SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 15
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 27 de abril - 27. aprila 2006
DAR VSEMU ČLOVEŠTVU
Jan pa: Pred Slovenijo najugodnejpe obdobje v zgodovini
FRANCI PETRI»
V tednu po veliki noči, ko smo v Cerkvi na Slovenskem začeli prebirati v slovenskem prevodu Kompendij — mali katekizem katolipke Cerkve, ki je v veliki meri ,,delo" kardinala Jo-sepha Ratzingerja, se bomo pri mapah in molitvah zahvaljevali za papeža Benedikta XVI. V sredo, 19. aprila, je namreč minilo leto dni, odkar je na sedežu apostola Petra njegov 265. naslednik Benedikt XVI., ki je kot kardinal Ratzinger kar 24 let vodil najpomembnejPD kongregacijo, odgovorno za nauk vere. V tej službi se je srečeval z vsemi stranpotmi človeka ob prehodu iz drugega v tretje tisočletje — od teologije osvoboditve, ki je v Latinski Ameriki vero povezala s političnim prizadevanjem in revolucionarnim bojem za socialne pravice ubogih, do materialističnega Zahoda, ki je zapravil vero v Boga in je iskal nadomestke v ekolopkih, socialnih, emancipacij-skih in drugih modnih smereh, ter je duhovno osiromapen. Njegova izvolitev je bila ob vtisih s pogreba Janeza Pavla II., kjer je znal kot dekan kardinalskega zbora s pravo besedo ovrednotiti velikega papeža, pričakovano presenečenje, obenem pa je sprožala vrsto vprapanj, kako bo vodil Cerkev.
Ko gledamo leto dni njegovega papeževanja, lahko zatrdimo, da je pozitivno presenetil tudi najbolj nezaupljive opazovalce. Na začetku pontifikata so ga nekateri slikali kot velikega inkvizi-torja, ki bo kot Nemec in nekdanji prefekt t. i. ,,svetega oficija", kamor je nekoč spadala inkvizicija in kjer so nekdaj sestavljali sezname prepovedanih knjig, strogo zavladal Cerkvi. Pa se je že ob prvem nastopu pokazal ravno nasproten: prijazen, odprt, preprost in simpatičen. Noče biti posnemovalec Janeza Pavla II. za vsako ceno, ampak daje tem nastopom, kljub poti, ki jo je uhodil njegov prednik ,,benediktovski" pečat. Takoj je pritegnil pozornost človepke družine z vseh celin. Zato množice na Trgu sv. Petra niso pojenjale, opazovalci pravijo, da je le njihova struktura nekoliko drugačna, ker je med njimi več Nemcev. Občutno manj je njegovih potovanj po svetu in obiskov po Italiji ter rimskih župnijah, ostajajo pa srečanja pri sredinih javnih avdiencah in opoldanska molitev ter nagovori ob nedeljah, kjer mu je več kot vredno prisluhniti. V njih se izraža njegov ,,nempki" dar, da kratko in jasno pove to, kar želi.
S prvo okrožnico, v kateri so nekateri pričakovali zahtevne teolopke traktate, je presenetil svet z jasnim in razumljivim razmi-pljanjem o pravi ljubezni, o božji ljubezni do človeka. Njegova beseda nagovarja verne in neverne. Zdi se, da se prav tem zadnjim pe
posebej posveča. Saj je Evropa, nekoč krpčanska celina, najbolj zapadla v praktični ateizem, ko sta človeku zavladala potropniptvo in brezbrižnost do Boga. Benedikt XVI. zato močno poudarja položaj kristjana in Cerkve v družbi. Ni le komunizem porival kristjanov v zakristije, ampak to počne tudi zahodna demokratična družba, ki je podlegla skrajnemu sekulariz-mu. Kristjan mora biti to v javnem in zasebnem življenju, poudarja papež.
Njegovo poudarjanje spopto-vanja življenja od spočetja do naravne smrti, njegovo vztrajanje pri zapčiti družine kot temeljne celice, ki zagotavlja preživetje v družbi, je v Zahodni Evropi in drugem razvitem svetu, ki se hitro stara in izumira, več kot potrebno. V tem prizadevanju hoče povezati vse krpčanske Cerkve in vidi smer ekumenskega gibanja. Iz vseh nastopov veje njegova intelektualna moč in sposobnost, da z občutljivostjo zna pojasnjevati stalipča v dobro človepke družine in Cerkve. Zato je z velikim razumevanjem sprejeto njegovo prizadevanje za mir, pravičnost, človekove pravice, solidarnost med narodi in sodelovanje med različnimi verstvi. Da hoče biti papež dialoga, je pokazal že kmalu po začetku svojega nastopa, ko je sprejel znanega oporečnika Hansa Künga ali pa veliko kritičarko in publicistko, ateistko Oriano Fallaci.
Slovenci smo bili v prvem letu njegovega vodenja Cerkve kar nekajkrat deležni njegove pozornosti. Že kmalu po nastopu službe je začel po zgledu svojega prednika pozdravljati posamezne skupine v njihovih jezikih. Tako se v Rimu počutimo doma. Četudi gre za dejanja, ki so se pripravljala že pred njegovim nastopom, je treba poudariti, da bo njegovo ime zapisano v napo zgodovino z velikimi črkami, ker je pomembno posegel v napo cerkveno strukturo in hierarhijo. Sredi novembra lanskega leta je imenoval dr. Jamnika za pomožnega nkofa v Ljubljani, februarja letos je v kardinala povipal Slovenca dr. Franca Rodeta, pred veliko nočjo pa zgodovinsko zaznamoval nap cerkveni zemljevid z ustanovitvijo treh novih pkofij in nadpkofije in s tem metropolije. S temi dejanji se je 79-letni papež Benedikt XVI. (rojstni dan je obhajal na veliko noč) dolgoročno zapisal v zgodovino napega naroda, in če kdo, potem smo mu lahko Slovenci ob prvi obletnici njegove izvolitve od srca hvaležni. Na belo nedeljo, nedeljo božjega usmiljenja, ki jo letos praznujemo tudi kot ,,papenko", bo zato pesem ,,Tebe, Boga, hvalimo" pripla iz hvaležnega in veselega srca, ker imamo izrednega papeža, ki je zares božji dar vesoljni Cerkvi, človepki družini in napemu narodu.
(Po Družini)
V sredo, 19. aprila, se je vlada podala v gorinko pokrajino in obisk zaključila v Novi Gorici, kjer se je zvečer srečala z se-vernoprimorskimi župani, gospodarstveniki in drugimi nosilci razvoja v regiji. Ti so premieru Janezu Janp in ministrom predstavili svoje težave, kar je po njegovih besedah začetek bolj tesnega sodelovanja. ,,Pred Slovenijo je najugodnejpe obdobje v zgodovini, od nas pa je odvisno, kako bomo to priložnost izkoristili," je poudaril Janpa.
Z oblikovanjem pokrajin bo razvoj Slovenije vb hitrejp, je prepričan Janpa. Po njegovih besedah naj bi prve pokrajinske volitve izvedli skupaj z volitvami v državni zbor že leta 2008.
Glede reform je Janna dejal, da ,,smo v fazi, ko poti nazaj ni več". Kot je poudaril, je podpora reformam dovolj visoka, tako da ,,bodo PB letos Pi iz teorije v
implemetacijo reform v prakso".
Gorinka regija med regijami izstopa z nizko stopnjo brezposelnosti in visokim Ptevilom Ptu-dentov na prebivalca, a je po stopnji izobraženosti pod slovenskim povprečjem, sicer pa bi za celotno območje severne Primorske težko naPi trdne skupne značilnosti, je uvodoma povedal Janna.
Po njegovem mnenju so glavna težava regije državne ceste, v katere je država po besedah ministra za finance Andreja Bajuka, ki se je tudi udeležil novinarske konference, v preteklosti premalo vlagala. Modernizacija državnega cestnega omrežja je eden ključnih stratenkih projektov Slovenije, je zatrdil Bajuk. Tako naj bi v prihodnosti Savsko, Idrijsko in Vipavsko dolino povezali tudi s predori, je pojasnil Janna. Izpostavil je PB, da pri tem niso vpraPjiva sredstva, ampak dejst-
vo, da v regiji ni pripravljenih ustreznih projektov.
Z vodstvom podjetja podjetja Hit so predstavniki vlade spregovorili o tekočem poslovanju družbe ter o razvojnih projektih, med drugim tudi o potencialnem mega zabavinču, ki naj bi ga Hit zgradil skupaj z amerinko družbo Harrah's Entertainment.
Minister za promet Janez Božič je z županoma občin Šempeter - Vrjojba in Miren - Kostanjevica v Šempetru pri Gorici slovesno podpisal protokol o izgradnji obvoznice Vrtojba.
Gorinka regija ima zelo razvito industrijo, medtem ko je premalo razvit storitveni sektor, v katerem so največje možnosti razvoja, kar pb posebej velja za turizem, je regijo, ki jo danes obiskuje vlada, ocenil Vizjak. Po njegovih besedah bi moral turizem v Posočju temeljiti na zimskih in poletnih pportih v naravi.
Haider zahteva uraden protest
Deželni glavar avstrijske Koronke Joerg Haider je od avstrijskega kanclerja Wolf-ganga Schuessla zahteval, da v imenu Avstrije uradno protestira proti izjavi slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Slednji je v pogovoru z avstrijskim veleposlanikom v Ljubljani Valentinom Inzkom dejal, da bi položaj slovenske manjPne v Avstriji lahko postalo PrPB mednarodno vprananje (glej zadnjo Ptevilko Sv. Slovenije op. ur).
Haider je omenjeno izjavo vodje slovenske diplomacije označil za ,,moteč ogenj". Odnose med Slovenijo in Avstrijo ovirajo ,,provoka-cije s strani Slovenije" in ne manjninska politika na Koronkem, je zatrdil. Zato bi po besedah koronkega deželnega glavarja mora protestirati avstrijski kancler, če že veleposlanik Inzko ni napel „ustreznih besed".
Po njegovih trditvah je manjPnska politika na avstrijskem Koronkem ,,vzorna", pri čemer je kot primer izpostavil dvojezične pole, vrtce in podporo slovenskim kulturnim združenjem. V nasprotju s tem je nemnkogovoreča manjPna v Sloveniji prikrajpana za vse pravice, pb posebej na področju topografije, je pb dejal Haider.
Slovenski zunanji minister Rupel je v pogovoru z avstrijskim veleposlanikom Inz-kom izpostavil visoko ptevilo in vsebino pritožb, ki sta jih on sam ali slovenska vlada v zvezi s položajem slovenske manjPne v Avstriji naslovila na avstrijsko vlado oziroma njene najvipe predstavnike.
Dimitrij Rupel je zanikal poročanje nekaterih avstrijskih in drugih medijev, da je dejal, da želi Slovenija manjPnsko vprananje postaviti na mednarodno raven. V pogovoru z avstrijskim vele-
Zadeva Ribičič pred sodi pče
Vrhovno	državno
tožilstvo je 21. aprila na Okrožno sodipče v Ljubljani zoper Mitjo Ribičiča vložilo zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja hudodelstva zoper civilno prebivalstvo po prvem odstavku 374. člena kazenskega zakonika.
Dodatnih informacij pa v tej fazi postopka ne morejo dati, so za STA sporočili iz urada generalne državne tožilke.
Kot je v ponedeljek 24. objavil dnevnik Večer, naj bi bil po neuradnih podatkih kmalu (ali pa je že) pred preiskovalnimi sodniki v Ljubljani obtožni akt z imeni in priimki nekaj čez 200 ljudi, o katerih se utemeljeno misli, da naj bi bil
njihove smrti spomladi 1945 sokriv, poveljninko odgovoren danes 87-letni Ribičič, pred 60 leti drugi človek Ozne v Sloveniji.
Kot je znano, so kriminalisti maja lani ovadili nekdanjega visokega funkcionarja organizacije OZNA za Slovenijo Mitjo Ribičiča zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida.
Primer Holmec v Srbiji
Beograjski nadnkof Stanislav Hočevar je izjavil, da si kot kristjan in Slovenec želi, da bi bila pravica prisotna povsod in da bi bilo treba v tem duhu rePti tudi primer Holmec. Hočevar je ob tem spomnil, da so slovenski kriminalisti dvakrat sprožili preiskavo o tem primeru in obakrat zaključili, ,,da ni bilo zločina, kar potrjujejo tudi priče dogodka, ki danes živijo v Srbiji".
Dogodki na mejnem prehodu Holmec junija 1991, ko bi naj pripadniki slovenskih sil streljali na tri vojake nekdanje jugoslovanske vojske (JLA), ki so se hoteli predati, so v zadnjem času razburili srbsko javnost.
poslanikom v Sloveniji Valentinom Inzkom ,,sem res omenil morebitne mednarodne razsežnosti koropkih težav z dvojezičnimi napisi, vendar nisem izjavil, da bomo to vprananje postavili na mednarodno raven," je zapisal Rupel.
BERI_
državljanstvo in narodnost nista isto.. 2
slavje velike noči v san justu in na pristavi.......3
vse prireditve v letu 2006 .......................4
500 let bazilike
sv. petra v rimu .............6
Dvojno državljanstvo ni dvojna narodnost
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski pkofovski konferenci je kot „nenavadno in presenetljivo" označila potezo Italije, ki je dopolnila zakon o italijanskem državljanstvu tako, da se nanapa ne le na pripadnike italijanske narodnosti v Sloveniji, ampak tudi na Slovence in njihove naslednike, ki so se leta 1947 pridružili svoji narodni skupnosti v takratni Jugoslaviji. V izjavi za javnost je komisija opozorila, da dvojno državljanstvo ne more pomeniti dvojne narodnosti.
Kot je v sporočilu zapisala komisi-
ja, je dejanje italijanske politike nenavadno in presenetljivo, saj sodobne države navadno ne spodbujajo dvojnega državljanstva, čeprav ne želi oporekati tej pravici. Znotraj Evropske unije, ki v veliki meri izenačuje državljane članic in jim zagotavlja svobodo v gibanju, gospodarskih dejavnostih in zaposlovanju, je dvojno državljanstvo pe manj potrebno in smiselno, je poudarila komisija.
Ob tem je opozorila, da ,,dvojno državljanstvo ne more pomeniti nikakrpne dvojne narodnosti", saj si
državljanstvo lahko izberemo, narodnosti pa ne. „Pripadnost svojemu narodu in njegovi kulturni identiteti je tudi velika naravna dobrina in vrednota, zato zasluži, da se je zavedamo, jo spoptujemo in gojimo zdravo narodno zavest brez nacionalizma," je poudarila komisija. ,,S tega vidika naj vsakdo svoje ravnanje glede državljanstva odgovorno presodi, da ne bo nikoli postavljal v nevarnost velike naravne vrednote svoje narodnosti in njene kulture," je v sporočilu poudaril predsednik komisije Anton Stres.
TONE MIZERIT
Preljubo veselje, oj kje si doma!
JOŽE WAKOUNIG
Se pe znamo veseliti, od srca, spropčeno, nasmejano, radostno, odkrito, popteno, tudi pegavo in hudomupno, sebi ter drugim v prijetnost pa veselje? Se znamo veseljti dosežkov in uspehov, pohval pa priznanj svojih soljudi? Če že ne veseliti, vsaj od časa do časa poveseliti?
Andrej Bajuk, finančni minister Republike Slovenije, je dobil evropsko priznanje leta za najboljpega ministra za finance. Priznam, da ministri za finance ne spadajo ravno med najbolj priljubljene in tudi najbolj čapčene ljudi. Skupam razumeti, da si dajejo ljudje dupka zaradi nezadovoljstva s finančno politiko. Davki so vsakemu od nas, ki jih plačujemo, previsoki. Verjetno bi mi vsi imeli najraje tako družbo, da bi dobivali vse storitve zastonj, se pravi, da nam ne bi bilo treba plačevati nobenih prispevkov v kateri koli pisker. Na žalost to ni mogoče.
Treba je, da sami nekaj prispevamo^ da potem tudi kaj dobi(va)mo, kar pa seveda ni zastonj. Čič ne da nič, pravi star slovenski pregovor. Predniki so že vedeli, zakaj so ga skovali.
Kak je bil odmev doma v Sloveniji na visoko mednarodno priznanje ministru Bajuku? Seveda tudi dober. Ta dobri odmev pa je preglasilo hrepčanje in vrepčanje tistih, katerim je bilo popolnoma mimo, da je Bajuk — ta Argentinec! — postal deležen take pohvale. Kako to?! Ne priznanje leta, pomota leta so trobili vsepočez vsi v isti rog. Ta predirljiva histerija se je polagoma le polegla. Ostal pa je grenki okus po nevopčljivosti, iz katere se rojeva sovraptvo, iz katerega se potem rojeva, kar človeptvu pe nikoli ni prineslo ničesar dobrega.
Februarja letos se je izvedelo, da je papež Benedikt XVI. poklical med kardinale prejpnjega ljubljanskega nadpkofa in metropolita slovenskega Franca Rodeta. Rode — ta Argentinec! — kot kurijski kardinal minister papeževe vlade, pristojen je za redovnice in redovnike po celem svetu, je postal eden najvipjih predstavnikov v vesoljni katolipki Cerkvi. Kardinal je postal kot tretji Slovenec za Jakobom Misijo (Missio) in Alojzijem Ambrožičem, nadpkofom v Torontu v Kanadi. Je pa prvi kot predstavnik slovenske Cerkve. Ambrožič in Rode sta se rodila oba v Sloveniji, oba sta morala leta 1945 zaradi komunističnega prevrata zapustiti domovino. Isto velja za Bajuka. Imenovanje je visoko odlikovanje in priznanje Cerkvi na Slovenskem pa tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. Kak je bil odmev doma v Sloveniji? Seveda tudi dober. Sicer pa, kakor sem že napisal v prejpnjem odstavku. Žal.
Tu doživita dva pokončna uspepna Slovenca visoki mednarodni priznanji,ki sta obenem tudi priznanje mladi državi Sloveniji. V normalnih človepkih razmerjih bi se bilo moralo razpiriti splopno veselje in zadovoljstvo čez cel narod. A se ni. Vse preveč je pe usedlin, ki so se natlačile
V Piranu znova s starimi imeni
Piranske ulice imajo znova stara, zgodovinska imena. Na začetku desetih piranskih ulic so namreč danes odkrili table z njihovimi starimi imeni, ki izhajajo iz leta 1889.
350.000 tolarjev vreden projekt so izpeljali v sklopu prizadevanj za boljpo celostno podobo mesta, v okviru katerega so se odločili izpostaviti vrednost približno 50 objektom, ki so jih na občini Piran označili za kulturne spomenike.
Zgodovinska imena so dobile nazaj Adamičeva
ulica, ki se je leta 1889 imenovala Erta del Duomo, pa Ulica IX. korpusa, ki je bila konec 19. stoletja Carrara grande. Prvomajskemu trgu so dodali poimenovanje Piazza Portadomo, Trgu bratstva, ki mu domačini pravijo Rokov trg, pa ime Piazzetta San Rocco.
Župančičevo ulico bo krasila tabla Via Caldana, Tompičevo ulico pa pe ime Via Mogoron. Gregorčičevi ulici so dodali zgodovinsko ime Via della Punta, Cankarjevemu nabrežju pa Riva del ponte.
pod komunistično vladavino. Vsak totalitarizem — naj se imenuje kakor koli, tudi verski — temelji in zida na strahu, na laži, na ovaduptvu, na zavisti, na sovraptvu. Vse to pa se zagrize v kosti, v mozeg in zavest. Celo mnogi tistih, ki so se razveselili in se veselijo tega priznanja dvema Slovencema, pa tudi slovenski državi in slovenski Cerkvi, si tega svojega zadovoljstva ter narodnega ponosa niso upali pokazati in razkazati tako očitno pa spropčeno, kakor je to povsem samoumevno v normalni človepki družbi. Kaj pa bo rekel ta ali drugi? Treba bo pe časa in truda, da se postori in zgodi prepotrebno.
In mi na Koropkem, mi Slovenci pa Slovenke? (Nekateri čudneži nam in sebi samoponižujoče pravijo Slovenceljni.) Se znamo veseliti, ali znamo ponosno in odkritosrčno pokazati svoje veselje, svojo zavest? Ali se morda sramujemo — pa četudi pritajeno — svojega, vsega, kar smo podedovali iz svoje zgodovine, tudi simbolov. Na knežjem kamnu so pred davnimi leti — zadnjič leta 1414 — ustoličevali koropke kneze in vojvode v slovenpčini, v napem jeziku. Ali znamo biti na to ponosni?
Znamo ta svoj ponos tudi javno pokazati, z veseljem? Zakaj bi ju skrivali? Pokažimo ju! Veselimo se! Aleluja!
Nedelja (Celovec), 16. aprila 2006
O incidentu pri Dragonji
Odbor državnega zbora za zunanjo politiko je razpravljal o začasni aretaciji Jopka Jorasa s strani hrva-pkih organov v bližini njegovega doma v zaselku Mlini južno od Dragonje. Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Božo Cerar je incident ob Dragonji označil za neljubi dogodek, na katerega se je MZZ po njegovih besedah takoj odzval in protestiral pri hrvapkem zunanjem ministrstvu.
Hrvapka policija je pridržala Jorasa in njegovega odvetnika Danijela Starmana, ko je prvi skupal iti po t. i. evropski poti blizu njegove hipe v zaselku Mlini na južnem bregu Dragonje. Hrvapka trdi, da je to ozemlje hrvapko, Slovenija pa, da gre za slovensko ozemlje.
Pri hrvapki strani je MZZ tudi zahteval takoj-pnjo izpustitev Jopka Jorasa, kar se je v relativno kratkem času tudi zgodilo, je povedal Cerar. Dodal je, da je plo pri dogodku za grob poseg in omejevanje svobode gibanja Jorasu in pe eni osebi, in to na slovenskem ozemlju.
V zvezi z odprtimi vpra-panji s Hrvapko je Cerar sicer povedal, da Slovenija njihovo repitev pričakuje v času pogajanj Hrvapke z Evropsko unijo. Slovenska vlada si ob tem pe vedno prizadeva za dialog, za kar pa trenutno na hrvapki strani ni pozitivnega odgovora, saj bi Zagreb odprta vpra-panja raje repeval s pomočjo tretje strani.
Predsednik vlade Janez
Janpa je v zvezi z aretacijo Jopka Jorasa izjavil, da podrobnejpih informacij o tem, kaj se je zgodilo, pe nima, da pa bodo potem, ko bodo dogodek preučili, presodili, a i so potrebni nadaljnji ukrepi.
"Takoj ko smo bili obvepčeni o incidentu, je notranji minister Dragutin Mate govoril s hrvapkim kolegom, nato pa so hrvapki organi aretiranega izpustili," je pojasnil Janpa v Tolminu, kjer se je mudil v okviru obiska vlade v goripki regiji.
Notranji minister Dragutin Mate je potrdil, da se je o dogodku pogovarjal s hrvapkim notranjim ministrom Ivico Kirinom, ki ga je seznanil z dogajanjem,"kot ga je videla njihova stran". Kot je Mate dejal, se mora sam o podrobnostih dogajanja pe informirati, dodal je le, da slovenska policija pri tem dogodku ni sodelovala oz. ni intervenirala.
Slovensko zunanje ministrstvo je po dogodku na Zagreb naslovilo protestno noto, v kateri je poudarilo, da takpno hrva-pko ravnanje pomeni pe eno v vrsti enostranskih dejanj, s katerimi skupa Hrvapka pkodo-vati repitvi mejnega vprapa-nja med državama.
Izrazilo je tudi pričakovanje, da se bodo hrvapki državni organi v skladu z mednarodnopravnimi obveznostmi in evropskimi načeli, ki jih morajo upo-ptevati države kandidatke za članstvo v EU, vzdržali vseh dejanj, ki posegajo na državno ozemlje Republike Slovenije.
Zapleti domačih problemov in težave na zunanji fronti ne preprečijo živahnega strankarskega delovanja, kjer vsi gledajo na prihodnje predsednipke, gu-vernerske in parlamentarne volitve leta 2007.
Strupeni	papir.
Vprapanje tovarn za proizvodnjo papirne paste na reki Urugvaj se zapleta. V mestu Gualeguaychu, proti želji in propnjam vlade pe niso ukinili blokade, medtem ko podjetje Botnia mirno nadaljuje gradnjo in urugvajska vlada utrjuje svoje stalipče. Problem pa ima pe dve težki posledici. Po eni strani Urugvaj dvomi o uspepnosti južnoa-meripke gospodarsko-poli-tične povezave Mercosur in namiguje na izstop, po drugi se zapleta položaj s ho-landsko vlado. Holandska država ima namreč pre-cejpen procent aktiva v tem projektu podjetja Botnia. Vprapanje je priplo tako daleč, da je vodstvo evropske unije nastopilo v bran polemičnega podjetja in postavlja pod vprapaj evropske investicije v Argentini in sploh Južni Ameriki, če se to vprapanje ne repi. Ho-landska je tudi odpovedala obisk ministrice za trgovino, ki naj bi se te dni mudila v Buenos Airesu.
Različne povezave. Zadeva se zapleta preko vprapanja papirnic. Mercosur formalno sestavljajo ptiri države: Brazilija, Argentina Urugvaj in Paragvaj. Ti zadnji se od samega začetka čutita drugorazredni članici. Potem se je prislinila zraven pe Bolivija, in s ^povezavo ljubimka tudi Čile. A vsaka od njih želi le ugodnosti, ne pa tudi odgovornosti. Saj je Čile povezan s Severno Ameriko in njeno gospodarsko povezavo, kateri se Argentina in Brazilija upirata. Sedaj, ko je napetost v Mercosurju, Združene države namigujejo Urugvaju, da bi prevzel podoben status. Nič pe ni uradnega a zaneten je razdor, ki bo peI svojo pot, če se zadeva ne uredi. To pa kaže tudi na minljivost ideolopkih pozicij, ko gre za investicije, dobiček, denar. Urugvajski predsednik je nastopil pod zvezdo levice, a sedaj mežika Wash-ingtonu na rovap levičarskih vlad v Braziliji in Argentini. Ta teden se bosta sestala predsednika Kirchner in Lula, potem pa skupno pe s Chavezom iz Venezuele. Tudi v tem prijateljstvu se nekaj krha, ker po eni strani Chavez zavzema proti ZDA tako skrajne pozicije, da postavlja v težak položaj Argentino in Brazilijo, po drugi strani se pa v sedanjem zapletu v Mercosurju ne opredeli in vsakemu poje samo pesem, ki mu je vpeč.
Kako z inflacijo? Po nekaj tednih pogajanj med sindikati in podjetji v zadevi plač, je pogovore pozi-
tivno zaključilo 80% zaposlenih. Iz tega je seveda izvzetih kar 5 milijonov delavcev in uradnikov, ki pripadajo črni (sivi) ekonomiji. Seveda kljub tem povipanjem ima polovica plače le okoli 600 pesov mesečno, kar jih dejansko postavlja na rob revpčine. Vendar vlado trenutno bolj skrbi kako zaustaviti inflacijo in na tem področju se nadaljuje boj za cene mesa. Končno napovedujejo, da bo ta teden znižanje cen bilo vidno v prodaji na drobno. Medtem je pe v veljavi prepoved izvoza, kar ima nekatere nevpečne posledice. Podjetje Swift, ki se posveča izvozu, je začasno odpustilo 735 delavcev, ker jih nima s čim zaposliti, če ne izvaža.
Premiki na levo in desno. Določen krog vladnih mož se kljub vsakdanjim težavam vztrajno ukvarja s strankarskimi vprapanji. V tem pogledu smo zadnje čase doživeli kar nekaj presenečenj. Bistveno je to, da je predsednik vsaj zaenkrat zapustil idejo, da bi zgradil lastni politični prostor in se vedno bolj naslanja in utaplja v pero-nizem. Potem, ko se je Duhalde po porazu v provinci Buenos Aires skoraj dokončno umaknil s političnega odra, je Kirchner pričel prevzemati vajeti stranke. To se je zadnje čase ojačilo, s približanjem starim vodjem peronističnih sindikatov, s katerimi je sklenil dogovor glede plač. Očividno pa se je oddaljil od skrajnih levičarskih sindikalnih formacij (De Genaro — CTA, ki so bile pe do pred kratkim temelj njegove ideje ,,transverzalnos-ti". Sedaj pripravljajo množičen shod na majskem trgu za 25. maj, ko bo tretja obletnica Kirchnerje-vega predsedniptva. Sestava tiste množice bo zgovorno povedala, kam pes taco moli. Bi lahko trdili, da predsednik menja svoje politično prepričanje? Nikakor ne, a kot spreten politik je pragmatik: ,,oblast je vredna mape". Vprapanje je tudi, če bo tisti dan nakazal, kako bo s predsednipko kandidaturo. Vztrajno se govori o dveh variantah: ali bi kandidirala njegova žena gospa Cristina, ali pa se bo on predstavil za ponovno obdobje in bo gospa tekmovala za buenosairepko guvernerstvo.
Oslabela opozicija. Čeprav nevladne stranke lahko ptejejo več glasov kot pa vlada sama, izgleda kot da ne bi obstojale. Bolehajo za nekako brezkrvnostjo. Na levi Elisa Carrio sanja o neki povezavi. Radikali so ločeni na tiste, ki se udinjajo Kirchnerju in one, ki hočejo stopiti na čelo opozicije. Na desni pa je priplo do edinega zanimivega pojava: Marci je dosegel neke vrste sporazum z Blumber-gom. Nekaj se premika.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN JUSTO
Občni zbor
V nedeljo 26. marca, ko je krajevna Zveza slovenskih mater in žena praznovala 35. obletnico, se je v Napem domu vrpl 49. občni zbor. Vestno smo se na ta dogodek pripravili, saj smo na četrtek 23. marca imeli informativni sestanek, kjer se je v glavnem poročalo o opravljenem delu in obenem predstavilo PrP javnosti načrte delovanja za letopnje leto. Poročali so predstavniki organizacij in ustanov, ki v Domu delujejo. Tako smo prisluhnili poročilu dela in načrtov mladine: Slovenska deklipka organizacija ter Zveza slovenskih fantov San Justo, bosta letos praznovali 45. obletnico. Med načrti, ki jih je v imenu mladine predstavil predsednik Marjan Godec, je omenil Maraton, ki ga organizirajo v sklopu 50. obletnice Doma. Prisluhnili smo tudi poročilu mepanega pevskega zbora, ki ga je podal predsednik Gregor Modic. Kar nekaj načrtov imajo v mislih, saj letos Zbor praznuje 35. obletnico obstoja. Mladci in mladenke so tudi poročali o njih dejavnosti, ko je ga. Emi Urbančič MaruPč prebrala aktivnosti, izvrpene v letu 2005 in kakpne načrte imajo za letopnje leto. Voditeljica pole Franceta Balantiča, ga. Irena Urbančič Poglajen, je tudi podala poročilo za zadnje polsko leto in nas seznanila z delom, ki ga načrtujejo za letos, saj bo pola praznovala 55. obletnico. Člani odbora so tudi podali poročilo opravljenega dela: najprej je predsednica ga. Mici Malavapič Cassullo nagovorila navzoče ter jih povabila k sodelovanju, saj bo leto polno priložnosti, kjer se bodo član in prijatelji Napega doma lahko vključili v delo: leto 2006 je zaznamovano z okroglimi obletnicami, torej dela bo na pretek. Tajnica in kulturna referentka Doma, Ivana Tekavec, je naptela dejavnosti, ki so potekale v zadnjem letu ter se osredotočila na praznovanja 50. obletnice. poročal je tudi o finančnem stanju, blagajnik Doma, Franci Štrubelj. Nepogrepljiv in obenem neutrudljiv kulturni delavec, Tone Oblak, je med drugim tudi potrdil odlično
Začrtano delo za letopnje leto je zahtevno, a složno delo odbora in pomoč članov in prijateljev bo omogočilo delo ter tudi olajpalo izvrpitev zastavljenih ciljev.
Velika noč v Napem domu
Praznik Gospodovega vstajenja je tudi lepa priložnost za srečanje rojakov sanhupke okolice. Slovesno sv. mapo je v stolnici sv. Justa in Pastorja v San Justo daroval pater Alojzij Kukovica. Sodeloval je Mepani pevski zbor, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vombergar.
Številni rojaki so se zbrali v Napem domu, kjer je potekala velikonočna akademija. V pesmi in besedi se je Nap dom Zveličarju poklonil in zahvalil za Odrepenje. Sodelovali so otroci Balantičeve pole, člani in mladina
PRISTAVA
Doma ter Mepani pevski zbor. Akademijo je pripravila Ivana Tekavec, ki je besedilo spisala ter izbrala pesmi za recitacije. Voditeljice zborov — prof. Andrejka Selan Vombergar, Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk — so pa posebno izbrale pesmi za akademijo.
V slavljenju Vstalega Kristusa smo se najprej spomnili triunfalnega Jezusovega vstopa v Jeruzalem na Cvetno nedeljo. Spremljali smo Gospoda skozi trpljenje Velikega
novico (pobuda je tudi pripa iz njegove bogate skrinje zamisli): ustoličenje brezjanske Marije Pomagaj v sanhupki stolnici ob priložnosti 50. obletnice Doma.
Že na dan občnega zbora, so se vrple redne volitve. Glavni odbor je sestavljen takole: predsednica, ga. Mici Malavapč Cassullo; tajnica, Ivana Tekavec; podtajnica, Marija Uptar Novljan; kulturna referentka, Mirjam Oblak; gospodar, Evgen Urbančič; blagajnik, Franci Štrubelj; pod-blagajnik, Andrej Drenik; nadzornik, Andrej Selan; namestnik, Stanko Jelen.
Želimo se zahvaliti dolgoletnemu odborniku Lovru Tomaževiču, za požrtvovalno delo, ki ga je skozi vsa leta opravljal v glavnem odboru; letos bo sodeloval v prpem odboru, ki poleg Tomaževiča pteje pe Karla Groznika, Danijela Zupanca, Marka Trpina in Nado Indiharjevo.
MENDOZA
Priprava mladine na Veliko Noč
Bližali so se dnevi velikega tedna, ko se spomnimo na to, kar je Jezus trpel za nas vse. Zato smo mladi iz Mendoze organizirali srečanje v Slovenskem domu z napm dupnim pastirjem g. Jožetom Hornom, da bi nam pomagal čim bolje razumeti in čutiti te važne praznike. Namen je bil, da bi letopnjo Veliko noč čim bolj globoko doživeli.
Zbrali smo se v nedeljo 2. aprila ob 17,30. Gospod Horn nam je spregovoril o skrivnostih Velikega tedna. Predavanje je trajalo uro in pol. Potem smo se pa pe malo posladkali s pecivom in brezalkoholnimi pijačami.
Marta Grintal
Po trpljenju, smrt in VSTAJENJE!!!
Na cvetno nedeljo smo se že dopoldan zbrali na Pristavi, da bi s pesmijo in molitvijo počastili Kristusa kralja. V procesiji smo ponosno nesli oljke in butari-ce (delo pridnih babic, mamic in deklet); nato napolnili kapelo. Po končani sveti mapi smo, kot običajno, zajtrkovali in se malo pogovorili.
Vsak je potem pohitel domov, ker je bilo treba popoldan zopet na Pristavo.
Kar lepo je bilo gledati, koliko mladih je pomagalo in pripravljalo različne scene za pasijon! Že med tednom, so se zbirali in pod vodstvom Martina Zarnika, pripravili vse, kar je bilo potrebno. Zato hvala vsem
Križev pot se je vrpl na nogometnem igripču. Začelo se je z delom stare zaveze, ko je kača zapeljala Adama in Evo. Nato smo sledili Jezusovemu križeve-mu potu, od takrat ko je bil Jezus z apostoli v vrtu Getsemani. Vsak igralec je svojo vlogo lepo odigral.
Vsi smo se v tirani počasi premikali za nastopajočimi. Vsak od nas je po svoje razmipjal različne postaje in poslupal napovedovalko, ko nam je brala nauke za vsakdanje življenje. V tirani, smo zapustili prostor kjer so končno Jezusa položili v grob. Nato smo počasi odpi, vsak na svoj dom.
Sledil je teden poln priprav, žrtev in razmipljanj.
petka, pričakovali smo veselo Alelujo na Veliko soboto, ko je vsa družina pa k žegnu in se veselili Velike nedelje, ko je Kristus premagal smrt.
Povezovala je Erika Poglajen, pri pripravi je sodelovala Mirjam Oblak, scena je pa bila mojstrsko delo Toneta Oblaka, kateremu se iskreno in globoko zahvalimo, kajti prikazana slovenska pokrajina s tipično kapelico nam je pomagala k bolj doživeti Veliki noči.
Recitirali so učenke in učenci Balantičeve pole od pestega razreda dalje ter solisti Marta Petelin, Angelca Podražaj Miklič; Matjaž Ravnik, Vanči Štrubelj in Marjan Urbančič. Za sestavo velikonočne slike so pe sodelovali Mici Drenik, Ani Zakrajpek, Andrejka Puntar, Pavel Modic, Matjaž Štrubelj, Lucijana Vombergar, Pavli Kržipnik, Tomi Miklič, Avguptin Malovrh, Katja Fekonja, Andrej Fekonja, Gabi Ravnik in Gabrijel Silvero Krajnik. Sledi ena izmed pesmi, ki smo ji na Velikonočno nedeljo prisluhnili, recitirala je Angelca Podržaj Miklič.
VSAJ MALCE ZAVRISKAJ SRCE MI!
Zavriskaj, srce mi, preperno vstajensko. nap Jezus zares je iz grobnice vstal! Čestitaj mu zdaj po domače slovensko: "Zahvaljen, da nisi neviden ostal!
Da s svojimi jedel si, se pogovarjal — Kako so se bali, da si privid . . . Le mama je Tvoja bila kakor zarja, ki čaka na sonca nedvomnega svit."
Zavriskaj, srce mi, vsaj tiho, vsaj malce: nap Jezus iz groba je pripel nazaj! O, da bi prepričal sveta prebivalce, da spet je odprto nebo na stežaj . . .
Dopisnik
tistim, ki so priskočili na pomoč, s tihim in morda neopaznim delom. Pomagali so: Luka Kenda, Ivan Golob, Tomaž Klemenčič, Martin Pavper, Gabi Jelenc, Andrej Conde, Tomaž Kenda, Pavel Grohar, Adrijan Gaser in Aleksander Zarnik.
Besedilo križevega pota je preskrbel Jožko Rožanec, ki se je zopet izkazal kot odličen pisec. Da smo vse dobro slipali in razumeli, je bila skrb Marka Čopa, ki je
Na veliki petek so se mladci in mladenke zopet zbrali . Ob 15.uri so imeli čepčenje križa in nato barvanje pirhov, pod vodstvom Maruče.
Pripel je praznik: Velika nedelja, dan veselja, ker je Kristus premagal smrt z vstajenjem in nam odprl nebepka vrata. Pohiteli smo zopet na Pristavo in si srčno želeli blagoslovljene velikonočne praznike. Po veličastni sveti map smo bili
med tednom vse natančno snemal. Za kostume je bila odgovorna gospa Magda Čeparek. Slovensko gle-dalipče je posredovalo rekvizite. Hvala lepa vsem!
Kdo je bil za vsem tem? Kdo je organiziral vaje, si zamislil drugačen razpored, učil nastopajoče, skrbel da je vse dobro izpadlo Močen aplavz za napo Maručo! Kdor je kdaj nastopil ve, koliko dela in neprespanih noči je vloženih vanj. Najleppa hvala Maruča, za ves trud in potrpežljivost!
deležni dobrega zajtrka, po zaslugi mladine.
Skupina mladcev in mladenk je poskrbela za staro slovensko navado. Igrali smo se s pirhi, jih sekali in kotalili.
Veseli smo, ker lahko uživamo take trenutke. Včasih se sploh ne zavedamo, kaj imamo. Zato je napa dolžnost, da podpiramo vsa ta dela: s spodbujanjem, udeležbo ali pohvalo.
Pogumno naprej, nap mladi!
MK
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Karavanke in naselja v njih okolici - I.
Karavanke se začenjajo na avstrijskem Koronkem in segajo na Slovenskem do Haloz, zemljepisno jih pa postavljajo med Trbižem v Italiji in Slovenj Gradcem. Dolge so okoli 120 km, smer vrhov gre iz zahoda proti vzhodu in po najvipem delu poteka meja med Slovenijo in Avstrijo. Na tem delu tudi dele dolini Drave in Save Dolinke. Najvipi vrh je Stol — 2125 m. Pred par stoletji je bilo tu razvito rudarstvo, v pobočjih so kopali železno, živosrebrovo, manganovo, svinčeno in cinkovo rudo, po nekod tudi premog. Ko je rudarstvo preminilo, se je močno razvil gorski turizem — saj ptejejo kar z 19 planinskimi kočami in zavetipči in z več mejnimi prehodi. Na slovenskem Koronkem so tudi najvipa naselja v Sloveniji.
NajvažnejP cestni prehodi so Korensko sedlo, Ljubelj s cestnim predorom, Jezerski vrh ter železninki in cestni predor pri Jesenicah. Čez Ljubelj se je maja 1945 valila kilometre in kilometre dolga procesija beguncev, ki smo zapupčali domovino, da smo si ohranili življenje in svobodo.
Najvipi vrh Stol spada med lažje ture v Karavankah, a pot se vleče, kot so včasih rekli, kot kurja čreva. Za nagrado pa imav na vrhu izreden razgled:
Pod teboj leži Gorenjska, Ljubljanska kotlina, na drugi strani Koronka. Na obzorju Peca, Snežnik, Julijske Alpe, Dolomiti, Visoke in Nizke Ture. Tik pod vrhom je Prepernova koča, precej nižje pa Valvazorjev dom.
Severni, avstrijski del se spu pča v dolino s strmimi stenami, na slovenski strani so pobočja položnejpa. Iz doline se lepo vidi značilna formacija gruPČa v obliki monntrance. Od vrha proti zahodu je Potonki Stol — 2014 m in Belnčica, proti vzhodu pa skalnata Vrtača.
Mogočni stol, najvipji vrh v Karavankah
Pre pernova rojstna hi pa v Vrbi
Naselja:
Vrba. ,,O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hipa mojega stoji očeta ...", ji je postavil literarni spomenik nav največji pesnik France Preperen. Njegova rojstna hipa — ,,Ribčeva hipa" — je preurejena v pesnikov muzej in kulturni spomenik že od leta 1939. Iz te hiPB prihaja tudi prvi povojni ljubljanski nkof Anton Vovk, preganjan do neverjetnosti in celo zažgan pod komunističnim režimom.
Sredi vasi je vanka lipa s srenjskimi kamni, kjer so se svojčas zbirali kmečki gospodarji in odločali o važnih zadevah, ki so se nananale na življenje na vasi.
Na robu vasi stoji cerkev sv. Marka,
,,pred ognjem dom, pred točo mi ppenico
bo bližnji sosed varoval, sv Marka". Cerkev je iz 16. stoletja, v notranjosti so freske Jerneja iz Loke.
Lesce. Mesto z okoli 3000 prebivalci. Zgornji del je industrijski kraj — tovarna verig, industrijske opr^eme, čokolade - Gorenjka. Spodnji del je pa urejen za turizem. Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja je ena najstarejPh ohranjenih cerkva na Slovenskem. V njej so freske PB iz 14. stoletja, baročno je bila preurejena v 17. stoletju. Znani so baročni oltarji, prižnica in freske F. Jelovnka iz leta 1739. (Franc Jelovnek: 1700 — 1764, baročni slikar).
V	bližini je Alpski letalski center, kjer vadijo pportni piloti, jadralci in padalci. Tu se vrne mednarodna tekmovanja v teh panogah. Lahko tudi najamev letalo za turistične polete in si ogledav od blizu Aljažev stolp na vrhu Triglava, če že nisi vež v stanju, da bi sam prilezel do njega.
V	bližini je avtokamp Šobec, ob Savi Dolinki.
Priredil Franci Markež
NASA SKUPNOST ZIVI
Ptuj za Evropsko prestolnico kulture
Na cvetno nedeljo je bil na Pristavi ,,Živi križev pot"
v izvedbi pristavske mladine.
Veliki teden smo tudi letos praznovali. V velikem ptevilu smo se zbirali v naP slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Bogoslužna opravila na veliki četrtek je opravil g. Franci Cukjati; med obredom je bilo ljudsko petje. Po obredu so bile ure molitve za žene, za može in za mladino. Molitve na Veliki petek je vodil g. Pavle Novak; pel je mepani zbor iz San Justa, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Zbor je pel tudi na veliko soboto, ko je vstajenjsko bogoslužje vodil delegat, prelat dr. Jure Rode.
Na veliko nedeljo po sveti mani so po naPh krajevnih domovih imeli velikonočni zajtrk, ki so ga deloma pripravile odbornice in članice Zveze slovenskih mater in žena.
V	četrtek, 20. aprila je Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina imela svoj redni mesečni sestanek pod vodstvom Polone Makek. Lic. Emi Urbančič Marunič je podala koristne napotke za dunevno in telesno zdravje.
V	soboto, 22. aprila je imela Slovenska kulturna akcija Občni zbor. Obravnavali so poročila delovnega obdobja, predloge o spremembi statuta, bodoče delovanje organizacije ter izvolitev novega odbora. Bil je v mali dvorani Slovenske hine, pod vodstvom predsednice dr. Katice Cukjati.
V	nedeljo, 23. aprila je bila v Slovenski vasi 53. Misijonska veletombola. pod geslom ,,Vsi za vse slovenske misijonarje. Po skupnem kosilu je bil začetek klicanja Ptevilk.
Prav tako isti dan dopoldan je bil v mali dvorani Slovenske hine občni zbor Zedinjene Slovenije, ki ga je vodil predsednik Lojze Rezelj. Posamezni odborniki in referenti so podali poročila o delovanju v preteklem letu. Sledil je izredni občni zbor, kjer se je potrdilo sodelovanje druntva pri organizaciji Federacije slovenskih skupnosti v Argentini in izbralo za predstavnika dr. Vitala Aniča.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenije.
Razlog, da je v 20. aprila obiskala Ptuj, je tako v tem, da velja za eno najlepPh slovenskih mest, kot tudi v kandidaturi mesta Ptuj za Evropsko prestolnico kulture 2012, je ob obisku delegacije odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje povedala evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak in dodala, da je uradno kandidaturo že podprla in da se bo tudi v prihodnje zavzemala, da vzhodna Slovenija to kandidaturo tudi dobi.
Novakova je poudarila, da bo odločilno vlogo pri izboru kandidata za Evropsko prestolnico kulture imel program. Kot je dejala, je dejstvo, da bo zmagal najboljp, kar pomeni, da je vse v rokah Ptujčanov, ki bodo program za kandidaturo pripravljali. Zavedati pa se morajo, da jih čaka ogromno dela, ki nikakor ne bo enostavno, gotovo pa lahko računajo na njeno podporo.
Ptujski župan Štefan Čelan je člane delegacije ob tej priložnosti
seznanil PB s težavami ohranjanja stavbne kulturne dedinčine Ptuja kot zapčitenega zgodovinskega mesta, ki ga niti občina niti Prne okolje nista sposobna finančno podpreti. Predstavil je tudi dosedanja prizadevanja občine na tem področju, predvsem vključitev Ptuja v skupnost zgodovinskih mest Slovenije in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru tega združenja. ,,Nikakor pa vzdrževanja in adaptacije tako velikega in zahtevnega kompleksa kulturne dedinčine ne bomo zmogli brez finančne podpore, tako s strani države kot Evrope, pri čemer pričakujemo vaPD pomoč in nasvete," je dejal Čelan.
Delegacija, ki so jo sestavljali Ljudmila Novak iz Slovenije, Milan Gala iz Slovanke ter Ruth Hieronymi in Doris Pack iz Nemčije, si je po srečanju s ptujskim županom v mestni hiP ogledala ne Pokrajinski muzej Ptuj, Ptujsko klet in minoritski samostan.
Slovenski National Geographic
Slovenski bralci kažejo veliko zanimanja za revijo National Geographic Slovenija. Kot je povedal Urov Leban iz marketinnke službe slovenskega National Geographica, imajo v tem hipu že 11.026 naročnikov, do konca dneva pa jih pričakujejo pe kaknnih 200 več. Prva ntevilka National Geographic Slovenija je na prodajnih mestih na voljo od 14. aprila. Slavnostna predstavitev prve Ptevilke je bila v Narodni galeriji. National Geographic Slovenija poleg zgodbe o Evangeliju po Judi prinana PB prispevke Izgubljena divjina Aljaske, Genetsko potovanje človentva, itd.
PRIREDITVE V LETU 2006
Glavne prireditve na ne skupnosti, kot jih je potrdil na zadnji seji Medorganizacijski svet
29.	4. Jesenski ples v Slomnkovem
domu
30.	4. Kosilo in koncert v San Martinu 1. 5. Skupni mladinski nportni dan v
Slovenski vasi
7.	5. 46. obletnica v Carapachayu —
/— Istotam začetek MTO 14. 5. Romanje v Lujan 21. 5. 46. obletnica v San Martinu 25. 5. Skupni mladinski pportni dan na Pristavi
28.	5. Žegnanje v Slovenski hiP
4. 6. Spominska proslava žrtev vojne in revolucije
11.	6. Krajevne domobranske prosla-
ve, ali po dogovoru —/— V San Justo Tombola
18.	6. Procesija sv. Rennjega Telesa
—/— Očetovski dan 20. 6. Zaključek MTO
24.	6. Praznik slovenske državnosti
25.	6. Domobranska proslava v San
Justo
1.	7. Igra v Slompkovem domu
2.	7. Proslava polskih otrok v čast sv.
Alojziju —/— Prireditev v Hladnikovem domu
8.	7. Ponovitev igre v Slomnkovem
domu
16. 7. Mladinski dan v San Martinu 23. 7. Prijateljski asado za Madagaskar v NaPBm domu v San Justo
29.	7. Cafe-koncert na Pristavi
30.	7. Srečanje molilk in molilcev živ-
ega rožnega venca 6. 8. 54. obletnica Hladnikovega doma
12.	8. Ob taktu barv IV v San Martinu
13.	8. Mladinski dan v Carapachayu
19.	8. 37. Glasbeni večer SDO/SFZ
20.	8. Romanje v Lourdes
27. 8. Mladinski dan v Slomnkovem domu —/— Obletnica Rožma-novega doma
3.	9. Dan Zveze slovenskih mater in
žena (40 obl.) —/— Sv. mapa za Rupnika, Hacina in sodelavce
10. 9. Mladinski dan v Napem domu v San Justo
16.	9. Pomladanski ples v San Marti-
nu
17.	9. 45. obletnica Slomnkovega
doma
23.	9. Proslava nolskih otrok na čast
Antonu Martinu Slompku
24.	9. Mladinski dan v Slovenski vasi 30. 9. 50. obletnica naPBga doma -
Začetek
1. 10. Mladinski dan na Pristavi —/— Obletnica pri Svetogorski Mariji
8. 10. 50. obletnica v Nanega doma v San Justu in 51. SLOVENSKI DAN
14.	10. 50. obletnica naPBga doma -
Zaključek
15.	10. Materinski dan
22. 10. 39. obletnica na Pristavi 27./29. 10. Duhovne vaje za žene 29. 10. Tombola v San Martinu 3./5. 11. Duhovne vaje za može 5. 11. Zvezni mladinski dan v Ramos Mejia
11. 11. Zaključek STRMB 18. 11. Rifa v Nanem domu v San Justo 26. 11. Nedelja Kristusa Kralja 3. 12. Prireditev s sveto mano in kosilom v Rožmanovem zavetipču —/ — Občni zbor mladinskih organizacij
8.	12. Prvo sveto obhajilo
9.	12. Veselica narodnih plesov na
Slovenski pristavi 10. 12. Člansko kosilo v Hladnikovem domu —/— Zaključna prireditev mladcev in mladenk 17. 12. Božični koncert v San Martinu 24. 12. Božična polnočnica 31. 12. Silvestrovanja
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
TUDI MOTORISTI SO POŽEGNANI
Moto klub Trebnje je na velikonočni ponedeljek pripravil tradicionalni vseslovenski blagoslov motorjev in motoristov. Blagoslova v Mirni peči na Dolenjskem se je udeležilo več kot 1000 motoristov, tudi iz tujine.
V KRŠKEM ČERNOBIL NEMOGOČ
Največja jedrska nesreča, ki se je pred 20. leti zgodila v ukrajinskem Černobilu, je bila rezultat zaporedja človepkih napak, ki se v Nuklearni elektrarni Krpko (NEK) zaradi učinkovitega varnostnega sistema in posodabljanja sestavnih delov ne morejo ponoviti, je ob predstavitvi publikacije černobilskega foruma o različnih vplivih nesreče povedal direktor uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar. Obenem pa dodal, da morebitno podaljpanje njenega obratovanja po letu 2023 ne bi vplivalo na povečanje tveganj.
ŠE PET OBČIN
Republipka volilna komisija (RVK) je na seji sprejela poročilo o uradnih rezultatih posvetovalnega referenduma o ustanovitvi novih občin, ki je potekal 9. aprila. Na njem so volivke in volivci podprli ustanovitev petih od predlaganih osmih novih občin. DZ bo tako predvidoma odločal o ustanovitvi občin Rečica ob Savinji, Šentrupert, Gorje, LogDragomer in Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
ČRNA SREDA
V organizaciji Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je v Ljubljani potekal množični opozorilni shod (pudentje in dijaki so mu rekli stavka)z naslovom Črna sreda, s katerim so slovenski ptudenti in dijaki postavljali zahteve kot: zastonj prevoze, polanje brez polnin, neobdavčenje ptudentskih zaslužkov, itd. Po ocenah organizatorjev se je na Kongresnem trgu zbralo več kot 10.000 ljudi (ppanski pregovor pravi: ,,EL ojo del amo engorda el ganado"), nato pa so se udeleženci shoda preselili pe pred poslopje državnega zbora.
ZASTAVA NAMESTO ROŽIC
Slovenija kot turistična destinacija se na televizijski mreži CNN pe ni začela predstavljati, kot je bilo sprva predvideno, ker bodo popravili televizijski prikaz. Popravila se nanapajo predvsem na uporabo simbola rožic, ki naj bi ga sedaj zamenjali z zastavo. Oglas naj bi bil končan do konca tega meseca, ko se bo predvidoma začelo tudi predvajanje na CNN.
PO SVETU
NEMIRNI PALESTINCI
Napetosti med vladajočim palestinskim gibanjem Hamas in gibanjem Fatah, poražencem januarskih parlamentarnih volitev, so se ta konec teden zaostrile. Med privrženci obeh gibanj so že v soboto izbruhnili spopadi, ki so se nadaljevali tudi v nedeljo, kljub dogovoru voditeljev obeh gibanj, da končajo nasilje. Nemiri so se sicer začeli v petek, ko je vodja Hamasovega političnega urada v izgnanstvu Kaled Menal med obiskom v Damasku palestinskega predsednika Mahmuda Abasa obtožil, da snuje zaroto proti Hamasu. Fatahov Revolucionarni svet pa je nato Mapalu očital, da skuna med Palestinci zanetiti državljansko vojno.
PRODI NAČRTUJE
Vodja zmagovite levosredinske koalicije in najverjetnejp prihodnji italijanski premier Romano Prodi načrtuje oblikovanje vlade, v kateri bo manjpe ptevilo ministrov kot do zdaj. Obljubil je, da bo njegova vlada zagotavljala politično stabilnosti in bo vodila Italijo pet let. Prodi je predstavil tudi imena predsednikov obeh domov parlamenta.
IRAN POPUŠČA?
Nekdanji iranski glavni pogajalec za jedrska vprapanja Hasan Rovhani je omenil možnost, da bi Iran za kratek čas lahko prekinil bogatenje urana. Po njegovih besedah tega ne bi bilo težko storiti, vendar je težava v Zahodu in Združenih državah Amerike, ki želijo Iranu preprečiti, da bi v celoti obvladal jedrsko tehnologijo. Kot je pe zatrdil Rovhani mora biti Teheran prepričan, da lahko obdrži zmogljivosti za bogatenje urana.
OBLETNICA ČERNOBILA
Pred dvajsetimi leti, 26. aprila 1986, se je v ukrajinski jedrski elektrarni Černob^l zgodila najhujna jedrska nesreča v zgodovini, ki je uničila življenja milijonom ljudi v zahodni Rusiji, Belorusiji in Ukrajini ter zaznamovala vso Evropo. Še danes ni enotnega mnenja o vzrokih nesreče, o moči sevanja in ptevilu žrtev; tudi glede prepotrebne obnove betonskega sarkofaga, ki pokriva uničeni reaktor ni soglasja.
DENARNI SKLAD
Mednarodni monetarni in finančni odbor Mednarodnega denarnega sklada je na spomladanskih srečanjih v Washingtonu sklenil, da mora sklad po novem nadzirati tudi, kako določene gospodarske politike ene države
OBČNI ZBOR SLOVENSKIH AKADEMIKOV V ARGENTINI
Dne 31. marca t. l. so se slovenski akademiki v Argentini zbrali na občnem zboru v Buenos Aires-u. Dokončno so ustanovili svoje druptvo, odobrili pravilnik in izvolili odbor za leto 1956.
Izvoljeni odbor je sestavljen takole: Vorpč Vladimir, predsednik, Magister Milan, tajnik, Martelanc Marko, blagajnik, Debeljak Tine, Perpuh Janez in Žužek Silvia, referenti.
Z veseljem pozdravljamo to novo druptvo, saj je izredno važna pridobitev za slovensko skupnost v tujini. Mladi akademiki lahko s svojem delovanjem mnogo prispevajo k ohranitvi slovenske skupnosti in ji morejo dati mnogo koristnega. Kar pa je najbolj važno, je, da se bodo tako povezani res čutili delce enote in se bo tako preprečilo njih odtujevanje od skupnosti. Želimo, da bi složno delovali z iskrenostjo, kakor se je to moglo opazovati na občnem zboru. Poudariti je treba veliko vrednost te združitve tudi iz vidika težkega položaja, v katerem so slovenski akademiki. Skoraj večina jih mora hoditi v službo in se pritrgujejo ure od spanja, da morejo napredovati v ptudjju.
Želimo, da bi novo druptvo želo obilo uspehov v svojem delovanju.
OSEBNE NOVICE
+ Železnikar Matevž. V Suhadolih pri Komendi je umrl 16. ^marca 1956 Matevž Železnikar, oče g. Matevža Železnikarja, ki živi s svojo družino v Bs. Airesu. Ob težkem življenjskem udarcu mu iskreno iskreno sožalje.
+ Marija Kro pelj. V Kapelah pri Brežicah je umrla 17. marca 1956 Marija Kropelj, roj. Sevnik, mati Jopka, Franceta in Andreja Kropelj, ki žive v Bs. Airesu. Vsem izrekamo globoko sožalje.
OBVESTILA
Redni članski sestanek članov Slov. kat. akad. starepnstva bo v soboto dne 21. aprila ob 19. uri na Victor Martinez 50. Na tem sestanku se začne vrsta zelo zanimivih predavanj, zato člane vabimo, da se ga udeleže. Ako tako pismenega vabila ne bi dobil, prosimo, da smatra to obvestilo za vabilo.
Odbor SKAS.
Redni sestanek Zveza slovenskih srednjepolcev bo v soboto, 14 aprila ob 6. uri na Victor Martinez 50. Vse srednjepolce vabi odbor.
Slovenska kulturna akcija opozarja na svojo 2. družabno prireditev, ki bo v nedeljo 15. t. m. od pestih pop. naprej pri Deklevi na vogalu Jorge New-bery — Cordoba. Lepo kulturno razvedrilo, umetnipka loterija, mnogo zabave.
Glavni dobitek umetnipke loterije je Baragov kip, ki ga je ustvaril France Gorpe. Zastopani so skoraj vsi nap umetniki v izseljenstvu. Tudi vse razglednice za paljivo popto so izvirna dela slovenskih umetnikov.
Z novim poslovnim letom priče SFZ s 1 rednim sestankom, ki se bo vrpl dne 15. aprila ob 16. uri na Pristavi v Moronu. Na njem bo razprava o delovnem načrtu organizacije. Sestanek se bo pričel točno ob napovedani uri in se bo vrpl ob vsakem vremenu. Vsi fantje iskreno vabljeni. Odbor.
Občni zbor Družabne pravde bo v nedeljo 6. maja 1956 v prostorih J.O.C. na Diaz Velez 3817 ob pol deseti uri dopoldne. Točno ob 9. uri bo istotam mapa za udeležence občnega zbora. Za člane D. P. Je udeležba častna dolžnost. — Družabna pravda.
Napa priprava za bodočnost naj obstoja v resnem ptudiju. Zato kupi dr. Ahčinovo Sociologijo II, 2, ki govori o državi in mednarodni družbi.
Svobodna Slovenija, 12. aprila 1956 - vtt. 15.
SLOVENCI IN ©PORT
vplivajo na druge države. Odbor je prav tako sklenil, da morajo nastajajoče ekonomije, kot je Kitajska, dobiti več besede pri odločanju v skladu. V Washingtonu se je srečanj udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom finančnega ministra Andreja Bajuka.
ŽE PETIČ V FINALO
Rokometapce Krima Mercatorja so na prvi tekmi polfi-nala lige prvakinj v gosteh premagale danski Aalborg s 24:16 in si pred povratno tekmo, priigrale lepo izhodipče za preboj v finale. Na povratni tekmi so sicer izgubile s 30:31, a se kljub temu zanesljivo uvrstile v svoj peti finale tega tekmovanja. Krimovke so namreč na prvi tekmi na Danskem zmagale s 24:16. V finalu se bodo pomerile s pe eno dansko ekipo - Viborgom.
JERMAN JE BIL DRUGI
Slovenski motociklist Igor Jerman je novo sezono svetovnega prvenstva vzdržljivostnih dirk začel z drugim mestom. V nizozemskem Assnu je na 500-kilometrski preizkupnji, prvi od sedmih dirk letopnjega SP, s svojo ekipo Yamaha Austria zaostal le za posadko Suzuki Castrol, tretje mesto pa je osvojila britanska ekipa Phase One.
MARATONSKA ZMAGA
Roman Kejžar je zmagal na maratonu v Splitu, ki pteje za serijo tekmovanj Pet mest. S časom 2:20,52 je premagal Djura Kodža iz Bosne in Hercegovine, tretji pa je bil Madžar Zsolt Benedek.
KOCKA JE PADLA
V Beogradu, ki bo med 1. in 10. septembrom gostil letopnje evropsko prvenstvo v vaterpolu, so žrebali pred-tekmovalni skupini za EP. Žreb je določil, da se bo slovenska izbrana vrsta v skupini B za napredovanje pomerila s Hrvapko, Madžarsko, Nemčijo, Grčijo in Italijo.
KOMAJ UJELE VLAK
Slovenske tenipke igralke so nastopale v prvi evroafripki skupini pokala Fed v bolgarskem Plovdivu, kjer so se za obstoj v skupini pomerile z reprezentancami Srbije in Črne gore (SČG), Južnoafripke republike in Danske. Prvi krog so izgubile s SČG: posamična dvoboja sta položaj izenačila, v dvoboju dvojic pa so slavile igralke iz SČG.
Proti Danski je bil rezultat pe slabp: z zmagami posamičnih dvobojev so Sanke direktno slavile.
Šele v tretjem krogu so si Slovenke oddahnile: v prvem posamičnem dvoboju je Polona Reberpak premagala Else Potgieter s 6:2 in 6:3, Mapa Zec Pepkirič pa nato Alicio Pillay s 6:3 in 6:3. Slovenija je tako po posamičnih nastopih vodila z 2:0 in dvoboj dvojic ni odločal o ničemer več.
TEŽAVE USPEŠNEGA KOLESARJA
Najuspepnejp slovenski kolesar Andrej Hauptman, ki je pred letopnjo sezono okrepil vrste ljubljanskega moptva Radenska Power Bar, preživlja težke trenutke: zaradi aritmije srca je že zamudil praktično ves prvi del sezone. Na začetku leta je že preživel dva operativna posega, ki pa nista prinesla izboljpav, tako da bo moral kmalu pe tretjič pod kirurpki nož. Sezone sicer pe ni povsem odpisal, toda možnost, da bi ga letos videli na dirkah, je zelo majhna. "Praktično letos pe nisem opravil pravega treninga. V primeru, da se bo po tretji operaciji stanje izboljpalo, bom začel s treningi, vprapanje pa je, kdaj bom v primerni formi. Ne želim namreč le sodelovati, ampak tudi zmagovati, zato pa je potrebno dalj časa trdo delati. Dirko Po Sloveniji sem bolj ali manj odpisal, upam pa, da bi lahko nastopil na septembrskem svetovnem prvenstvu v Salzburgu."
OSEBNE NOVICE
Krst
V cerkvi Nuestra Senora de la Merced v Ranelagh je bil krpčen Juan Mar^a Kržipnik. Očka je Pavel, mamica pa Silvia Paci. Botrovala sta Marjana Kržipnik in Jose Mar^a Ochoa.
Pri velikonočni vigiliji, na veliko soboto, je bila krpčena v župnijski cerkvi Sv. Družine (Carapachay) Lucija Blazinpek, hčerka Tomaža in Gabrijele roj. Blanguer.
Srečnim starpem iskreno čestitamo!
Nov diplomant
Na Universidad Austral je na bolničarski poli diplomiral in prejel naslov Licenciado en Enfermer^a Marko Klarreich. Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Pavlina Dobovpek, Ivana Tekavec, Marko Vombergar, Monika Čeparek Kenda, Franci Gričar, Marta Grintal, Milena Ahčin.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, Nedelja.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo TEI. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - TeI.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. SomellEra 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik LavallE 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
24. aprila 2006
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKA PRISTAVA
bo v nedeljo, 30. aprila, po sv. mapi na Pristavi.
Po občnem zboru bo člansko kosilo. Prijave na tel.: 4627-4935
Slov. sred. tečaj ravnatelja Marka Bajuka
Sestanek starpev 1. letnika
v soboto, 6. maja ob 18. uri v Slovenski hip
Lepo vabi profesorski zbor
Pred 500 leti
EVRO US dolar
239,6 SIT 194,5 SIT
PORAVNAJTE NAROČNINO!
V aprilu mineva 500 let, odkar so v Rimu začeli graditi baziliko svetega Petra, največjo krpčansko cerkev na svetu. Papež Julij II., eden najbolj energičnih in najbojevitejph papežev v zgodovini, je temeljni kamen zanjo položil 18. aprila 1506. Cerkev so začeli graditi po Bramantejevih načrtih, vendar se je v naslednjih 120 letih pri gradnji cerkve zamenjalo več arhitektov, prav tako so se večkrat spremenili načrti.
Po skoraj 1200 letih je bila v 4. stoletju zgrajena Konstantinova bazilika, ki je stala nad grobom sv. Petra, statično v zelo slabem stanju. Zato sta že sredi 15. stoletja Bernardo Rosselino in Giuliano da Sangallo izdelala načrta za novo cerkev, vendar do začetka gradnje ni pripo. Obnovljena je bila le apsida Kon-stantinove bazilike. Gradnja nove cerkve je nujno potrebna, se je odločil papež Julij II. (1503-13).
Načrt za novo Petrovo cerkev je izdelal Donato Bramante, ki ga je papež Julij II. s tem namenom poklical v Rim. Vendar Bra-mantejev načrt ni navdural kurije, ki se je počutila preveč navezana na staro, Konstantinovo baziliko. Bramante si je zamislil cen-
OBVESTILA
ČETRTEK, 27. aprila:
Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v
Slovenski hip. PETEK, 28. aprila:
Občni zbor Kreditne zadruge Sloga v Slompkovem domu
ob 19. uri. SOBOTA, 29. aprila:
Jesenski ples v Slompkovem domu. Ob 21. uri koncert
mopkega zbora KUD Piramida iz Maribora. Nedelja, 30 APRILA:
Konferenca Slovenske demokratske stranke Odbor SDS
Argentina v Slompkovem domu ob 10.30 uri. Občni zbor dru ptva Slovenska Pristava, po map na Pristavi
v Castelarju. Po občnem zboru člansko kosilo. Odbor upokojencev vabi na kosilo ob 13. uri v Napem
domu v San Justo. PONEDELJEK, 1. maja:
Skupni mladinski pportni dan v Slovenski vasi. SOBOTA, 6. maja:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Sestanek star pev 1. letnika Srednje polskega tečaja, ob 18.
uri v Slovenski hip. Predavanje Dr. Jureta Rodeta: „Benedikt XVI proti relativizmu" za mladino, ki je že zaključila srednjo polo ob
20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 7. maja:
46° Obletnica v Slovenskem domu v Carapachaju; istotam
začetek MTO SOBOTA, 13. maja:
Dan duhovnosti na Srednjepolskem tečaju. NEDELJA, 14. maja:
Vseslovensko Romanje v Lujan, ob 10 sv. mapa.
tralno stavbo, ki bi bila v tlorisu grpki križ. Kronala bi jo kupola, ki bi bila velika kot kupola Panteona, ob njej pa si je zamislil pe ptiri manjpe kupole ter dva stolpa na fasadi. Osrednja kupola bi simbolizirala nebesa in duhovno enotnost katolipke cerkve, celotna cerkev pa moč papeža kot sredipča vesolja.
Sledilo je rupenje Kon-stantinove bazilike. Pri tem so grob apostola Petra zavarovali s plopčo iz tufa, niso pa se trudili, da bi ohranili mozaike in drugo dekoracijo. Tak način je Bramanteju tudi prinesel vzdevek "Ruinante".
Aprila je papež Julij II. položil temeljni kamen za enega od ptirih gigantskih pilastrov, ki naj bi nosili veličastno kupolo. Ko pa so pilastre zgradili do lokov, na katerih bi slonela kupola, je pripo do težav s stati-ko, zaradi katerih so se močno povečali stropki gradnje. Ker se je gradnja upočasnila, je papež Julij II. leta 1513 pozval vse kristjane, naj s kupovanjem odpustkov podprejo projekt gradnje nove Petrove cerkve.
Ko je Bramante leta 1514 umrl, je delo prevzel Rafael. Na željo papeža Leona X. (1513-21) je bil prvotni Bramantejev načrt, ki je predvideval centralno stavbo, spremenjen. Predvidena je bila gradnja longitudinalne cerkve s tlorisom v obliki latinskega križa, vendar pa načrt ni bil realiziran, saj je imel Rafael
Ob 20.30 uri vas vabimo na koncert zbora KUD Piramida iz Maribora
Fundacion por los Ninos y Ancianos
ipče za Rožmanov dom
-	poslovodja/poslovodkinjo (upravnik)
-	bolničarko ali bolničarja
-	kuharico
-	gospe za čipčenje
-	osebo za splopno oskrbovanje doma (mantenimiento) - lahko tudi upokojenec Obenem sporoča
da se za ponudbe in tudi za vse informacije glede delovanja doma in sprejemanja novih gostov obrnite na tel: 4669-1684 ali na celular: 15-4023-5061 ali osebno na naslov: Martin Fierro 4262 — San Justo
preveč dela na drugih projektih.
Kot arhitekta Petrove cerkve sta se v naslednjih letih zvrstila pe Baldassare Peruzzi in Antonio da Sang-allo, vendar je gradnja le počasi napredovala. Da Sangallo je Bramantejeve-mu načrtu dodal bogato fa-
sado med dvema stolpoma, ki so ju zgradili v času papeža Pavla III. (1534-49).
Leta 1546 je delo na cerkvi prevzel Michelangelo, ki se je vrnil k prvotnemu Bramantejevemu načrtu. Po njegovi smrti sta gradnjo bazilike svetega Petra nadaljevala Giacomo
della Porta in Domenico Fontana. Kupola je bila končana leta 1606. Sledilo je pe podaljpanje Michel-angelove cerkve, nato pa je baziliko leta 1626 posvetil papež Urban VIII.
Povrpna	največje
krpčanske cerkve je 15.160 kvadratnih metrov.
KRIŽANKA
VODORAVNO
1. Slovenska reka; 5. redno delno plačilo; 10. avar, žitarica; 13. vrtnina; 16. Anton Vovk; 18. del telesa žuželke; 19. zanikanje; 20. vprapanje po lastniku; 22. brez uspeha; 24. oblika pomožnega glagola; 25. slečen; 26. predlog za drugi skon; 27. violina (ljudsko); 29. potomec; 32. Rdeči križ; 33. upjE jajčece; 35. polmer kroga; 36. stik dveh sten; 37. Jezusova babica; 38. zver iz družine mačk.
NAVPIČNO
1. Mojster ob nakovalu; 2. Ruska reka; 3. Zdravilo; 4. vrsta leposlovja; 6. pravljica; 7. železov oksid, drugi sklon; 8. predlog; 9. trd mineral; 11. čebelji pridelek; 14. dežela brez vzpetin; 15. nesreča; 17. ime domačije v Tavčarjevi povesti; 19. mnenja, pogledi; 21. vrsta perutnine; 23. spokojnost; 27. prebivalec ene držav balkanskega polotoka; 28. Ljudevit Gaj; 30. kazalni zaimek; 31. črn ptič pevec; 34. veznik.
1	2	3	4			5	6	7	8	9
10					11		12			
		13		14		15				
16	17		18						19	
20		21				22		23		
	24			25				26		
27			28			29	30			31
32			33		34				35	
36				37				38