga tudi.
—	No, s tem se pa ne smeva preveč bahati. Prav si dejala, da bi nama Claudinet ne delal posebne časti, če bi ostal živ. Fantič, ki sem ti ga prinesel danes, ga bo nama dobro nadomestil. Pozna se mu, da je zelo bistre glave. Ta fantič je za naju pravi zaklad. Poleg tega sem pa dobil za njegovo vzgojo še pet tisočakov.
In lopov je privlekel iz žepa šop bankovcev, ki jih je Zefyrina vsa navdušena ogledovala in vedno znova preštevala.
—• čuj, dragi ,povej mi no zgodbo o tem fantu, — je de-
The Japs kicked him in the face and stomach, smashed him with their (iste, knifed him, jabbed him with a pitchfork and left him for dead, but Pvt. E. O. Moore came through this ordeal. Now you come through. You've done your bit; now do your best—Buy more War Bonds.
jala, ko je bila do sitega na-pasla oči na denarju.
In Slimak je začel praviti, kako je bilo, ko je hotel vlomiti, pa so ga zasačili in je že mislil, da je izgubljen, ko se je kolo sreče naenkrat zasukalo tako, da je dobil mnogo denarja in še otroka povrhu.
Zefyrina je med moževim pripovedovanjem pridno pila, nazadnje je pa zaplakala in objela moža. Tudi Slimak je bil ganjen in je svojo ženo krepko objel.
Toda že v naslednjem hipu sta si bila v laseh. Udarci pesti so padali, da je bilo veselje; suvala sta se in valjala sem in tja, dokler se nista zavalila v graben ob cesti, kjer sta kmalu sladko zaspala.
Iz kolibe je prišel ta čas Claudinet. Pospravil je, kar je bilo ostalo od jedi, potem pa je legel k vznožju divana, kjer je ubogi deček še spal, in zašepe-tal zadovoljno:
—	Hvala bogu, vsaj dve uri bo mir.
Ležal je zatopljen v svoje misli, dokler se deček ni prebudil. Videč, da ga Claudinet radovedno gleda, je zašepetal:
—	Zakaj pa plakaš?
—	Saj ne plakam, — je odgovoril Claudinet hitro.
—	Seveda plakaš, saj imaš solzne oči, — je zatrjeval deček". — Lažeš, ko trdiš, da ne
plakaš, a to je grdo. Tvoja mamica bo huda, če boš lagal.
—	Saj nimam mamice.
—	Nimaš mamice? — je vprašal deček presenečeno. — Kje pa je tvoja mamica?
—	V nebesih.
Deček se je za hip zamislil, potem pa vprašal:
—	A papa?
—	Tudi papana nimam.
—	Ni ti mamice, niti papana!
—	Tudi on je odšel.
—	Ah, da, na potovanju je, je-li? Moj papa je bil tudi na potovanju . . . daleč, zelo daleč .. . tam v Panami, pa se je vrnil. Poprej 'sem bil pri mamici in babici. Ali si tudi ti pri babici, kadar čakaš papana?
—	Nimam ne babice, ne mamice, ne papana, sirota sem.
Deček je malo pomislil in nadaljeval :
—	Ah, da, saj vem. Sirota je tisti, ki je izgubil mamico in papana. Babica me je naučila moliti za uboge sirote. Smilijo se mi, imeti jih moramo radi in jih podpirati'. . . Ti si tudi sirota ,praviš?
-Da. ;
—	Kako ti je pa ime?
—	Claudinet.
—	Claudinet? Zapomnim si tvoje ime in pravil bom o tebi mamici in papanu, ki se je vrnil ;potem pa pridemo k tebi in ti prinesemo mnogo igrač.
—	Ah! — je vzdihnil Claudinet, — kako je pa tebi ime?
—	Jaz sem Gaston . . . sluge me kličejo gospod Gaston. Papa ,mamica in babica mi pa pra-
jvijo Milček.
| Claudinet se je zamislil, Milček je pa nadaljeval:
—	Torej če si sirota in nimaš niti babice, koga pa imaš, ki te ima rad, kdo te objema in kdo boža?
—	Nikogar nimam.
—	Nikogar?
—	Ne, nikogar! . . . živim pri stricu Slimaku in teti Zefyrini, ki sta me vzela k sebi.
Pri teh imenih se je deček najprej zasmejal, potem je pa sedel in se ozrl po siromašnem bivališču. Slimak! Zefyrina! Ti imeni sta obujali v njem spomin na grozna obraza, ki sta se sklanjala nad njim, ko se je prebudil, misleč da je doma ;in ta spomin ga je navdal z grozo.
A to mračno bivališče, ta raztrgani divan, kjer je ležal, te umazane cunje, ki je bil z njimi pokrit, kaj je vse to pomenilo? Kako je prišel v ta brlog? Kdo ga je privedel sem?
Kar je na ves glas zaklical:
—	Mamica! Babica!
Claudinetovo srce se je naenkrat omehčalo.
—	Ah, to sta hudobna človeka, ta moj stric Slimak in teta Zefyrina. Kadar se napijeta, se stepeta in obleži ta, da lahko vsaj mirno ležem v svoj kot. Hujše je pa, če se ne stepeta. O, v takih primerih jih pa do-