TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 21. julij / Mali srpan 2011, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVI, ŠTEVILKA 7 (154) Občan - 21. julij 2011 Občan Intervju z županom Občine Destrnik in poslancem SLS Francem Pukšičem Občan: Kaj vam pomeni plebiscit? Franc Pukšič: Dogodki izpred dvajsetih let in več so zaznamovali našo zgodovino in pripomogli k osamosvojitvi Slovenije. S plebiscitom smo potrdili, da želimo samostojno državo in tudi ustanovitev prve slovenske demokratične stranke Slovenske kmečke zveze l. 1988 je pomembno pripomogla k zgodovinskim političnim spremembam in prehodu v demokratizacijo v Sloveniji. Plebiscit je izjemen dogodek v zgodovini slovenskega naroda, saj smo se enotno odločili za samostojno državo. Temu nevsakdanjemu pojavu oblikovanja države smo bili kot generacija priča. Seveda se ob aktualnih zapletenih razmerah danes v Sloveniji sprašujemo, če smo v letih po osamosvojitvi do danes ravnali prav pri razvoju naše države oz. smo marsikdaj upravičeno razočarani nad zablodami tranzicije, ki smo jo v tem času imeli. Nikoli, ampak prav nikoli – pa ne dvomimo, da smo se tedaj na plebiscitu odločili prav. Da smo se Slovenci odločili za svojo državo! Pridobili smo si samostojnost, avtonomnost, suverenost, neodvisnost; le nekje smo s tistih načel o enotnosti in povezanosti zašli. Treba bi bilo spet povezati slovenski narod, okrepiti vrednote, se vrniti in se spomniti ciljev in prepričanj, ki smo jih delili kot narod Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 pred dvajsetimi leti. Manjka nam vsaj del tiste enotnosti, ki smo jo leta 1990 izrazili na plebiscitu. Občan: Kaj vam pomeni samostojna Slovenija? Franc Pukšič: Oblikovanje države in sploh odločitev za samostojnost je bil velik korak v slovenski zgodovini. Prešli smo iz prej podrejenega položaja v sedaj samostojen položaj, kjer sami odgovarjamo zase. Sanjali smo in sanje so se uresničile – postale so realnost, ki jo še danes, po dvajsetih letih, živimo – to je: v lastni državi. Do države smo težko prišli, to je zgodovinski dogodek, ki mu ni vsak priča. So se nam pa danes zrušile sanje, ki smo jih tedaj imeli – da bo Slovenija po dvajsetih letih samostojnosti postala »Švica«. Tedaj si zagotovo nismo želeli, da se s to našo državo ravna tako, kot se danes. Samostojna Slovenija bi morala biti sinonim za pravično in enako državo za vse, kjer ni prostora za manipulacije in kjer bi Slovenke in Slovenci uživali cvetoče gospodarstvo in državno blaginjo. Občan: Kaj bi bilo treba narediti za dvig kakovosti državljanov RS? Franc Pukšič: Najprej bi morala takoj odstopiti aktualna razpadajoča Vlada RS, iz katere sta od odgovornosti pobegnili kar že dve koalicijski stranki (to je polovica koalicijskih partnerjev!), da se zgodijo spremembe in hitre rešitve. Vlada RS nima več nikakršne kredibilnosti in s tako zgodovinsko nizko javnomnenjsko podporo ne more reševati države, saj je v poziciji blokade. Ukrepov ni in razmere v državi vodijo v škodo vseh nas. Politika in z njo politiki se morajo obnašati odgovorno, morajo delati in ravnati za dobrobit ljudi in ne za svoje koristi. Za dvig kakovosti življenja državljanov RS je treba tudi vzpodbuditi gospodarstvo, zagotoviti bi bilo treba nova delovna mesta in prenehati z množičnim odpuščanjem in zapiranjem tovarn, državljanom bi bilo treba tudi zagotoviti varno in zagotovljeno življenje. Državljanke in državljani RS potrebujejo hitre spremembe in hitro okrevanje po gospodarski krizi – in to bi jim bilo treba tudi z naštetimi ukrepi in še z mnogimi drugimi čim prej zagotoviti – tega pa žal sedanja vlada ne zmore, zato je tako nujno, da pridemo do novega vodstva in to do takega, ki mu ljudje zaupajo. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Občan - 21. julij 2011 Občan Predstavitev študentskih delavnic V našem glasilu smo že nekajkrat poročali o sodelovanju med Občino Destrnik in Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Če na hitro obnovimo spomin, gre za delavnice, ki potekajo v dveh delih. Prvi, ki se je začel že oktobra lani in ga je vodil doc. dr. Uroš Lobnik, je dal poudarek urbanističnoarhitekturni problematiki ter izpostavil prostorski razvoj občine glede na šest prioritetnih centrov. V drugem delu delavnic, ki so, kot nadgradnja prvih, potekale med marcem in majem letos in jih je s skupino študentov vodila pred. Vesna Žegarac Leskovar, so svoje zanimanje posvečali energetsko varčnim in učinkovitim javnim stavbam, ki so načrtovane v prihodnosti (vrtec ter upravna stavba na zemljišču v bližini šole). Posebno pozornost so namenili lesu, ki ima prednostne lastnosti pred drugimi gradbenimi materiali, ki smo jih vajeni danes, predvsem v okviru ekološko prijazne in energetsko varčne stavbe. Delavnici sta se zaključili 6. junija v Volkmerjevem domu kulture, ko so študenti, ki so sodelovali v obeh projektih, skupaj s svojimi mentorji predstavili svoje ideje in makete. Predstavitev je bila odprta za vse zainteresirane, ki jih je zanimalo, kakšna bo podoba kraja v prihodnje. Med obiskovalci so bili tudi rektor Univerze v Mariboru Daniel Rebolj, ki je v svojem nagovoru poudaril, kako pomembna so podobna sodelovanja za usposabljanje študentov, predstavniki podjetij Lumar, Menerga in Veluks, že omenjena mentorja, ki sta vodila obe delavnici, asistenti, ter dekan gradbene fakultete prof. dr. Miroslav Premrov, ki je pohvalil napredno in uspešno miselnost tako malega kraja, kot je Destrnik, kraja, katerega dejavnost (sodelovanje s fakulteto) lahko služi kot zgled tudi večjim ter »pomembnejšim«. Zbrane je pozdravil in nagovoril tudi župan občine Franc Pukšič ter izrazil zadovoljstvo nad idejami in projekti študentov, ki s svojo ekološko naravnanostjo ter poudarkom na nenasilnih prostorskih posegih dajejo svež veter v razvoju kraja. T. U. Podeljena linoreza akademskega slikarja Bojana Golije Kot je bilo zapisano v prejšnji številki Občana, je na predlog Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas zlato občinsko priznanje prejel Bojan Golija za aktivno delo na področju likovnega ustvarjanja. Na takratni slovesnosti – proslavi ob 13. občinskem prazniku je akademski slikar Bojan Golija podaril dva originalna linoreza. Prvi je bil namenjen osebi, ki je imela v občini (po občinskem prazniku) prva rojstni dan, drugi pa prvemu poročnemu paru. Dobili so jih Ksenija Munda iz Vintarovcev in Petra Arnuš ter Benjamin Anžel iz Doliča. Linoreza je v njegovem imenu predal župan Franc Pukšič. Besedilo: Petra Arnuš Anžel Občan - 21. julij 2011 3 Občan Sto let staro gasilsko vozilo na Destrniku Na svoji poti po Sloveniji se je 100 let stari gasilski avtomobil ustavil tudi na Destrniku, kjer so ga skupaj z našim podžupanom pričakali nekateri krajani. Ob 20. obletnici osamosvojitve naredil veliko Pot prijateljstva po Sloveniji in sicer od Kobarida, Idrije, Ljubljane, Slovenskih Konjic, Slovenske Bistrice, Ptuja, Ormoža, Miklavža pri Ormožu, Ljutomera, Lendave pa vse do Pinc. Z avtom so prišli: Marjan Stres, poveljnik PGD Kobarid, Aleksander Grkovič, predsednik PGD Kobarid, Marko Stres, mentor mladine v PGD Kobarid. V poznih večernih urah so jih sprejeli tudi pred gasilskim domom PGD Destrnik. Sprejema so se udeležili: predsednik društva Marjan Zelenik, poveljnik gasilske zveze Marjan Irgl, poveljnik PGD Destrnik Jože Fras, podžupan Branko Zelenko in še nekateri drugi gasilci. Županja Darja Hauptman, katere mož je naš domačin, jih je pričakala že v Destrniku. Spremljala jih je od Kobarida na poti prijateljstva od zahoda (Robidišče ob meji pri Kobaridu) do vzhoda (Pince pri Lendavi) s 100 let starim gasilskim avtomobilom FIAT 15-TER, letnik 1911, 4-taktni bencinski motor,18 kW (24 KS). PGD ga je dobilo leta 1945 od 37. vojaškega korpusa Gorica. Vozilo ima psevdonim KADORNA po generalu Kadorna iz 1. sv. vojne. Do 1960 je bilo operativno vozilo, sedaj je eksponat, registrirano. Ob izmenjavi pozdravov sta županja in podžupan izmenjala simbolična darila, ki bodo spominjala na ta dogodek. Namen te poti prijateljstva je tudi s pomočjo izrednega eksponata vozila spoznavanje novih prijateljev, sklepanje poznanstev in promovirati tako PGD Kobarid kot tudi Občino Kobarid. Tako smo s to poslanico tudi mi v Občini Destrnik sprejeli pozdrave in spoznali nove prijatelje, ki bodo mogoče v prihodnosti stkali še trajnejšo vez. Z vozilom so se peljali po cesti, vendar jim je pri Vrhniki odpovedal ležaj na motorju in so potem s pomočjo vlečnega vozila nadaljevali pot do Pinc. Fotografija in besedilo: Branko Zelenko 4 S sestankov vaških odborov V maju in juniju so po celotni občini potekali sestanki vaških odborov, na katerih so bili prisotni župan Franc Pukšič, podžupan Branko Zelenko, direktor občinske uprave Miran Čeh in v. d. direktorice podjetja Gradnje Destrnik Brigita Majal. Župan je navzoče seznanil z deli, ki so bila opravljena v preteklem mandatu, pri čemer je posebej izpostavil gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, razsvetljavo, polaganje asfalta, igrišče pod šolo … Spregovoril je tudi o sodelovanju med Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru glede urbanistične in arhitekturne idejne zasnove, vezane na prostorsko problematiko občine. Glede porabe občinskega denarja pa je povedal, da se vsi projekti izvajajo po planu, da gre veliko denarja za plačevanje domov, za socialo, za vrtec, pomoč društvom in za sprotno vzdrževanje. Branko Zelenko je spregovoril o vlogi vaških odborov in o povezavi le-teh s svetniki, preko katerih naj bi uresničevali načrte in prenašali sugestije. V preteklih letih je bilo te povezave premalo in upa, da bo v prihodnje bolje. Povezati se je treba s predsednico odbora za infrastrukturo, ki bo preko odbora poskusila reševati problematiko na tem področju – glede na finančna sredstva. Delovanje podjetja Gradnje Destrnik je predstavila Brigita Majal in poudarila, da je njihova dejavnost vzdrževanje cest, košnja trave na javnih površinah, čiščenje pločnikov in avtobusnih postajališč, urejanje ter vzdrževanje pokopališča, plakatiranje, izkop jarkov, vzdrževanje javne razsvetljave … Sledila so vprašanja, pobude in ideje vaščanov. V zadnjem času je bila urejena cesta Arnuš–Rajšp na Drstelji, za kar so vaščani tega dela hvaležni, vendar na to cesto ne morejo, saj ni priključkov. Odgovor je bil, da je treba priključke urediti v najkrajšem možnem času. Z deli je potrebno zaključiti tudi na cesti Arnuš– Matela na Gajeh. Na cesti Janežovci–Voličina, ki je bila iz občinske prekategorizirana v državno in je zelo prometna ter nevarna, saj je bilo tukaj že nekaj smrtnih žrtev, se ne dela nič. Dobili smo odgovor, da je občina naredila vse potrebno in da moramo čakati na potezo države. Ne samo v Jiršovcih, ampak v celotni občini je kar nekaj avtobusnih postajališč, kjer potniki, med katerimi je največ otrok, čakajo na avtobus v dežju oziroma snegu, saj ni strehe, pod katero bi stopili. Glede na odgovor, bo tudi to prišlo na vrsto. Občina je dobila kar nekaj oznak za javne objekte, gostilne, kmečke turizme in bare. Podana je bila pobuda, da bi v prihodnje uredili tudi označbe za obrtnike in oznake s hišnimi številkami. Izpostavljen je bil tudi priključek na državno cesto pri Krušiču, in sicer zaradi nepreglednosti zaradi grmovja. Občani so predlagali, da podjetje Gradnje Destrnik odstrani grmovje, saj je na občinski zemlji. Govor je bil tudi o cesti proti Milanu Lešniku, in sicer glede čiščenja jarka. Dobili smo zagotovilo, da bo tudi to urejeno. Bilo je še več vprašanj, za katera pa vaščani Jiršovcev upajo na pozitivne odgovore v najkrajšem možnem času. Opravljene so bile tudi volitve članov vaških odborov. Predsednik še naprej ostaja Martin Petrič, ki bo skupaj s še devetimi člani poskušal narediti kar največ za krajane Jiršovcev. Besedilo: Nada Zupanič Občan - 21. julij 2011 Občan Župana sprejela najboljše učence Kot vsa leta doslej, sta tudi letos župana Občin Destrnik g. Franc Pukšič in Trnovska vas g. Alojz Benko sprejela učence, ki so dosegli odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole, ter učence s posebnimi dosežki na športnem, raziskovalnem ali drugih področjih. Prvi je spregovoril ravnatelj šole mag. Drago Skurjeni, ki je pozdravil vse navzoče, učencem pa čestital za uspeh in dosežke. G. Benko je poudaril, da so za uspehe zaslužni vzgojitelji, učitelji in starši, da so imeli dobre pogoje za pridobivanje znanj, ki naj jih ponesejo naprej v srednjo šolo ter v življenje. Pot, ki je pred učenci, naj bo uspešna in naj jih nekoč kot strokovnjake pripelje nazaj v rodne kraje. G. Pukšič jim je položil na srce, naj jim starši ostanejo prvi prijatelji, naj nikoli ne pozabijo, od kod so prišli, naj jih vedno spremlja misel, da so Slovenjegoričani, da so Slovenci. Kolo sreče se vrti naprej, pred njimi je realni svet, v katerem bo treba reševati težave. Učencem je zaželel, naj bo njihova pot čim lepša, takšna kot je planinski svet, kjer raste prelepi cvet. Zlate odličnjakinje, bila so sama dekleta, so za darilo prejele knjigo Aneja Sama: Oblačenje je moda. Vseh devet let so bile odlične: Eva Hrastar, Mateja Korent, Aleksandra Milošič, Damjana Žampa, Larisa Pukšič, Maja Plohl in Katja Kramberger. Besedilo in fotografija: Nada Zupanič VALETA »Velik dan za devetošolke in devetošolce Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas« Pa je le prišel, 3. junij namreč. Letošnji devetošolke in devetošolci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas so na ta dan obeležili zaključek svojega osnovnošolskega izobraževanja. Tako daleč se nam je zdel ta dan, so znali povedati, a je bil vendarle bliskovito tu. Slavnostni zaključek se je pričel ob 18.00 v Gočovskem dvorcu. Uvodni del prireditve je pripadel plesnim užitkom, saj so pod vodstvom plesnega učitelja devetošolke in devetošolci pokazali, kaj vse so se med letom naučili pri plesnih vajah. Plesni zaključek je predstavljal uvod v program, ki so ga pripravili učenci s pomočjo učiteljev. Ker so se devetošolci sami poimenovali »Einsteini«, je program nosil naslov »Einsteini na Osnovni šoli DestrnikTrnovska vas«. Program je predstavljal zaokroženo predstavitev njihovih uspehov in doživetij v času šolanja. Sledili so govori častnih gostov. Župan Občine Destrnik g. Franc Pukšič je učencem zaželel uspešno pot naprej, tudi svetnica Občine Trnovska vas ga. Andreja Krajnc jih je pospremila z najlepšimi željami. Ravnatelj Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas g. Drago Skurjeni je učencem čestital ob programu in si zaželel, da bi bil v tem trenutku tudi sam devetošolec. Po govorih predstavnikov razredov in razredničark je, kot je to v navadi, sledila svečana podelitev priznanj, ki so jih učenci prejeli na področjih znanja ter športa. Uradni del se je zaključil s plesom s starši in z učitelji. Za devetošolke in devetošolce je bil ta dan poln spominov na lepe trenutke v času njihovega osnovnošolskega izobraževanja in ga zlahka ne bodo pozabili. Katja Gajzer Občan - 21. julij 2011 5 Občan Predstavljamo športnike naše OŠ – zdaj sem gotova. Finalna tekma v ŠKL bo minila brez mene. Ampak ne. Naš ravnatelj ima rešitev za vsako reč. Še preden sem preštela vse zvezde, mi je uredil terapije pri strokovnjaku, fizioterapevtu g. Sdki Hussainu. In to v zdravstvenem domu na Destrniku, pa še med poukom. Juhuhu! Hvala bogu, lahko sem šla naprej, zdrava, novim izzivom naproti. Hvala obema. Navijam za slovenske reprezentance v nogometu in košarki, spremljam pa vse slovenske športnike ter se veselim njihovih dosežkov. Upam, da bom še dolgo uspešna v športnih aktivnostih, saj ŠPORT JE RES ZAKON!!! DESTRNIK-WILDON Priprava na zmagoviti gol v finalu ŠKL nogomet O Anja, o tebi se jim sanja Sem Anja Fladung, učenka 8. razreda. Obiskujem vrsto športnih interesnih dejavnosti, za katere je na šoli odlično poskrbljeno. Šport me je vedno zelo veselil, veliko sem se gibala, tekala in brcala žogo s sosedi. Učitelji športne vzgoje na OŠ Destrnik-Trnovska vas so hitro opazili mojo nadarjenost za šport. Že v 5. razredu so me povabili v nogometno ekipo deklic, ki je nato osvojila prvo mesto v R Sloveniji. Ekipa je bila zelo dobra, kmalu smo tudi postali prvaki v ŠKL (nogomet). Takoj sem vedela, da bo v prostem času, poleg ljubezni do glasbe, šport moj spremljevalec. Veliko sem nastopala v atletiki (šprint na 60 m), na krosih, v badmintonu in nogometu ter rokometu in košarki. Vabijo me v Atletski klub Ptuj, Ženski nogometni klub Dornava in Rokometni klub Ptuj. Pa naj naštejem nekaj svojih športnih rezultatov: 1. 1. mesta: medobčinska prvakinja v nogometu in krosu – 2008/09, 2009/10. 2. Regijska prvakinja v nogometu za mlajše in starejše deklice – 2007, 2008, 2009, 2011. 3. Državna prvakinja v prvenstvu OŠ v nogometu za starejše deklice – 2007. 4. Dvakrat zapored prvakinja ŠKL (nogomet) v R Sloveniji. 5. Enkrat drugo mesto. 6. Enkrat tretje mesto. 7. Prvakinja medobčinskega in regijskega prvenstva v krosu – 2009 in 2010. 8. Regijska prvakinja v teku na 60 m. 9. 3. mesto na državnem tekmovanju v atletiki (tek na 60 m) lani v Ljubljani. 10. Trikrat zapored medobčinska prvakinja v krosu za mlajše deklice. 11. Medobčinska prvakinja v rokometu za mlajše deklice – 2009. 12. Drugo mesto v košarki za mlajše deklice, in sicer na medobčinskem prvenstvu, ki ga organizira Športni zavod Ptuj, ter na regijskem prvenstvu v Poljčanah. 13. Letos sem v atletiki prišla do polfinalnega državnega nastopa, se z ekipo Ptuja uspešno predstavila v pokalu mest v Kranju, postala medobčinska prvakinja v nogometu za starejše deklice, bila izbrana kot najboljša nogometašica v ŠKL za testiranje na Fakulteti za šport in postala športnica šole. V tem šolskem letu sem bila tudi poškodovana. Zgodilo se je na nogometni tekmi v Voličini. Driblam, zavajam nasprotnico, pred strelom na gol pa – BUM po gležnju. Tristo kosmatih 6 Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo nazadnje poročali o našem sodelovanju s partnersko šolo v Wildonu. Verjetno ste se že spraševali, ali so se naše poti razšle. Nasprotno, naše sodelovanje smo v četrtek, 19. maja, ponovno nadgradili. Z nekaterimi prvošolčki in drugošolčki smo v dopoldanskih urah obiskali našo partnersko šolo. Sprejeli so nas ravnateljica ga. Christa Dörr in učiteljice ter učenci 1. razredov partnerske šole. Prišlo je tudi nekaj staršev in starih staršev. Po topli dobrodošlici (sprejeli so nas s panojem »Prisrčno dobrodošli«) smo imeli v telovadnici Ljudske šole Wildon generalko pred nastopom. Wildončani so se zelo izkazali in za učence pred nastopom pripravili sendviče in sladoled, čeprav učenci v avstrijskih šolah sicer nimajo organizirane malice. V učilnicah je bilo tudi mnogo peciva, ki so ga spekle mame wildonskih učencev. Sledil je nastop. Naši učenci so s pomočjo pantomime predstavili igro »Pod medvedovim dežnikom«. Ker je bila vodilo nastopa pantomima, so se tudi naši gostitelji izkazali v takšni predstavitvi svoje igre »Lisičke iščejo srečo za svojo mamico«. Nastop smo zaključili z dvema pesmicama, od katerih so eno zapeli naši učenci v slovenščini, drugo pa so učenci iz Wildona in učenci naše šole skupaj zapeli v slovenščini, nemščini ter angleščini. Ni pa ostalo le pri tem srečanju, saj so nam učenci Ljudske šole Wildon obisk vrnili v sredo, 15. junija. Učenci drugega in tretjega razreda z učiteljicama Elisabeth Pöll in Kerstin Müllner so se nam pridružili na športnem dnevu. Med gosti so bili tudi nekateri starši. Učenci 2. a in 3. a razreda naše šole so se tega dne zelo veselili, saj so vedeli, da bodo pridobili ne samo novo izkušnjo, ampak tudi nove prijatelje. Učenci so sodelovali v športnih igrah in nogometu, prav tako pa so se izkazali v igri med dvema ognjema. Čeprav se otroci še ne znajo sporazumevati v nemškem oz. slovenskem jeziku, je šport premagal vse ovire in učence združil v eno. Učencem in učiteljicam bosta dneva ostala v spominu kot prijetna izkušnja, ki jo bomo v prihodnjih letih z veseljem ponovili. Katja Gajzer Občan - 21. julij 2011 Občan Obnovili Kurijevo kapelo v Janežovcih Društvo kmetic Destrnik Poučna ekskurzija v Velenje in vzpon na goro Oljko Krajani naselja Janežovci, posebej pa Kurijevi in njihovi sorodniki, so v nedeljo, 15. maja, slavnostno sodelovali pri blagoslovu obnovljene najstarejše kapele, ki jo je blagoslovil župnik Jožef Škofič. Po besedah Frančka Kurija so kapelo že leta 1670 na tem mestu postavili zidarji, ki so zidali urbansko cerkev. Ker je pri zidavi cerkve ostalo nekaj kamnov, so le-te prenesli v Janežovce in zgradili kapelo z napisom »Jezusu inu Mariji na čast je v letu 1670 tota kapela spuvana«. Na drugi ploščici je po skoraj dveh stoletjih nastal napis »Franc Murko je dal v letu 1860 ponoviti inu skerbi za njeni cir. Drugoč blagoslovlena 28. majnika od častivrednega gospoda Alois Mullez«. Leta 1927 so dodali še napis »Dala prenoviti Jožef in Marija Bračič leta 1927«. Letos so kapelico prenovili in k vsem napisom dodali še enega »Obnovila družina Kuri, blagoslovil župnik Jožef Škofič, 15. maj 2011«. Za kapelico so skrbeli sorodniki družine Kuri, saj je stala na njihovi zemlji. Zanimivo je, da so Kurijevi starši delili travnik med svoje tri otroke, ker pa jih je do kapele vezala neka posebna ljubezen, so si pustili ozek del travnika, da bodo lahko šli do kapele po svoji zemlji, če bodo otroci zemljo prodali. Zbrane je nagovoril tudi podžupan Branko Zelenko, ki se je v imenu občine zahvalil Kurijevim, ki skrbijo za kapelo in s tem ohranjajo kulturno dediščino. V soboto, 4. junija, so destrniške kmetice uresničile eno izmed načrtovanih akcij za leto 2011. V jutranjih urah so se odpravile v Velenje, kjer so se sprehodile po glavni ulici in se ustavile pri Titovem spomeniku. Skoraj 10 m visok spomenik iz brona že več kot tri desetletja stoji sredi rudarskega mesta z nekaj več kot 34000 prebivalci. V letih 1981–1990 se je Velenje imenovalo Titovo Velenje in je danes 5. največje mesto v Sloveniji. Ljudje so zaposleni v premogovniku Velenje in tovarni Gorenje. Okoliške kmetije lahko vsako soboto svoje izdelke prodajajo na tržnici, ki jo lahko uporabijo tudi drugi kmetje iz vse Slovenije, in sicer za samo 5 evrov za stojnico na dan. Po ogledu mesta so destrniške kmetice vstopile v podzemlje – v muzej premogovništva. V globino 180 m so se popeljale s starim rudniškim dvigalom iz leta 1888. Muzej je ena najbolj zanimivih in prepoznavnih turističnih točk v Šaleški dolini. Nastal je na podlagi dela številnih generacij slovenskih rudarjev in predstavlja zelo zanimiv način sodelovanja med delujočim premogovnikom Velenje, ki letno proizvede okoli 4 milijone ton premoga, ter tradicijo premogovništva, ki traja že vse od leta 1875. V jami so si ogledale 16 multivizijskih predstav, simulacijo rudarske nesreče, sodobno odkopavanje premoga, prislužile pa so si tudi pravo rudarsko malico. Z bledico na obrazu po skoraj dveh urah pod zemljo so se odpravile še na Oljko, to je na 733 m visoko goro, ki leži vzhodno od Šmartnega ob Paki. Tam so si ogledale cerkev Svetega križa, ki je bila zgrajena sredi 18. stoletja. Z gore je lep razgled na Posavsko hribovje, Paški Kozjak, del Pohorja, vzhodne Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. V planinskem domu so se okrepčale in se v poznih večernih urah vrnile domov. Da je ekskurzija uspela, se kmetice zahvaljujejo Štefanu Samcu, ki se je vživel v vlogo vodiča in čudovito predstavil Velenje ter goro Oljko, dodal pa je tudi nekatere zanimivosti o življenju rudarjev nekoč in danes. Fotografija in besedilo: Nada Zupanič Besedilo in fotografija: Nada Zupanič Občan - 21. julij 2011 7 Uradni vestnik 8/2011 LETO XVI, številka 8 21. julij 2011 VSEBINA 1. SKLEP O OCENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE DESTRNIK V LETU 2010 1. Na podlagi 15. člena Statuta občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik, št. 10/2010 - UPB-1 in 11/2011) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06, ZORed) je Občinski svet Občine Destrnik na 7. redni seji dne 8. 7. 2011 sprejel naslednji 2. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 0,0810 EUR/kg + inflacija - od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 851,9016 EUR/t ali Skupaj - plinasta faza 2,0957 EUR/m3 SKLEP Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,0957 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20%. 1. Občinski svet Občine Destrnik ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Destrnik za leto 2010. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. O OCENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE DESTRNIK V LETU 2010 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-14/2011-7R-5/5 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. inž. el. 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik in v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v Uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 7. 2011. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2011-6, z dne 9. 6. 2011. Štev.: 354-1/2011-7 Datum: 8. 7. 2011 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. ing. el., l.r. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: - nabavna cena plina fco Destrnik - kalo 5% - marža 8 685,1282 EUR/t 34,2564 EUR/t 132,5170 EUR/t Občan - 21. julij 2011 Občan Seznam lokacij zbiranja kosovnih odpadkov v občini DESTRNIK ZA NASELJA LEVANJCI ZG. VELOVLEK DOLIČ, JANEŽOVCI in JANEŽOVSKI VRH DESENCI DESTRNIK in ZASADI STRMEC PRI DESTRNIKU VINTAROVCI in JANEŽOVCI GOMILA GOMILCI, DOLIČ in SVETINCI JIRŠOVCI JIRŠOVCI LOČKI VRH SVETINCI DRSTELJA PLACAR LOKACIJA ZBIRANJA Na platoju avtobusnega izogibališča Levanjci pred križiščem Na zemljišču Šemnički Ruda, pred hišo Zg. Velovlek 4 V jošju za križiščem v Dolič na Flajšmanovem (pred novim mostom za Destrnik v grabi desno) Asfaltni plato pred gasilskim domom Desenci 4 Zelenica pred novogradnjo objekta v lasti Arnuš Otmarja, nasproti hiše Destrnik 47 Ob gospodarskem poslopju Kocmut Branka, Strmec pri Destrniku 3 Levo na platoju za mostom čez Rogoznico v vasi Vintarovci Opuščena stara cesta na robu gozda pred Mahoričevimi, Gomila 1 Levo na asfaltnem parkirišču pred gospodarskim poslopjem hiše Gomilci 13a Parkirišče pred Kranjec Maksom, Jiršovci 20 Na občinskem pred Malekovim mostom čez Rogoznico v Jiršovcih Na platoju ovinka med Kos Terezijo, Ločki Vrh 60 in Muršec Janeza, Ločki Vrh 57 Na prostoru ob bivši osemenjevalni postaji Svetinci, pod hišo Svetinci 17 Križišče LC in JP v Drstelji pod Sevrovimi pred gozdom Na prostoru pred ekološkim otokom v Zg. Placarju, ki je lociran pred hišo Placar 43b DATUM ČAS DELA 18.08.2011 10.00 – 18.00 18.08.2011 10.00 – 18.00 22.08.2011 10.00 – 18.00 22.08.2011 10.00 – 18.00 23.08.2011 10.00 – 18.00 23.08.2011 10.00 – 18.00 23.08.2011 10.00 – 18.00 24.08.2011 10.00 – 18.00 24.08.2011 10.00 – 18.00 25.08.2011 10.00 – 18.00 25.08.2011 10.00 – 18.00 29.08.2011 10.00 – 18.00 29.08.2011 10.00 – 18.00 30.08.2011 10.00 – 18.00 30.08.2011 10.00 – 18.00 Čisto mesto Ptuj d.o.o. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice Ameriški škržatek na obisku v Sloveniji Trsna rumenica je ena najnevarnejših bolezni vinske trte in je prestrašila vinogradnike tudi na našem področju. Edini znani prenašalec je žuželka ameriški škržat, ki prenaša fitoplazmo iz obolelih na zdrave trte. Škržatek se hrani na vinski trti tako, da sesa rastlinske sokove. Takoj, ko se bolezen pojavi, jo je potrebno zatirati. Da bi bilo zdravljenje trte takojšnje, morajo vinogradniki bolezen poznati. Kmetijska svetovalna služba Ptuj je zato organizirala predavanje za vinogradnike na Izletniški kmetiji Lovrec v Jiršovcih. Predaval je Andrej Rebernišek, ki je z diapozitivi nazorno prikazal znake te bolezni. Pri belih sortah vinske trte se pojavi rumenenje listov, pri rdečih hitrejše in močnejše rdečenje, zavijanje listov navznoter, sušijo se grozdne jagode ali celo celi grozdi. Bolezen se pojavi konec julija in se širi Občan - 21. julij 2011 vse do trgatve. Ukrepi zdravljenja trte so uničenje obolelih trt in zatiranje ameriškega škržata, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Natančne roke zatiranja bo na osnovi opazovanja napovedala opazovalna služba za varstvo rastlin. Trsna rumenica se lahko prenaša tudi z okuženimi cepiči ali s podlago cepiča zato je treba dati poseben poudarek glede bolezni trsničarjem. Vinogradniki so dobili posebne lepilne plošče, ki jih morajo obesiti v svoje vinograde na različna mesta takoj po škropljenju. V primeru, da se bo na plošči pojavila žuželka ameriški škržat, morajo to sporočiti na svetovalno službo. Tekst in fotografija: Nada Zupanič 9 Občani pišejo Dober glas se sliši v deveto vas (slab pa še dlje!) Končno smo tudi Destrničani dočakali priložnost, da z županom izmenjamo mnenja, predloge, da nam prisluhne in da od nas iz prve roke sliši, kaj nas tare in kaj si želimo. Tako smo mislili, ko smo prejemali vabila na zbore vaških skupnosti vseh vasi v Destrniku – z ožjo občinsko oblastjo. Pa smo se ušteli, kot že velikokrat! Tisti, ki spadamo med približno 10 % vaščanov (tolikšen je bil povprečen obisk na teh srečanjih!), smo se lahko prepričali, kako se realnost, ki smo jo imeli tokrat priložnost videti in slišati od blizu, razlikuje od sladkega besedičenja destrniške oblasti v medijih. Bo že držalo, da se dober glas sliši v deveto vas, slab pa še dlje, in tako zdaj v vseh sedemnajstih vaseh že vemo, kako »uspešno« je bilo »misionarjenje« našega vodstva po občini ter na kakšni nizki ravni je potekal pogovor. Nad potekom zborov nas je velika večina razočaranih in ni je vasi, kjer ne bi vaščani z ogorčenjem komentirali vsakokratnega neprimernega načina »županovanja«, ki se je kazalo v omalovaževanju resničnih ter konkretnih problemov občanov, v ciničnem posmehovanju, preprečevanju ali jemanju besede občanom, celo žaljenju in izsiljevanju: »ČE NEDE ... (tako kot smo si zamislili mi), pa bojo dobili ali prišli na vrsto tisti, ki čakajo!«. Če bi se želel zdaj župan, skupaj s podžupanom in z direktorjem občinske oblasti, hvaliti z uspešno »turnejo« po vaseh ter se oblačiti v oblačila uspešnosti in priljubljenosti, potem mu moramo povedati, da je gol in bos, kakor cesar v zgodbi Cesarjeva nova oblačila! Za odnos, kakršnega so imeli na teh srečanjih, obstajata le dve razlagi: ali je svet z njihove perspektive, z višine, res videti tako drugačen, ali pa imajo nas, navadne občane, preprosto za norca! Ne želim posploševati, zato ne bom pisal o drugih vaseh, čeprav je bilo po pripovedovanju občanov vsepovsod identično. Povzel bom dogajanje v Placarju Po dnevnem redu smo obravnavali predlog župana za vaške odbornike, programe in vizijo razvoja občine, malo o delu in porabi občinskega denarja v javnem podjetju Gradnje za vas Placar, druženje in pomen medsebojnega vaškega veseljačenja ter sodelovanja, predloge za vaške odbornike (s strani Placaranov), volitve vaških odborov in mnenja ter vprašanja vaščanov. Takoj moram povedati, da je bilo vse, razen druge točke, za naše vodilne postranskega pomena. Takoj na začetku se je župan sam hotel prikazati kot demokrat, ki dovoljuje vaške odbore, čeprav jih zakonodaja o lokalni upravi ne uzakonja. Z grenkobo je povedal, da je pravna podlaga v Statutu Občine Destrnik (najvišji temeljni akt občine!), pri tem pa pozabil na njihove pristojnosti pri opravljanju javnih zadev. Seveda je pričakoval, da bomo vaščani potrdili njegov predlog. Glavna tema zbora pa je bilo poslušanje monologa župana o nujnosti zaključka začetih projektov in začetek novih projektov, s katerimi bo občina Destrnik prva vstopila v preoblikovanje kulturne krajine z energetsko varčnimi objekti. Prav patetičen je bil župan, ko je pravljičaril o virtualnih projektih v občini: o novi poslovno-upravni stavbi, vrtcu, varovanih hišah, obrtno-poslovni coni, termah, živalskem vrtu in še o čem. Prisluhniti bi moral občanom, njihovim realnim potrebam in težavam ter jih tudi v realnosti reševati. (V vrtcu se, na primer, otroci ne morejo igrati v senčici na lepih maketah! Potrebna je realna rešitev, brez izgovorov, in realizacija trditev v medijih o nadstandardu. Da je izdatno sponzoriranje študentov nižjih letnikov gradbene fakultete, ki so pripravljali te »projekte«, razsipništvo, »farbanje« občanov pa nesramnost brez primere, saj tu ne gre za nikakršne projekte, ampak le za seminarske naloge umeščanja objektov v prostor! Mi pa 10 smo brez nekaj tisoč evrov! In v vsaki vasi bi se našlo kaj iz »realnega življenja«, čemur bi se županova druščina morala posvečati, ne pa da že leta fantazira in sanjari v prazno!) Za zaključek je poskrbela nevihta, saj pride v naši občini do izklopa elektrike že ob malem bliskanju in grmenju, žal se to vsem zdi normalno. Po teh zborih se sprašujem, o katerih občanih govori naša občinska oblast, ko npr. v lokalnih medijih nenehno poudarja, da so jim v prvi vrsti pomembni »naši občani« in da se bodo na vsak način trudili za zadovoljstvo »naših občanov«. To so verjetno neki drugi ljudje, to zagotovo niso tisti, ki so se na teh srečanjih želeli pogovoriti, pa niso dobili niti besede! Imamo prvorazredne in drugorazredne občane? Postavlja se tudi vprašanje, ali vsi vemo, v čigavi službi je župan? Pa ponovimo: župan je v službi VSEH OBČANOV, vseh sedemnajstih vasi! Vladimir Vindiš, občinski svetnik Ekološki otoki so ogledalo nas, občanov Kako lep je lahko ekološki otok, če je urejen. Žal pa se ljudje tega ne zavedajo, še posebnej tisti, ki ne živijo v njegovi bližini. Vsi vemo, da je ekološki otok namenjen določenim odpadkom, ki se sortirajo in pospravijo v določene posode. Ampak ljudje se do prelepe zelene narave v občini Destrnik vedejo brez morale, kulture in sramu. Pišem zato, ker smo sosedje ekološkega otoka na odcepu Mihelič–Simonič v Janežovskem Vrhu zelo razočarani. Ekološki otok ob cesti je malo oddaljen od naselja, zato imajo ljudje možnost, da kar iz avtomobila odvržejo smeti in se brez sramu odpeljejo naprej. Zato prosimo občane Destrnika, posebej krajane Janežovskega Vrha, naj bodo razumevajoči in naj odpadke sortirajo. Če je vreča polna, naj odvečne smeti, seveda sortirane, v vreči oddajo zraven otoka. Odpadke, ki ne sodijo na ekološki otok, naj odpeljejo na Čisto mesto Ptuj ali pa v zabojnik ob Elektru Ptuj, ki je namenjen biološkim odpadkom (npr. svinjska koža …). Televizije, hladilnike in podobne odpadke lahko oddate na Čisto mesto v Ptuju, kjer za oddajo ni potrebno plačati, namesto da si ta težak odpadek naložite v avtomobil in ga odpeljete le kilometer stran do ekološkega otoka v Janežovskem Vrhu. Takšna dejanja so zelo žalostna in niso smešna, kakor so bila nekaterim, ki so se smejali sinu, ko je šel z lopato zakopat kožo, ali ko sem sam nalagal televizije in hladilnik v svoj osebni avtomobil ter jih odpeljal na Čisto mesto Ptuj. Zato še enkrat prosim, bodite razumevajoči in upoštevajte navodila, ki vam jih narekuje že kmečka logika, da se odpadki na ekoloških otokih sortirajo, in da je treba odpadke, ki ne sodijo na takšna mesta, odpeljati tja, kamor sodijo. Ciril Koser Občan - 21. julij 2011 Občan Preventivni programi lahko rešijo naše življenje – če se nanje odzovemo – Preventiva se začne pri nas samih V Občini Destrnik se je na prvo vabilo za vključitev v Program Svit do sedaj odzval manj kot vsak drugi občan s stalnim bivališčem (to je pogoj, da vabilo prejmete), in sicer 36,70 % vseh povabljenih. Zakaj bi se vključili v Program Svit? Cilj Programa Svit je zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki ter zmanjšanje obolevnosti in smrtnosti zaradi te bolezni. Ženske in moški, stari med 50 in 69 let, z urejenim osnovnim zdravstvenim zavarovanjem prejmejo vabilo v program po pošti na naslov stalnega bivališča. Eno od življenjskih področij, o katerih imamo še posebej veliko, če ne celo največ povedati, je naše zdravje. Vedno ga je premalo, vedno nam kaj manjka in pogosto za svoje zdravstvene težave krivimo državo, zdravstveni sistem, čakalne dobe … Prepogosto pa pozabimo na lastno odgovornost za zdravje. V današnjem času, ko vse dobimo na trgovskih policah, pričakujemo, da nas bo tudi zdravje čakalo na polici z zdravili. Pa vendar se zdravje ne začne pri zdravniku, temveč pri nas samih in odraža naš način življenja. Zdravo življenje prepogosto povezujemo z odrekanjem in denarjem. Dejstvo je, da je za ohranjanje zdravja treba imeti mero (ki je od človeka do človeka različna). Če izgubimo občutek za svoje meje, pa si moramo to priznati in poiskati pomoč. Odločimo se lahko tudi za življenje brez meja, ampak v tem primeru ne moremo pričakovati, da nas bo zdravstvo vedno znova reševalo. To je tako, kot da bi s svojim avtom namerno vozili po luknjah in se z njim zaletavali v drevesa, nato pa bi od avtomehanika pričakovali, da ga bo naredil kot novega. Morda mu bo uspelo, da bo navzven kot iz salona, ampak se bodo kmalu pokazale posledice (npr. vse pogostejše okvare, rjavenje). In tako je z zdravjem človeka. Zdravnik nam lahko predpiše (močnejše) tablete in navzven bomo spet v redu – ne bomo več slabokrvni, pritisk se bo znižal, želodec ne bo več bolel … Ampak v telesu se bodo procesi nadaljevali, če ne bomo spremenili tudi lastnega načina življenja, prehranjevanja, obvladovali stres. Sicer bomo kmalu spet pri zdravniku z enakimi ali še s hujšimi tegobami. Preventivni programi, ki se izvajajo v Sloveniji, so priložnost da naredimo nekaj dobrega za naše zdravje in naše življenje brez dodatnih finančnih stroškov (izvajajo se na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja). Programi, ki se izvajajo v Sloveniji, so Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni (NPPPSŽB), Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (Svit), Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ali za Državni presejalni program za raka dojk (Dora). Žal je odzivnost ljudi v nekatere programe nizka. Tako se je na prvo vabilo za vključitev v program Svit v lanskem letu odzvalo le 52,03 % povabljenih iz mariborske regije (spletni vir: CINDI Slovenija). Podravje skupaj s Pomurjem, zlasti posamezne občine, sodi med slabše odzivne regije v Sloveniji. Občan - 21. julij 2011 Program Svit je pravzaprav namenjen ljudem, ki ne kažejo nobenih bolezenskih znakov. Če bolezen odkrijemo dovolj zgodaj, so možnosti popolne ozdravitve zelo dobre, če pa jo odkrijemo pozno, so lahko posledice hude. V primeru da program Svit doseže vsaj 70 % odzivnost ciljnega prebivalstva, bi država dosegla zastavljen cilj in upravičila finančni vložek. Tako bi za to boleznijo letno umrlo 200 ljudi manj, približno 300 ljudi manj pa bi letno zbolelo (spletni vir: Svit). Ko prejmete na dom vabilo, je zelo priporočljivo, da se nanj čim prej odzovete. Po vključitvi v program boste prejeli navodila in komplet za odvzem vzorca blata, saj je eden izmed znakov, ki nam lahko sporoča, da se v našem črevesu nekaj dogaja, tudi kri v blatu. Toda krvavitev je včasih tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo, kar pa nikakor ne pomeni, da jo lahko zanemarimo. V programu Svit uporabljajo test, ki zazna že zelo majhno prisotnost krvi v blatu. V primeru, da se pri pregledu odkrije kri v blatu, boste poslani na t. i. kolonoskopijo , s pomočjo katere lahko razjasnimo, kaj povzroča krvavitev. Pozivamo vas, da izkoristite izziv in se odzovete na vabilo za vključitev v program Svit. Poskusite razumeti to vabilo kot priložnost in ne kot grožnjo. Človeško je, da nas je strah pred ugotovitvami preiskav, pa vendar lahko vse strahove odtehta misel na to, kaj bi se lahko zgodilo, če dejansko zbolimo. Program Svit http://www.program-svit.si/ Janja MIŠIČ, univ. dipl. psih. asist. Olivera STANOJEVIĆ JERKOVIČ, dr. med. spec. 1 Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. 11 Občan Predstavljamo naše občane 80. rojstni dan Lojzike Hauptman z Destrnika ko pa ne vidite? Lojzika: »Obleke poznam po dotiku, sama se umivam in oblačim.« Občan: Lahko poveste, pred kolikimi leti ste popolnoma izgubili vid? Lojzika: »Že odkar se zavedam, sem slabše videla. Šestkrat sem bila na operaciji oči. V Mariboru, Gradcu, Beogradu in Roterdamu. Pred šestindvajsetimi leti sem popolnoma oslepela. Ni mi lahko, niti mojim otrokom, ki se morajo ukvarjati z menoj. Vsi se trudimo, skupaj potrpimo, veliko molim in se zahvaljujem bogu pa gre.« Poznamo jo kot najbolj korajžno v cerkvi, saj prične prva peti, po njenem smehu in dobri volji, po tem, da rada kliče na radijske postaje, slišimo jo peti po radiju, žal pa tudi po tem, da ne vidi. Rodila se je 12. junija 1931. Že v otroških in mladostnih letih se je soočala z boleznijo, ki sta jo v veliki meri pomagala zdraviti tudi njen optimizem in dobra volja. V osemdesetih letih življenja je doživela veliko lepega, bili pa so tudi težki trenutki, ki jih je z božjo pomočjo uspela preživeti. Poročila se je in takoj postala mama moževim trem otrokom: Miciki, Lojzeku in Vanku. Družina se je širila, rodili so se Majda, Stanko, Franček in Lojzek. Lojzika pove, da nikoli ni delala razlik med otroki, imela je dovolj ljubezni za vse. Mož Janž je delal v tujini, sama pa je skrbela za kmetijo in gospodinjila. Iz krušne peči je velikokrat zadišalo po dobrem domačem kruhu in drugih dobrotah, ki so jih bili deležni tudi sosedovi otroci ter ljudje, ki so prihajali k Hauptmanovim. Pri delu in skrbi za družino je našla čas za pevske vaje cerkvenega pevskega zbora, v katerem je prepevala dolga leta. Petje in druženje s pevskimi prijatelji jo je vedno veselilo in bogatilo. Ob 80. rojstnem dnevu smo Lojziko obiskali v Žikarcah 9, kjer živi pri hčerki Majdi. Bila je lepo urejena, vedra in nasmejana, sploh jih ne kaže osemdeset. Na vprašanje, kako je treba živeti, da si pri osemdesetih v tako dobri kondiciji, nam je dejala: Lojzika: »Vse je potrebno sprejemati z dobro voljo, ne jamrati, veliko moliti, zmerno jesti in piti, telovaditi, prepevati ter se veseliti.« Občan: Nam lahko poveste svoje mnenje o zmernem prehranjevanju? Lojzika: »Pohvalim se lahko, da že deset let nosim isto konfekcijsko številko oblačil. Rada jem domače jedi, kot so kaše in žganci ter juhe, ne preveč mesa, nič kruha in sladkarij, pa veliko česna in čebule ter kozarček dobrega vina. Nimam nobenih zdravstvenih težav in ne jemljem nobenih zdravil.« Občan: Kakšne so vaše želje za v prihodnje? Lojzika: »Vem, da bo tako, kot je božja volja. Vsak dan sprejemam kot darilo in se zahvaljujem zanj. Tudi v prihodnje si želim, da bi lahko bila še velikokrat pri maši v urbanski cerkvi, kjer sem zares srečna.« Lojzika je izredna ženska. Mnogi v preizkušnjah obupajo, ona pa je polna optimizma, dobre volje in neverjetne energije. V imenu uredništva časopisa Občan smo ji voščili, ona pa nam je zapela pesem, ki ji je posebaj draga: »Presvet Urban, kjer sladko vince raste, kjer dobri so ljudje, kjer dobri so ljudje …« Z gotovostjo lahko trdimo, da Lojzika vidi, čeprav je slepa. Saj vsi poznamo znani rek: »Če hočeš videti, moraš gledati s srcem, bistvo je očem nevidno.« (Mali princ) Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman Občan: Zelo je pohvalno, da v vaših letih še telovadite. Lojzika: »V petinšestdesetem letu sem zbolela za rakom na prsih. To je bila težka preizkušnja in hvaležna sem, da sta bila operacija in zdravljenje uspešna. Na zdraviliških terapijah so me naučili različnih vaj, ki so pomembne, da človek ne zakrni, zato telovadim vsak dan oz. ponoči, ko ne morem spati.« Občan: Vedno ste lepo urejeni, kako vam to uspeva, 12 Občan - 21. julij 2011 Občan Teniško prvenstvo 2011 izenačeno – zmagale izkušnje V organizaciji Tenis kluba Destrnik je 5. junija potekalo občinsko prvenstvo v tenisu za moške posamezno. Rezultati: Skupina A: Matjaž Šteger – Boštjan Gavez 4/5 Robert Haložan – Mitja Simonič 5/3 Matjaž Šteger – Mitja Simonič 5/3 Boštjan Gavez – Robert Haložan 0/5 Matjaž Šteger – Robert Haložan 4/5 Mitja Simonič – Boštjan Gavez 5/1 Skupina B: Dušan Kos – Primož Ljubec 1/5 Boštjan Caf – Dušan Simonič 1/5 Dušan Kos – Dušan Simonič 5/2 Primož Ljubec – Boštjan Caf 5/0 Dušan Kos – Boštjan Caf 5/2 Dušan Simonič – Primož Ljubec 5/3 Polfinale: Robert Haložan – Primož Ljubec 2/5 Matjaž Šteger – Dušan Simonič 1/5 Finale: Dušan Simonič – Primož Ljubec 9/5 Predtekmovanja so bila zelo izenačena, tekmovalci so odigrali dober tenis. S svojo strpno igro je presenetil Robert Haložan in se uvrstil v polfinale. Prvenstvo je s svojimi teniškimi izkušnjami zasluženo osvojil Dušan Simonič. Vsem iskrene čestitke z željo, da se naslednje leto zopet dobimo še v večjem številu. Tenis klub vabi med počitnicami na tri klubske turnirje – v parih, »počitnice na tenisu«. Tenis klub Destrnik, Milan Šteger Obnovljen križ v Vintarovcih Križ v Vintarovcih 37 je bil postavljen leta 1907 – kot zahvala družine Hedl za rojstvo hčerke. V kasnejših letih je bil večkrat obnovljen. Letos je bila ponovno potrebna temeljita obnova, saj je les popolnoma dotrajal, v slabem stanju pa so bile tudi podobe na njem. Pri tej obnovi je družini Hauptman pomagalo veliko izrednih ljudi, ki so z dobro voljo sledili ideji gospodarja družine. Zanimivo je dejstvo, da je sedanji les (iz leta 1908) izdelan iz starega prešpana, ki ga je podarila družina Brenčič. Pri žaganju so se trudili trije iz družine Fric. Franc Hameršak je križ naredil, pleskarski mojster Boštjan Pesek pa se je izredno potrudil pri barvanju lesa in podob. Franček Lenart je oblikoval novo pločevino, Anton Zelenik pa je pomagal pri postavitvi. Dela so potekala hitro in z dobro voljo so vsi omenjeni križ postavili na prejšnje mesto. Tako so zadnjo majsko nedeljo že potekale šmarnice pri obnovljenem križu, ki ga je blagoslovil domači župnik g. Jože Škofič. Slovesnost je polepšal še Destrniški oktet z gospo Marijo Stöger. Ob tem dogodku je lastnik Ivan Hauptman povedal, da mu križ veliko pomeni, hkrati pa je izrazil željo, da bi za njim zanj skrbeli tudi njegovi otroci. Lepo obnovljena verska znamenja so v okras in ponos kraja ter ljudi. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman Občan - 21. julij 2011 13 Občan Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice 16. stoletje-srednji vek v Burghausnu Nemško mesto Burghausen je partnersko mesto Ptuju že od leta 2001 in leži ob reki Salzach na avstrijski meji. Ponaša se z najdaljšim gradom v Evropi, ki meri kar 1043 metrov in ima šest dvorišč. Drugi vikend v juliju je bil grad oblegan, saj je potekal festival z rekordnim številom nastopajočih. V šestdesetih skupinah je bilo preko dva tisoč ljudi, ki so se oblekli v srednjeveška oblačila. Del tega dogajanja so bili člani Cesarsko kraljevega Ptuja, ki ga sestavljajo Zeliščarke, bobnarska sekcija, ki je edina v Sloveniji in plesna skupina Palegrina. Festivala se je s svojo gardo in ostalim spremstvom udeležil tudi 12. princ ptujskega karnevala Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski. Na pobočju grajskega hriba so Ptujčani zasadili vinograd, ki so ga prva leta hodili obrezovat, saj je njihov grajski vrtnar le malo vedel o trti. Pri urejanju vinograda v Burghausnu so sodelovali tudi vinogradniki iz Destrnika. Na festivalu so tako bili tudi člani Društva vinogradnikov in člani Vinsko turistične ceste VTC 13, katere del poteka po destrniški občini. Obiskovalci so lahko videli viteške igre in druge igre iz srednjega veka, kovaške delavnice, poulična gledališča, mečevanje, streljanje s topovi… V septembru bodo Nemci obisk vrnili. Napovedali so prihod kar štirih avtobusov v Ptuj in upamo lahko, da katerega pot popelje tudi na Destrnik. OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke društev, posameznikov, podjetnikov za 8. številko časopisa Občan oddajte do 5. septembra 2011 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov:clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Nada Zupanič Uredništvo OBVESTILO ŠTUDENTOM, KI SO ZAKLJUČILI ŠTUDIJ IN MATURANTOM, KI SO SI PRIDOBILI NAZIV ZLATI MATURANT Obveščamo študente, ki so zaključili študij in zlate maturante, da lahko na podlagi Pravilnika o dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij in zlatim maturantom (Uradni vestnik Občine Destrnik 4/2010), podajo vlogo za dodelitev denarne nagrade. Pravico do denarne nagrade uveljavljajo upravičenci na podlagi pisne vloge, ki jo prejmejo pri občinski upravi Občine Destrnik ali na spletni strani Občine Destrnik (www.destrnik.si). Izpolnjena vloga se skupaj s prilogami pošlje po pošti ali odda na Občini Destrnik najkasneje v šestih mesecih od datuma diplomiranja oziroma pridobitve naziva zlati maturant. Informacije na Občini Destrnik pri Metki Kajzer, tel. št. 02 761 92 50. Občinska uprava Občine Destrnik 14 Občan - 21. julij 2011 Občan Znate prepoznati melanom? so na koži vidni kot melanocitni nevusi. Laiki jih imenujejo tudi pigmentna ali materina znamenja. Melanom se lahko razvije iz kakršnega koli melanocita na koži ali v sluznicah. Lahko nastane iz melanocita v nevusu ali iz melanocita na nespremenjeni koži, kar opažamo pogosteje. Na koži ves čas nastajajo nova znamenja. Med njimi je lahko tudi melanom, ki ga je na začetku težko ločiti od navadnega znamenja. Znamenja se z leti spreminjajo, rastejo, spreminjajo barvo in obliko ter se dvignejo nad raven kože. Melanom se prav tako spreminja, navadno hitreje kot znamenje. Melanom se lahko pojavi pri komer koli, vendar pa je pri nekaterih ljudeh tveganje za njegov pojav večje. Večja nevarnost obstaja pri svetlolasih, svetlookih in svetlopoltih ljudeh, ki so zlasti v mladosti pogosto izpostavljeni sončnim žarkom in ki so večkrat utrpeli opekline. Večje tveganje je značilno tudi pri ljudeh, katerih ožji sorodnik je imel melanom, starejših ljudeh in tistih, ki imajo veliko znamenj. Prav tako obstaja večje tveganje za pojav novega melanoma pri ljudeh, ki so ga že imeli. Za zgodnje odkritje melanoma je zlasti pomembno dobro samoopazovanje. Pregledati moramo celo telo, pri tem pa ne smemo pozabiti hrbta, podplatov, pazduh in lasišča. Ko opazujemo spremembe na koži, moramo biti pozorni na tista znamenja, ki se pojavijo na novo in se spreminjajo, ter na obstoječa, ki se spreminjajo. Pomembno je razlikovanje med benignimi in malignimi spremembami. Pri samoopazovanju uporabljamo sistem ABCDE. Benigne, nenevarne spremembe so navadno manjše, enakomerno obarvane, ostro omejene in simetrične. Melanom je asimetričen (A – asimetry), nepravilnih robov (B – border), večbarven (C – colour), večji od 5 mm (D – diameter) in raste (E – elevation). Včasih lahko srbi. Pri napredovali obliki se lahko pojavi tudi krvavitev. Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Je zelo nevarna vrsta kožnega raka, saj zelo hitro zaseva v druge organe, vendar je v primeru zgodnjega odkritja ozdravljiv. Melanociti so kožne celice, ki ležijo v spodnjih plasteh povrhnjice. So enakomerno razporejeni po koži in tvorijo zaščitni pigment melanin. Ta je vzrok za obarvanost kože, hkrati pa ščiti kožne celice pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. Melanocite najdemo tudi na sluznicah. Melanociti se lahko brez posebnega razloga namnožijo na nekaterih delih kože in se začnejo združevati v skupke, ki Občan - 21. julij 2011 Ker so lahko melanomi videti zelo različno in se ne spreminjajo vsi po sistemu ABCDE, je za njihovo zgodnje odkritje pomemben tudi dermatološki pregled. Dermatologi pri pregledu uporabljamo dermatoskop, t.j. sistem leč s posebno osvetlitvijo, ki nam omogoča povečan prikaz kožnih sprememb in s tem razločevanje struktur v zgornjih slojih kože. Na podlagi dermatoskopskih značilnosti prepoznamo melanom, še preden lahko spremembe opazimo s prostim očesom. Poleg rednih preventivnih pregledov pri dermatologu in rednega samoopazovanja je za preventivo melanoma pomembna tudi zaščita pred sončnimi žarki. Pomembno je izogibanje soncu med 11. in 16. uro ter zaščita z oblačili, s pokrivali in z očali. Po delih telesa, ki jih ne moremo zakriti z oblačili, moramo nanesti kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Nataša Grebenšek, dr. med. Dermatovenerološka klinika, UKC Ljubljana 15 Občan Turistično društvo Destrnik vas vabi na 30. KMEČKI PRAZNIK, ki bo 13. in 14. 8. 2011 pred gasilsko-turističnim domom na DESTRNIKU Sobota, 13. avgust 2011: 17.00 – predstavitev kronike društva 18.00 – prihod starodobnih vozil 19.00 – postavitev klopotca 20.00 – zabava z ansamblom PTUJSKI KVINTET Nedelja, 14. avgust 2011: 14.00 – povorka starih kmečkih običajev 15.30 – podelitev priznanj za urejene hiše 16.00 – zabava z ansamblom TONETA RUSA Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno - ŠOTOR Vabijo turisti Destrnika! Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 16 Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 Občan - 21. julij 2011