SLOVENSKI CIST
Izhaja vsak: ponedeljek zjulraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. Al. 6/111 telefon St. 3-497, interurban 3497 ttokopisi se ne vračajo
Posamezna št. l Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po nošti dostavljen list 3 Din. Celoletna naročnina SO Din, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. Inserati po dogovoru
Uprava: Kopitarjeva ulica SI. S/li PoStni čeU. račun. Ljubljana 13.179 Telejon Stev. 2349
Triurni slovenskega katot. tiska
na mednarodni razstavi katoliškega tiska v Bruslja
Zahvala jugoslov. poslanika slovenshemu katoliškemu tisku: „Sloves Jugoslavije med 30 narodi"
Bruselj, 6. sept.
Včeraj je obiskal razstavo katoliškega tiska poslanik kraljevine Jugoslavije g. M. M i 1 o -jevič v spremstvu prvega tajnika poslaništva g. Bukovcu, tiskovnega atašeja g. Vlad. Bog da novica ter izseljeniškega komisarja g. Miško K ra n j ca. Visoki gostje so bili sprejeti od predsednika razstave g. D e 1 c o m t a , Msgr. Van C 1 cm y nek, delegata belgijskega primasa, de Ma r t e a n - j a belg. časnikarskega društva in dr. Kuharju, zastopnika slovenskega katoliškega tiska in delegata Kat. Tisk. Društva«. Najprej so gostje krenili v jugoslovanski oddelek, ki jc nameščen v veliki dvorani poleg Čehoslovnkov in Avstrijcc. C. poslanik se je izredno zanimal zn vse razstavljene stvari, detajlirano povpraševal o številčni moči kntn. liškega tiska, sc divil organizaciji Katol. Tisk. Društva, ki je sposobno v vseh panogah tiska konkurirati s svetovnimi podjetji. G. minister sc ni mogel ločiti od krasnih bakrotiskov Njcg. Velič. kralja in kraljice. Zelo ga je zanimal portret nadškofa dr. Jegliču, kakor sploh vse umetnine, ki so bile razstavljene na jugoslovanskem oddelku. Gostjo so si dali obrazložiti natančno delo in uspehe Družbe s\. Mohorja kakor tudi Tiskarne Sv. Cirila \ Mariboru, ki je častno zastopana na razstavi. G. poslanik je jugosl. delegata naprosil, naj se v njegovem izrecnem imenu zahvali vsem einiteljem. ki so k razstavi pripomogli, ker tako je ime Jugoslavije zaslovelo v širšem krogu:
»Vi Slovenci ste putrijotičen rod. Recite vsem, kako globoko sem hvaležen vsem, ki so pomagali, da sc jc sloves naše domovine tako častno utrdil med 30 narodi, ki so na rastavi zastopani. Žrtev, ki ste jih prinesli v interesu domovine, nc bom nikdar pozabil. Vi ste napravili dejanje visokega domoljubja, in nikdo ne uva-žujc tega bolj nego jaz, ki predstavljam tukaj našega prevzvišenegn vladarja in našo drago domovino. Hvala Vam, hvala katoliškemu tisku.«
Isti dan je sprejel Vaš dopisnik in delegat K. T. D. ministra Čehoslovaške, ki je priznal, da je jugoslovanski oddelek i posekal« češkoslovaškega, nadalje švicarskega poslanika, ki se ni mogel ločiti od slike Matere. Božje, tiskane na svilo, in od krasnih bakrotiskov, ki predstavljajo naše divne gore, ki delajo konkurenco Švici.«
Popoldne je prišel poljski minister, ki je posebno pohvalil propagandna plakata Domoljuba« in dolgo listal po naši reprezentativni reviji »Dom in Svet««.
Egiptovski poslanik je pruvtako dolgo ostal v našem oddelku.
Danes jc prišel francoski ambasador Her-bette, stari znanec Vašega dopisnika, ki jc s prisrčnim pritiskom roke hotel pokazati, da jc čast, ki zadene Jugoslavijo, tudi njemu in njegovi domovini dragocena.
Proti večeru sc je oglasil tnalinski kardinal Van Hoey. Ostal je dolgo v našem oddelku. Njegove oči so mu vedno uhajale na sliko nadškofa Jegliča, katerega pozna in katerega čisla kot enega izmed najčistejših predstavnikov katoliške hierarhije. Vaš dopisnik jc moral Nj. liminenci dolgo razlagati položaj katoličanov v Jugoslaviji. Ko mu je zatrdil, da jc katolicizem v Jugoslaviji hrbtenica državne misli in ne-ustrašljiv hranitelj katoliške vzgoje, je Nj. Etninenca kardinal zamrmral: »Kakor v Belgiji, kakor v Belgiji...«
Danes so se vrstili še drugi predstavniki inozemskih držav. Vsak je našel lepo besedo za jugoslovansko razstavo, ta se interesiral za tisk, drugi za umetnostne izložbe, nizozemski odpravnik poslov je dolgo listal po almanahu kiparja Kralja, drugi zopet so se divili našim naravnim krasotam.
Jutri pričakujemo apostolskega nuncija.
Vaš dopisnik jc ves dan na razstavi, kar jc postalo tem bolj potrebno, ker se jc pokazalo, da so sc pojavili amaterji lepih stvari, ki so si Polnili žepe, osobito z našo revijo »Ilustracija«
»Kresom«.
Jugoslovanska razstava jc razdeljena nu dva oddelka: na prvem sc nahajajo naše knjige, naši bakrotiski, slike naravnih krasot Jugoslavije, najlepše podobe in almanahi. Nn drugem ao razstavljeni naši listi in naše revije. Na prvem oddelku smo razobesili slike Nj. Vel. kralja in kraljice, na drugem smo pa postavili v sredino sliko nadškofu dr. Jegliča, tako da kraljuje v sredi tiska, ki gu je njegova energija in njegova dalekovidnost ustvarila.
Jugoslovanski oddelek jc eden najbogatejših nu razstavi. Vsi obžalujemo, da se naši bratje iz Hrvatske in Srbije niso udeležili razstave. Katolicizem v Jugoslaviji jc ustvaril več kot pa nudi ta majhna razstava. V tujini človek čuti potrebo, dn bi katolicizem nnstopal v enotni fronti. Sicer p;t ni krivda na naši strnili, če je na rnzstovt samo slovenski tisk. To pa lahko rečemo s poudarkom, da je razstava, četudi je iz-
Jiigoslovaiiski oddelek na mednarodni nustmi katoliškega tiska, (ki leve na desno: Mirko Kranjc, izseljeniški komisar za Belgijo; dr. Alojzij Kuhar, urednik Slovencu ; Bukovac. prvi tajnik poslaništva; ekseelenca Milojevič. kr. poslanik: msgr. Van (Jleniynek, delegat kardinala Vnn l(oey; VI.
Bogdanovih tiskovni ataše pri kr. poslaništvu.
ključno slovenska, nosila značaj jugoslovanski	t	iu urgiral in slednjič uspel, da je Jugoslavija
in da smo nulevolje odstopili Hrvatom čast, ki	zastopana, in ki se ji' veliko trudil, da jc jugo-
jim gre.	'	slovanski oddelek tako lepo urejen in dikn cele
Pri tej priliki bi radi izrekli svojo iskreno	;	razstave,
zalivalo tiskovnemu atašeju pri našem poslani-	I	O razstavi sami in o drugih odsekih \ pri-
štui g. Bogdunoviču, ki jc dolge tedne urgiral	|	hod njeni pismu.	Dr. kuhar.
Mednarodni kongres katoliških
časnikarjev
Bruselj, septembra 1930.
Mednarodni Kongre Katoliških časnikarjev, ki se je pripravljal, ne da bi bil kdo povabil jugoslovanske katoliške novinarje, se je razvil v veliko manifestacijo katoliške ideje. 219 časnikarjev iz 30 držav se je zbralo v starodavnem kolegiju I Sv. Ludvika in sedlo k zelo obširnemu programu, : ki ga je pripravil mednarodni katoliški novinarski : komite pod predsedstvom mednarodne lige katoliških založnikov.
Na grobu kardinala Mercieria
Svečanosti so se začele že v nedeljo, ko so se vsi navzoči novinarji pedali v Malines na grob t kardinala Mercicr-ja, obenem pa ludi, da se po-! klonijo belgijski škofovski konferenci zbrani v Ma-j lines ob priliki narodnega cvharističnega kongresa, i Kongresiste je sprejel kardinal Van Roey. Nad ! nami vsemi je plaval duh velikega kardinala Mcr-' cier-ja, ki se je nazival sam prvega novinarja Belgije. To sicer ni njegova največja zasluga, a čutili smo se počaščene, da smemo tega duševnega ve-i Ukana in lega velikega pastirja v nevarnih časih imenovati svojega stanovskega tovariša. Kardinal Van Rocy jc v svojem nagovoru sijajno definiral naloge, katere mora vršiti katoliški žurnalist: »Voditi, braniti. Voditi katoliško ljudstvo v tesnem sodelovanju s Cerkvijo, dajati inicijative, razširjati spoznavanje verskih resnic in se boriti za njih udejstvitev v javnem življenju. Branili katoliško ljudstvo pred vsako profanacijo; braniti slavno dedščino katoliške Cerkve, kot najzvestejši ko-moNiiki Vrhovnega Pastirja. Žurnalist mora stali vedno v prvih vrstah, vedno na najnevarnejših ločkah, povsod kjer sta vera ali morala v nevarnosti. Žurnalist je moderni apostol.
Popoldne so vsi novinarji šli za Najsvetejšim v evharistični procesiji po v rožah pokritih ulicah primacijalne prestolice katoliške Belgije.
Mednarodno obileije
Mednarodni kongres novinarjev, prvi v zgodovini katoliškega žurnalizma, se je otvoril v ponedeljek pod predsedstvom m. Delforges-a, predsednika belgijske sekcije mednarodne zveze.
Kako mnogolična in kako pestra je vendar katoliška Cerkev. Dvorana prekipeva mladih talentov m starih bojevnikov na [»olju katoliškega tiska, ki so prihiteli iz vseh krajev sveta. Nebroj jezikov, nekateri lepo zvočni, drugi bolj trdi in hreščeči, I r olj i zopet slovansko-sanjavi ali živi. rnzborili iz juga, vsi,se borijo za prednost. Poleg \veslfalskega delegata dr. Kronenburgerja, ki je postavil svojo dvometrsko visokost v jelkino rav-
nost, stoji mali Japonec z nepojmljivo mirnim izrazom njegovega misterijoznega obraaz. Na enem koncu živahno diskutira grupa Portugalcev, katero vodi poslanec Kreira, palček po stasu a z očmi, ki švigajo ogenj in ki v hreščei francoščini razlaga preplašenemu riimenolaseniu Nizozemcu neke sila važne probleme portugalskega novinarstva. Špa-njolec Comle di Ferajos del Val Ombrosa, v seni-jorijalni pozi tiho motri dvorano, med tem ko njegovi apeninski kolegi, stisnjeni v peteroglavo skupino samih duhovnikov, izvzemal Conte della Tor-re, ravnatelja Osservatore Romano, prepričujejo zagorelega kolego iz Guatemale o nečem zelo važnem, a strogo zaupnem. V sredini sedi impozantnn skupina nemškega tiske, ki se je ločila od avstrijske delegacije. Gladko obrite glave, visoka intenzivna čela, na kolenih IrebuSaste aktovke, iz katerih bodo kmalu začeli sistematično zajemati in stresava!i na ukaželjne kolege iz celega sveta. Če-hoslovaška je poslala cel kontingent Monsignorjev, naštel sem jih pet in krimzon njihovih ovratnikov blagodejno vpliva po dvorani. Vsi imamo vtis, da je Čehoslovaška razumela važnost sestanka in dn je hotela pokazali z reprezentativnim odposlanstvom, da je ona povsod, kjer se odločuje o velikih mednarodnih pokretih. Poljska je preplavila dvorano z nešlevilnimi odposlanci, večinoma zelo mladimi cerkvenimi dostojanstveniki, ki ne zaostajajo prav nič za njihovimi češkoslovaškimi kolegi. Vodi jih mladi Monsignor Kaczinski, ki se ljubeznivo klanja na vse strani in skuša med tem raztolma-čiti nekam nervoznim članom svoje delegacije, da vsi ne bodo mogli govorili. Francozi so povsod, Francozov je sila veliko. Od glavnega ravnatelja dnevnika »La Croix< pa dol do urednikov nedeljskih »Semaine Religieuse«. Med njimi ascetični abbč Hagy, znani alzaški avtonomist in eden največjih živečih * katoliških časnikarjev. Na tribuni sedi še zaenkrat sam R. F. Corsidine iz Ne\v Yor-ka, poleg Markgratha ustanovitelj prve velike kal. agencije »Fides« za novice. Ta jezuit bo postal centralna figura na kongresu. Najzanimivejša osebnost kongresa je Anglež Greenwood. ki govori gladko v vseh jezikih in se spoznava z vsemi narodnostmi s svinčnikom in papirjem v roki. Na tribuno prisede še de Marteau, belgijski Mojzes, po fizijognomiji in po neustrašenem delovanju nn polju novinarstva. Za njim pride Bengha Bela, jezuit iz Budimpešte, velik, nepremotljiv, ki bo v par minutah začel enoga najboljših referatov na kongresu. Narodi iz Baltika, bradati misijonarji iz Balkana, temnopolti in belozohi črnec iz Sudana, vse to so meša in imele, ko stopi na tribuno cela vrsta dostojanstvenikov, med njimi odposla-nec Vatikana, Češki in jioljslti odpravnik )>oslov, državni minister grof Pavel Segers, lic ne Dreforge,
Cenjenim bravcem!
Ker izide »Slovcncc« radi dveh praznikov šele v sredo, smo poslali današnjo številko »Slovenskega lista tudi vsem naročnikom »Slovenca«. Ob tej priliki prosimo vse naše prijatelje, da pridno agitirajo za »Slovenski list« in mu pridobivajo nove naročnike. »Slovenski list« jc edini naš list, ki izhaja ob ponedeljkih in prinašn poročila o najnovejših dogodkih. Urejeno jc tako, da ga dobe naročniki že s prvo jutranjo pošlo v ponedeljek. Naročnina jc tako malenkostna, da jo lahko vsak utrpi, stane samo 5 dinarjev na mcsec, cclo-Ictno pa 50 dinarjev. Naroča sc v upravi: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6.
Naj velja geslo:
Vsak naročnik -Slovcnca bodi tudi naročnik »Slovenskega lista !
predsednik kongresu, obdan od veteranov lielgij-skili novinarjev. Zvonček zapoje, kongres je otvor-jen.
Otvoritev kongresa
Pozdravni govori so bodrili, osobito oni od državnega ministru grofa Sego, ki je v klasiJini retoriki in izklesani po. lični francoščini razlagal novinarjem celog:> »vela Kristusovo molitev >08e naš ler jo adaptiral /. neverjetno duhovitostjo na dolžnosti in pravice časnikarjev. Za njim jo govoril Kranfois Vrnillut. nečak velikanu (ieorge-H Ve-nillot, ki j«- v deeenijili pred vojno pritegnil nase francosko javno mnenje in - svojo duhovitostjo. m svojimi pisateljskimi talenti. svojo pretvarjajoče živo vero in bojnim junaštvom v/.gojil v svojt domovini' ono falango javnih delavcev, nu katerih sloni danes katoliški pokret \ Franciji. Dvorana itiii je npbtvdirala, n vsakdo je vedel, du ;o slu čast rajnemu stric« in nečak je pokazal nekaj duševne veličine svojega velikega sorodnika, ko se je skromno potajil in rn/gubil v babilonsko dvorano.
Zborovanja
Popoldne s|u zborovala oba odseka: Prvi re ferent je bil prej imenovani Bonglin Bela S. L iz Budimpešte. Zelo važno vprašane, rešeno z izrednim mojstrstvom: Kako naj se koordinira katoliški lisk. Početim konstutiru. da je r-umo I odstotek ka-toliškegu izobrnženslva v -lužbi novinarstva. Do sedaj pravega navdušenja še nismo pokazali. Ka-toliški lisk je ludi v očeh vodilnih katoličanov bil samo minus malum. neke vrste Nnj-Pa-Bo« in v nobeni državi še nismo pristopili iz teoretičnega navdušenja na polje udejstvovanju. Katoliški lisk je brez inicijative, vodilni so nasprotniki, katere potem katoličani, kadar je potreba poslala neizogibna, slabo kopiramo. Do sedaj mu je poznan samo en slučaj, dn se je katoliški lisk osamosvojil od vseh predsodkov, prevzel res časnikarske metode in žel zaslužene uspehe, lo je angleški tednik Univers , ki je v loku ! let, po radikalni reformi redakcije in uprave, zagnal število svojih naročnikov od 24.000 nu 475.000. Naš katoliški lisk je še vedno neke vrste mali potrebni greh. Mesto da bi se postavil, kot delajo nasprotniki, nu ko-mereijelno stališče, se obdal /. najbolj izbranimi talenti, s katerimi razpolaga narod, se izročil v roke administratorjem, ki bi ga vodili kot se vodijo barke, kot se vodijo trgovska podjetja, naS katoliški tisk povsod le vegetira in računa pri svojem životarenju na avtoriteto Cerkve, na čustvu pobožnosli in krščanske ljubezni svojih abonentov. Zakaj se katoliški tisk tako brani zapustiti okorne odbijajoče tradicije. Mi sicer nc bomo v polnem obsegu sprejeli definicije lord Norlhcliffa, ki je rekel, da je -časnik tiskan papir, na katerem se med inserati najde ludi nekaj dnevnih novic?, a rekli bomo, da mora bili za nas časnik tiskan papir, ki podaja dnevno katoliškemu javnemu mnenju potrebne direktive v moderni tehnični obliki in z modernimi gospodarskimi sredstvi; Bengha Beta S. L je končal med burnimi ovaeijanii, ko ]e predlagal svoje rezolucije, med kojimi je ena vredna, da se zapiše v ravnateljstva vseli časnikov: •Kongres apelira nn vse katoliške založnike, nu vse voditelje katolicizmu, da se slavijo cerkvenim oblastem na razpolago z najmodernejšim tiskom. Kongres apelira na vse odgovorne činilelje, da ustvarijo v vsaki državi poseben odsek katoliške akcije, ki se bo izključno pečal z razširjanjem kat. tiska in ki bo idejni čuvar časopisnikarjev Kongres prosi institucije, ki imajo v rokah katoliški tisk, da ga reformirajo po najelenientarnejših gospodarskih zahtevah, da koordinirajo pod enim vodstvom redakcije in uprave, da bodo razpolagali ?. močnim in modernim orožjem v boju za osnovne zahteve krščanstva v zasebnem in javnem življenju.
Efekt lega referata je bil velikanski. Kou-gresisti so sklenili, da od referentu dobijo še novih navodil. Čutilo se je, dn je on zadel na življen-sko žilo katoliškega tiska. P. Hengha Bela je v toku debate pojasnil vlogo, ki jo namerava dati Katoliški akciji. Ne smemo se vodno skrivati za hierarhijo, škofje dajejo vodilne misli, Izvršilne organe ustvarimo sumi. Ti izvršilni organi so tiskovin odseki pri Knt. akciji. Bili so propagand isti za razširjanje tiska med ljudstvom, oni so vez nieit žurnnlistom iu med najvišjo cerkveno oblastjo. Bog brez idejnosti ne pride na pomoč.
Referat je tako važen tudi zn naše domače ruzmere, da ga Ihiiii poslal v celoti. Nam vsem se
ie zdelo, kot da bi ho bila tukaj v Belgiji dala velika inicijativa, ki bo ubrodila sadove |>o najbolj
oddaljenih krajih katoliškega svela. Dr. Kuhar.
Bruselj, 6. septembra.
Naclaljni polek kongresa ni vseboval posebnih senzacij. Na dnevnem redu so bila zelo važna vprašanja, a žalibog niso našla prvovrstnih tolmačev. L'abbe Mercklen, glavni ravnatelj francoske La croix«, je predaval o načinu propagande za razširjanje dobrega liska. Lepo predavanje, v prelepi klasični francoščini, a novih idej nI prineslo. To je predavatelj ludi občutil, ko se je vsa dvorana navalila na njega v debati in inu očitala, da je za 40 milijonski katoliški narod, kot je Francija, sramotno, da v pogledu katoliškega dnevnega tiska ni dal več, in da je še najboljše, kar je uatvarij, d-a Croix«, daleč za katoliškimi dnevniki številno slabših narodov.
Istolako je ostalo predavanje abbe-ja Paul Verschave, profesorja na lilski univerzi, brez pravega odmeva. P. Verschave je predaval o iormaciji katoliških časnikarjev potom birnalističnih šol. Predlagal je, da naj bodo žumalistični oddelki na vsaki fakulteti, kjer se bo časnikar izobraževal v splošnih, njegovi profesiji potrebnih predmetih. Kakor je bilo predavanje sicer lepo po lormi, vendar se nam je zdelo, da ni praktično, da ni nudilo nobenega namiga, kojega bi ie katoliški tisk moral oprijeli, da bi mogel uspešno konkurirati [»svetnemu tisku. V teku debate se jc konstatiralo, da sicer obstojajo žurnalistične šole v Evropi, a da nobena ne odgovarja potrebam dneva, in da so uredništva velikih listov še vedno prisiljena skrbeti z* svoj naraščaj potom sainolaslne vzgoje. Žurnalistične šole ne smejo imeti namena nanovo obrazili novinarja, ampak njegovo splošno izobrazbo, katero je prinesel /e seboj, vporabiti v novinarske svrhe. Sicer se pa danes vedno bolj čuti potreba po specializiranih močeh, lo obvladajo eno polje, a tega temeljito. Delegat ilolandije Van Vervaecke, glavni urednik Maasbod«, ki v mali Holandiji izhaja v I25.000 izvodih, je koristno interveniral, ko je gospodom na tribuni in v dvorani raztolniačil, da je glavna stvar pri časopisu ena močna roka, ki obvlada vse. Ta roka mora bili komercijalna. Ta človek mora delati, kot delajo bankirji. On se bo obdal s specialisti na vseh poljih, od katerih bo vsak dan zahteval natančno določen kvantum prispevkov. Maasbod« je pred 3 leti imel 14.000 naročnikov. Ko so boladski škofje iu katoliki videli, da lo vse skupaj ni nič, so dali enemu človeku diktatorijalno moč, in danes iina list 125.000 abonentov, je prvi, kar se tiče gospodarskih vesti, kar v Holandiji pomeni veliko, in daje milijone dinarjev dobička vsako leto.
Tretji reierat ravnatelja »Kolnische Volks-zeitung« g. Slocky, ki je govoril v treh jezikih, je bil vzoren. Ta mo/, ki je prav za prav ustvaril katoliški tisk v zapadni Nemčiji, je govoril iz izkustva in vsaka beseda je težko tehtala. Tudi on je urgiral centralizacijo provineijal. tiska, central, uredništva m uprave, kar imenuje ABC, ter na podlagi številk dokazoval, kakšne uspehe so njegove metode žele v pogledu zvišanja abonentov in znižanja obratnih stroškov. On sicer priznava, da stališče hierarhije napram tisku veliko pomeni, a je zahteval, da se mora katoliški tisk po notranji osebnosti sam priporočati bravcu. Novinarski tedni, novinarski dnevi, propagandne turneje, plakati, vedno izpopolnjevanje tehničnih sredstev, kadri novinarske elite, ki ie dobro plačana, adaptacija tiska potrebam bravca, koncentriranje idejnih smernic, in-teresantna opredelitev tvarine, temeljita odstranitev profesorskega stila, vse to v službi neomahljivega poguma in požrtvovalnosti, ki ne mine nikdar, je njemu pomagalo ustvariti vzorno časopisje.
V debato je posegel zelo simpatični Anglež Greenvvood od »The Univers«, ki je istotako bogato ilustriral teoretična izvajanja francoskih tovarišev. The Univers« je 1026. štel tnalo nad 40 tisoč čitalcev. Danes gre proti 500.000. Kje je nil-sterij tega uspeha? Kardinal Bourne je nekega dne odstavil celo upravo in celo uredništvo lista, postavil na čelo profesijonelnega žurnalista — takrat se protestanta — ki je list začel izdajati na komer-cijelni podlagi a strogo v duhu instrukcij, ki jih je sprejel od cekvene oblasti. To so zlati nauki, in ni čuda, da v to debato niso posegli ne latinci in ne srednje-Evropejci. Tudi poljski delegatje so na vseobče začudenje molčali. Češkoslovaški tudi. Isto Madjari. Kako da bi ne!
Tretji dan kongresa je bil posvečen niaterijel-neinu slavju novinarjev. Zelo zanimiv dan, živahen, poln informacij. Mimo holandskih in angleških novinarjev, ki dobivajo, če so redni člani uredništva, od 250.000 Din in naprej na leto, mimo belgijskih, ki sc zadovoljavajo z 150.000 Din, pa dol po celi lestvi vseh 30 držav, ki so imele delegate na kongresu do Portugalske, kjer je po informacijah poslanca Ereira materijelno vprašanje novinarjev enostavno rešeno tako, da se izdaja dnevnik v prostorih sirotišnice, ki preskrbi obleko in hrano novinarju, stavcu in kolporterju za celo življenje, plače pa mu kralkomalo ne da nobene. V tem pogledu je kongres izrazil samo želje, ker ninia moči v rokah, da bi se regulirale in izenačile plače novinarjev po vsem svetu.
Zadnji dan je predaval znameniti ameriški jezuit P. Walsh S. J. o boju proti komunizmu. On je po vojni bival 5 lel v Rusiji. Ameriška vlada ga je postavila za svojega prvega strokovnjaka o ruskem vprašanju. Njegov film o sovjetski Rusiji je nekaj strašnega in ni čuda, da jc cela dvorana stala in da ni nehala ploskati, ko je apeliral na katoliški tisk, naj gre reševal ruski narod.
Nekaj Poljakov — Cehoslovakov se je javilo k besedi, a predsednik je smatral, da bi vsaka druga beseda vtis Walshevih besed le obledela. Zato jim ni dal besede.
Po končanih zborovanjih se kongrcsisti vozijo po Belgiji okrog — srečni gostje raznih kor-poracij.	Dr. K.
Nova katot. trdnjava na Jesenicah
Slovesna blagoslovitev Krekovega prosvetnega doma
Družba JURIJA" Pre™g
Dunajska cesta št. 46
Telefon: 2820
Drva Koks
Jesenice, 8. septembra.
Kadur sc ljud«ke misli in prizadevanja strnejo v eno samo velika, močno, neodjenljivo voljo, tedaj končni uspeh in cilj ni samo slučajen, ampak je nujna posledica te združene, močue, v delo pogreznjene in usidrane volje.
Tako je bile na Jesenicah z novim Krekovim prosvetnim domom, tem biserom slovenskih katoliških društvenih domov na Slovenskem, kakor so ga dunes ob slovesni blagoslovitvi imenovali mnogi govorniki. Strnile so se sile stoterih in stoterih
reflektorji in žarnicami okrašen, Sredi zidovja, tik nad vrati glavnega jtopnjišča pa je žarel iz rdečih električnih lučic sestavljen napis »Bog živil«. V veliki dvorani novega doma se je istočasno vršila zelo posrečena in izbrana akademija vseh odsekov Krekovega prosvetnega društva. Tudi to prireditev, ki je obsegala različne uspele godbene, pevske, diamulične točke, deklainaciie in govore, je sprejela v svoj program ljubljanska rudio postaja ter jo prenašala po zračnih valovih v vse domove svojih naročnikov.
Dvorana.
•fr Gospodinja ali se Vam rado Irga perilo?
Ali veste, da je temu največkrat krivo napačno pranje. Ako boste prali s terpent. milom »Gazela«' Vaše perilo ne bo trpelo, vkljub temu bo pa snežno belo.
rok, združila so se prizadevanja vseh, prijeli so molje, fantje, žene, dekleta, vsi kot en sam mož, volja njih je ostala trdna, močna, nezlomljiva, šla je čez vse težave, prebrodila je vse zapreke, zlomila je vse pomisleke — in danes je bil končno blagoslovljen ta dom, simbel in krona vsega jeseniškega katoliško zavednega prebivalstva. Sezidan je dom, ki je mnogoterim delal skrbi, ki je skozi dve leti združeval vse misli in hrepenenja mnogih in mnogih društvenih delavcev in voditeljev na Jesenicah, prav za prav vsakega zavednega člana Krekovega prosvetnega doma na Jesenicah.
In če pomislimo, da jc ta krasni dom prav za prav sezidalo delavstvo, ki si z žulji svojih rok in v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh, pa je v svojem idealizmu in globokem smislu za povzdigo kulture še našlo časa in denurja za tak veličasten spomenik katoliške kulture slovenske, potem vrednost tega doma še neprimerno zraste, se podvoji.
Čez dva milijona Din stane stavba Krekovega prosvetnega doma na Jesenicah. Ves ta denar je bilo treba zbrati v teku dveh let, kjerkoli, kakorkoli. Največ so dale same Jesenice, vendar pa ne smemo ob tej slovesni priliki, ko je dom dozidan in blagoslovljen, pozabiti velikih zaslug in dejanskih podpor bivšega ljubljanskega oblastnega odbora, ki je vedno imel dovolj smisla in je vedno našel sredstev za podporo in dvig liudske prosvete in izobrazbo.
Proslava v soboto in nedelio
Tri dni so praznovali Jeseničani, da povzdignejo pomen in veličino novega svojega doma in zatočišča. V soboto zvečer se je začelo to praznovanje in veličastna proslava dela in uspehov. Ob 8 zvečer je bila v dvorani novega doma vprizorje-na narodna igra »Zlatorog«, ki je združila na odrskih deskah vse najboljše moči jeseniškega gledališkega ansambla, pevcev in salonskega orkestra, v dvorano pa privabila polno hvaležnega in navdušenega občinstva. Igra je v vsakem oziru uspela ter gre g. Gospodariču, učitelju meščanske šole na Jesenicah, kot režiserju vse priznanje.
V nedeljo dopoldne ob 11 se je nato pred domom vršil zadovoljiv in obilno obiskan prome-nadni koncert godbe Krekovega prosvetnega društva, ki jo tako spretno in vneto vodi že dolgo vrsto let g. Repinc, tudi drugače znan in priden društveni delavec prosvetnega društva. Ta koncert je prenašala v svet tudi ljubljanska radio postaja ter s tem združila v duhu vso Slovenijo z veličastnim praznikom katoliške misli na Jesenicah.
Nedeljsko popoldne je bito po programu določeno in posvečeno otrokom, ki v desetinah prihajajo v dom in se tu vzgajajo na podlagi katoliških načel zu bodoče prave in prepričane člane in voditelje katoliškega društvenega gibanja na Jesenicah. Prirejena je bila otroška predstava »Sirota Jerica«, ki so jo podali otroci z vso prisrčnostjo in resničnostjo, ljubko in toplo, kot /.na podajati le nedolžna otroška duša. Uspeh te igre moramo pripisati g. kaplanu Žagarju, temu nežnemu prijatelju najmlajših Jeseničanov, ki je v igro položil ves svoj trud in vso svojo globoko ljubezen do otrok, Dvorano so ob vprizorilvi napolnili starši do zadnjega kotička, vmes pa je bilo tudi mnogo mlajših bratcev in sestric ter prijateljev mladih oderskih umetnikov.
Krasna razsvetljava doma
Že čez dan je bil torej novi društveni dom središče vsega jeseniškega nedeljskega življenja. Zvečer pa je dom združeval med svojimi stenami, v dvorani, na odru, po hodnikih, vsepovsod Številne prijatelje druHva, zunaj pa so v bajao razsvetljavo odeti dom občudovali drugi številni Jeseničani in potniki, ki so se mimo domu vozili z vlaki. Dom je bil zlasti na pročelni strani ena sama krasna luč, ves v vence povit, z lampijoni,
Sprejem in pozdrav gostov
Višek veličastnega slavja pa je bil današnji dan. Skoro vso noč je sicer deževalo, pa tudi zjutraj se je vreme nekam kisalo, toda kljub temu
so prišli že z jutranjim turistovskim vlakom mnogi ljubitelji in prijatelji katoliške prosvete na Jcsenice, da v bratski slogi izpričajo svojo trdno katoliško zavest in skupno veličajo ogromno dovršeno delo bratskega jseniškega društva. Pozornost na jeseniških ulicah so vzbujali zlasti drultveniki z Dovjega, ki so se pripeljali na velikem okrašenem vozu, večina njih v lepih narodnih nošah. Istočasno, ko je privozil na postajo turistovski vlak, so se z avtobusom pripeljali po cesti pred kolodvor tudi člani prosvetnega društva v Tržiču in tamkajšnji Cirilovi bratje v svojih okusnih, pri-prostih, pa tako prisrčno lepih krojih.
Tisti čas se je za spoznanje močneje vsul dež, ki pa je trajal le kratke minute in ni posebno oviral razvitje sprevoda po cesti na prireditveni prostor pred novim društvenim domov. Na čelu sprevoda je korakala domača društv. godba,, za njo je naš GustI nosil zastavo Prosvetne zveze, nji in domači zastavi pa je sledila vrsta narodnih noš in drugega občinstva.
Na stopnišču pred pročeljem doma je došle goste in domačine pozdravil mestni župnik g. duh. svetnik Kastelic. Med mnogimi drugimi so prišli k slovesni blagoslovitvi doma za vlado g. okrajni glavar dr. Vidic iz Radovljice, za Jugoslovansko strokovno zvezo in za Krekovo mladino iz Ljubljane star znanec jeseniškega delavstva in vnet borec za njih pravice g. bivši minister Gostinčar, dalje bivši oblastni komisar dr. Natlačen, jeseniški mestni župan Čuier, g. nadzornik Vider ter številni člani prosvetnih društev z Dovjega, s Koroške Bele, iz Gorij in od drugod.
Slavnostno zborovanje
Po pozdravnem nagovoru in izrečeni dobrodošlici je gospod svetnik Kastelic otvoril zborovanje, rekoč: Stojite pred mogočno stavbo, ki je sad in otrok naših žuljev, mnogih prečutih in pre-garanih noči, pa smo zaradi tega še posebno veseli, da je to delo končano in da se bo zdaj po blagoslovitvi v tej hiši začelo blagoslovljeno delo po načelih krščanske kulture.«
Nato je začel s svojim jedrnatim, duhovitim govorom g. prof. Dolenec. Vse svoje besede, vse misli svojega govora je govornik osredotočil okrog osebnosti našega nepozabnega Evangelista dr. Janeza Kreka. Čudno resi Žc precejšnja literatura jc nastala o Kreku, toliko smo že brali o tem čudovitem možu in voditelju naroda, pa vendar je še toliko stvari, ki jih vedo o njem in užgejo vsak hip, pa kjerkoli so spregovorjene, bodisi, da so to popolnoma nove, doslej nedognune stvari, besede, misli, ali pa ludi take. ki smo jih že brali po knjigah, revijah in časopisih o dr, Kreku. Tako velik, tako neizčrpen je bil ta mož, v resnici velikan po duhu in sili ter obsežnosti svojega dela.
Zdaj se je mnogim duhovnim spomenikom, ki stoie širom slovenske zemlje temu možu v spomin, v čast in večno slavo, pridružil še novi jeseniški prosvetni dom, naiponosnejša stavba le vrste v Sloveniji, ki nosi po dr. Kreku ludi ime.
Zakaj? vprašuje govornik prof. Dolenec.
V znamenje hvaležnosti do lega največjega prijatelja delavcev in trpinov, kar jih jc kdaj naš narod imeli V zahvalo svojemu velikemu sinu, največjemu, kar jih je kdaj rodila slovenska matil Dr. Krek! Hodil je med nami, sipal je soince, luč, koder je hodil, je bilo toplo, prijazno, domače, bil je brat med brali, prijatelj med prijatelji ler ni imel para med Slovenci. Tudi med najhujšimi nasprotniki ni imel prav nobenega resnega in resničnega sovražnika.
Mnogokrat sem se vpraševal, ie nadaljeval govornik, kaj je prav za pnav na Kreku največ-
jega. Vpraševal tem na v*o strani in sem dognal par unimivih stvari. Preprosl delavec ml |e na primer na to vprašanje povedal: Kjerkoli je bil Krek, kamorkoli je prišel, na tabor, na shod, ko so se lam zbrali ljudje različnih nazorov, on je vedno kot ribič vse zajel. Ta sila, la agilalorska moč je bila uprav čudovita; vsi so veseli odšli z zbora kol prijatelji dr. Kreka,
Prav tako mi je povedala na zadevno vprašanje preprosta delavka, da je na Kreku občudovala najbolj to, da je imel za delavca vedno čas. Ko se je vračal s potov po svetu, ko je prihajal domov, je hitel najprej v delavske organilacije, povpraševat, kaj se je bilo med tem zgodilo novega, ko ga ni bilo doma, potem Šele je šel južinat.
Glejte, temu možu v čast in spomin ste postavili ta dom, Želim, da bi doin ne nosil le ime našega velikega Evangelista, marveč, du bi v tem domu kraljeval ludi duh Krekov.
Krek pa je dejal: medsebojni prijatelji bodimo, skup držimo! Povsod v svetu sem med mnogimi ljudmi iskal najmodrejših, pa vam povem, da naprednejšega od dr. Kreka nisem spoznal. Vedno je bral, vedno študiral, vedno delal, nikdar ni počival, vse je hotel napraviti, vse organizirali. Pa svobodoljuben je bil ta mož. Nekoč mi je dejal: Za svobodo bi z lahkoto dal življenje! In ljubezen do domovine, to je dr. Krek vedno poudarjal in močno zagovarjal. Naša ljubezen do domovin« mora biti močna, trdna, silna. Nekoč je dejal: vse reke tečejo na jug, tja tudi sega naša ljubezen. Nobena reka pa ne teče proti Dunaju. Jaz pa dostavim danes še to: Naše reke tečejo tudi proti Trstu, tudi tja gre naša ljubezen.
Ta dom pa je tudi spomenik vašega truda, dela, ljubezni. Vsak imed vas članov je tu v tem domu, ob njem ali v delu zanj pustil kos svoje osebnosti. Bog živi Vas in ta dom, pa tudi Kreka kateremu ste ga posvetili.
Zbrani so nato vzkliknili dr. Kreku trikrat: Slava!
Za prof. Dolencem je govoril še dr. Basaj, ki je zlasti poudarjal, nuj bi bil ta novi prosvetni dom. s tolikimi žrtvami zgrajen, v resnici dom katoliške kulture za Jesenice, za vso Gorenjsko, za vse ljudstvo. V Krekovem duhu je zgrajena ta hiša, nudaljevanie Krekovega dela je in Krekovi učenci so jo gradili. Zato naj ta hiša služi predvsem izobrazbi, saj ima izobraževalno delo na Jesenicah že svojo tradicijo in Jeseničani se dobro zavedajo, da je izobrazba delovnemu ljudstvu najbolj potrebna. Novi dom pa naj služi tudi vzgoji mladine, za katero se bije danes ljuta borba, kdo jo bo imel. Prosimo Boga, da bi bil ta dom zbirališče prave druščine. Potem bo dom služil tudi vsem drugim svrham, ki so takislo potrebne, da spreminjajo red življenja in dneva: zabava, razvedrilo. Vse mora biti, tudi zabava in razvedrilo sta potrebnil Od težkega vzdušja tovarne, od prahu premoga, od znoja plavžev, od oglušujočega hrupa in ropota strojev in sikanja jermen si želi duša toplega, mirnega ozračja, sladke pesmi ali lepe knjige.
Naj Bog blagoslovi vaše delo, naj v obilni meri pomaga pri vaših naporih, zakaj pisano je: »Ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje, kdor ga varuje.«
Govoril je še g. Gostinčar, bivši minister ler vnet delavski zagovornik in prijatelj, ki je pozdravil vse zbrane najprej v imenu Jugoslov. strokovne zveze ter v imenu Krekovo mladine, nato pa poudarjal, naj bo ta novi dom središče vse vzgoje, ki naj se usmeri zlasti v vzgojo srčne kulture, ki ie je danes tako malo med ljudmi. Pravim vam didje, prijatelji, da je ta dom zgrajen leta 1894., in sicer v Brodu pod Šmarno goro. Takrat in tam ie prišel dr, Krek k meni in prvič sprožil misel o delavskih organizacijah. Od tedaj so se organizirane sile delavstva in našega ljudstva toliko razširile, izpopolnile, da že vsepovsod po deželi stoje ponosni prosvetni domovi, izmed vseh pa je največji, najpopolnejši in najlepši ta novi vaš dr. Krekov prosvetni dom.
Z zborovanja je bila odposlana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru I. v Belgrad.
Sv. maša in blagoslovitev doma
S tem je bilo zborovanje pred domom končano in se ie nato vršila sv. maša na prostem, katero je daroval g. Kastelic, izselieniški duhovnik, bivši jeseniški kaplan in brat svetnika Kastelica. Med sv. mašo je lepo prepeval društveni pevski zbor s spremljevanjem godbe.
Po sv, maši je g. svetnik Kastelic ob asistenci obeh gospodov kaplanov blagoslovil novi prosvetni dom.
Opoldne se je v mali dvorani novega doma vršilo gostom na čast kosilo, katerega so se udeležili vsi odličnejši gostje in domačini ter na katerem je bilo izrečenih mnogo lepih napitnic vsem graditeljem, podpornikom in sodelavcem. Ponovno se je poudarjalo, naj bodi tu novi Krekov prosvetni dom na Jesenicah kot v obmejnem mestu tudi žarišče resnične, tople, vse obsegajoče ljubezni do trpečih bratov onkraj meja, ki prav v teh dneh doživljajo svoje najbridkejše dneve.
Popoldne so se na obširnem prostoru za domom vršile razne športne in druge igre raznih odsekov jeseniškega Krekovega prosvetnega društva. Nastopili so ludi Cirilovi bralje iz Tržiča.
Vsa tridnevna proslava se je na ta način prav lepo končala in bo ostala kot taka gotovo vreden mejnik v strumni ter pestri organizaciji jeseniškega katoliškega delavstva.
Svečan prenos ostankov vodje Karadjordja
m starih zastav v cerkev v Opleneu
Belgrad, 8. sept. AA. Davi /e dolgo pred solncnim vzhodom so se ljudje začeli zbirati po cesti, ki vodi v Topolo. Ceste so bile nabasane z množicami kmetov iz bližnje in daljne okolice, ki so vsi hoteli prisostvovati prenosu zastav in svečanemu prevozu kosti vodje Karagjorgja iz njegove obljubljene cerkve v Topoli v njegovo kraljevsko obljubljeno cerkev na Opleneu. Na Opleneu je namenjeno velikemu vodji Karagjorgju, da počiva ob svojem vnuku kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju. Tam bodo tudi stare zastave polkov vse dotlej, dokler bodo živeli Jugoslovani kot svetel primer in trajen opomin bodočim po-kolenjem.
Ob 8 zjutraj se je začela sama posvetitev kraljevske obljubljene cerkve v Opleneu. Slavnostno cerkveno dejanje je bilo izvršeno v popolnoma intimnem rodbinskem krogu kraljevske rodbine. Cerkvena opravila je opravil patrijarh Varnava s škofoma Jovanom in Georgijein in svečeniki iz Topole, Gjorgjevičem in Guzvičem, predsednikom duhovnega sodišča Vaso Braukovičein in dvornim proto in dijakoni. Obredu so prisostvovali Nj. Vel. kralj z Nj. Vis. knezom Arzenom in knezom Pavlom v spremstvu dvorne svile.
Potem ko je bila posvetitev opra Ijena. se je začela prva služba božja v kraljevski obljubljeni cerkvi na Opleneu. Liturgiji so razen Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. knezov Arsena in Pavla prisostvovali še Nj. Vel. kraljica in knegiuja Olga. Ob 10 se je začela iz cerkve slavnostna procesija, ki je šla iz kraljeve obljubljene cerkve v Karag.iorgjevo obljubljeno cerkev v Topoli. Na čelu procesije so nesli tri stare Karagjorgjeve zastave, za njimi pa
so šli svečeniki, člani kraljevskega doma in dvorno spremstvo. Ob 10.45 se je pojavil pred cerkvijo Nj. Vel. kralj burno in frenetično pozdravljen od množice prebivalstva. Vso pot, po kateri jc šla procesija, je bila ua eni strani postavljena vojska, na drugi strani pa mnogoštevilno seljaštvo iz bližje in daljne okolice. Povsod, kjer se je Nj. Vel. kralj pojavil, ga je prebivalstvo frenetično pozdravljalo.
Ob 10.50 je procesija prispela v topolsko cerkev. Tam se je odslužila kratka spominska svečanost, nato pa so Nj. Vel. kralj in Nj. Vis. kneza Arsen in Pavel ter vojvoda Bojovič skupno s štirimi kmeti iz Topole prijeli in nesli iz cerkve težko Karagjorgjevo krsto iz orchovine iu jo postavili na lafeto pred cerkvijo. Tu je mestni svečenik Ceda Gjorgjevič v svojem govoru poudaril pomembnost tega prenosa in postavljanja vodje Karagjorgja od njegove stare <jbljuh!jene cerkve. Nato je procesija spet krenila proti kraljevi obljubljeni cerkvi navkreber, kjer so se pono"no zaceli vzkliki prebivalstva Nj. Vel. kralju. Pred kraljevsko cerkvijo v Topoli pa so sc zbrali oni, ki so imeli čast, da osebno prisostvujejo temu velikemu dogodku: celokupna kraljevska vlada, vsi bani, gc-neraliteta, s komandanti armad na čelu. skupina rezervnih oficirjev in invalidov in velika množica drugega prebivalstva. Sredi pred cerkvijo so slale v vrsti vse slare zastave in zraven vsake izmed njih po en častnik, po en zastavonoša, dva vojaka in po en invalid.
Pred cerkvijo so krsto vodje Karugjorgja vzdignili / hifete komandanti nrinij z generalom Bojovičem nu čelu in jo nesli v cerkev, kjer
so jo položili ua kutafajk. Nato so se pred samim vhodom v cerkev zuHr/nll Nj. Vel. kralj in Nj. Vi*, kneza Vršen in Pnvel s spremstvom, v istem trenutku pa se je z druge strani pojavila Nj. Vel. kraljica Marija z N j. \ is. prestolonaslednikom Petnim in Nj. Vis. Lnjcgiujo Olgo.
Pred cerkvijo je imel govor patrijarh \'ur-navu, ki je poudarjal pomen današnjega dne. Potem ko jc svočcnišlvo odpelo molitve, so odšli Nj. Veličanstvi kralj in kraljica / Nj. \ is. prestolonaslednikom Petrom in knezoma Arscuom in Pavlom ter kticginjn Olgo in \sem spremstvom v cerkev, /n njimi so nesli stare /ustave ob najglobljem molku vseh prisotnih. Zastave so položili na določeno mesto, k i sto vodje h ara-gjorgju pa v poseben sarkolug, kjer bo poslej počival. Nato jc bila kratka zahvalila niolite\ /a Nj. Vel. kralja in njegov vzvišeni doin.
S tem je bila svečanost v cerkvi končana in Nj. Vel. kralj in vsi člani njegovega doma --o odšli i / cerkve. mmM burno pozdravljeni od de-settisočev pich> alstva z navdušenimi v/kliki. Nj. Vel. kralj -c jc umaknil s svojo rodbino v »tvorec na Opleneu. kjer je bilo prirejeno svečano kosilo ,:a povabljence, to je /a kraljevsko vlado, vse baue, generalitelo. delegacije polkov in odličnjrtke i/ mesta iu okolice. V tem času je bilo dovoljeno ljudstvu, da stopi v cerkev. Množice so sc lakoj zgrnile pred vhodi iu nekaj tisoč ljudi jc noliii dve uri hodilo v cerkev in si ogledovalo krsto > ' Knragjorgjo in stare s sbivn ovenčane /a-
Popoldne je bila narodna veselica, /a vojake I p« ki so bili v špalirju. jc bil prirejen obed. i 1	r. 11 i' r —iT--
Revolucija v Argentini uspela
Newyork, 8. sept. as. Revolucija v Argentini jc prišla in sc končala hitro kakor v kinu. Ko je v petek postalo /nuno, da je prejšnji predsednik Irigovcn odstopil le pogojno, jo prišlo takoj do demonstracij, v katerih sta bila ubit« dva stndenta. V soboto zjutraj je prišel ultima-Inui generala Urilmruja in zahteval, dn mora Irigoveu odstopiti brezpogojno, obenem zagrozil. dn bi sicer bombardiral vladno poslopje. Mornarica se je pridružila Uriburuju, potem pu. tudi letnlskc čete, ko sta bila ustreljena dva njihova poveljujoča častnika, ('etc Uriburujn so korakale proti Bucnos Aircsii, prebivalstvo mesta pa je. bila o dogodku obveščeno / letaki, ki ko jih metala letala. Mnrtinezova vlada, ki jc bila popolnoma presenečena, se je pogajala ves dan in je zvečer kapitulirala pred ogromno demonstracijo prebivalstva, katero jc. bilo popolnoma na strani Uriburuju. Kmalu po 6 zvečer je bila na vladni palači po nalogu Martinczu razobešeua bela zastava in novi režim je prevzel vlado brez nadaljnjega prelivanja krvi. Urihuru je. takoj, ko je prevzel predsedništvo. sestavil nov kabinet, irigoven jc bil aretiran. Martincz pa jc, kakor se zdi, pravočasno /bežni. Čuje se. da bodo Irigovenu in več njegovih ministrov s posebno križarko odpravili v Montevideo. ločno število žrtev šc ni znano, sodi se pa, da jih ni niti sto. V Uriburujeveni kabinetu se nahajajo podpolkovnik Kinkelin kot tajnik ministrskega predsednika in sedem civilnih ministrov. Podpredsednik je. Marina, linančni minister En-rico Percz, notranji minister Sorondo, zunanji minister pu Bosch. l.iriburu jc proglasil bojno pravo iu razpustil kongres. On hoče voditj vla-tlo, dokler se nc vpostavi red in mir. Njegova prva naredba jc bila ta, da je zagrozil, da )>o dal vsakogar, kdor bi plenil, ustreliti brez soduc razprave. Vsak častnik sme po lastnem preudarku vršiti eksekucije. Vsa velika poslopja v mestu so bila zvečer slavnostno razsvetljena. V polnili večernih urah so demonstranti napadli nreduištvu vladnih organov >La Cullec in ,La Epoca«, jih zažgali in stroje uničili. Gasilci so se branili gasiti. General Urihuru jc šc Isto noč imel nagovor na navdušeno množico, v katerem je navajal da je vojska, zvesta demokratičnim idealom Argentine, samo storila svojo dolžnost, ko je odstranila staro vlado. Sedaj je nnlogn prebivalstva, da z glasovnicami odloči nadaljnjo usodo Argentine.
Briandova spomenica DN
Veliko narodno slavje v Št. Ilju
<	Maribor, 8 .septem.
Ob velikanski udeležbi ljudstva iz SI. llj;- n obmejnih krajev se je danes na svečan način vršilo jubilejno slavlje 120 letnice šentiljskega slovenskega doma in )0 letnice tamkajšnje Hranilnice in posojilnice. Ves St. llj je bil v zastavah. Goste so pozdravljali številni slavoloki. Z vlakom ob 14 je prišlo okoli 2000 Mariborčanov, ki jih je pričakovala velika množica domačinov in jih je pri prvem slavoloku v imenu Št. Iljčanov pozdravil akademik Hauc. Nato se je formiral veličasten sprevod z godbo mariborske katoliški mladine na čelu. Vršile so sc večcruicc, nato pa se je velika množica ljudstva razvila pred bivšim Siidmark-liofom, kjer sc je vršilo mogočno jubilejno zborovanje. V imenu pripravljalnega odbora jc otvoril zborovanje prvi slovenski šentiljski župan, vele-|X>sestnik Thaler, ki je pozdravil vse navzoče ter sc v svojem govoru spomnil tudi Nj. Vel. kralja. Nato jc (»zdravil veliki zbor v imenu banske uprave okrajni načelnik dr. Ipavic. V zanosnem govoru jc potem toplo in živahno pozdravil šentiljski župnik in »lev« Evald V račko ter proslavljal ljubezen do naroda in države. Ob velikem aplavzu množice je bila nato na njegov predlog sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Nato
je govoril se vpokojeni minister dr. Kukovcc, zgodovino bojev pa jc opisal eden ustanoviteljev slovenskega doma Franjo Zcbot, ki je ob tej priliki tudi prečilal brzojavne pozdrave bana ing. Dušana Serneca. generala Majslra, mestnega župana mariborskega dr. Juvana. Nato so govorili še prof. K en d a v imenu mariborske Narodne odbrane, urednik Spindler v imenu Ciril-Mcto-dove družbe iu planinski pesnik Zorzul v imenu Jadrana. Med posameznimi govori je dovršeno pelo domoljubne pesmi slovensko pevsko društvo »Maribor« pod odličnim vodstvom svojega dirigenta Janeza Gašparica.
Po oficijeuem delu se je vršilo ua prostoru pred Siidmarkhofom pravo ljudsko slavlje, ki je trajalo do večera, in je ob zvokih godbe katoliške mladine in pevskih točk, ki so jih izvajala posamezna domača pevska društva in slovensko pevsko društvo »Maribor*, poteklo v najlepšem in uajrazgibanejšein razpoloženju. Veliko današnje ljudsko in narodno slavlje v št. IIju ob na»i meji je najlepše dokumentiralo ljubezen obmejnega naroila za domovino, državo in visoki kraljevski dom. obenem pa se je izpričala velika požrtvovalnost vseh, ki so pred 20 leti reševali Št. llj in omejno ozemlje svobodni Jugoslaviji.
Nedelja gasilskih slavnosti
pred
Ženeva, 8. sept. as. Ob 4 popoldne se je fctralo v steklenem salonu palače Društva narodov 20 zunanjih ministrov evropskih držav, raz.en tega 3 ministrski predsedniki: avstrijski, grški in j latiški, in razen tega delegati Španije in Portu- ! žalske, ki nista poslali svojih zunanjih ministrov, j Albanija ni bila zastopana. Briand se je v začetku boril kot lev, da bi na vsak način dosegel javnost seje, toda trudit se je zaman. Ob 5 popoldne se je izročila javnosti nova spomenica francoske vla- ' de, ki obsega 142 strani in ima naslov: Dokumenti o organizaciji evropske zveze. Večino te spomenice tvorijo že znani dokumenti in 26 odgovorov evropskih vlad. Samo zadnjih 20 strani vsebuje poročilo o rezultatih preiskave, ki uvodoma ugotavlja, da se vse vlade zavedajo pomena materialne in moralične organizacije Evrope in da trenutno brezpogojno obstoja še nadalje zaupanje, ki se je prvotno poverilo Briandovi stvari. Francoska vlada zagotavlja, da je enakomerno vpoštevala težkoče, ki so jih naglašale posamezne vlade v svojih odgovorih.
Nenadna smrt madjarskega ministra
Budimpešta, 8. seplembra. as. Madjarski minister za narodno blagostanje dr. Vas, prošt iz Ka-locse, je danes zjutraj nenadoma umrl v starosti 53 let. Njegov šofer, ki ga je vsako jutro budil, ni na trkanje dobil nobenega odgovora, in ko so vrata odprli s silo, so ga našli mrlvega v postelji. Zadela ga jo srčna kap. Dr. Vas, sin majhnega obrtnika, je dovršil bogoslovne in filozofske študije v Rimu. Imel je sijajno politično iti duhovniško kariero. Že v starosti 40 le! je bil profesor katoliške teologijo na budimpe&tanskem vseučilišču. Od leta 1020. dalje je pripadal vsem madjarskim kabinetom, nazadnje od lela 1022. dalje kot minister •/.a narodno blijoslanje. Poleg grofa Bethlenu je igral vlogo v vladi in si pridobil velike zasluge za otniljcnje stanovanjske bede. Prevedel je AvguSti-nove »Konfesijec v madjarski jezik,
Ljubljana, 7. septembra.
Vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani je dal slovenskemu gasilstvu nov razmah. Po vseh krajih naš« domovine so postala gasilska društva agilnejša in so podvojila svoje delo. Nov duh dela in požrtvovalnosti jc prišel v naše gasilstvo. O treh lepih nedeljskih gasilskih slavnostih, ki pa so se že prej dolgo pripravljala, moremo poročali sedaj.
Na Barju
prijazni naselbini na jugu Ljubljane, se je vršila v nedeljo popoldne lepa gasilska slavnosl — blagoslovitev novega gasilskega doma. Medtem, ko mestni prostovoljni gasilci še vedno streme za lastnim domom, so si ga njihovi barjanski tovariši sedaj postavili. Agilno barjansko prostovoljno društvo je. bilo osnovano leta 1922. in šteje sedaj 40 članov in 21 naraščajnikov. S »kulukom« prostovoljcev in s požrtvovalnostjo prebivalstva, so si Barjani sedaj zgradili krasen gasilski dom, ki jim bo v ponos. Novi doni je lična, razmerno za gasilske domove velika zgradba in ima poleg dvorane za orodje tudi lično dvoranico s prijaznim odrom za diletantske prireditve.
Svečanost blagoslovitve novega doma se je izvršila v nedeljo popoldne, na najstovesnejši način.
Ob 2 popoldne je odšel z terja do karlovškega mostu dolg sprevod fanlov in deklet, oblečenih v narodne noše, vsi pa so bili sami Barjani. V sprevodu so bile nato še male belo oblečene deklice s Cvetjem v rokah in končno četa barjanskih gasilcev pod vodstvom načelnika Vrbinca.
Pred Češnovarjeni so Barjani počakali mestne gasilce, nakar se je razvil po Dolenjski cesti do Ilovice, kjer stoji novi dom. dolg sprevod z godbo >Zarje-; na Čehi.
Slovesnosti blagoslovitve so prisostvovali poleg številnega občinstva in gasilcev tudi zastopnik banske uprave baltski sv. Borštnar, z.astopnift mestnega župana obč. sv. L i k o za r, trnovski župnik F. S. Finžgnr, gospa mestnega župana Olga Puc o v a, mestni nadsvelnik Jančigaj, mestni fizik dr. Rus, starosta Jug. gas. zveze Josip Turk, načelnik ljubljanske gasilske župe Franc. Zupan in drugi. Zaslopana pa so bila naslednja gasilska društva: Ljubljana-mesto (skoro korpo-rativno), Šiška, Moste, Rudnik, Lavcrca in Složice.
Blagoslovitev je izvršil duhovni pastir Barja-nov, mostni trnovski župnik F. S. Finžgar, ki je imel krasen, dovršen govor. Poudarjal je ljuber.en do bližnjega, ki veže ljudi v edinice: v družino, družbo in državo. Slovenci imajo razvit smisel zn le tri edinice. Slovenci so bili vedn< dober .. roo tli prav je, di. se spomnimo ob današnji slovesnosti bratov-mučenikov, ki niso naši državljani in ki so padli kot žrtve ljubezni do svojega naroda.
Gasik-i niso zato, da bi pomagali samo tedaj, kadar je njihov član v nevarnosti, temveč pomagajo vsakomur, kdor je v sili. To je višja stopnja 1 ljubezni. Kakor zatiramo stvarni ogenj, tako zutt-
rajmo v nas tudi ogenj vseh strasti, ki so v kvar družini, družbi in državi.
Govornik je nato izniolil v slovenskem jeziku predpisano molitev za gasilske slovesnosti. Ta molitev, ki jo je g. župnik sam prevedel iz latinščine, je na zbrane napravila globok vtis
Za g. župnikom so govorili še: načelnik barjanskih gasilcev Ivan Vrbinc, kumica gospa Olga Pur.ova, kum Jakob Jesih zastopnik mestnega župana obv. svetnik L i kožar in starosta JGZ Turk. Vsi govorniki so čestitali Barjanom k pridobitvi novega doma, starosta g. T u r k pa Je pozval prisotne naj vzkliknejo trikrat Nj. Vel. kralju Aleksandru, čemur so se vsi z navdušenjem odzvali.
Po slovesnosti se je vršil defile gasilske čele, nnto pa javen nastop z vajami na obsežnem Vrbin-čevem vrtu. Z vajami so nastopili mestni gasilci in barjanski gasilski naraščaj, sodelovala pa je godba »Zarjac pod vodstvom g. Fr. Dol i na rja. Zelo zanimiva točka je bila, ko je barjanski naraščaj gasil gorečo barako, polno slame. Mali gasilci so sami napeljali do :>požara< dve cevi, eno na ročno brizgalno in drugo iz hidranta ter srečno pogasili ves |K)žar.
Bila je to lepa gasilska prireditev.
Gorje pri Bledu
V nedeljo dopoldne se je vršila v Gorjah pri Bledu slovesna blagoslovitev nove priklopne motorne brizgalne znamke Renault, ki si jo je nabavilo gorjansko gasilsko društvo. Ob pol KI so odšli gorjanski gasilci iz gasilskega doma do postaje Bled-jezero, kjer so počakali goste. Nato se je razvil na Gorje krasen sprevod. Na čelu sprevoda je jezdilo 16 gasilcev v kroju in dva fanta v narodnih nošah, za temi je šla gorjanska gasilska godba, nato avlo s kumico gospo Vodiškovo. za tem pn gasilske čele z 4 prapori. Pri slavnosti so bili prisotni tudi: starosta JGZ Turk, zastopnik ljubljanske gasilske, župe lSngclbcrt O o s t i š a , načelnik domače župe blejski župan Rus in mnogi drugi. Sodelovala so pri slovesnosti vsa okoliška gasilska društva.
Najproj se je vršila v cerkvi služba božja, med katero je imel primeren in pomemben govor duh. svetnik Janez K a 1 a n. Po službi božji je odšel sprevod do gasilskega doma, kjer se je vršila blagoslovitev. Motorno brizgalno je blagoslovil gosp. K a 1 a n. Za njim so govorili: načelnik domačega društva Jan, starosta JGZ Turk, ki je vzkliknil Nj. Vel. kralju in se mu je množica viharno odzvala, nato gorjanski župan in kum ica V o <1 u -škova. Poleg te je kumoval novi brizgalni tudi g. Golob. Po blagoslovitvi se je vršil defile gasilskih Čet in banket.	. ,
Dobrova nad Ljubljano
Tukajšnje gasilno društvo si je zn znesek 02.000 Din nabavilo kombinirano motorno brizgalno pri. tvndki Smojkal v Pragi. V. nedeljo dopoldne
Vlada je homogena
Belgrad. 8. septembra. A A. Ministra dr. Korošec in .hiraj Uttnelrovic si« sc nahajala nn potovanju, ko je bil« se,a ministrskega sveta dne 4. I. m., it« kateri je bilo med drugim v /.vezi s prej sprejetimi sklepi sklenjeno objaviti, da člani ka-bineia izjavljajo: >Ui .nmjo samo en program, ki jc vsebovan v manifestu V. Vel. kralja dne H. jnnn. a rja H?2l>. in v sklepu kraljevske vl»d<* i dne 1. julija i- k Oni si- /ato smatrajo za člane homogenega kabineta, prepričani, da pravilni razvoj narodnega in državnega življenja izključuj« v bodočnosti po-vrntek in vzpostavitev nekdanjih strank. Zato izjavi .njo, da s,-, odločeni, <ta v bodoče delajo samo na tej podlagi iu sc -kupno udejstvujejo ne glede na svojo prejšnj i strankarsko pripadnost.
Takoj ix> povralku s pota ministra dr. Korošec in Demelrovir obiskala predsednika vlade generala Petra Zivkoviea m mu izjavil«, da se j>o-polnoma strinjata z. gornjim sklepom ministrskega sveta.
Sprejem novih zastav v Zagrebu
Zagreb. 8. septembra p. Danes ob 7 zvečer je ves Zagreb na svečan način pričakoval posebni vlak. s kulerini .-a vojaški dostojanstveniki pripeljali v mesto nove z:;slave. Razen zastopnikov vojaških in civilnih oblasti m> imeli dostop ira peron ludi delegacije raznih kulturnih in drugih drn-štov. Zastopanih je bilo okoli loO zagrebških društev. Pred kolodvorom so je formiral sprevod, ki krenil pu glavnih zagrebških ulicah. Vse mesto je bilo v zastavah. Koder je krenil sprevod, povsod so je moral usiavili promet.
SrrtrfriO! nesreča
v Kamniških planinah
lepo vrctne, ki se je obljubilo v nedeljo, je izvabilo v gore mnogo prijateljev narave in tu-rishrv. Tudi na Kamniškem sedlu se je zbralo mnogo turistov, med katerimi si je izbrala suni eno žrtev. Okrog pol 2 popoldne je pričel mlad turist, siar približno 20 k-t. plezati na steno Planjave nad Kamniškim sedlom. Stena je visoka približno 150 metrov. Ko je mladi turist koro priplezal do vrha stene, mu je naenkra s|xxirsek> in mu jc odpovedat prijem. Nesrečne/ je omahnil v globino, se prevalil preko skal. prekopicnil nekajkrat v zraku in priletel na vznožje stene ter se ubil. Truplu je bila prebita črepinja in polomljeni udi. Pri tej nesreči jc bilo mnogo turistov-očividcev. Nekateri med njimi so spoznali v iz-kaženem truplu Rudolfa Pečarja iz Ljubljane. Nesreča je napravila na vse turiste globok vtis.
Avto do smrti povozil otroka
Krško, 7. septembra.
'I likaj se je pripetila v soEioto okoli 7 zvečer strašna nesreča, ki je pretresla vse mesto. Ob 7 zvečer, ko sc je že vlegal mrak nad zemljo, je pridrvel izza ovinka pri cerkvi neki avlo. Na glavni cesti se jc tedaj igral 2 letni Miško, sinček vodje tukajšnje ekspoziture OU/D g. Starega. Avto ie podrl otreka in vozil čezenj. Kolesa so strla otroku ves prsni koš in mu zdrobila vse ude. Nedolžni olročiček jc obležal na mestu inrtcv. O nesreči otrokov oče ijo danes še ni obveščen, ker se nahaja !*> službenih opravkih v Belgradu.
Naši živinozdravnihi zborujejo
Ljubi ja na, 7. septembra.
Danes, v nedeljo, se je vršilo v prostorih državnega veterinarsko - bakteriološkega zavoda v Ljubljani v Lipičevi ulici zborovanje živinozdrnv-nikov dravske banovine, ki se ga je udeležilo okoli 50 veterinarjev. Zborovanje jc otvoril predsednik g. Pravo Robe k z Rakeka. Z navdušenjem so zbrani veterinarji nato sprejeli vdanostmi brzojavko Nj. Vel. kralju in kraljevski rodbini ter jmedrav-tio brzojavko ministrskemu predsedniku P. fciv-koviču.
Poročilo o delovanju veterinarske sekcije zh dravsko banovino je podal g. Leon Kocjan, asistent zavoda. Poročal je o zaščiti interesov veterinarjev in drugih važnih zadevah, predvsem o Miščitnom cepljenju in dopolnilnih strokovnih tečajih. Upravnik bakteriološkega zavoda in član sekcije dr. Ker-do Ker n je bil poslan na mednarodno veterinarsko zborovanje v London.
O stanju blagajne in drugih finančnih zadevah je poročal g. Fran U o I j a r i r. Škofje lx>ke.
Nnto je predaval prof. dr. Ferdo K e r n o uspehih mednarodnega veterinarskega kongresa v Londonu. Kongres je obravnaval mr.derna znanstvena dognanja o pobi an ju nekaterih živalskih bo lezni, zlasti o zatiranju nalezljive bolezni pri čebelah, piščancih in ribah. Kogree je obravnaval tudi za konsumenla velevažno zadevo, namreč kontrolo mlelia na trgih. Nalezljive bolezni pri čebelah so v svetu precej razširjene, med leni ko čebele v Sloveniji ne bolehajo z.<> njimi. To dviga ceno naših čebel, ki se izvažajo celo v Avstralijo. Vendar pa se ;e bati, da zaidejo bolezni čebel ludi v naše krajo iu jc treba ukreniti zato preventivne odredbe.
Med debato je načel p. Ivan Žemljic iz Slovenske Bistrice vprašanje o položaju nekdanjih samoupravnih veterinarjev, ki jih banovina ni sprejela v svojo evidenco. Ti veterinarji vrše samo privatno prakso in so zato njihovi dohodki znsino manjši. Zborovanje je sklenilo, nnj se izdela pravilnik. po vzorcu pravilnika bivšega deželnega odbora. |io katerem bi bili veterinarji zopet sprejeti v banovinsko službo.
Tajnik sekcije g. Kocjan jc |mročul še o dveh načrtih z^i reorganizacijo velerinarskega društva in o pripravah z.a veterinarski kongres, ki se bo vršil cd 13. do 15. seplembra v Zagrebu.
Vršila se .je nato 5e debela o raznih not ran ih vprašanjih sekcije in o važnih stanovskih vprašanjih. Predsednik Rebek je ob 1 popoldne zaključil uspelo zborovanje.
se, jo vršila slovesna blagoslovilov brizgalne. Blagoslovitev Jc izvršil g. kanonik Vole, ki jc zelo lepo govoril. Za njim pa je govoril podnaoelnik ljubljanske gasilske župe Milko H o j a n-. Kanoniku g. Volcu sta z ljubko dcklamacijo izročila šopke cvetlic majhen deček, sin šolskega upravitelja m nialn deklica. Pri slovesnosti blagoslovitve so r. večjimi ali z. manjšimi zaslojtslvi sodelovala, poleg domačega, še naslednja gasilska društva: Kožarje, Vič, Brdo. Brezovica, Horjul, Polhov gradeč, Ljubljana in Notranje gorice,
Vsa Evropa se zgraža
,,Nekaj, kar se dozdaj na vsem svetu še ni zgodilo"
Veliki belgijski list v flamskera ieziku »Hct Laatste Njuvs* prinaša ob priliki tržaškega procesa dolg članek pod naslovom » Slovenska narodna manjšina v Italiji in proces v Trstu.«
V	članku se najprej povdarja, da je krvavi dogodek na Bazovici nekaj, kar se dozdaj na svetu še ni zgodilo. List pravi, da je ta proces nekaj straSnega že zato, ker se je razprava preložila v Trst, v središče slovenske province, da se s tem smrtno razžali ves narod.
>Očividno je« — piše flaraski list — »da v Italiji ni vse v redu, če ta država vrši tako politiko nasilja proti svojim slovanskim državljanom, medtem ko sama zahteva od Francije narodni statut za Italijane v Tunisu«.
»Italija« — tako nadaljuje glavno glasilo flamskega naroda v Belgiji, »je znala v početku razgovorov v Verzaju leta 1919. sebi zasigurati neke pokrajine zaradi sigurnosti svojih meja, po-večajoč sebe od Brenerja v Tirolah do Pulja v Istri. Tako je 700.000 drugorodcev padlo pod Italijo, katerim je Italija obljubila spoštovanje manjšinskih pravic. Medtem pa je položaj teh manjšin, čim je došel na oblast fašizmu, postal neznosen, ker se manjšinam vsiljuje italijanski jezik, pa celo fašistična mentaliteta! Ta pritisk se je v zadnjem času nekoliko zmanjšal v Tirolah, ker Italija računa s sporazumom z Avstrijo in Nemčiio, zato pa se je z vso silo vrgla na Slovence in Hrvate, da bi s tem vršila pritisk tudi na Jugoslavijo.
V	tej atmosferi se je vršil proces proti dozdevnim teroristom, ki jih je državni tožilec neresno obtožil terorističnih dejani, češ, da so s tem hoteli odtrgati Julijsko krajino od Italije, in jih je podvrgel strašni kazni. V poštenih italijanskih krogih pa se govori, da ti Slovenci niso bili nobeni teroristi, ampak žrtev iaSističnih provokator-jev, to tembolj, ker je bil atentat na »Popolo d'Trieste« izvršen pod zelo sumljivimi okoliščinami.
V	vseh državah pa se smatra, da jc bi! prenos izrednega tribunala iz Rima v Trst proti vsem • vropskim običajem. To se je očividno naredilo zato, da bi se razburili tako Slovenci na eni kakor fašisti v Primorju na drugi strani.
Treba je pripomniti, da se s takim straho-vanjem ustvarja nalaič zastrupljena atmosfera med Italijo in Jugoslavijo.«
Bidovec junak do zadnjega trenutka
Službena agencija Štefani prinaša o ekseku-riji štirih mučenikov na Bazovici sledeče poročilo:
ko so po razglasitvi obsodbe okoli polnoči odvedli obsojence pod močno eskorto v ječo, so takoj podpisali prošnjo za pomilostitev in so potem vso noč prebili brez spanja.
Ker komandant nrmndnega kora v Trstu ni dal prošnje za pomiloščenjc naprej, sc jc tukoj pristopilo k pripravam za cksckucijo. Ob 3 zjutraj so obsojenci prejeli tolažila vere in potem so jih odpeljali na kraj, ki jc bil določen za "ksekucijo, to jc nek prostor tik ob vojaškem vežbališču na Bazovici.
Ob 5 zjutraj je prišel v polni opremi 58. bataljon črnih srajc pod poveljstvom konzula Diamanti ju in pa sodniki izrednega tribunala, ki so imeli nalog, dn prisostvujejo izvršitvi obsodbo.
Konzul jo ukazal (>00 črnini srajcam bataljona, da sc uvrstijo v kvadrat, ki jc bil na eni strani odprt. Tu m so bili postavljeni štirje stoli za obsojence. Fksokucijska vrsta jc bila formirana od % črnih srajc, razdeljenih v štiri oddelke. Obsojenci so stopili z uvtobusu in bili poljani k stolom, medtem ko jc korakal ob njihovi strani duhovnik, ki je držal v rokah razpelo in tiho molil.
Konzul Diamanti, ki jo stopil v sredo kvadrata, jo glasno bral besedilo obsodbe. Bidovcc jo bil prvi, ki so jo sam vsedel na stol. nakar so mu sledili ostali trije. Obsojcnci so bili obrnjeni s hrbtom proti miličnikom.
Ob uri 5.45 je. poveljnik cksekucijske vrste vzdignil roko in jo potem bliskovito spustil, nakar je sledila salva iz pušk in so vsi štirje obsojcnci takoj padli. Truplo so tukoj položili v krsto in prepeljali na pokopališče.
Ob 5.51 jo bil kraj cksckucijo popolnoma izpraznjen in bataljon črnih srajc, ki so jo ves čas obnašal s trdnim ponosom in želo/.no lilod-»ostjo, sc jc vrnil v Trst.«
Gozdarski kongres v Ljubljani
„Jugostavija je dobila štiri mučenike"
Vsf dunajski listi prinašajo obširna poročila o usmrčenju slovenskih mučenikov Julijske krajine v Trstu. Vsi listi tudi prinašajo vest iz Milana, v kateri se pravi, du korni poveljnik v Trstu vobče ni kralju poslal prošnje odvetnikov za pomiloščenjc. Dunajski listi podčrtujejo dejstvo, da jc četvorico lin smrt obsojenih spremljalo na morišče šeststo vojakov milico, in da jc za vsakega obsojenca bilo določeno 14 vojakov, du ga ustrelijo v hrbet. »Neucs AVicner Extrablatt«, glasilo avstrijskega Lnudbunda, prinaša uvodnik vod naslovom: -M u s solini u s t v a r j u m u č c n i k c«, v katerem piše sledeče:
»Jugoslavija je v noči od petka na soboto dobila štiri mučenike. šest ur po obsodbi so ustrelili štiri slovenske narodnjake, in zato, du bi sc naglasil demonstrativni značaj tc obsodilo, jih niso ustrelili v Trstu, nego v Bazovici na platoju slovenskega krasa. To jo bilo zato, ker Mussolini ve. du bodo ti štirje streli težko odjeknili v celi Jugoslaviji. Čini slovenskih nacionalistov so no morejo niti zagovarjati niti olcpševati, toda Mussolini bi moral vedeti bolje, nego vsakdo drugi, dn sc s streljanjem mladih herojev, borcev zn svobodo, samo ustvarjajo m učen ik i in du sc bo nu lu način irodentistične-inu pokretu v Italiji dal samo nov polet.«
Dalje spominja Neucs Wicuer Kxtrablatt< Italijane nu Ccsare Battistiju, Ši ga je Avstrija pred vojno obesila, in pravi: Pruvtako kakor llabsburžani in Burhonci se tudi Mussolini ni ničesar naučil iz zgodovine. Tragična usoda teh štirih mučenikov ni samo v njihovi nasilni smrti, ampak predvsem v tem, da kri, ki je pordečila kraško skale pri Bazovici, lahko pade na celo Evropo.«
Članek končuje sledeče: »V trenutku, ko so bili usuirčeni štirje Slovenci na jugoslovanskih tleh Italije, so jugoslovanski polki dobili nove modro-belo-rdeče zastave, ki simbolizirajo edinstveno Jugoslavijo. Izined vseh sredstev, da so ta edinost Jugoslovanov okrepi in napreduje, jc gotovo najboljše tisto, ki g a jc izbral g. Mussolini. Streli, ki so v soboto zjutraj odjeknili iz italijanske meje, so bili niuziku k velikim vojnim svečanostim in proslavi edinosti v Belgradu.«
■vAViener Ncucste Nachrichten« prinašajo o eksekuciji članek svojega glavnega urednika Gilberia Indcrmauerja, ki jc obenem dopisnik berlinsko Gcrmanie«.
V tem dolgem članku pravi Indermauer, da v Italiji živi danes 550.000 Jugoslovanov. Potem pravi, du je po mirovnih pogodbah Italija dobila Julijsko krajino iz strategičnih razlogov, kajti nacionalnopolitično ti kraji niso italijanski, nmpak slovenski. Potem opisuje obupno narodno borbo Slovencev in Hrvatov v Primorju in pravi: -Ali jo lo bila namera, ali pa je liil slučaj, \ oden od usode, da se jc isto jutro, ko je bila izvršena smrtna kazen v Trstu, začela v Belgradu svečanost, ki je biln simboličnega značaja. Več kot stoletje in pol stare zastave, ki pohajajo šc iz dobo črnega Ilirija, ki je v Napoleonovem času vstal proti Turkom — zastave, ki pomnijo borbe na Slivnici, pri kuinnnovu, Drinopolju iu na Brcguluici — zastave, ki so videle poraze in zmage v svetovni vojni — stare zastave srbskih polkov, ki so svetinje vseh Srbov, tc zastave so bile zamenjane z novimi zastavami združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato so Slovenci, ki so bili ustrel jeni nn Bazovici, in Hrvat Gortan mučeniki celo narodno edine Jugoslavije. Prelita miičeniška kri jc ec-ment in amalgam jugoslovanskega naroda. Italiji sc seveda nc more jemati pravo, du sc brani zarot iu jih kaznuje nu drakonski uačin, du bi dala strahovalen zgled. Toda mladina nc jioznu nobeno meje, čc gre za izvedbo nacionalno misli in nacionalnega programa.«
Na koncu pravi člankar, da tako stvari, kakor jc bila cksckucija nu Bazovici, po sili naravnih zakonov dobivajo svoj adekvatni odgovor.
Vtis v Zagrebu
Ves Zagreb jc zavit v žalost. Društvo Istra« je na svojcui poslopju izobesilo črno zastavo. V narodnem gledišču se je ob priliki so-kolske akademije v čast prestolonasledniku Petru vršila komcmorucija za štirimi slovenski- 1 mi mučeniki z dvominutnim slovesnim molkom. Odpovedani so tudi vsi koncerti.
Ljubljana, 7. kept
Tc dni so zborovali v Ljubljani gozdni strokovnjaki iz vse Jugoslavije, da tako povzdignejo sijaj sedanje gozdarske in lovske razstave v Ljubljani. V soboto, dne G. t. m. se je vršila v poslopju Delavske zbornice glavna seja upravnega odbora Jugoslovanskega gozdarskega združenja. Seji je prisostvoval generalni direktor državnih gozdov ing. Viljem Čmelik iz Belgrada, prisostvovalo pa ji je tudi lepo število odbornikov iz vse Jugoslavije. Seja je obravnavala notranje zadeve združenja. To združenje je bilo osnovano 1. 1921.. ko so se vanj pretopila vsa dotedanja jugoslovanska gozdarska združenja. Če pa upoštevamo, da so bila ta društva zelo stara, je tc dni gozdarsko združenje praznovalo 54. redno skupščino in je torej ena najstarejših naših organizacij in sploh najstarejša gozdarska organizacija.
Gozdarski kongres in skupščina sta se vršila v nedeljo dopoldne v Kazini ob udeležbi zelo velikega števila člauov delegatov. Zborovanju bo prisostvovali med drugimi: Zastopnik Nj. Vel. kralja general Popovih, podban dr. Pirkmayer, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, gozdarski svetnik banske uprave ing. Šific, zastopnik Zbornice za TOI dr. Plcss, dalje zastopnfk češkoslovaškega poljedelskega miuistra ing. Malor, zastopnik češkoslovaške gozdarske organizacije ing. VValtcr, prof. Posquin iz Belgije, zastopnika zagrebške gozdarske fakultete prof. dr. Petračič, ki je tudi podpredsednik združenja, in prof. dr. Ne-uadif, zastopnika belgrajske gozdarske fakultete prof. dr. Balon in prof. dr. Jovanovič, dalje odlični gozdarski strokovnjaki države, kakor direktor gozdarske direkcije ing. Griinvald iz Zagreba, ing. Perušie s Sušaka,, ing. Dojkovie iz Zagreba, ing. Cirkovič iz Kruševca iu direktor Sacher iz Slavonije.
Zborovanje je ob pol 10 otvoril predsednik ing. Čmelik, ki je pozdravil vse odlično zastopnike in vse prisotne. V svojem nadaljnjem govoru je podal pregled dela in združenja v preteklem letu. To leto je bilo leto reform v našem gozdarstvu in vobče leto gozdarske zakonodaje in revizij dolgoročnih pogodb. Glede gozdne policije so se končno določilo stalue smernice.
Novi gozdarski zakon, ki je bil sprejet dne 21. decembra 1929, je čvrst temelj za gozdarstvo v vsej državi. Prvo inicijativo za la zakon je dalo ravno gozdarsko združenje. Ovira zakonu je bila heterogenost gozdarstva v naši državi. Novi zakon ščiti v velikih potezah gozdove vobče in brez ozira na lastnika gozdov. Gozdarski strokovnjaki skrbe zlasti za intenzivno gozdarstvo, kar pa jc združeno s precejšnjim trudom, saj je na primer v Bosni do 70.000 hektarjev gozda pod nadzorstvom euega samega strokovnjaka.
Predsednik je nato predlagal udanostno brzojavko Ni. Vel. kralju, ki so jo vsi prisotni odobrili z velikim navdušenjem. Prav tako so bite sprejete pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču, ministru za šume in rude dr. Antonu Korošcu in poljedelskemu ministru v Pragi. Prečitan je bil pozdrav poljskega gozdarskega združenja. Kongres so nato pozdra-
na vetesejmu
Tekma harmonikarjev
Najvažnejši opravek Ljubljančanov v nedeljo ,n na praznik jc bil gotovo obisk velesejma. Tisoči Ljubljančanov so pohiteli oba dni na velesejem, ki beleži rekorden obisk. Tudi nedeljski popoldanski dež ni škodoval mnogo prireditvi. Ponoči od sobote na nedeljo pa je temeljito očistil velesejm-ski prostor. Hud naliv je prignal vse ljudi pod streho, kjer so morali vedriti in se pač braniti dežja, kolikor se je pač dalo in kjer se je dalo. Na praznik v ponedeljek pa je bil obisk naravnost rekorden. Vse razstave so imele nabito polno obiskovalcev, posebno popoldne. Glavna atrakcija dneva pa so bile tekme harmonikarjev, ki so privabile na desetine tekmovalcev in stotine poslušalcev, Pa so tudi tekme bile zelo zanimive in pokazale so, da so se naši harmonikarji od zadnje prireditve sem veliko naučili. Konkurenca je postala prav huda in komisije so imele veliko dela, posebno pri končni izbirni tekmi, ki je pokazala prav lepe uspehe.
Diatonična težja skupina: Izven konkurence je dobil prvo diplomo g. Stanko. Prvo darilo Mav-rič, harmonika, drugo Loboda, kavni servis, tretje Bucik, žepna ura. Ostali štirje Magister, Juntes, Francisovič in Humar pa so dobili diplome. Diplome so dobili sploh vsi nagrajenci.
Diatonična lažja skupina: Osem tekmovalcev. Prvo darilo Šošler, harmonika, drugo gdč. Rupnik Anica, beneški pepelnjak, tretje gdč. Umek Anica, budilka. Ostali: Pristavec, Kokalj, Heba-uja, Loboda in Flis so dobili diplome.
Hromatična lažja skupina: Pet tekmovalcev. Prvo darilo Lamec, gramofon, drugo Rakuša, žepna ura. Ostali: Prevolnik. Blaževič in Dioka so dobili diolome.
Pet konkurentov, drugi Tersin, bu-Izven konkurence
Hromatična težja skupina; Prvo darilo Stanko, gramolon, dilka, tretji Osredkar, diploma, sta bila gg. 1'rinčič in Metelko, oba diploma.
Izdelovalci harmonik: Prvo darilo Lubas, drugo Kucler. Oba sta dobila diplomo s pohvalo.
Profesionali: V tej kategoriji je nastopil samo en tekmovalec Pillich iz Maribora. Naravnost bra-vurozno je igral in je očaral s svojo igro na specialni hromatično težji harmoniki.
Mladinska skupina jc bila pri vsem konkurenčnem boju najinteresantneiša. Nastopilo je pet dečkov od 6 do 12 let starih. Prvo darilo je dobil Šuštar, harmonika, drugi Justin, listnica in čokolada, tretji Praprotnik, denarnica in čokolada. Četrto in pelo diplomo sla dobila dečka Remšar in Župančič. Najmlajšemu, 6!ctn. tekmovalcu, je morala mamica držati harmoniko, ker je bila le-ta večja od njega.
Kategorija ansamblov: 1. nagrado slovenski šrnmel kvartet g. dr. Karlina; 2, šramel kvintet g. Cvirna; 3. kvartel Koširja Jurija iz 2 trobent, harmonike in klarineta; 4. Magistrov duct. Zaduja dva sta predstavljala narodno svatbeno godbo. Vsi poslušalci so bili navdušeni.
V kupčijskem oziru se razstava razvija po-voljno in imamo tudi na nedeljo in praznik zabeležiti mnogo interesa in tudi zaključkov. Prireditelji razstav in uprava velesejma so lahko zadovoljni. Žc danes moramo ugotoviti, da je jesenska razstava (gozdarska, lovska in misiionska) v vsakem oziru uspela in zadovoljila publiko, ki ni prišla v velikem šlevilu samo iz Ljubljane, ampak ludi z dežele, od koder je bil zlasti zadnja dva dni obisk prav znaten.
Izletnikom iz Francije
Iz Ljubljane odpotujemo nazaj v Francijo kakor napovedano v četrtek 11. t. m. ob 7
zvečer.
Vlak pripelje v Bazel v petek ob 14.16, v Bening ob 19.42 in v Metz ob 21.10.
Anton Hafner, izs. duhovnik.
Kronika
Poroke. Kamnik: V soboto popoldne, na dan rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petru, se jc poročil v Kamniku v farni cerkvi gospod Josip Črn c, okrajni sodnik v Mokronogu, z gospodično Josipino Kuiucr, hčerko uglednega trgovca nu Grabnu. — Gospod Srečko Al j i-novič, odvetniški kandidat iz Splita, ki jc študiral več let na ljubljanski univerzi, sc jc poročil pa v ponedeljek, 8. septembra t. 1. v Ljubljani pri oo. frančiškanih z gospodično Alojzijo Lenče, zasebno uraduico iz Kamnika.
Smrtna kosa. V soboto jc umrla na Mariborski cesti šl. 2 v Celju 23letna delavčeva vdova Helena Majer na jetiki. Rajna, ki ji je šele pred dvema mesecema umrl mož za isto boleznijo, zapušča dva nepreskrbljena otroka. — Dne 7. t. m. je v celjski bolnišnici umrla 31 letna vdova Marija Razdavšek iz Škofje vasi, dne 8. t. m. pa 23 letni delavec v celjski opekarni., Andrej Palič. N. v m. p.t Smrt neznanega berača. Iz Zulcga loga: Zjutraj, 6. septembra 1950 so našli na poti, ki sc odcepi pol ure od Zaliloga od ceste, ki vodi od tu v Sorico in Podbrdo, katera pot vodi v vas Ravne pod Ratitovcem, mrtvega beraču, kojegu starost sc kaže od TO—80 let. Hodil jc že 14 dni po naši vasi ves zanemarjen in kot slaboumen. Nihče ni mogel izvedeti od njega, od kod jc ! doma. Podpisani prosi okoliške župnije in ob-S čine zu pojasnilo, čc bi morda kje takega po-j grcšali. — A. Hribar župnik.
ilustracija« št. 9 je v svoji razkošni opremi posvečena v glavnem našemu lovstvu. Naslovna stran v več barvah je delo g. Sajna. Vsebina: Oda vzhajajočemu solncu. Lov nekdaj in sedaj (dr. Bevk). Prizori z lova. šumarska in lovska razstava. Lovci (Kapus). Z lovske razstave v Leipzigu. Dve lovski (Podregar). Na lov! Sprehod po muzeju. Jesenski velesejem. 000 letnica Kočevja. Gasilski kongres. Evbaristični kongres. Marija v nebo vzeta. Kongres lutkarjev. Obraz filmske igralke. Pasijonska igra v Oberamniergauu (Gregorin). Zadnja karta (Gals-worthy). Spomenik Ivanu Cankarju. Oktavo više! »Ptičarji«. Iz toplih dni. Veslaške in plavalne tekme na Bledu in v Ljubljani. Gledališka uniforma (Lipah). Turneja v Srbiji.. Pozdrav »Ilustraciji«l Naši otroci. Jesenska moda. Neznosni predmeti (Fayrd-Vouk). Iz vsega sveta. Higienska razstava (širola). Ugankarjem. P. Kocjančič (R. L.) — Posamezna številka po K) Din v vseli trafikah in knjigarnah. »Ilustracija:, Ljubljana, Kopitarjeva ulica fi/I.
vili: zastopnik poljedelskega ministrstva v Pragi ing. Malec zastopnik češkoslovaškega združenja ing. Walter, zastopnik banske uprave iug. Šivic, zastopnik Zbornice za TOI dr. Plesa, in končno podban dr. Pirkmayer.
Kongres je pozdravil ludi prof. Posquiii, direktor postaje za proučevanje gozdarstva v Sem-bloux v Belgiji. Njega je poslala belgijska vlada, da spozua gozdarske razmere v Jugoslaviji, zlasti pa svetovno znane slavonske hrastove gozdove. Prol. Posquin je bil priporočen od našega ministrstva za šume in rude iu je bil povsod gostoljubno sprejet. Prof. Posquin se je zahvalil na kongresu za prisrčen sprejem in je izjavil, da je navdušen nad Jugoslavijo. Kol zaključek svojega bivanja v Jugoslaviji je obiskal gozdarski kongres in gozdarsko razstavo v Ljubljani. Vsi govori so bili toplo aplavdirani.
Ing. Novak je nato razložil vsem prisotnim posebnosti krajev in gozdov ki jih bodo videli gostje na ekskurziji v torek v Kamnik in v Kamniško Bistrico, na posestvo kamniške meščanske korporacije. S tem je bil dopoldanski del kongresa zaključen.
Popoldne se je kongres nadaljeval. Poročilo o delu gozdarskega združenja v preteklem letu je podal tajnik dr. Nikola Neidhardt, asistent univerze v Zagrebu. Blagajniško poročilo je podal blagajnik gozd. nadsvetnik v p. Milan Drnič iz Zagreba.
Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika gozdarskega udruženja inž. Milan Č i r k o v i č, inšpektor prometnega ministrstva v Kruševcu. Za podpredsednika sta bila izvoljena dr. Andrija Pe-tračič, vseučiliški profesor v Zagrebu in inž. Milan Lenarčič, veleposestnik iz Ribnice na Pohorju. Za tajnika jo bil izvoljen dr. Nikola N e i d b a r d t iz Zagreba, za blagajnika Dragotin II radii, gozdarski nadsvetnik iz Zagreba. Izvoljenih je bilo nato še 20 odbornikov. V nadzorstveni odbor so bili izvoljeni: gozdarski nadsvetnik Josip Rustja, nadsvetnik Milan Drnič iz Zagreba, inž. Vladimir Skorič in Ivan Jerlič, gozdarski nadsvetnik iz Zagreba.
Sprejet je bil predlog podružnice združenja v Ljubljani, naj bi se ukinila določba agrarne reforme, ki določa zabrano prodaje nad gozdnimi posestvi nad 200 ha, oziroma še pod 200 ha, če je poleg gozda še drugo posestvo zraven. Ta določba je bila sprejela baje pod pritiskom političnih ras-mer, ki so sedaj odpadle. Če se sedaj ta določba Odpravi, bodo pridobili zlasti pohorski posestniki, katerih posestva so sedaj v zastoju.
Sprejet je bil tudi predlog, naj se osuujejo gozdarski krožki, ki bi posvetili pozornost gozdarski vzgoji malih gozdarskih ljudi in malih uspehov.
Podano je bilo tudi poročilo o letošnjih uspehih ljubljanske podružnice gozdarskega združenja. Ti uspehi so: sedanja gozdarska razstava, ustanovitev gozdarske šole v Mariboru in osnovanje drevesnice v Račjem.
V ponedeljek so zborovale razne sekcije, v torek pa odidejo zborovalci na ekskurzijo v Kamnik in Kamniško Bistrico, kjer se bodo zlasti seznanili z gozdnim gospodarstvom v gozdovih kamniške meščanske korporacije.
Ljubljanska kronika
Ljubljana, 8. septembra.
Živahna ,zelo živahna je bila ta dva dni Ljubljana. V nedeljo in danes na praznik kljub temu, " da je odšlo mnogo ljudi na izlete. Pa ni čudno, ko je bilo toliko prireditev v Ljubljani: jesenska razstava, misijonski kongres, gozdarski kongres, zborovanje živittozdravnikov, da omenimo lc najvažnejše. Povrhu so šle ta dva dni skozi Ljubljano na Brezje velike množice romarjev z Dolenjskega in od drugod, ki so hoteli proslaviti Marijin praznik na najpopularnejši slovenski božji poti. Mnogo teh romarjev se je uslavilo v Ljubljani in si oglodalo velesejmsko razstavo.
Splošen vtis teh dni je bil, da postaja Ljubljana zelo prometno mesto in se vedno bolj uveljavlja.
Kakomik je bil v nedeljo zvečer krasno razsvetljen v čast misijonskemu kongresu in številnim romarjem, ki so pohiteli na Rakovnik.
Dolga vrsta prireditev — o nekaterih poročamo na drugem mestu — se je vršila ta dva dnevu v okolici Ljubljane in izvabila mnogo mestnih prebivalcev iz mestnih zidov.
Danes zvečer ob osmih bo v dvorani bolela »Union« predaval Japonec. Ogibara, ki se je udeležil VII. medn. akad. kongresa, o svoji domovini — Japonski. Predavanje bodo spremljale skioptič-ne slike. Komur je na tem, da spozna Japonsko v pravi luči, naj ne zamudi tega predavanja.
Denar od prodanih vstopnic za Misijonsko akademijo, ki jc bila odpovedana, se dobi povrnjen v trafiki »Union.:. Akademija se vrši oktobra meseca. Datum pravočasno sporočimo.
Jugoslovanska strokovna zveza vabi na predavanje glavnega tajnika krščanske strokovne inter-nacionale P. Z. S. Serrarcnsa, ki se. bo vršilo danes zvečer ob 8 v dvorani Nelavske zbornica na Miklošičevi cesti. Govoril bo o stremljenjih k-* ščanskega delavskega gibanja in o vrhovni orgaiu-zaciij krščanskega strokovno organiziranega delavstva — internacionali. Vabljeni vsil
Nagla smrt v goidu. V nedeljo okoli C zvečer so ljudjenašli v dežju na stezi, ki se odcepi iz tivolskega parka proti Bellevue ležati mrtvega starejšega moža, nad katerim je bil razpet dežnik. O slučaju je bila obveščena policija. Policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in okrajnega nadzornika Podreberška je našla pri mrliču vizitko in velesejmsko legitimacijo na ime Matija Kump. Pri mrliču so našli še zlato uro in okoli 150 Din denarja. Dr. Avramovič je ugotovil, da je pokojnik umrl nagle smrti zaradi srčne kapi. Truplo je bilo Se ponoči odpeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Policija je za tem ugotovila, da je mrlič 69 letni orož-niški stotnik Matija Kump, v Ljubljani precej znana osebnost in stanujoč v Šelenburgovi ulici št. 5. Njegovo truplo je dala njegova družina danes prepeljati na dom.
Vlom. V soboto med tri četrt na 1 in tri četrt na 2 popoldne je neznan tat vlomil v trgovino The Res v Gregorčičevi ulici. S ponarejenim ključem je odprl rolo in nato brez vsake oviro pobral iz registrirne blagajne ves dnevni inkaso, okoli 1800 Din. Nato je trgovino zopet lepo zaklenil in izginil. 1 Policija se sedaj trudi, da bi tatu izsledila.
•■»•v	'. *	v^^'. *'	^	«•"
§ Spori
Slab tiari naših nogometnih klubov — I. holo državnega prvenstva Uspela lahhoatletska prireditev Primorja Proslava Diska — Tretja
ženska olimpljada v Pragi
Mariborska kronika
M a r i b o r j septembra.
Mala Gospojnica. Skozi desetletja se vrši ua ta prtautk n u Gorci velika romarska poboinost. Tudi letos iio prispeli Iz mariborske okolice in Slovenskih goric romarji v velikem številu ler [»častili gorsko Mater božjo.
Včeraj se ja vršil tukaj kongres tako zvanega narodnega delavstva? tonil je čl.sto neopaženo v mariborskem življenju. Nameravani sprevod je moral v smislu tozadevno odredbo predslojništva mestne policije izostali.
Tudi bi se imola vršili včeraj popoldne tombola poštarjev; vendar se je morala radi nepredvidenih ovir odložiti na 14. septembra s pričetkom ob 14 na Trgu Svobode.
V splošni bolnišnici je bilo precej posla, štiriletni delavčev sinček Edvard černek si je prt igri na Irati stri levo nogo. — Dveletna delavčeva hčerka Stanislava Mozetič je zmlobllu po vsem obrazu, rokah iu ua prsih težke opekline. Mati je pripravila mizo za obed; mala Stanislava je iztegnila za prt iu se je pri tem vroča juha zlila na njo ter povzročila nevarne opekline. — 04 letni posestnik Janez Partljič je prišel tako nesrečno pod voz, natovorjen z jabolčnlkont, da si je pri lein zlomil desno nogo. — Baronico I. Oluserjevo, stanu jočo pri grofu Chorlnskemu v Zgornji Polukavl, jc zadela kap. Prepeljali so jo v bolnišnico. -- Na Pobreški cesti je prišla pod kolo IHlelnv poseatai-kova hči ftezika Tropova iz Ormožu iu zudobila pri padcu tako težke poškodbe, da so jo morali prepeljali v splošno bolnišnico. — Spletni viničur Franc. Golob pa je na izhodu Cvetlične ulice zavodi v 10 letno .Marijo Jamnlk ter jo podrl na tla. Jamnikovu je pri padcu zadobila poškodbe na levi nogi in obeh rokah.
Policijske knjige niso vsebovale uice»ar posebnega: tri aretacije včeraj iu danes tor 34 prijav radi običajnih prestopkov cestnojioliuljskegn reda.
Tudi je bilo daues okoli 11 alarmirano gasilno društvo. Iz kleli poslopja tukajšnjih šol.-kih sester »o opazili dim; o leni je biln takoj obveščeno gasilno društvo ki je takoj prispelo na lice mesla in pričelo z gaševalnim delom v kleti, ki Je radi tlenja premoga bila vsa v dimu. Gasilci so takoj preprečili nevarnost razširjenja tlenja in ognja. Kako je moglo priti du tlenja premogu, ni zaiano.
Smrtna kosa. Umrla je v starosti 00 let gospa Marija Scherag, lastnica gostilne v Kamuic.l. Pogreb bo danes ob 17 iz hiše žalosti Kamnica 30 na kamniško pokopališče. — V starosti 07 let je umrl Alojzij Sykora, strojevodja drž. žel. v pokoju, Tvonjiška 20. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvaSulce ua mestno pokopališče.
Svedrovci na delu
Sv. Trojica v Slov. goricah, 7. sept.
V noči na 7. septembra so neznani svedrovci vdrli v stanovanje župana Valentina Klemenčiča pri Sv. Trojici v Slov. goricah ter odnesli veliko blaga, obleke In denarja. Na meslo vloma je takoj prispel daktiloskop Orobin iz Maribora policij-»klm psom ter izvršil posnetje prstnih odtiskov. Skoda je precejšnja. Za svedrovci se vršijo poizvedbe.
Radio
< Programi ffadio-LfKblfcma!
Sreda, 10. septembra: 12.30 Plošče. — 13.C0 Cas, borza plošče. — 13.30 Dnevne vesti. — 18.30 Koncert radio orkestra. — 19.30 Tavčarjevi zbrani ajplsL — 20.00 Samospeve poje gospa Antonija Skvarča. — 21.00 Koncert radio orkestra.
Drugi programi!
Sreda, 10. septembra.
Belgrad: 11.00 Prenos iz Geneve: X. nasedanje Druitva narodov. 17.30 Popoldanski koncert radio kvarteta, 19.30 Predavanje. 20.00' Operne arij« in dueti, pojeta ga. Zaludova in g. Zd. Knittl 21.20 Prenos tonfilma: -Kralj valčka«, nalo zabavni koncert. — Zagreb: 11.00 Prenos iz Geneve: Otvoritev 10. zasedanja Društva narodov. 20.35 »Tristau in Isolda«, opera v 3 dej., kp. R. Wagner, na plošče; nato dnevne vesti in vreme. — Bucapest: 17.30 Ogrske narodne. 18.50 Koncert operetne glasbe. 20.00 Zabavni večer, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.15 M. v. Ebner-Erchenbach (lOOletnica rojstva). 21.20 Viiolin«ki večer (G. Stei-ner), 20,20 Večerni koncert. — Milani 17,00 PloSCe. 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe. 20.40 Operetna glasba. — Praga: 19.55 Zabavni koncert. 20.45 »Asagao«, japonska veseloigra. 21,45 Klavir, koncert, — Langenbrg: 19.15 Delavska ura. 20.00 Operetna glasba (plošče). 20.30 »Gospod senator«, veseloigra v 3 dej., nalo poročila in plesna glasba.
—	Rim: 17.30 Popoldanski kohcert radio orkestra. 21.02 Koncert simfoničnega orkestra. — Berlin: 17.00 Lahka glasba. 19.35 Ljudski orkestralni koncert. 21,00 Zborovni koncert. 22.30 »Veseli Berlin«.
—	Katovice: 18.00 Popoldanski koncert orkestra. 20.15 Večerni koncert solistov. — M. Ottrava: 18.00 Plošče. 20.45 Prenos iz Prage. 21.45 Klavirski Tioncert, —
Ni vseeno
6 čim perete, kajti od tega je odvisna tr-pežnost Vašega perila. V vsakem oziru zadovolji gospodinjo le pravo terpentinovo milo
S. V. VILLACH t ILIRIJA 2:1 (OiO).	j
Otvoritvene nogometne tekme za jeaensko se- I zono so močno razočarale prijatelje nogometa. Po- j sebno velja to ui tekmo Ilirije. Po lakih tekmah se pa. prireditelji ne smejo pritoževati, da <e občinstvo ne zanima zn noge,met. To Je popolnoma | opravičljivo, kajti v LJubljani smo imelj dostikrat priliko videti nogomet, zato take tekme odbijajo še tisto, ki še vseeno pridejo na tekmo v nadi, oa bodo njih ljubljenci vseeno zaigrali. Naše občinstvo, ki plača vstopnino, hoče videti nogomet, rte pn sprehajanje po Igrišču. Nogomet Je borbena Igra, Ui zahtevo od tistih, ki ga goji*, borbenosti. V tej tekmi smo pa videli, bom malo borbenosti v moštvu Ilirije. Ne razumemo, kako je moglo lo moštvo doseči v prejšnjih lekmah pozitivne uspehe? Val io pričakovali, da *e bo moštvo prvaka pokazalo v dobri formi. Po lej tekmi pa ne more bili govora o formi moštva. Kajti igralci, ki imajo hi-kegu trenerja kot je g. Baar, bi morali igrati vse drugače. Po enoletnem vednem treningu je pričakovati vse drugačne igre, na vsak način pa vsaj volje z« taktično boljše igre. igralo se je pa brez smisla — čisto fcačetniško igro smo imeli priliko videli. Ce primerjamo igro Ilirije z. igro Primorja, ki tudi ni bila dobra, je Primorje zaigralo zn razred boljše. Po prvih nastopih naSIh vodilnih društev moramo konsta!irati, da nima slovenski nogomet še lepo dobo nobenega izgled«, da bi konkuriral nogometu Zagreba, Belgradu, Splita in Sarajeva.
O tekmi sami bi predvsem omenili, da so gosti moštvo, ki so od zadnjega nastopa v Ljubiia-nl, veliko napredovali. Duša moStva Je izborna ožja obramba, Sploh no v obrambi veliko boljši kot pa v napadli. Slabši je srednji krilec, boljše pn stranska, ki sta onemogočila obe krili Ilirije. Ni bilo sicer opaziti nobeiifg« sistema v Igri, Igralo se je pa zalo z voljo ln požrtvovalnostjo.
Ilirija Je celo Igro prevladovali!, radi nemogoče igre napada, pa le premoči niso mogli izkoristili. Razen Kneieviča in v drugem )>olčasu Koša-ka. so bili vsi nemogoči. Izrazilo slabo ln taktično zgrešeno igro stn forslrnla Doberlet in Oman. Ta Oman je vsaj marljivo igral, Doberlet pa po stari navadi le stal. V krilaki vrsti je zadovoljil Varšek, .-traiuka sta pa v. tej igri pokazala, da nimata
tiojma o dolžnosti krilca. Oba branilca sla pa sodiva n« obeh dobljenih golih, čeprav sta drugače Igrala marljivo. Poteku igre naravno rezultst ne odgovarjn, vendar Je v nogometu tako, da je premalo igrali imelj slalno premoč. Glavno so goli in le je Ireba znati napravili. Igro je sodit g. Clm-perman dobro. Oleoalcev je bilo koma! dobrih dve sto.
PRVO KOLO DRŽAV N KO A PKVENSTVA.
V	nedeljo »o se .pričele tekme za državno krvenstvo. V nrvlh tekmah so navadno presenečenja. To kolo Je končalo, kakor je bilo pričakovati, le Jugoslavija Je premagala B. S. K. In ravno za to tekmo je bilo izredno zanimanje. Na igrišče ie prišlo toliko gledalcev, da jih okrog 800 ni.dobilo votojmle Ta rekorden oblak je posledica uspehov B. S. K. v Južni Ameriki.'
Coneordia : Slavija 4 : 1 (2:1).
S to zmago nad dobro osjerško Slavijo je Coneordia |iotrdila, da je resen iekmec za eno prvih mest v prvenstvu. Coneordia je predvedla tehnično in taktično dobro igro in igrala zelo hitro in energično. Nasprotno je pa Slavija igrala zelo nervozno.
Hajduk ': Slavila * : f.
Hajduk jebil v odlični formi. in. je pregazil Slavijo, ki še je omejila le na obrambo. Dve tretjini igre se je igralo izključno na strani Slavlje. Izboren vratar je rešil Slavijo težjega poraza.
Jugoslavija : B. S. K. 2:1 (0 : ti).
Igra je. bila vseskozi izenačena. Zmago je 'odločila malo tudi sreča ln pa bolj energična Igra Jugoslavije. Na igralcih B. S. K. se je videlo, da so že izmučeni od težkih iger v Južni Ameriki. Posledice "teh tekem posamezni igralci ne bodo mogli tako kmalu preboleti In nI Izključeno, da bo letos Jugoslavija prevzela vlogo, ki jo Je v preteklem prvenstvu imel B. S. K. Jugo«lavijn je pa v tej igri tako zaigrala, kakor menda še ne od svojega postanka.
MEDNARODNI LAHKOATLETSKI MITING PKI-M0RJA.
Lahka atletika, ena najlepših športnih panog, je pri nas skoro čisto zaspala. Zaspala potem, ko sino Že imeli v raznih klubih močne lulikoatletske sekcije. Letos spomladi je že izgledalo, da smo preboleli krizo in da gre navzgor. Vendar smo se prekmalu veselili dviga lahke atletike. Nismo ostali pri starem. Se celo nazadovali smo. Bilo je še manj lahkoatlelskh mitingov kot prošlo leto. V Slovencu smo v par člankih kritizirati lo mrtvilo. Kol bi te kritike zbudile lahkoAfletikb, lako so kar naenkrat pričeli razpisovati razne mitinge.
Eden prvih je bilo Primorje. ki ima že več let vodilno vlogo v slovenski lahki atletiki. Prošlo soboto in nedeljo je priredilo mednarodni labko-atletskl miting. Udeležim, zlasti iz inozemstva, je bila številna. Nastopali so atleti Iz Celovcu, Gradca, Dunaju, celo Mudjar Sz-abo je nastopil. Naravno, da ni manjkalo tudi starih znancev iz Zagreba. Prvič so pa atartali v Ljubljani atleti B. S. K. Udeležba zunanjih atletov je bila šlevilnu, iu li so prireditev tudi rešili. Kajti domačih atletov Je bilo zelo malo. Ravno v tem s« vidi, ua kako mizerni stopnji je naša lahka atletika. K. A. C. iz Celovca je bil šle-vilneje zastopan kot oba ljubljanska kluba. Mislimo, da je ta konstatacija dovoljna. Res skrajni čas je, da se prične na novo delati in to delati nn zdra-vejši podlagi, kakor dosedaj.
V	ostalem Je pa Primorju na vsak način treba izreči priznanje, dn se ni ustrašil velikih stroškov in omogočil enkrat večjo lahkoatletsko prireditev. Nn mitingu v nedeljj so bili doseženi nu-slednji rezultati:
Tek 100 metrov: 1. Miokovič (B. S. K.) 11.2, 2. šrelber (HaŠk) 11.3, Haderer (K. A. C.) 114,
4.	Skok (P.), 5. HOrtI (K. A. C.), G. Golob (A. A. C.).
Skok v višino: 1. Jakupec (B. S. K.) 1T."> cm, 2. -F.ger (K. A. C.) 170 cm, R. Korče (P.) 160 cm.
Metanje diska: l. Janausch (\V. A. F.) 42.92 m, 2. dr. Narančič (C.) 42.40 m, 3. Manojlovlč (C.) 39.00 in, 4. Stepišnik 11 (J.), o. Banko (J.).
Skakanje v daljavo: 1. Szabo (M. A. C.) 0023 • il». 2. Miokovič (B, S. K.) 040 cm, 3. Novnkovic (B. S. K.) 040 c m, 4. Helebrandl (llašk) 04'2 cm,
5.	Korče (P.) 020 cm, 6. Eger (k. A. C.) «03 cm, 7. Oulrata 570 cm.
Tek 200 mehov: Haderer (K. A. C.) 28.3. 2. Skok (P.) 23.3, 3. HOrtI (K. A. C.) 23.0, 4. šik (B. S. K.).
Tek 800 metrov: 1. Pregel (K. A. C.) 2 : 00 . 2, 2. Žoi-ga (P.) 2 :03.2, 3. Vukovič (K. A. C.) 2 : It), 4. Blatnik (P.), 3. Sussitti (K. A. C.).
Troaknk: l. Miokovič. (B. S. K.)»3.«!!, nov državni rekord (prejšnji Kallay 13.34), 2. Korče (P.) 13.84. Izenačen državni rekord, 3. Jiikupec (R. S. K.) 12.64, 4. Odirata I.) 12.33.
Tek 100 inftrm : L HOrtI (K. A. C.) .">3.2, 2. lladeror (K. A. C.) 53.8. 3. šroiber (llašk) 51.2, 4. Sik (B. S. K.).
Tek MM0 metrov: 1. Lebau (K. A. C.) trt : 10.4,
2.	K rev« (P.) 17:26.«, H. Komer (J.I 17:42.4, 4. Majlienič (L), 5. Susaltti (K. A. C.) Favorita Koren in Sporn »lu med tekom izstopila. Lep uspeh je dosegel mladi Krevs, ki se je plasiral na drugo mesto.
štHlel* 4 '.' UMI: 1. Primorje 40.1, 2. KAC 49.2,
3.	BSK 4i.4. Zin.igo v korist Primorja jo odločil Skok, ki io v silnem fiuUu pretekel Haderer,ju. štafeta Primorje je lekla v sustavi Korče, PerovičL in 11. in Skok.
IKTM0R.TE: MARIBOR 5:0 (3:0).
Po končanem luhkoutlulskoni mitingu sla nastopila Primorje in Maribor k finalni pokalni tekmi. Maribor, ki brani pokal, je poslal k finalni tekmi svoje rezervno moštvo ojačeno z. bratoma Koren iu Starcem. Jasno je bilo, da tako oslabljeno moštvo ne more nuditi odpora Primorju na lastnem igrišču. Ne vemo. zakaj Jo Maribor poslal k tej fekml rezervo, mislimo pa, da je lak čin omalovaževanje pokalnih tekem. Ne «amo to, od Maribora »o ljubljanski športniki pričakovali, du bo s svojim nastopom opravičil sloves, ki ga uiivn, kot drugo plasirano moštvo Slovenije. Tekma bi bil« gotovo znnimivejša. zn regularen potek je pn skrbel nevtralni sodnik Ulojnarlč iz Zagreba. Torej so bili dani vsi pogoji za lepo in realno igro.
Ne moremo pa moštva Maribora nikakor oceniti. kajti Igra, ki sino Jo videli, ni bila Igra prvorazrednega luoMva. Zato igralci Primorja niso mogli razviti pravo igre. Vsekakor se pi moštvu po zna smotren trening iu pa volja do zmage, Buljevič je zelo spretno vodil napad in je znal vedno pravilno zaposliti soigralce. Gonilna sila napada je bilo pn levo krilo IJršif. Nekoliko slabši je bil njegov partner ua denneni krilu. Pravo m eno izreči o Primorju je po tej igri težko. Igra Primorja se je ravnala po nasprotniku. Dobro je pa lekmo sodil g. Olojnarlč iz Zagreba. Občinstva ni bilo dosti, taki dve prireditvi zaslutita več pozornosti.
DESETLETNICA DOMŽALSKEGA DISKA..
Naš prvi junvimiulm klub Disk v Domžalah' je v dneh 0. in 7. septembru proslavil desetletnico svojega obstoja. Program je bil prav srečno izbran in so Idil Ponižale! lahko zadovoljni z nJim. Nastopile so vse klubove sekcije, tako nogometna kakor tudi kolesarska in Uhkotttlelska. V soboto si! jr vršila nogometna lekma med Diskovo rezervo iu SK Olimpio iz Ljubljane. Tekma je končala r. rezultatom 2 :0 /n domačine. Diskova rezerva obstoja iz mladih, talentiranih igralcev in jo zmago popolnoma zasluzila. Zvečer se jo vri i I slavnosten sprevod z bakljado.
V	nedeljo dopoldne so se vršile lepo uspel« kolesarske dirke. Izmed domačinov se je najbolj odlikoval Redenšek. ki Je v glavni dirki znsedel prvo mesto. Višek prireditev pa je bila popoldanska tekma med S. V. Villach iu prvini moštvom Diska, ki je končala z rezultatom 10:0 za goate.
Že rezultat sam nam pove, da je bila ta prva mednarodna tekma zn Domžalce pretrd oreh. Gostjo so s svojo ekshibicijsko igro zadivili številne gledalce in temu odgovarja tudi rezultat. Domačini so Igrali sicer požrtvovalno, toda tehnično izborno vlgrani euajstorici gostov nisi bili kos. Najbolj nam je Ugajal od domačinov levi hranile« Pučko. ki je bil najboljši moi svoj' ga moštva. Napad domačinov je igral zelo raztrgano ln (e 1« parkrat prodrl izborno krIMio Vrsto gostov. OTc-lalcev se jo nabralo precej lepo število in so nam v tem oziru Domžale vzor.
Po tekmi se je razvila živahna športna zabava na \ rtu g. Slokarj«. Disk je na proslavo svoje desetletnice Innko ponosen in želimo mu da bi še v bodoče skrbel za tako propagando športa v naših lepih Domžalah.
TRETJA ŽENSKA OLIMPIJADA V PMAOL
Zmaga naše haiene. — Tratnikov a pride v finale.
Tretja ženskn ollmpijad i je bila olvorjcrta nf« zelo slovesen način. Potem ko so deliliralo reprezentance mimo častne tribuno iu po pozdravnem govoru ilr. Hvugrovskeg»i. so izpustili 1000 golobov plsmonoš. ki so leteli v razlla mesta Češke z vestjo, da se je trotju olimpijada pričela. Pogled na to jato golobov, ki so nekaj časa krožili nad stadionom, je bil izredno iinpozanten.
Jugoslovanska bazenska reprezentanca io po lepi igri premagala Poljsko s (4:0). Tu igrn je bila prava propaganda za hazeno.
V	lalikoatletskin tekmah je pa naša Tratniko-va dosegla lep uspeh. V močili konkurenci ji jo uspelo, da so jo plasirala za finale v skoku v višino. V finale |o. prišla svetovna rekorderka Ovsolf (Holnndska), ki ima svetovni rekord s 100.5 cm. ili pu šo dve Angležinji iu dve Nejnki.
Ženske ollmpljade v Pragi še udeležuje 17 narodnih reprezentanc. V lei ostri konkurenci bo naši lahko,atletski reprezentanci težko doseči uspehe. V prvih točkah se ni niti ena atletinja plasirala zu finale. Edin uspeh je dosegla kakor smo že omenili Tratnikom. V prvih točkah so doseženi nn-sleduji rezultati:	>.
Tek Stl inetrm r zaprekami, prvi predtek: 1. skupina; Juootoou (švedska) 12.3. 2. skunina: Naknnlshl (Japonska^ 13.1, 3. skupina: Pln-h (Nemčija) 12.H, I. skupina: Coniburnou.v (Francija) 13.8.
Tek liti melror, prvi predteki: I. skupina: liadideuu (Francija) S sek., 2. skupina: \Viiiusic-\vi<7. (Poljska) 7.O. S. skupina: Srolt (Anglija) S sek., 4. skupina: Kollner (Nemčija) S sek., 5. skupina; Hitom i (Ju|>on*ka) 7 .h sek. Najboljši čas je dosegla slavna Japonku llitomi.
Tek Š00 inetno, pm predtek: 1. skupina: Loven (Švedska) 2:24.2. U. skupina: Lunu (Anglija) 3:27.1.
Tek (Ul metrot <eniiliu»le. t. skupina: 1. Hito-iiii (Japonska) 7.S, 2. Gellins (Nemčija) 7.H, 3. Scott (Anglija) 7.0. 1. Smolovu (Češka) H.t. 2. skupina: L Walasiewie/. (Poljska) 7.S sek., 2. Kellner (Nemčija) 7.!), H. Kolbuch (Avstrija). 3. skupina: Itmli-deau (Francija) 7.'.(. 2. \Valher (Anglija) 7.U, 3. Hfe-bžido\a (Coaka) H sok. Borba zu prvo in drugo nie-*to bo v finalu ostra, ker tečejo tri atletinje v času 7.8 in štiri v času 7.0. Doseženi bodo v tej panogi gotovo novi svetovni rekordi.
Tek 100 metrov, prvi predtek: 1. skupina: t. Itadiilenu (Francija) 12.H. 2. skupina: Uidyloy (Anglija) 12.7,3. skupina: llitomi (Japonska) 12.8.
4.	skupina: Gellins (Nemčija) 12.8, 5. skupina: \Va-lasievvicz (Poljska) 12.0.
Tek '20(1 metro*. pr\i predteki: 1. skupina: llitomi (Japonska) '20,8, 2. skupina: Lnlhan (Anglija) 27, 3. skupina: Dollinger (Nemčiju) 2ti.l, 4. skupina: I. NValasievvic/. (Poljska) 25.6, 5. skupina: Schurmut (llohiudska) 2(i.
Metanje kroglo, finale: I. Ilenblein (Nemčija) 12.40 lil., a. Herrmun (Nemčija) 12.12 m., 3. Por-kaus (Avstrija) 11.38 m., I. I.evin (Poljska) 11,11,
5.	Juscievska (Poljska) 11.21, ii. Sveuson (Švedska) lo.«tt m.
Plavalne in skakalne tekme za prvenstvo Maribora
Maribor, 7. sept.
Dnnes se je v Mariboru vršilo tekmovanje za prvenstvo Maribora v plavanju in skokih. Tekmovanje s« je vršilo nu mariborskem otoku pod vodstvom vrhov neg asodnika g. dr. ing. KnimerSičii iz Ljubljane. Stailer je bil l'. Snncin Iz Ljubljane. Sod-niški zbor je bil sestavljen iz Bleivveis Miran (LJubljana), dr. Plniiinšek. Voglur Srečko, zapisnikar Pelrovčio Aleks.
Naša vodilna kluba Ilirija in Primorje nista poslala mnogobrojne ekipe, vendar so tekmovalci dosegli pra vtepe uspehe.
Organizacija prireditve je bila dobra, program «e je razvijal brezhibno.
V posameznih točkah so bili doseženi naslednji rezultati:
Dame 50 in fronto; L Leskovar Ljubica (1. S. S. K. Maribor) 41.0 sok., 2. Pič Kristina (1. S. S. K. Maribor), 3. Vadnon Luise (I. S. S. K. Maribor).
Dame štafeta 3 50 m: I I. S. S. K. Maribor (Leskovar. Pohar, Vadnon) v času 2:20.2, 2. A. S. K. Primorje (Kamer, Kukovec, Pristan) v čnsu 2:81.
Uanir 100 m pi-no: I Kamor (S. K. Rapid) 1:50.8, 2. Pohar Irnia (I. S. S. K. Maribor) 2 ni za prvo, 3. Vadnon Luise (I. S. S. K. Maribor) 1:57.
Dam p 5(1 m hrbtno: 1. Kukovec (A. S. K. Primorje) 53.2, 2. Pohar (I. S. S. K. Maribor) 53.2: 3. Vadiiou (T. S. S. K. Maribor) Dll.-J.
Juniorji 50 m prosto: t. Jandl (Primorje) 88.3.
1.	Stopar (I. S. S. K. Maribor) 38.2, 3. Gala (I. S. S. K. Maribor) 38.3.
Juniorji 5(1 m hrbtno: L Kožuh (I. S. S, K. Maribor) 10.3, 2. Jandl (Primorje) 19.0, 3. Jurič (Rapid) 52 sek.
Jnnlorjl loti m prosto: t. Jundl (Primorje) 1:24.4, 2. Gala (I. S. S. K. Maribor) 1:38,1, 3. Stopar (I. S. S. K. Maribor).
Juniorji 100 ui prsno: 1. Kožuh IJoris (I. S S. K. Maribor) 1:33.3, 2. Kožuh Marjan (I. S. S. K. Maribor) 1:30.7, 3. Kukovec (Primorje) 1:40.3.
Juniorji 3x50 m mešana štnleln: 1. A. S. K. Primorje (Kukovec, Vilfan, Jandl) v času 1:55.6.
2.	I. S. S. K. Maribor Kožuh I.. Kožuh II., Stopar) v lasu 2:6:2.
Seniorji 100 ni proslo: 1. \Vilfan Duško (Primorje) 1:08.8, 2. Berloncelj Stanko (I. S. S. K. Maribor) 1:20. 3. Wesiag (S. K. Rapid) 1:25.5.
Seniofji 100 m prsno: 1. Tominšek (I. S. S. K. Maribor) 1:31.8; '2. Weslag (Rapid) 1:38.9, 8. Kukovec (Primorje) 1:40.9.
Seniorji 100 m hrbtno: 1. \Vilfnn (Primorje) 1:10.4, 2. Bertoneell Stanko (I. S. S. K. Maribor) 1:UM.
Seniorji 20(1 m prsno: I. Humek (I. S. S. Iv.
Maribor) 3:10.5, 2. \Vcsiug (Rapid) 3:41.0. 3. Vrlo-vec (I. S. S. K. Maribor).
Seniorji 3 100 in uicšniin štafeta: I. A. S. K. Primorje (Kukovec, \Villan, Jandl) v času 4:31.3, 2. L S. S. S. K. Maribor (Tominšek. Berloncelj, Leskovar) v čnsu 4:57.1.
Skoki i i 3 m deske: 1. Slcherl (Ilirija) 59.10, 2. Leskovar (L S. S. K. Maribor) 44.24. 3. Berloncelj K. (1, S. S. K. Maribor) 42.02, 4. Skrbinšek (Ilirija) 38.0, 5. Gala (I. S. S. K. Maribor) 21.21, G. Ituber (Rapid) 10.0-1 točke.
Skok « slolnii 5 in 10 ni: 1. ftlrajner (I. S. S. K. Maribor) 52.28, 2. Bertonrelj (I. S. S. K. Maribor) 48.42, 3. C rasa r (S. S. Železničar) 28.22 točke.
inserirajte v „Slov. listu V*
Umrl nam jc naš dobri soprog, oče, stori oče, (asi, »Iric in sikiI gospod
Matija Kump
kapetan o pok,
roflrrb sc ho pršil n sredo, dne 10. septembru 1010 ob 2 popoldne i/ hiši '/.dosti 8e]enbur$oou ulica I.
Sv. maše tadužnicc sc bodo brale o četrtek, dne 11. t. m. ob S o cerkoi Marijinega O/.man jen ju.
t. jul) l j a n a - Idrija - V o r> i S a d - S p I i I - C c I j e , dne '). septembra I0~0.
Marijana Kump roj. Souoan. -oprogit Stanu ing. I.ciitvntm, ing. Marijan Kump. s. Dcodulu Kump, Ho/.cun Kump, liogdati Kump, Marija dr. Zelenikooa iu Lucija kumj), otroci — in n*i o*tali sorodniki.
Mestni pogrebtd /uvod o l.jubtjani.

Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal JULES VERNE.
Zdanilo se je. Kmalu nas je zagrnila jutranja megla, ki pa se je ravno tako hitro razblinila in izginila. Že sem se pripravljal, da natančno preiščem trup podmornice, ki je na vrhnjem delu tvoril nekako vodoravno platformo, kar sem začutil, da se počasi potaplja!
»Halo!« jc zakričal Ned Land in udaril z nogo v odmevajočo ploščo, »odprite vendar, če ste ljudje
božji!«
Toda spričo oglušujočih udarcev, ki jih je izvajal vijak, se jc težko sporazumeti. K sreči sc je potapljanje ustavilo. Potem pa smo iz notranjosti ladje začuli šum, kakor da kdo močno odriva nek železni predmet. Nato se je dvignila plošča, prikazal se jc nek moški, nekaj začudeno vzkliknil in takoj spet izginil.
Ni preteklo pet minut, pa se je pojavilo osem krepkih možakov z zakritimi obrazi, ki so nas molče potegnili v svoj strašanski stroj.
Osmo poglavje.
»Mobilis in mobili.«
Ta stvar sc jc izvršila z bliskovito naglico in nekoliko grobo. Nismo imeli niti toliko časa, da bi drug drugega pogledali. Ne vem, kaj sta občutila moja tovariša, ko so ju odvedli v to plavajočo ječo; mene je izpreletel mraz. S kom smo imeli opravka? Po vsej priliki s četo morskih razbojnikov, ki so se v svoje roparske namene posluževali genijalnega izuma.
Ko sc jc ozka odprtina nad menoj zaprla, me je objela popolna tema. Vajen zunanje svetlobe nisem mogel ničesar videti. Čutil sem samo, da sta se moji bosi nogi oprijemali železne lestve. Neda Landa in Konzulenta so z železnimi pestmi vlekli za menoj. Ob podnožju stopnic so se nato odprla vrata in se takoj glasno zaprla za nami.
Bili smo sami. Kje, nisem mogel reči, niti si sploh predstavljati. Vse je bilo črno, tako absolutno črno, da moje oči še po preteku več minut niso mogli zazreti niti onega nejasnega svetlikanja, ki se sicer v najtemnejši noči pojavi pred očesi. Ned Land se je naravnost togotil od jeze in sc pridušal, da je bilo strah in groza.
Hudiča!« jc kričal, »to je banda, ki jo še Ka-ledonci prekašajo v gostoljubnosti. Še tega se manjka, da smo prišli v roke ljudožreem. To pa jim povem, da me ne bodo požrli, ne da bi vsaj tri od njih zaklal.«
I »Pomirite se, prosim, prijatelj Ned,« je hladnokrvno dejal Konzulent, »vsaj razburjajte se ne, preden vas pojedo. Sicer pa ne ležimo še v ponvi.«
»V ponvi ne, to priznavam, čisto gotovo pa v peči. Črno in vroče' je zadosti. K sreči pa nisem izgubil svojega noža, tolika pa žc vidim, da ga bom prvemu banditu, ki se me loti, z vso točnostjo porinil v rebra. Prvi, ki mi pride v pest...«
»Ne razburjajte se preveč,« sem zdaj tudi jaz posegel vmes, »in nas ne spravljajte po nepotrebnem v nevarnost. Zaenkrat še nič ne vemo, kaj bo. Bogve, če nas nc poslušajo. Rajši se malo orijentirajmo, kje se prav za prav nahajamo.«
Tipaje sem šel naprej. Ko sem napravil pet korakov, sem zadel v železno steno iz zaklinjene plo-večine. Ko sem sc obrnil, pa sem sc zaletel v leseno mizo, okoli katere je bilo nekaj stolčkov. Tla so bila pokrita z debelo elastično mehko maso, tako da so se koraki komaj slišali. Na stenah pa ni bilo ne videti ne otipati nobenih vrat ali okna. Konzulent, ki si je bil šel ogledat prostor v nasprotni smeri od mene, je trčil zopet z menoj skupaj in zdaj sva bila v sredi kabine, ki jc bila nekako 20 črevljev dolga in 10 široka. Kar sc tiče visokosti, je Niti Ned Land, ki je bil pravi dolgin, ni mogel izmeriti.
Pol ure jc že minulo, pa sc naš položaj ni niti najmanj izpremenil. Kar naenkrat se je ječa razsvetlila s tako jako svetlobo, da jc naše oči v prvem hipu niso mogle prenesti. Po njeni belini in modi smo spoznali, da je to ona ista električna svetloba, ki je žarela iz čudovišča, ko smo jc lovili, in ki je zagri-njala vse okoli sebe v bajen fosforcscirujoč sijaj. Potem so sem bil nehote zamižal, sem oči zopet odprl in zapazil, da je luč izhajala iz mcdlobrušene pol-krogle, ki jc bila vdelana v strop kabine.
»No, zdaj človek saj kolikortoliko vidi,« je vzkliknil Ned Land, ki je držal nož v roki, pripravljen, da se brani.
»Da,« sem odgovoril, »toda naš položaj je tako temen, kakor je bil preje.«
»Le lepo naj gospod potrpi,« se je zopet s svojo neomajno flegmo oglasil Konzulent.
Luč nam je seveda omogočila, da smo si lahko ogledali najmanjšo podrobnost kabine. Razen mize in stolčkov se ni nahajalo v njej ničesar. Nevidna vrata so morala biti hermetično zaprta. Noben šum ni prišel do naših ušes. Zdelo se je, kakor da je v notranjosti ladje vse mrtvo. Kaj se je godilo? Ali se je podmornica premikala? Ali sc jc nahajala na morski površini? Ali se je potapljala v globino? Ničesar ni bilo mogoče ugeniti.
Luč pa se seveda brez vzroka ni užgala. Zato sem bil trdno uverjen, da se bo končno kdo iz posadke prikazal. Če bi bili hoteli napraviti konec z nami, ne bi bili razsvetlili ječe, v katero so nas vrgli.
In res se nisem motil. Začuli smo ropot, kakor
da kdo odstranja zapah. Potem so se odprla vrata
in zagledali smo dva moža.
Eden je bil majhne postave, silno razvitega mišičevja, širokih pleč in mogočnih udov. Glava je bila | velika, bujno črno poraščena, brki in brada so bili ; gosti, pogled pa tako živ, da je dobesedno prodiral I skozi kožo in kosti. Vsa njegova osebnost je bila prepojena z ono južnjaško živahnostjo, ki v Franciji označuje provansalsko pleme. Bil sem prepričan da se glede moževe narodnosti ne motim.
Drugi neznanec zasluži, da ga bolj podrobno opišem .Vsak fizijognomik bi bil mogel citati iz njegovega obraza prav tako kakor iz odprte knjige Takoj sem spoznal njegove glavne lastnosti: neomajno zaupanje samega vase, kajti njegova glava se je plemenito razvijala nad lokom, ki ga je tvorila črta njegovih ramen, in njegove oči so zrle z mrzlo sigurnostjo; mir, zakaj njegova bolj bleda nego barvana koža je razodevala, da pod njo teče mirna kri- energijo, na katero jc bilo mogoče takoj sklepati iz tega, kako je naglo stisnil skupaj mišice trepalnic končno pogum, kajti njegova široka prsa so v svojem polnem izdihavanju kazala na ogromen prebitek življenjske moči in polnosti. Dodati hočem še to, da je mož bil ponosen, da je iz njegovega mirnega pogleda odseval visok polet idej in iz celotne njegove slike, iz skladnosti med izrazom in kretnjami je po nauku fiziogno-mikov sledila brezsporna odkritosrčnost. Nehote sem začutil v njegovi bližini pomirjenje in sigurnost, lako da sem se iz našega pogovora nadejal samo dobrega.
Ta mož ni bil mlajši ko 35 in ne starejši od 50 let. Natančno njegove starosti ni bilo mogoče določiti. Bil je visoke rasti, čelo je bilo široko ,nos raven, usta ostro začrtana, zobje sijajni, roke dolge in fine, o katerih hirognomi pravijo, da služijo strastni naturi. Skratka bil je to najčudovitejši tip jeklene moške lepote, kar sem jih kdaj videl. Najbolj pa sta obračali nase pozornost očesi, ki sta bili drugo od drugega odmaknjeni tako, da je lahko z onim pogledom objel četrtino horiconta. Ta sposobnost je bila združena z ostrostjo vida, ki je nadkriljeval celo Ned Lan-dov vid.
Oba neznanca, ki sta bila pokrita s kapama iz hože morske vidre in sta nosila nepremočljive škornje iz tjulenje kože, sta imela obleko iz osobitega tkiva, ki se je popolnoma prilegalo koži in je puščalo popolno zmožnost kretanja.
Večji od njiju — brez dvoma kapitan podmornice — nas je motril z največjo pozornostjo, ne da bi izpregovoril besedico. Potem se je obrnil k svojemu tovarišu in se tiho menil z njim v jeziku, ki ga nisem mogel na noben način razumeti. Bila je zvočna, blagoglasna in do skrajnosti nijansirana govorica s samoglasniki najrazličnejšega naglasa. Njegov tovariš je samo prikimoval in semtertja izpregovorij nam nerazumljivo besedo.
CD
m
N < Of •
* n , rr r-- fj HJS —. •J saJS « S"
s oa.sr g.c-
SpIZ~c
< Z	u
m > N to >
c>N
i t-T 5" P
* Ct/ic ž S.
S^s.c zs; !£. C3 , .H?
O • _ 2T S- e
P>8 n1^' o
t' O"
o
Iscn.

nS < g-
> • .r °pl?
S: O

u P 3
1
—lil
□m r-"
C' » ^
3 3.5-
to
P S
S>g•
ČpPHg • l
Mg
Sij-Bn

S potrtim srcem javljamo tužno vest, da je v soboto ob zori nc-nndiiina umrl v Bazovici naš predragi
Vekoslav Valenčič
Ljubljana, dne 8. septembra 1030.
Valenčičevi sorodniki, bivajoči v Jugoslaviji.
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra, gospa
v
Frančiška Benčina roj. Skamperle
v nedeljo, dne 7. t. ni. po daljši bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 0. septembra 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti Židovska steza št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 7. septembra 1930.
Laka Bencina, soprog. Anton, sin. Irma, hči. Olga roj. Grilanc, snaha
in ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod t Ljubljani.
Spodnieštajerska ljudska posojilnica
Registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Mariboru
OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA
Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle

Inserirajte o
Slov. listul
Dvokolesa
motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
..TRIBUNA" F- B. L.,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4.
SALDA-KONTE STRACE - J0URNALE S0LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI 1'0 IZKEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PKEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
Q«rantirina Itenstrukrtlal
Franc Jager
tapetništvo Mnbltnna, Sv. Petra nasip 29
Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd.
Najmodernejša oblike!
Edini slooenski zaood brez tniega kapitala ie
Vzajemna zaoarooalnica
o Ljub^an , Dunajska cesta 1?
Sprejema v zavarovanje:
1.	Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe b) vse premično blago, mobilije. zvonove iu enako: c) poljske pridelke, žito in krmo.
2.	Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3.	Sprejema v živ I je tiske m oddelku /.avarovanje nu doživetje iu smrt. otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Zastopniki v vseh mestih in farah.
lii
lllllBiiBillBB
Špecerijsko m kolonlfalno blago, umetna gnojila, cement Hd. itd.
dobavlja
Gospodarska zveza v Ljubljani
Jugoslovanska knjigarno v Ljubljani
priporoča sledeče praktične knjige:
ŠOFER IN SAMOVOZAC. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din.
RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 60 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din.
BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako iu vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din.
NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Zmderšič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din.
ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din.
Najnovejši katalog brezplačno na razpolago.
Pridobivajte novih
naročnikov!