Gospodarske stvari. Vsak delavec naj misli na svoje delo. (Konec.) Na Nemškeni, kder sem klopotce delal, je ueka gospodinja šalato v škaf pometala, vode nalila ia škaf pod drevo postavila, češ, da tako vse, kar je živega na šalati, pete pobere iu iz vode izleze. To isto tudi niislijo nektere ženke o gobab, da odurni črvi s kopiti pobegaejo, če jih razrežejo in na rešeto razpoložijo, da se posušijo. Po tem ja vendar več črvov na jubi plava, kot je zgrbančenib. koščekov gobiuib v kisli čorbi, da človek ne ve, ali je postua, ali mesena jed, ali so ocvrki, ali po novi inodi nudeljči! — Gajus. 0 poldne spravi ta izobražena Nemica šalato brž v skledo, jo osoli, jesiha ia nekaj olja vlije ia bajd s šalato na niizo. Pa, o groza! Kako se težaki strmo gledajo, ko vidijo, da se šalata giblje ia vzdiguje — noben se ne upa z vilicarui v šalato; pravijo pa: schau, ^scbau, wie er blickt! po naše: glej, glej, kako gleda! — Žaba je bila v šalati. Fej te bodi Nemica! Ta Nemica je šalato ne le z rokarai, morda tudi z nogami obdelovala. Saj večkrat pride šalata tako razcapana, zdrobljena ia zmečkaaa na mizo, da ji ni treba hvale peti, da je to naj boljšena nji, da se zlamlja, kadar jo ješ, ker že tako^preveč stlačeao neke gospodinje ua mizo doaašajo. — Šalata se raora v veči posodi z vilicaoii premešati, ko se je osolila in dostojno z jesihom in oljem zabelila, ia po tem v drugo saažao posodo ali skledo z vilicami predjati, a ne z rokami vzlasti takrat ne, ko je gospodinja poprej otroka očedila! — Nekteri gospodi si sami šalato na niizi obdelajo. Na nekih mestib je bilo to delo meni izročeno, iu to po pravici, kakor bomo o koncu videli. 0 ti grozni širokoustnež ! Ali si nisi mogel svoj krušui grod s krplji zadelati, da nas tako neusmiljeno oberaš! ? — No, čekaj, bo inorda neka sramožljiva žeuka pristavila: ,,Tebi pa jaz že ne bi rada kuhala, ker brez oviakov po svetu razglašiš, če se kteri aaših tovaršic kaj naravnega pripeti." Ljuba moja! ti tiho povern, da me drngi ne eujejo: Ni se ti je bati zategadel, zakaj ee bi bil jaz za suknjo rojen, bi mi ne trebalo toliko let v _jankarjii" bodili. — Tudi si luislim: boljše je _pravičen" vjankarja boditi, kakor pa se _krivičen^ v suknji voziti — veš. — Pri vseru tetn še vendar ni obupati, saj tijeznaao, da še se je do seb dob, karsvet stoji, vedno potvrdjevalo: da vsak človek sebi enakega najde. Ako bi pa že vse struae popokale, ia ravno pri meai izjem bil, tudi nič ne de, če lib raje pečeao jeai — saj sem sana —¦ Kuhar. Negova, 24. julija 1868. Fr. Jančar, kaplan. Proti g-osenicAin na zclju (kapusu). Letos nain apet velika množina goseuic hoee vse z elje pojesti, potrebno je zato, da gospodar, kolikor mu naj vee mogoče goseaice pregaaja. Med maoginii pomočki priporoča nObzor" proti gosenicam soliao apuo Ccblorkalk), ki se dobi v štacunab ia apoteki, to apno si moraš v vodi raztaliti ia s to vodo se mora pomouiti zeljiao perje od zdola. Goseaice duha tega apaa ue morejo vohati in zapustijo taki zelje. Rržavno darilo proti bolezni svilnili crv i*Łev. C. k. kmetijsko ministerstvo bo dalo po predlogu komisije za svilorejo državno darilo t. j. 5000 gld. onemu, ki bo izaašel dobro in sploh rabljivo darilo proti kužai bolezni (raadežna bolezea) svilaih ervičev (Bombix Mori): Dar se bode podelil še le tedaj, ko se bode pomoček ali zdravilo skozi dve leti popolaoma potrdilo, tedaj raorebiti še le leta 1892. — Dalje je imenovano tninisterstvo tudi razdelilo določeno državno podporo za svilorejske družbe. Naj več te podpore, t. j. 2800 gld. in 2000 gld. se je dalo v Česko ia Dalmacijo, v Avstrijo pod Aaižo se je dalo 800 gld.