v
R1SKI UST
LETO II. - STEV. lO.
GORICA 3. FEB It U A H J A 1945.
CENA 1 LIRA
»Goriški lisi* izide vsako sredo in soboto zjutraj. - Uprava in uredništvo v G«rici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku
Spedizione in abbonamento postale 2' gruppo Poštnina plačana v gotovini
Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54.— lir. Plačati v napraj. Cena Izvodu v Ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa di Risparmio Goriea
GOVOR ADOLFA HITLERJA NEMŠKEMU \AR0DU
Vesli iz vsega svela
Starega oportunista Be-
neša je spravila iz tira sovjetska ofenziva proti Nemčiji in se je zato udal sovjetskemu pritisku in priznal lublinski boljševiški komite. Londonska legalna poljska vlada je zato prekinila diplomatske odnošaje z Benešem in pri tej priliki povdarila, da se smatra za edino zakonito in od ljudstva priznano demokratsko predstavnico poljskega naroda. Beneš je v svoji izjavi razgalil svojo notranjo razklanost, ko je na vso moč povdarjal svoje demokratično prepričanje in duh demokracije, ki preveva njegovo vlado. Be-nešev krog je tudi povdarjal u-gled, ki ga baje uživata Beneš in Masaryk v USA in Angliji kot prava resnična demokrata. Tako demokratično »utrjen" in „potr-jen* je stopil Beneš v stik z uzur-patorskim lublinskim komitejem v upanju, da bo tako angloameri-ška demokratska koza cela, bolj-ševiški volk pa tudi sit.
Priprave za sestanek treh
Churchilla, Rooseweita in Stalina so v teku, S tega stališča je treba gledati na obisk Stettiniusa in obsebnega odposlanca Rooseveltovega Hopkinsa v Evropi. Oba Sta bila v Rimu pri papežu. Stet-tinius je dal na povratku iz Rima izjavo, da so USA izdelale podroben predlog za novo mednarodno organizacijo., ki bi pa bila močnejša od stare zveze narodov. Kolii o iskrenosti bo pri t / načrt h pokazala URSS, ki še vse take načite, garancije in po-go.lbe z brutalno kretnjo pregazila. Sestanek ireh naj bi odločil o usodi Nemčije, o položaju Poljske, Jugoslavje in Grčije. Stalin, se zdi, nekaj zavlačuje ta sestanek, ker hoče z ofenzivo izsiliti čim več uspehov in pred zapad-nima predsednikoma zaigrati svojo znano politiko dovršenih dejstev.
Jugoslovanska kriza se je
začasno odločila v prid Titu in Šubašiču. Kralj je pristal na regentski svet in dal mandat za sestavo vlade Šubašiču, ki se je v gotovosti za ponovni mandat končno pokorno uklonil in podal ostavko. Šubašič sedaj sestavlja vlado iz zastopnikov „demokra-tičn h“ (reci nademokratičnih) in »progresivnih” (reci: boljševi-ških) strank. Protikomunistični blok strank v emigraciji z Milanom Grolom na čelu bo moral počakati novih časov.
Angleži proti komunizmu.
Veliko senzacijo je vzbudil dogodek z angleškimi vojnimi u-ietniki, ki so se nahajali v taborišču blizu Glogaua. Področje je moralo biti izpraznjeno zara di bližajočih se Sovjetov. Angleški ujetniki so izjavili, da nikakor ne marajo priti v roke Sovjetom. 30 častnikov in veliko število vojakov se je prostovoljno javilo za boj proti bolj ševizmu.
„Naj bo kriza trenutka še tako" huda, naša volja, naš duh, naša žrtev in naše sposobnosti jo bodo premagate“
V Atenah so se pričela pogajnja z Eliasom. Pogajanja naj na miren način uničijo zadnje ostanke uporniškega gibanja proti Angležem. Angleška vlada misli izdali Belo knjigo o 1.200 u* morjenih žrtvah grških komunistov. Ti umori so po besedah sira Citrinea naj-hujšo obtožba komunizma.
Vodja nemškega naroda, fidolf Hitler, je imel 30. ja* nuatja nagovor na nemški na» rod, ki ga priobčujemo v izvlečku.
Hitler je pred vsem povda» ril, da ga je pred dvanajstimi leti nemški državni predsednik Hindenburg poklical k vodstvu nemške države, kot voditelja najmočnejše stranke. Nen čija je bila tedaj v enakem položaju, kakor po ver-saillerskem miru Ta mir je zahteval, da je postalo 7 mi-lijonav brezposelnih, 7 milijonov izročenih kratkoročnemu delu, da je bil uničen kmečki stan in da sta bili uničeni mala trgovina in mala obrt. Nemška pristanišča so postala pokopališča in denarno stanje nemških dežal je grozilo, da preide k propasti, države, dežel in tudi občin.
Za vsem tem je stal včeraj kakor danes boljševiški sovražnik. Malomeščanski svet pa ni bil sposoben, da bi se temu sovražniku odločno uprl. Že po polomu 1918. smo poznali, da gre .?tari svet v po-zabo in da nastaja novi in da vse, kar je gnilo in leno, postaja nemogoče in da ga je tudi nemogoče podpirati, tem« ver da je potrebno, da posta-'!mo na njegovo mesto samo to, kar je resnično zdravo.
Hitler je govoril dalje o judovskih načrtih za uničenje Poljrke in Madžarske ter je povdaril: Poizkus razbite Nemčije je bil opuščen, ker si te-ga uspeha nihče nadejal ni. Naravni odpor nemškega naroda je to preprečil.
Židovstvo pa je takoj priče-
lo z načrtnim razkrojevanjem nemškega naroda ter je poiskalo najboljše zaveznike v skritih nemških tovariših, ki nočejo spoznati, da je že konec malomeščanske dobe, ki se nikoli več ne vrne, da je konec gospodarskega liberalizma in da moramo ustvariti nov čas le pod avtoritativno močjo novega časa in sicer pod načeli enakih pravic in enakih dolžnosti.
Tako je narodni socializem med gigantskimi gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi borbami dal nemškemu narodu tisto oborožitev, ki mora biti šele sedaj spremenjana v učinkovito orožje. Odpor nemškega naroda je od 30. januarja 1933. tako okrepljen, da sploh ni mogoča nobena primerjava s preteklimi veki.
Vodja nemškega naroda je povdaril: »Ponavljam svoje napovedi, da Anglija ne bo zmožna krotiti boljševizma, temveč da bo polagoma zapadla tej bolezni. Duhove, ki so jih izzvale demokracije, se jih tudi ne bodo mogle rešiti, posebno, če so ti duhovi prišli iz step. Vsi mali narodi Evrope, ki so v zaupanju do zaveznikov podlegli, drvijo v propast. “
Dalje je v Vodja nemškega naroda povdaril:
„V tej uri kličem ves nemški narod, pred vsem pa vse svoje stare sobojevnike in sovojake, naj se upro še z večjim vojaškim duhom, tako dolgo, dokler ne bomo mogli položiti na grob svojih mrtvih sobojevnikov venec z napisom: „In vendar ste zmagali."
»Pričakujem zato od sleher« nega Nemca, da izpolni do podrobnosti svojo dolžnost in da vzame nase vsako žrtev, katera bi bila potrebna. Pričakujem od vsake zdrave o-sebe, da izpostavi svoje telo in življenje v boju. Pričakujem od vsakega bolnika in be* težnika, da dela d^ svoje zadnje sile. Pričakujem od meščanov, da izkujejo orožje za ta boj, pričakujem od kmetov, da z največjimi omejitvami zase dajo kcub vojakom na fronti in delavcem v tovarnah. Pričakujem od žena in deklet, da podprejo kakor so doslej, skrajnim fanatizmom ta boj.
Obračam se s posebnim zaupanjem na nemško mladino Ko smo tako izoblikovali skupnost, ki je spojena s prisego, imamo pravico, da stopimo pred Vsemogočnega in ga prosimo, da nam da milost in blagoslov, kajti več ne more noben narod storiti, kadar se kdor le more bojuje in kdor le more delati, dela ; vsi skupaj pa se žrtvujejo, razgibani cd ene same misli, ki je, zagotoviti svobodo, narodno čast in s tem lastno bodočnost.
Naj bo trenotna kriza še tako težka, mi jo bomo premagali z neuklonljivo voljo, z duhom žrtvovanja in s svojo sposobnostjo. V tem boju ne bo zmagala Srednja ttzija, ampak Evropa, s tistim narodom na čelu, ki je tisočpetsto let predstavljal Evropo kot glavna sila proti vzhodu in ki jo bo predstavljal vse čase * to je z našim velikim nemškim narodom. “
Pregled bojev na Vzhodu
Tri tedne že stoji v ospredju svetovnega zanimanja velikanska sovjetska ofenziva, ki jo je Stalin v dolgih desetletjih pripravljal, da v primernem trenutku zada smrtni vojaški udarec Evropi in izpolni Leninovo prerokovanje, ko je dejal: „Prva svetovna vojna nam je dala Rusijo, druga nam da ves svet."
Sovjeti so zaupali vodstvo te ofenzive svojim najboljšim strategom maršalom Žukovu, Roso-kovskemu, Konjevu. Dočim sta zadnji imeni novi, je Žukov znan že od preje svetovni javnosti po obrambi Petrograda in po svojih globokih raformah v sovjetskih vojaških akademijah, kjer je vrgel iz učbenikov vso revolucionarno navlako in postavil vojno vedo na solidne stare temelje teorij generala von Clausewitza, - torej na iste temelje, na katerih stoji nemška vojska.
Sovjetski naval je nepričakovano udaril ob elastično nemško fronto in jo uspel prebiti na redkejših mestih. Sovjetske čete so zasedle skoraj vse ozemlje Poljske države pred 1938., vdrle v vzhodno Prusijo in v Gornjo Šle-
zijo ter zahodno od Poznanja vdrle v homogene staronemške pokrajine.
Nemška vojska se je pri protiukrepih držala starega strateškega pravila, da se je pri nepričakovanem napadu treba toliko časa umikati in ohraniti čete nedotaknjene, da čas in novi položaji dovolijo novo organizacijo fronte in dopustijo lastno inicijativo.
Pred dnevi se je čutilo, da je pritisk sovjetskih čet popustil, čeprav se položaj še ne sme smatrati kot ustaljen. Delni zastoj je treba pripisati močnemu nemškemu protiddovanju in pa potrebi, da Sovjeti utide svoje kline z novimi četami in jim organizirajo zaledje.
Trenotno nudi vzhodna fronta sledečo sliko:
Južno od Krakova so nemške čete zapustile gorati ttren, ki g.e-de na celotno bojno erto ni imel odločilne važnosti.
Boji v Šleziji potekajo še vedno na čiti Kosel-\7ratislava, ki se je podaljšala proti jugovzhodu do Ribnika, ki je postal poleg Bnega, ki leži na isti erti ob Odri in poleg Ratibora, glavno žarišče
bojev. Posebnih premikov pa na tem odseku ne moremo zaznamovati. Delne uspehe so dosegli Sovjeti pri Ohlau, ki leži jugovzhodno od Vratislave.
Pač pa je položaj bolj razgiban zahodno od Poznanja. Črta na Odri severno od Vratislave vse do 5teinaua in Glogana je še trdno v nemških rokah in sovjetski napadi niso v ničemer spremenili položaja. Zahodno od Poznanja se vrže premiki vse do črte Schwe-rin - Schvi.ebus - Mesentz in železniškemu križišču Kuštrin. Nemški vojaški strokovnjaki tide, da so ti klini zelo ozki in dolgi, ter tako oddaljeni od jedra čet, da je verjetnost za njih uspeh zelo vprašljiva,
severno od tega področja zavzema fronta smer vzhod - zahod in pottm pada proti Gdansku. Na tem odseku so se izv šili nemški proti napudi z izhodišči Flatow in i\oronowo Med spodnjo tfisio in Nogatom silijo boij-ševiki do morja, a jim je na poti hud odpor nemških cet, ki so strnjene v tem ozkem prostoru. Zveza med (idanskom in Konigs-bergom je vzpostavljena, tako da
med obema mestoma se Sovjeti prav nikjer ne dotikajo morja. Njihovi prodori do zaliva Fri-sche* Haffen so bili odstranjeni. V Kurlandiji mesto Ljepaja (Li-bau) še vedno vztraja v nemških rokah.
Za sovjetsko črto pa se š« brani posadka v Poznanju, nemška posadka v Kališu se je predvčerajšnjim po hudih bojih umaknila in Torunj so Sovjeti šelt včeraj zavzeli.
Nemški vojaški kritiki trde, da ni moči smatrati boljševiških postojank med Krpati in Baltikom za stalne in zavarovane, ker imajo vse značaj hitro osvojenih a še ne konsolidiranih položajev.
Vojaški krogi v Berlinu napovedujejo protiukrepe, ki jih pripravlja nemški glavni stan, in ki bodo temeljito spremenili situacijo. _________
Amerikanska ofenziva na zapadu
Druga in tretja ameriška armada vztrajno napadata fronto med Monschau in St. Vith. Do sedaj so bili vsi napadi zadržani in nemške čete so preprečile, da bi Amerikanci prodrii v gozd, ki se razprostira ob Monschau, Zdi se, da se bodo zopet vneli hudi boji okrog Aachena, v prostoru, ki je bil pred nedavnim pozorišče velikih bitk.
V gornji Alzaciji so nemške čete uničile H bojnih voz in zaztavile pot francoskim četam severno in severnovzhodno od Kolmarja. ________
Boji v Hercegovini
V Hercegovini so nemške čete odvzele po hudih bojih sovražniku številne gorske topove in bojne vozove. Zlasti hudi boji so bili južno od Mostarja.
Voditelj erdeljskih kmetov Aki je sodeloval na pobudo Anglije in A-merike pri romunski kapitulaciji, je odšel v Anglijo in USA, da protestira pro. ti sovjetski kršitvi romunske državne suverenosti
DOPISI
Iz Kala
Niso zločinci samo tisti, ki ubijajo, marveč so v prvi vrsti tisti, ki morilcem nedolžne ljudi izdajajo. Zato ni potrebno, da bi navedli imena, kdo naj bi bili to v Dolu pri Kalu, ker vsa okolica dobro ve. Saj so rdeči le dve družini, pa kljub temu je usoda zahtevala, da sta se dva štajerska fanta, tolovajska ubežnika, zatekla ravno k tistim ovaduhom, da so jih potem prodali komunističnim divjakom. Kdo je kriv teh dveh mladih nedolžnih žrtev? Kdo je kriv, da bosta dve štajerski materi zaman prosili in hrepeneli po vrnitvi svojih dragih, ki so ju ukradli rdeči roparji? To vam bo narod povedal, ko vas bo s prstom pokazal in klical izdajalec...!
Stran 2.
»UOKISKI LIST«
šrtv. 10.
0 donskih kozakih pred 130 leti
Utrinki iz večnosti
Kateri so na skati, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, Radar jo stišijo pa nimajo korenine : nekaj časa verujejo, 06 času skušna-ve pa odpadejo".
Uiti sl tudi ti tak reven kristjan, ki poslušaš 6esedo božjo z veseljem in jo odo6ravaš, a takoj spet pozabiš nanjo, čim ti vabljive sirene zapojo omamno besedo lažnivca od začetka ali besedo tega sveta ali besedo mesa ? SKako to, da ob uri vsake skušnjave odpadeš od vere in vsega tistega, kar te uči ? [Kako boš v veri obstat v tej uri silovitega viharja, ki potom! vse, kar je šibko in omahljivo, in izruje tudi vero Iz src o katerih nima globokih korenin ?
Q)a ne boš omahljivec in morda tudi kdaj pravi odpadnik, upoštevaj sledeče. !7ledefjo zrn nedeljo poslušaj besedo boijo. [7[e poslušaj je samo ampak jo tudi premišljuj. !Jle samo to, prebiraj tudi kake verske spis« da se temeljito poučiš o naših verskih resnicah, kt predstavljajo največji du/lovni zaklad človeštva. 37e samo to, ampak predvsem se trudi da po veri živiš. Šele življenje po uri ti odkri ij je ves njen blagoslov In srečo In šele tedaj boš v veri tako trden, da te ne bo noben vihar omajal in bož za oero tudi vse žerlpoval.
Vera brez življenja po veri je te prav revna raslltinica na skali; vsa suša, veek mraz in vsak vihar jo uniči.
IZ GORICE
Ljudske kuhinje
Kakor je bilo že objavljeno, sta s 1. februarjem pričeli v meslu poslovali ljudski kuhinji, ustanovljeni z novo odredbo tukajšne prefekture, in sicer v prostorih gostiln: „Universita' Ina Travniku .Figel*), „Pri Parku* (Corso E. Muti).
Kuhinji bosta nudili kosilo (brez kruha) z enim samim obrokom, katerega sestavo bo sproti določal Pokrajinski prehranjevalni odsek (SbPR f.). Cena kosilu je določena za obe kuhinji enako in sicer 6 lir.
Potrošniki se bodo morali obvezali, da bodo redno prihajali na kosilo najmanj Osem zaporednih dni. Ob prijavi bodo 'morali izročiti odrezke za zabelo ter riž in testenine, kakor je predpisano za gostilne.
Če bodo hoteli, bodo poslrošniki tudi lahko odnesli kosilc s seboj; ludi v tem primeru ostane cena neizpreme-njeno.
Priglasi se sprejemajo na uradu mestne policije (v ulici Mazzini šl. 7). Tam se dobijo ludi vsa tozadevna pojasnila.
Prehrana
Danes se razdeljuje ljudstvu v mestu in v kontroliranih občinah zmrznjeno meso s kostmi po 44,— lir kilogram in sicer 100 g na osebo.
Od 2. februarja dalje se razdeljuje sol po 100 g. na osebo za prvo polovico meseca februarja.
Z današnjim dnem se je začelo razdeljevanje tobaka 40 g, zn prva dva tedna v mesecu februarju.
Odgovorili uradnik: Dr. Milan Komar - tiarlca
Kot je znano se nahajajo že nekaj časa sem zapadno od naše narodne meje donski kozaki s svojimi družinami z vojnim atamanom, junakom generalmajorjem g. Domanovotn na čelu. Čitatelje bo morda zanimalo življenje donskih kozakov, kakor ga je videl pred približno 130 leti ugleden dunajski raziskovalec ob priliki neke svoje ekspedicije na Kavkaz, katero je ščitila in podpirala carska vlada v Petersbur-gu. Zabeležke o tem sem našel med spomini mojega pokojnega očeta in jih radi interesantnosti in v gotovem pogledu aktualnosti z ozirom na gori omenjeno priobčujem v glavnem in najvažnejšem.
Potnik opisuje najprvo njihovo deželo. Pravi, da je bila takrat večinoma neobdelana, z obširnimi pašniki ter razdeljena na kantone, kateri so obsegali eno ali več vasi. Vsaka vas je posedovala večjo površino zemljišča ter v tem območju tudi pravico do ribolova na reki. Ker polja ni bilo, je vsaka vas letno od vlade dobila surazmerno svojemu prebivalstvu gotovo količino žita, ki je bilo poslano iz severnih provinc. Vsaka vas je imela poglavarja, ki se je imenoval ataman. Organizirana kozaška vas z atamanom na čelu se je pa , imenovala stanica. Ataman je skrbel zato, da se zemlja pravično na vse prebivalce na enake dele razdeli. Posamezniki pa so potem lahko svoj delež na zemlji in pravico ribolova dajali v zakup naprej drugim. To se je zelo pogosto dogajalo, posebno če so bili dotični klicani v vojno službo.. Kozaki so bili osvobojeni vsake dajatve Kroni, pač pa so se zato morali takoj odzvati, če so jih poklicali v vojno službo v katerem koli kraju sveta. V časih pred letom 1816. je ataman nastopal na čelu svoje stauice, pred 130 leti pa je dolžan samo, da zbere in pošlje zahtevano moštvo, kateremu pa poveljujejo častniki, ki jih je imenoval car. Pri pozivu na vojno dolžnost pa se je moralo takoj jasno povedati koliko časa bo trajalo. Več kot tri leta pa poziv ni smel trajati. Med vojnim službovanjem so kozaki prejemali plačo, hrano in vse potrebe za postavljanje taborišč. Za obleko, orožje in konja je bil pa vsak kozak dolžan sam poskrbeti. Tudi za vse ostale potrebe so morali kozaki skrbeti sami.
Kozak, ki je odslužil tri leta, se v vojno službo ni mogel več klicati, razen v slučajih največje sile, zato pa je moral služiti v kordonu, ki je bil potegnjen ob
Kavkazu, ali pa so ga porabili za notranjo policijsko službo. Po dvajsetih letih take službe pa je bil popolnoma osvobojen vsake vojaške službe in obveze in krona ni smela drugega od njega zahtevati, kot da je pomagal spravljati ladje z žitom, ki jih je pošiljala vlada v južne kraje, čez plitvine v Donu. V vsaki stanici je bil ataman v vseh sporih naj-višji sodnik. Pravico priziva na njegov pravdorek so imeli na Čerkask, na glavno stanico kozakov, ki se je nahajala na nekem otoku v Donu.
Potopisec pripoveduje, kako se mu je godilo, ko je prispel v Kasartajo, ki je bila tedaj ena največjih stanic donskih kozakov. Pri prihodu jim je izrekel ataman na najvljudnejši in dobrosrčen način dobrodošlico. Izdal je takoj povelje, da noben vaščan ne sme brez njegovega znanja zapustiti stanico, dokler ne bi bili potniki oskrbljeni z vsem potrebnim. Istočasno je potnike peljal v lastno hišo, ki jo je z vsemi svojimi izpraznil in stavil gostom na razpolago v vsem. Hiša je bila na zelo prijetnem položaju nedaleč od Dona. Obdana je bila zgradba s pokrito na eno stran odprto leseno galerijo, kjer so potem gostje zajtrkovali in kosili. Tudi je ataman zapovedal svoji ženi in hčerki, da nam odprejo njegovo shrambo, ki je bila oddvo-jena od hiše in da stavijo vse tam se nahajajoče zaloge živil na prosto uporabo. Potopisec je iz radovednosti pogledal v shrambo in našel je tla obložena z velikimi komadi ledu, na njem pa naložene razne najizbranejše donske ribe, divjačino in razna živila. Hiša je bila nad vse čista in zelo udobno urejena tako, da so gosti prav radi sprejeli vljuden domačinov poziv, da ostanejo nekaj časa v gosteh. V toliko so to rajše storili, kej se jim je na ta način ponudila najlepša prilika, da spoznajo šege, življenje in običaje Donskih kozakov.
Kar se je takoj opazilo, je bilo občudovanja vredno spoštovanje, ki so ga kozaki izkazovali v službenih poslih svojemu atamanu. i^e bi jih tudi še za tako malenkostno stvar klical pred sebe, so se morali takoj pojaviti in stoje, odkrite giave poslušati njegove naloge, dočim je sam ataman sedel pokrit. Kakor hitro je pa zbor končan, postane kot vsi drugi in nima pravice do nobene posebne časti. Vsako leto si izberejo novega atainana. pa je bil stari posebno priljubljen, je bil ponovno lahko izvoljen tudi več let
po vrsti, vendar pa se je moral vsako leto znova dati izvoliti. Vendar pa so taki slučaji bili zelo redki. Njih gostitelj je bil v prvem letu in tudi njegovi predniki so bili samo obvezno dobo, potem so se pa časti ata-mana odpovedali.
Kozaki se na splošno odlikujejo s tem, da so zelo živahni in vedri. Delo in pridnost na mestu jim nista v krvi in jim je sploh mirno in tiho življenje neugodno. Ker nimajo takega dela doma, ki bi jih veselilo, vedno krožijo okrog. Radi tega so strastni prijatelji vojskovanja. Mirovanje in brezdelje jih napravi zelo nesrečne. Njihovi plesi, zdravice in zborovanja so značilni za njihov strasten, razburljiv značaj. Kakor so sicer dobrodušni, postanejo strašni, če se razjezijo. Živilskih potrebščin imajo na pretek. Žganja dobijo kolikor hočejo in so se gostje čudili, da vlada v njegovih sta-nicah tak red in mir, kljub prej navedeni okolnosti.
Postave so skoro vsi velike, lepo raščeni, nosijo črno bradico, imajo temne vzbočene obrvi in resen majestetičen pogled. Prebivalci Kazarskaje so bili skoro vsi enako oblečeni. Njihova obleka je kazala tako splošno blagostanje, da je prekašalo vse, kar so potniki dotlej v Rusiji sploh videli. Obleka je obstojala iz plavega suknjiča s svileno podlogo in ob robu vezanega z zlatom, ki se je črez prsa pritrdil s kaveljčki. Pod suknjičem je bil svilen prsnik, katerega spodnji del je pokrival širok pas. Visoko čez prsnik in daleč čez škornje pa so segale zelo široke hlače iz plavega suknja.
Sablje običajno ne nosijo, razen v vojni, na potovanju in kadar so na konju. Mesto sablje nosijo kozaki navadno nagajko ali pa paličico s slonokoščeno glavico, tako da so vedno pripravljeni povzpeti se na konja. Najodličnejši del obleke pa je njitiovo pokrivalo - kučma, kijih še večje dela kot so, in ki vsem daje izreden vojaški izgled. Pokrila je kučma s fino, bleščeče belo tkanino. Lase. ki so po večini debeli, resasti in črni, strižejo okrog glave. Med kozaki je mnogo takih, ki imajo civilna in vojaška odlikovanja: taki nosijo v mirnem času mesto plavega suknjiča dolgo suknjo brez vidnih gumbov. Pas je večinoma črn, včasih pa tudi rumen, zelen ali rdeč. Vsi pa nosijo velike vojaške rokavice. Potopisec je mnenja, da takrat ni bilo naroda na svetu, ki bi kar se obleke tiče ne polagal večjo važnost na čistoto obleke, kot ravno
Donski kozaki in dodaje, da je to baš vzrok, da vsem obleka tako pristoja, pa naj si bodo mladi ali pa stari. Tudi ženski svet v tem kraju je bil izredno lep in dobro raščen.
Kozaški plesi imajo veliko sličnost z ruskimi ciganskimi plesi in plesi angleških mornarjev. Navadno se pleše ob spremljevanju dudke, ki je glavni in skoro edini inštrument kozakov. Pleše se zelo svobodno in razuzdano, kot pravi potopisec, ker je pač običaj vseh karakterističnih narodnih plesov. Krr kozaki plešejo navadno v zelo malih prostorih, so slike njihovega plesa preračunane na to.
Pri odhodu potnikov iz Kazarskaje, je velik del prebivalstva šel daleč spremit svoje goste in več kozakov na konju z 12 čevlji dolgimi sulicami jih je več dni spremljalo skozi negostoljubno stepo. Bili so zelo koristni, ker niso bili samo varstvo proti even-tnelnim napadom razbojnikov, ampak so stalno izletavali naprej in poiskali najboljšo pot za vozove potnikov. Ataman, v katerega hiši so potniki toliko časa in tako udobno stanovali, oskrbljeni bogato z vsem, je odbil vsako plačilo za storjene usluge. In ko so ga prosili naj vsaj sprejme kako darilo, je ponosno odgovoril: „Kozaki niso navajeni svojo gostoljubnost prodajati I"
Pisec pripominja, da se karakter Donskih kozakov tudi danes ni poslabšal in spremenil. Ostali so hrabri, vezani na svoje Staniče in rod, gostoljubni in družinsko izredno povezani, dobri organizatork v vsakem pogledu in pridni delavci v vseh panogah, kar je pisec teh vrstic imel priliko videti nedavno v novih krajih, ko je užival gostoljubnost Donskih kozakov in njihovega plemenitega vojnega atamana generalmajorja g. Domanova in njegovih izbranih častnikov.
Privrženost svojemu atamanu, kot jo ooisuje potopisec pred 130 leti ni danes nič manjša, saj sem videl po prihodu v nočni uri, ko je obiskoval v bolnici svoje ranjene in težko bolane kozake, kako so jim žarele veselja in spoštovanja oči, če tudi so imeli amputirane ude, ali pa so bili v težki bolniški krizi.
Naj mi Donski kozaki ne zamerijo, če iz njihove sto in stoletne zgodovine s tem člankom iztrgam pozabljenju dogodek, ki ga je moj pokojni oče skrbno hranil v svoji knjižnici, da s tem seznanim moje sorojake kaki so bili in da bodo znali ceniti kakšni so še danes Donski kozaki.
cO !Trstu, 28. januarja i945.
Anton Kokalj
BOGOMILA
Petnajstim v spomin
Gospod dekan jih je neustrašeno gledal, kot paglavci so stali pred njim.
— Alt ste kaplana Simona tudi že odpeljali? — jih je vprašal.
Partizanom je bila laž vsakdanji kruli. Hitro so mu odgovorili.
— Mi ne vemo nič zanj, ukaz smo dobili samo za kaplana Jožeta, —
Kdo drugi, bi jim mogoče verjel, gospod dekan jim ni, preveč je bil izkušen.
— Že dobro vse razumem. Pa samo to vam še povem.
Pomnite, da je tudi nad vami še Bog in gorje vam, kadar bo nad vas padla Njegova pravična jeza. — Visoko zravnan je stal pred njimi, iz oči so mu švigali bliski, vsa njegova postava je izražala neko nadzemsko moč in oblast. Njegove besede so udarjale kakor besede preroka
Partizanom )e bilo neprijetno, niso si upali ugovarjati, skoro strah jih je bilo tega častitljivega starčka, ki je stal pred njimi kot sam pravični Sodnik.
—	Tovariši, naprej! — je rezko ukazal eden izmed njih.
Skoro pognali so se skozi vrata.
Kaplan Jože, je še enkrat prijel roko gospoda dekana
in jo z naj večjim spoštovanjem poljubil.
Nobene besede ni mogel več izreči, preveč je bil presunjen. Odšel je za drugimi v noč in vihar.
Gospod dekan je obstal na mestu, poslušal in spremljal korake, dokler niso zamrli v bučanju viharja.
Ves truden in negotov je odtaval do svoje pisarne, prižgal luč, t°r se do smrti žalosten zgrudil na klečalnik pod križem Kristusa:
—	Moj Bog, zgodi se tvoja volja — je ječal — a, če je mogoče, daj, da gre ta ke* lih mimo njih. Ozri se z očmi usmiljenja na tvojega osivelega služabnika, sprejmi njegovo življenje kot žrtev zanje. —
Ves je trepetal ljubezni in
hrepenenja žrtve za svoja dva najdražja sinova.
Tedaj se mu je zazdelo, da je raz križa dol zaslišal nad vse mil in pomirjujoči glas :
—	Moj zvesti služabnik, tvoja molitev bo uslišana radi tvoje velike ljubezni. —
XI.
Kaplan Simon je stanoval na drugem koncu vasi, v veliki stanovanjski hiši.
Še pred nedavnim je odmevala veselega petja in igranja otrok, ki jim njihova južnjaška kri ni dala minute pokoja.
Sedaj pa je bila prazna.
Osvoboditelji so jih takoj ob prihodu pognali na cesto, še Bog, da so jim življenje pustili.
Na njihovo povelje so nato planili na hišo in jo do zadnje cunje izropali,
Kaplan Simon je žalosten gledal njihovo početje.
— Ljudje božji — j'h je svaril — še bridko se boste kesali — skoro zamerili so mu za te besede.
— Čemu pa, saj ne krademo. Naše jemljemo, z našimi žulji in krvjo so si oni to prisvojili. —
Kaplan Simon je spoznal, da bi bila vsaka beseda zaman,
To niso bili več njegovi dobri, ponižni ljudje, ampak sestradanci, ki so petindvajset let ječali v težkih verigah, lačni in žejni vsake pravice, slehernega dostojanstva.
(Dalje prihodnjič.)