1 J L 7. N1C A
PRIIt.ukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini	i*
Abb. postale I gruppo L(iD3 4lMJ IIT
Leto XXXVI. Št. 287 (10.807)
TRST, četrtek, 11. decembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do ll maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi.
OB VSE VEČJI VZNEMIRJENOSTI IN ZASKRBLJENOSTI SVETOVNE JAVNOSTI ZA USODO POLJSKE
Poljska partija išče izhod iz sedanje krize v državi
Glavni problem gospodarski položaj in oskrba tržišča - Sodelovanje s sindikatom «Solidarnost» - NATO pakt je povečal vojaške izdatke
VARŠAVA — Velika vznemirjenost svetovne javnosti in zaskrbljenost za usodo Poljske sploh ne prihaja do izraza v državi. V Varšavi kot v vsej Poljski vlada zatišje in mir, morda navidezen, a Vsekakor poln brige, da zagotovi prebivalstvu integriteto in državo obrani pred kakršno koli provokacijo.
Mir v tovarnah, na ulicah pa ne pomeni, da je na Poljskem Prestala družbena in politična dejavnost, še manj pa, da je začel Proces normalizacije. V tisku in na
številnih sestankih se še vedno krešejo različna mišljenja glede vsebine in ciljev «družbene prcosnove», gospodarskih reform in demokrati-*«cije.
Sedmi plenum CK PZDP je dal oovega zaleta krepitvi partijske e
hotnosti, a na številna vprašanja ®i dal odgovora, temveč je poveril »bazi*, da sama s svojevrstnim referendumom odloča o temeljnih hačelih bodočega partijskega programa.
Podpredsednik vlade in član politbiroja Jagielski je v svojem posegu na sestanku partijskega aktiva v Lodzu ugotovil, da proces demokratizacije napreduje hitro, a ga še vedno ovirajo razdiralne sile, nesocialistične ali pseudosocialistič-he, ki hočejo kaos in anarhijo. Proti tem silam je Jagielski napovedal še bolj odločen boj, ker to «zahteva Varnost Poljske, njene mednarod-he mednarodne zveze in interesi ter razvojne perspektive vezane na in-ternacionalistično sodelovanje s Sovjetsko zvezo in drugimi bratski-•hi državami*.
Trenutno pa je največji poljski Problem oskrba tržišča. V pričakovanju božičnih praznikov, ko se Povpraševanje in potrošnja povečata, se je sestal tudi politbiro, ki je proučil položaj. Kaže, da se bodo morali Poljaki ob prihodnjih Praznikih odreči marsičemu. Partija pa je pozvala varnostne organe in tržno inšpekcijo, naj z vso odločnostjo zatreta bohotenje črne borze. Prav tako so proučili energetski in industrijski položaj. Ob tem je zanimivo, da se partija vedno bolj o-brnča na voditelje sindikata «So-lidarnost», da bi s skupnimi močmi reševali vprašanja proizvodnje. Sodelovanje .je že odobrilo pozitivne rezultate, da je lahko včeraj poljska tiskovna agencija «PAP» z vidnim zadovoljstvom sporočila, da je ladjedelnica »Lenin* v Gdansku izpolnila svoj plan proizvodnje za leto 1980. Posredno je ta vest novi odgovor partijskih voditeljev na pisanje sovjetskega in vzhodnoevropskega tiska, ki trdi, da skušajo Poldko destabilizirati kontrarevolucionarne sile Ladjedelnica »Lenin* je namreč med vodilnimi obrati, ki so sprožili delavske zahteve po demokratizaciji in mezdnih izboljšavah.
še zanimivejši je včerajšnji intervju novoimenovanega šefa var šavskega partijskega odbora neki reviji v Gdansku Stanislavva Kocio-leka, ki trdi, da je krvavo zadušitev delavskih nemirov v Gdansku hkazalo tedanje državno narti.isko Vodstvo. Poljska združena delavska Partija torej postopno pristaja na razčiščevanje tragičnih dogodkov \ Gdansku pred 10 leti, a še vedno nasprotuje predvajanju dokumentarnega filma o' stavkah letos po leti in o nastanku novega sindikata.
Medtem ko .je na Poljskem vsaj navidezno položaj miren in vse družbene sile s skupnimi močmi iščejo izhod iz sedanje krize, se zaskrbljenost na Zahodu stopnjuje.
»Vsak vojaški poseg na Poljskem bi predstavljal grožnjo varnosti in stabilnosti ter bi imel hude posio-dice v odnosi Vzhod - Zahod*. Na tak način so obrambni ministri 14 držav članic NATO pakta izrazili svojo »zaskrbljenost* zaradi doga
jan j na Poljskem. Atlantsko zavezništvo pa se ni omejilo zgolj 'na načelne izjave. Poljska dogajanja so bila izvrstna pretveza, da so napovedali 3 odstotno celokupno povečavo izdatkov za obrambo. Neposredno s poljsko krizo pa so zah tevali, naj ZDA pošljejo v Evropo 4 radarska letala «AWACS», enaka onim, ki so jih poslali v Saudovo Arabijo po izbruhu iransko-iraške vojne. Prvo letalo je včeraj že pri spelo v ZRN, da bi š svojimi elektronskimi napravami nadzorovalo premike sovjetskih čet ob poljskih mejah.
V Bruslju pa so obrambni mini stri vseeno popazili, da ne 'bi pre-
več razburili Sovjetske zveze. Tako je italijanski minister Lagorio poudaril, da zavezništvo ne sme sprejeti nobene pobude, ki bi izpadla kot sovražnost do SZ, ker bi povečalo mednarodno napetost. Zaskrbljenost je prišla tudi do izraza na srečanju med italijanskim zunanjim ministrom Colcmbom in ameriškim državnim tajnikom Muskiejem.
DŽAKARTA — Bližnjega zasedanja petrolejskih ministrov 13 držav OPEČ, ki se bo začelo 15. t.m. na indonezijskem otoku Baliju, se bosta kljub medsebojnemu oborožene mu spopadu udeležila tudi Iran in Irak. Medtem venezuelska uradna tiskovna agencija »Venpres* napo veduje, da bodo ministri OPEČ takrat sklenili po vsej verjetnosti podražiti nafto za najmanj 10 odstotkov v primerjavi s sedanjimi cenami, ki nihajo med 30 in 37 dolarji za sod.
Srečanje med RPI in KPSZ o dogajanjih na Poljskem
Italijanski komunisti ne soglašajo s stališči Sovjetske zveze Sindikalno vodstvo izdalo sporočilo v podporo poljskim delavcem
RIM — Generalni tajnik italijanske komunistične partije Enrico Berlinguer se je včeraj sestal s prvim namestnikom odgovornega za zunanje zadeve pri sovjetski partiji Vadimom Zagladinom. Pogovorov so se -udeležili tudi člani vodstva italijanske partije, ki so se že predvčerajšnjim sešli s sovjetsko delegacijo in sicer Giancarlo Pajet-ta, Paolo Bufalini, Antonio Robbi in Rodoifo Mechini.
O vsebini pogovorov je vodstvo KPI objavilo kratko tiskovno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da so predstavniki obeh partij «odkrito izrazili svoje poglede na najbolj pereča mednarodna vprašanja in še posebej sta delegaciji orisali lastna stališča o dogajanju v liudski republiki Poljski*. V poročilu je še rečeno, da nameravata partiji tudi v naprej izmenjavati poglede in informacije, pri katerih sta se v teh dneh zaustavili de-le°aciii.
Iz tiskovnega poročila italijanske-
Vllllinillllllllliiiiii;iiii||||||||||||||||||||||||mi|,|,l„|altI|||||||t|||||||||||||||||||||M|||||||||ll||||,||1|||||||||||,l||I||||||||||nt|,imi||,|||||||„„||||„„|||l||||||||||||||||||,|p
TAJNIKI KD, PSI, PSDI IN PRI DANES PRI FORLANIJU
Bisaglia odstopil pred posvetom vladnih strank o «moralizaciji»
V strujah K D že tekma za nasledstvo - Pred odločitvijo PSI o zbiranju podpisov v zvezi z «afero Gioia»
RIM — Danes sc ob 9.30 začne vrh večine, oziroma srečanje med Forlanijem in štirimi tajniki vlad nih strank. Predsednik vlade bo na tem sestanku razpravljal o odstopu
ministra Bisaglip in bo nato„ mini , in sta se omejila le na majhno pa-strski svet objavil proglas d	-~
rabzaci.fi* .javnega življenja, ki jo s posebno vztrajnostjo zahtevajo .pa dva. a spada v redno delovanje
laične stranke. Toda Bisagiibva ostavka je že rešila na.ivečji problem. Minister za industrijo je
Antonio Bisaglia
obrazložil razloge svoje odločitve v dveh pismih, ki ju je naslovi) pred sedniku vlade in tajniku KD Pic-coliju: hotel je «olajšati» odnose med 4 strankami prav tik pred sre Čanjem na vrhu.
V resnici, se zdi, da .je ostavko zahteval republikanski tajnik Spa dolini (ki je včeraj izjavil, da »ceni politično občutljivost Bisaglie*). Njemu je bržkone Bisaglia namenil stavek o «Katomh in moralistih*, katerim je treba navsezadnje za se-
daj popustiti, a s katerimi bo prej ali slej prišlo do obračuna. Longu in Spadoiini sta naravno sprejela odločitev vplivnega dorotejskega ministra z velikim zadovoljstvom
štirjstrankarske vlade.
V okviru KD se je medtem začela tekma za Bisagliovo nasledstvo. Tri struje se potegujejo za mesto ministra za industrijo: dorotejci se sklicujejo na »naravno* nasledstvo (Bisaglia je namreč eden najvplivnejših voditeljev struje) in predlagajo kandidature Degana, Ruffini-ja in Pandolfija. Andreottijev« u-govarjajo, da pripada prestižno ministrstvo njim (sedaj jim pripadata dva, toda brez listnice), ker je bil Andreotti prisiljen odpovedati predsedstvu KD: njihov kandidat je Scotti. Zaccagninijevci so se za to ministrstvo potegovali že ob oblikovanju Forlanijeve vlade in sedaj silijo v ospredje Guida Bodrata.
Možna je še četrta rešitev, in sicer, da bi začasno pokril tud: to mesto sam Forlani. Predsednik vlade je vsekakor pred težavno o-dločitvijo, ker začasno ne bi rad o-pravil pravega preoblikovanja vlade, ki bi spravilo preveč v nevarnost težavna notranja ravnotežja kabineta.
Medtem je postal položaj socialistov čedalje težji, ker so naraščali pritiski, da bi za Bisaglio odstopila tudi podtajnika, ki ju sumijo, da sta vpletena v škandale. Toda Martelli je včeraj razlagal novinarjem, da je bila ugotovljena neoporečnost fiskalnega položaja Di Vagna in Magnoni - Nojeve. V resnici pa gre za politično vprašanje: njun odstop bi pomenil za PSI priznanje podrejenosti Krščanski demokraciji.
.............m..........
Posebno radarsko letalo AWACS v oporišču ZDA pri Ramsteinu
Socialisti so razdvojeni tudi glede »afere Gioia* (bivšega ministra, ki ga je parlamentarna preiskovalna komisija oprostila pri zadevi trajektov). Odločiti je treba o sodelovanju pri zbiranju podpisa^ ki naj bi vsilili parlamentarno razpravo. za katero so dali pobudo radikalci in komunisti. Danes bodo v PSI sprejeli dokončno odločitev. Medtem je na včerajšnji seji vodstva Balzamo predložil v 10 točkah paket ukrepov za moralizaci-jo, med njimi boj proti davčnim u-ta.iam in reformo preiskovalne komisije.
R. G.
ga partijskega vodstva je mogoče razumeti, da je sovjetska delegacija seznanila italijansko o stališčih Moskve do dogajanj na Poljskem. Obenem pa je z diplomatskim jezikom tudi povedano, da italijanski komunisti zagovarjajo drugačna stališča. To odseva tudi iz uvodnika Luciana Barce za prihodnjo številko partijskega tednika «Rina-scita*, kjer komunistični poslanec ugodno ocenjuje težnje po demokratizaciji na Poljskem.
O položaju na Poljskem je tudi vodstvo sindikalne konfederacije CGIL - CISL - UIL izdalo sporočilo, v katerem je rečeno, da itali-
Doiar je vreden skoraj 950 lir
RIM — Nezadržni vzpon menjalnega tečaja je pripeljal včeraj ameriški dolar tik pod »zgodovinsko* raven 950 lir, absolutni rekord vseh časov. Povprečna kotacija, ki jo je izračunal državni urad za menjave, je v Italiji dosegla 947,75 lire za dolar, istočasno je pa angleški funt šterling presegel mejo 2.200 lir. Močno razvrednotenje v razmerju z dolarjem je zabeležila tudi nemška marka, saj je ameriška valuta prekoračila «psihološko raven* 2 mark za dolar.
Vrednost dolarja potiskata navzgor napetost glede razmer na Poljskem, predvsem pa nadaljnje višanje bančnih obresti v ZDA, ki so včeraj naraste na najmanj 20 odstotkov. Vzporedno padajo cene zlata, ki je včeraj v Lcndcnu veljalo manj kot 600 dolarjev za unčo, v Italiji pa 18.320 lir za gram, in drugih plemenitih kovin, predvsem srebra.
janski delavci z zaskrbljenostjo sledijo dogajanje/ti na poljskem. Sindikalno vodstvo obenem izraža prepričanje, da se je na Poljskem začel širok in pozitiven proces obnove v okvirili socialistične družbe. Sindikat nato poudarja svojo solidarnost s poljskimi delavci in o-pozarja na dramatične posledice možnih ' represalij ali celo vojaškega vmešavanja.
•iiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiimiiittiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiii
POLEMIKE OB NOVEM ZAMBERLETTIJEVEM UKAZU
Lastniki nasprotujejo začasni zasedbi hiš
Skupina 600 lastnikov je iz protesta dalj časa zaustavila promet v bližini Čase rte
NA BRDU PRI KRANJU POSVET 0 MANJŠINSKIH VPRAŠANJIH V SISTEMU OZN
Čim širša zaščita manjšin tudi prispevek na poti utrjevanja miru
Jugoslavija pripravila nov tekst deklaracije o zaščiti manjšin, o katerem bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju komisije OZN za človekove pravice
(Od našega poročevalca)
LJUBLJANA — Manjšine so v današnjem svetu eden od dejavnikov, ki lahko prispevajo znaten delež pri razvijanju učinkovitejšega mednarodnega sodelovanja in krepitvi miru in stabilnosti v svetu. S tem prepričanjem vodi Jugoslavija že dolga leta boj za uveljavljanje pravic manjšin v mednarodnih razsežnostih. Najzgovorneje se njena prizadevanja kažejo v pobudah, ki jih sprejema v okviru OZN. Bistven korak je naredila na 34. zasedanju komisije OZN za človekove previce leta 1978, ko je predlagala tekst deklaracije OZN o zaščiti nacionalnih, etničnih,
verskih in jezikovnih manjšin. Na tej osnovi se je na mednarodni ravni razvila široka razprava, ki je po eni strani pokazala, da v svetu narašča zanimanje za to problematiko, istočasno pa je seveda pokazala tudi različna gledanja na vpraša-
danju komisije OZN za človekove pravice na začetku prihodnjega leta.
V luči potrebe po nadaljnjem razglabljanju tega vprašanja se je rodila tudi pobuda o sklicanju dvo dnevnega znanstvenega posveta, ki se je začel včeraj na Brdu pri Kranju v organizaciji Inštituta za na-
nja zaščite in razvoja manjšin. Ju- rodnostna vprašanja v sodelovanju gosiovanski predlog je vsekakor odprl pot določenemu razčiščevanju odnosov na tem področju. Številne države so izrekle svoja mnenja. Na podlagi razprav je Jugoslavija letos pripravila nov, dopolnjen tekst predloga deklaracije, o katerem bodo razpravljali na prihodnjem 37. zase-
z inštitutom za mednarodno politiko in gospodarstvo iz Beograda, uradom za dokumentacijo pri izvršnem svetu sobranja SR Makedonije ter zavodom za migracije in narodnosti iz Zagreba. Znanstvenega zasedanja, ki nosi delovni naslov »Problemi razvijanja pravnih, političnih in
AVVACS ameriškega vojnega letalstva, prvo izmed štirih, ki bodo nadzirali premike sovjetskih čet v Evropi, je včeraj pristalo na vojaškem oporišču ZDA v Ramsteinu v
NEAPELJ — Medtem, ko silovitost potresnih sunkov iz dneva v dan enakomerno pojenja in seiz-megrafske naprave beležijo zemeljske premike v vedno daljših časovnih presledkih, stanje na prizadetem območju v južni Italiji še zdaleč ni pred popolno normalizacijo. Policija je po ukazu izrednega vladnega komisarja Zamberlettija zasegla preko 20 tisoč tako imenovanih »drugih hiš* oziroma poletnih vikendov in hotelskih poslopij ob tirenski obali med naseljem Cop-pola in domicijanskim zalivom. Več stanovanj bodo v kratkem zasegli tudi v notranjosti prizadetih pokrajin. kjer se je potres le obrobno dotaknil zaselkov. Številni lastniki stanovanj so kar prostovoljno izročili oblastem ključe svojih praznih in v tej sezoni neuporabljenih hiš, še več pa je tistih, ki se s komisarskim odlokom ne morejo in nočejo sprijazniti. Skupina kakih 600 lastnikov je včeraj iz protesta zaradi nasilne zaplembe, stanovanj zasedla pomembno cestno arterijo v bližini Caserte ob vhodu naselja v Coppolah in dalj časa zaustavila promet. Razjarjeni lastniki so zažgali številne avtomobilske pnevmatike, ki so jih postavili kar sredi ceste, karabinjerji pa so se zaman prizadevali, da bi jih odstranjevali. Lastniki so tudi ustanovili poseben odbor »za zaščito pravic lastnikov stanovanj*, ki je v noti poudaril, da ne bodo dovolili nasilne zaplembe svoje imovine.
Zamberletti pa v isti sapi zatrjuje, da bodo lastniki za s"oj »nesebičen* izraz solidarnosti dobili temu primerno odškodnino, ki naj bi bila v skladu z določili o pravični stanarini. Zamberlettija je včeraj sprejel v Rimu predsednik Pertini, ki se je podrobno seznanil s trenutnim položajem na prizadetem področju in delovanjem reševalnih skupin ter poverjenih oblasti. Notranje ministrstvo pa je sporočilo, da so doslej izpod ruševin izkopali 3.114 trupel. Na čelu tragične lestvice števila mrtvih je pokrajina Avellino, kjer so ugotovili
skupno doslej kar 2094 smrtnih žrtev.
V solidarnostno akcijo pomoči iz tujine so včeraj z originalno zamislijo posegli tudi londonski prevozniki, ki so organizirali posebno kolono značilnih mestnih dvonadstropnih avtobusov, ki bodo v Italijo dospeli polni božičnih daril za otroke prizadetega območja Britanska letalska družba «British Airways» pa je poskrbela za brezplačen povratek šoferjev.
HluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMmtiitiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiniiiiniiiiiiiiii
GOVOR PREDSTAVNIKA SFRJ V ZDRUŽENIH NARODIH
Zaskrbljenost zaradi bližnjevzhodne krize
Miljan Komatina je poudaril, da je gibanje neuvrščenih najširša zaslomba arabskih narodov in držav v boju za lastne pravice
NEW YORK — Stalni predstavnik SFRJ v ZN. veleposlanik Miljan Komatina, je opozoril, da bližnje-vzhodna kriza vse bolj prerašča v središče spopadov, ki presegajo meje tega območja. Dodal je, da ne-reševanje te krize ogroža uresničitev bistvenih načel sodobnih med narodnih odnosov, hkrati pa Domeni enega od stalnih dejavnikov njihovega slabšanja.
Ko je govoril pred generalno skupščino ZN, je Komatina dejal, da se vse prepogosto zateka k sili in da je preveč kopičenja vojaške navzočnosti, kar se še posebej negativno odraža na položaj na Bližnjem vzhodu.
Po besedah jugoslovanskega veleposlanika, položaj na Bližnjem vzho du terja takojšnjo reševanje krize v vseh vidikih, saj gre za vpra šanje ogroženosti nacionalnih pravic. pa do obstoja narodov. Če bi bil bližnjevzhodni problem rešen, bi bil storjen ogromen korak na pedročju popuščanja napetosti na najširšem svetovnem prizorišču, ie dejal Komatina.
Po njegovih besedah miru ne bo toliko časa, dokler ne bo rešeno Da lestinsko vprašanje. V nadaljevanju je govoril o izraelski politiki oku pacije in aneksije arabskih ozemelj ter ob tem dejal, da je ohrabrujoče dejstvo, da se velika večina držav ne strinja s takšnim ravnanjem. S tem v zvezi je govoril tudi o neuvrščenem gibanju, ki je po njegovih besedah postalo najširša zaslomba arabskih narodov in dr žav v boju za svoje zakonite pra vice.
Glede Jugoslavije in njenih sta lišč do bližnjevzhodne krize pa je povedal, da je za uresničitev nogo jev za rešitev krize nujno odpra viti vse posledice agresije. Pred vsem .je nujen umik Izraela z vseh zasedenih arabskih in palestinskih
ozemelj. Ob koncu pa je izrazil u panje, da bo tokratno zasedanje sprejelo sklepe, ki bodo pomenih resen korak naprej pri reševanju perečih problemov na Bližnjem vzhodu, (dd)
Priprave na obisk C. Mijatoviča v Rimu in Vatikanu
BEGGRAD — Pod predsedstvom predsednika Cvijetina Mijatoviča je bila včeraj v Beogradu seja predsedstva SFRJ. Obravnavali in sprejeli so informacijo o bližnjem uradnem in prijateljskem obisku Cvijetima Mijatoviča v Italiji kot tudi informacijo o obisku Vatikana.
Predsednik ZIS Veselin Dju-ranovič je seznanil predsedstvo SFRJ o doseženem soglasju izvršnih svetov skupščin republik in avtonomnih pokrajin o sporazumih o temeljnih družbenega načrta Jugoslavije za obdobje do leta 1985.
Na seji predsedstva so tudi ocenili, da to pomeni pomemben korak v uresničevanju samoupravnega družbenega načrtovanja, politike ekonomske stabilizacije in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. S tem se je tudi tokrat uveljavilo družbeno dogovarjanje, sporazumevanje kot nezamenljiv in učinkovit način usklajevanja interesov socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o ključnih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. (dd)

10. december Dan človekovih pravic
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je dne 9. decembra 1948 sprejela konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, po kateri je prepovedano fizično uničevanje narodnih, etničnih, rasnih in verskih skupin. V iste dni pada tudi sprejem splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah (10. decembra 1948).
Ta deklaracija je, dopolnjena še s konvencijo OZN o človekovih pra vicah iz leta 1966 ter z mednarodno konvencijo o državljanskih in političnih pravicah človeka z opcijskim protokolom iz leta 1976, »solidna mednarodnopravna osnova ter institucionalni okvir mednarodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin* (dr. E. Petrič).
Njen prvi člen se v prvem stavku glasi: «Vsa človeška bitja se glede dostojanstva In pravic rodijo enaka*.
Teoretično nesporna je ta ugotovitev, ki pa se v praksi žal še zelo pogosto začenja spreminjati v svoje nasprotje že s samim trennt-kom po rojstvu, oziroma je kal tega nasprotja zasejana že v položaju roditeljev in roditeljev rod:te-Ijev. Ali je treba daleč po dokaze za tako trditev? Razglejmo se
Ie po svetu pa tudi po svoji bližji okolici. Ali ne živi še na milijone in milijone ljudi našega planeta v pogojih, ki niso vredni človeka? Ali niso še predeli sveta, kjer o-troci umirajo kot muhe v prvih letih svojega življenja zaradi lakote, zaradi bolezni, zaradi drugih tegob? Ali ni še na premnogih kra jih sveta življenje na najbolj primitivni ravni zaradi skrajne gospodarske zaostalosti in nerazvitosti kot posledica nepravične razdelitve dobrin? Ali niso celi narodi še vedno izpostavljeni nevarnostim vojn, ki vzplamtevajo zdaj na enem, zdaj na drugem koncu sveta? Ali ne obstajajo še vedno apartheidi, rasne diskriminacije, diskriminacije po narodnosti, spolu itd.? Ali je res vsem ljudem na svetu zajamčena pravica do dela, kruha, vzgoje, socialne oskrbe, so res vsi zaščiteni pred izkoriščanjem in nasiljem ka tere koli vrste in oblike od fizičnega do miselnega?
Ali, ali... V nedogled bi se lahko spraševali in še in še bi si morali odgovarjati in dokazovati, kako je ta svet še daleč od dejanskega u-vellavljenia človekovih pravic.
In vprašajmo se še zase: Dr. Ernest Petrič v svoji knjigi »Medna-
rodnopravno varstvo narodnih manjšin* pravi: »Čeprav ta (splosna deklaracija OZN, op. ur.) v strogo formalnem smislu ni dokument z mednarodnopravno obveznostjo — je le »deklaracija*, in ne medna rodna konvencija — hi čeprav med njena določila ni uspelo vnesti člena, ki bi govoril o pravicah manjšin in njihovih pripadnikov, je njen pomen izjemen tudi za varstvo narodnih manjšin. Prav splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah je tisti mednarodni dokument, na osnovo katerega se je po letu 1948 oblikovala zavest sodobnega človeštva o tem, da so države dolžne spoštovati človekove pravice.*
Najbrž ne bi mogli trditi, da izjemnost te deklaracije za varstvo narodnih manjšin v našem primeru ne bi prišla do veljave, lahko pa trdimo, da ni prišla do take veljave, da bi mogli reči, da je dolžnost države v zvezi z njenimi določili v celoti izpolnjena. Individualnih pravic ni mogoče ločiti od sknpn<h. kakor ni mogoče obratno, človek je lahko svoboden le, če je svoboden ko* član narodne skvp-nosti, kateri pripada.
»Ne živi se samo od kruha* je zapisal ruski pisatelj Dudincev.
moralnih norm o položaju in zaščiti manjšin v sistemu OZN, v luči jugoslovanskega predloga deklaracije OZN o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin*, so ss udeležili predstavniki številnih znanstvenih ustanov iz vse Jugoslavije, predstavniki raznih manjšin v Jugoslaviji in zamejstvu ter nekateri vidni politični predstavniki, med njimi pomočnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Ignac Golob, članica predsedstva SRS Vida Tomšič, predsednik komisije za zunanje zadeve SRS Bojan Lubej, predstavniki izvršnega sveta SRS Iztok Win-kler, ki je udeležence znanstvenega posveta pozdravil in zaželel uspeha ter drugi.
Pcsvet ji na samem začetku razkril široko paleto vprašanj, s katerimi se je treba soočati pri naporih za uveljavljanje pravic narod-n h in drugih manjšin. Razgrnil je tudi pomen neposrednega sodelovanja znanstvenih inštitucij, ki razvejano manjšinsko problematiko pi o-učujejo, s političnimi in diplomatskimi dejavniki, ki vsa ta prizadevanja za usklajevanje človekovih pravic praktično uresničujejo v mednarodnih okvirih. V prvi vrsti pa je že prvi del posveta izrazil osnovno usmeritev Jugoslavije pri obravnavanju manjšinskega vprašanja, in sicer skrb. da bo zagotovitev čim širše zaščite manjšin tudi prispevek na poti utrjevanja miru, prijateljstva med narodi in popuščanja napetosti v svetu.
Jugoslovanska akcija za sprejem deklaracij OZN o pravicah narodnih. etničnih, verskih in jezikovnhi manjšin ima. kot je v svojem uvodnem referatu poudaril direktor inštituta za narodnostna vpfašanja v Ljubljani niag. Silvo Deve*ak. tri temeljne cilje. Prvič spodbuditi mednarodno sodelovanje pri uveljavljanju pravic manjšin, kar naj utrjuje tudi mednarodni mir in stabilnost, zijati pa dobre odnose med državo! kjer manjšina živi in državo, kjer živi narod njenega etničnega porekla: druge, kodificirati in re-afirmirati v okviru sistema OZN ter na regionalni in bilateralni ravni že sprejete norme in načela o pravicah manjšin ter pozvati države, naj jih dosledno izvršujejo in tretjič oblkovati nove norme, ki naj utrejo pot nadaljnjemu razvoju obče priznanega sistema pravic in zaščite manjšin na univerzalni ravni. Gre skratka za to, da se preko utrjevanja že obstoječega na področju zaščite manjšin formulirajo nove norme, ki naj postanejo del občega mednarodnega prava. Ob tem je ,b lo v uvodnem referatu tudi rečeno, da je boj za pravico manjšin v mednarodnih razsežnostih za Jugoslavijo načelno vprašanje in dolgoročna mednarodna • usmeritev, ki temelji na ustavni obveznosti, da se bo SFRJ zavzemala za »spoštovanje pravic narodnih manjšin, vključno za pravice delov narodov Jugoslavije, ki živijo v drug h deželah kot narodne manjšine*. V tem pogledu ima Jugoslavija dolgo tradicijo. ki sega od prizadevanj, da se pravice manjšin vključijo v univerzalno deklaracijo o pravicah človeka iz leta 1948 in v helsiiški akt o evropski varnosti in sodelovanju iz leta 1975, do naporov za zagotovitev pravic manjšinam narodov Jugoslavije v sosednjih deželah.
V tem duhu se je torej odprla in razvila razprava, ki je skušala obdelati iz raznih vsebinskih in forma nih zornih kotov to vprašanje, prikazati razne izkušnje pri reševanju manjšinskega vprašanja v Jugoslaviji in raznih drugih kraj’h sveta V razpravo so posegli predstavniki raznih znanstvenih ustanov, med njimi je včeraj govoril tudi predstavnik znanstvenega inštitula iz Celovca Avguštin Malte, ki je med obravnavanjem določil 7. člena avstrijske državne pogodbe in primerjav z osnutkom deklaracje OZN med drugim poudaril, da mora biti manjšina subjekt pri odločanju o svoji lastni usodi, tako v državi, v kateri živi, kot tudi v meddržavnem sodelovanju. Znanstveno zasedanje se bo zaključno danes.
DUŠKO KALC
Brežnjev in Gandhijeva včeraj končala pogovore
NEW DELHI — Sovjetski državni in partijski voditelj Leonid Brežnjev je včeraj končal uredne pogovore z indijsko ministrsko predsednico Indiro Gandhi. Kljub temu, da še ni znana vsebina uradnega sporočila o obisku sovjetske delegacije v Indiji, ki je sicer že pripravljeno in ga bodo objavili danes, je že sedaj jasno, da sovjetski in indijski vod telji niso mogli zgladiti razlik o afganistanskem vprašanju.
O Afganistanu sta razpravljala tildi zunanja ministra Gromiko in Rao, ki sta pregledala tudi možnosti za miroljubno rešitev tega problema. Po koncu pogovorov sta Brežnjev in Gandhijeva podpisala tri sporazume o gospodarskem, znan-stveno-tohničnem in trgovskem sodelovanju.
S TAKO IMENOVANIMI «POSEBNIMI PONUDBAMI? IN POPUSTI
Tržaški trgovci obljubljajo občanom cenejši božični kup
V poštev pridejo predvsem jestvine, a tudi oblačila - Ponekod zamrznitev cen Na sestanek o pobudah zoper draginjo občina ni povabila 5DCZ in sindikatov
Tržaški občinski odbornik za splošne zadeve Alfieri Seri je na županstvu sklical sestanek s pred stavniki malo in velikoprodajne mreže, da se z njimi domeni glede ublažitve draginje v predbožičnem času. Na snidenje so bili povabljeni glasniki Delavskih zadrpg, združenja malih trgovcev, stanovske organizacije gostincev, konzorcijev med nadrobnimi trgovci, veletrgovin in blagovnic. Zastopnikov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ni bilo, ker vabila niso prejeli, čudno, saj se je pred stavništvo SDGZ v tekočem letu že najmanj petkrat sešlo s predstavniki občine ter vselej tvorno prispevalo k obravnavanju tem na dnevnem redu. Pa tudi noben predstavnik enotne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL ni bil vabljen k sestanku, in vendar so prav sindikalisti poleg redkih drugih tisti, ki se že leta vztrajno borijo za drugačno
Nadaljuje se pomoč dežele in občine na potresnem območju
V okviru intervencij deželne uprave za pomoč potresnemu območju Bazilikate je v nedeljo odpotovala iz Trsta prva kolona tehnikov, ki jo sestavlja 12 inženirjev, geologov in geometrov iz deželnega ravnateljstva za javna dela. Namen pobude je predvsem v tem, da bi osebja nudilo tehnično pomoč in nato ocenjevalo škodo prizadetih poslopij ter v tretji fazi pripravilo vse potrebno za postavitev začasnih montažnih hišic. Ekipa deželnih tehnikov je prispevala v kraj Tito Scalo, kjer je postavila bazni tabor.
Na področju občine Riciglia-no pa se medtem nadaljuje delo ekipe, ki jo je na to območje odposlala tržaška občinska uprava v sodelovanju z ACEGA in ACT. Ekipo 25 mož vodi inž. Pocecco, opremljena pa je o napravami za obnovitev električne in vodovodne mreže.
di confezioni*, ki temelji na zamrznjenih cenah.
«Supermarketi» prodajne verige Despar bodo odjemalcem postregli za božič s 120 izdelki po znižani ceni (jestvine in drogerijsko blago), ki pa bodo vsak teden drugi (koliko tednov bo to trajalo, ni dano vedeti, omejujemo se na tiskovno sporočilo tržaške občine). Despar bo ponujala po ugodnejši ceni tudi meso, zelenjavo in sadje. Podobne pobude so najavili člani kon zorcija med prodajalci jestvin CAT (Consorzio alimentaristi triestini).
Kaj pa oblačila? Cenejši kup obljubljajo veleblagovnice 11 Lavora-tore, UPIM in COIN. II Lavoratore: okrog 110 sezonskih artiklov gre v promet s popustom od 20 do 40 odstotkov. UPIM: poleg 10 do 20-od stotnega splošnega popusta ponuja še posebne popuste za 100 posebej izbranih vrst oblačil in pritiklin. COIN: napovedal je popuste od 15 do 25 od sto.
To je vse in nič drugače kot v minulem in prejšnjih letih in za takšne pobude tudi niso potrebni posebni sestanki. Mimo vprašanja, koliko pravzaprav potrošnik v res niči privarčuje s popusti in «poseb-nimi ponudbami* (vprašanje ne zadeva Delavskih zadrug), je na dlani, da pomenijo takšne in podobne rešitve le začasno obujanje na smrt bolnega. K problemu draginje je treba vse kako drugače pristopiti, in to začenši s strogim nadziranjem oblikovanja tovarniških cen in še strožjim nadzorom višanja cen v džungli posredništva. Tako pa se znašamo vselej in samo nad malim trgovcem, ki .je v bistvu grešni kozel.
In še: kako je s trgovskim načrtom tržaške občine, o katerem je bil govor že leta 1971 in ki bi moral biti nared že zdavnaj; in kaj je z rajonskimi minitržnicami, ki jih še zlasti predmestni predeli tako potrebujeio? Dokler ne bo v pri stojnih krogih prave politične volje, bo inflacija še naprej neusmiljeno tepla manj premožne, upokojence in nezaposlene, (dg)
NA POBUDO KP1
Javno zborovanje o državnih udeležbah
V soboto, 13. decembra, bo irža ška federacija KPI priredila na se dežu v Ul. Madonnina 19 javno pokrajinsko zborovanje na temo: «Za sanacijo in za drugačno vlogo dr žavnih udeležb v Trstu in v drža vi». G'avno poročilo bo ob 9. uri imel član pokrajinskega tajništva Ugo Poli. zaključke pa bo povze' odgovorni za raziskovanje v stran kinem centralnem komiteju posl Antonino Cuffaro.
Kmetijska zadruga pridelovalcem oljk
Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse pridelovalce oljk, odjemalce in orratelje, da se polnoštevilno ude ležijo sestankov, na katerih bo go-
politiko oblikovanja cen in drugač ne prijeme v boju zoper skokovito inflacijo.
* Ke-j -so se dogovorili trgovci s Se-rjjem%£t>a bodo skušali potrošniškim krogom kolikor le mogoče iti na roko, s tem da ne bodo navili cen, temveč jih mestoma zamrznili, mestoma pa postregli odjemalcem s popusti in s tako imenovanimi posebnimi ponudbami. V poštev prihajajo seveda v prvi vrsti jestvine in najnujnejše življenjske potrebščine sploh, pa tudi oblačila in njihove pritikline.
Nekateri so brž prešli od besed k dejanjem. Mednje sodijo Delavske zadruge: v njihovih »supermar ketih* je že od 4. decembra na prodaj s popustom 28 živilskih arti klov (do prihodnje sobote, 13. t.m.), a danes, teden, 18. decembra, bodo DZ sprožile akcijo «božič» («Na-tale») in prodajale po ugodnejši ceni nadaljnjih 40 vrst dobrin. Poleg tega imajo v teku operacijo «gran-
milllllMIimilllllllllllMIIHMIIIIimilllllllllllllllllMniMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUIIIIIIIimilll
Na mnoga leta, maestro
Zdi se mi, kot da je bilo včeraj, predvčerajšnjim, ko smo na tem mestu namenili priložnostni članek nestorju naših tržaških skladateljev in pevovodij, prof. Ubaldu Vrabcu ob njegovi sedemdesetletnici. Danes jih trna pet let več.
Čas pač presneto hitro teče in orej ko se obrneš, je za teboj leto, dve... pet. Toda kaj bi to za človeka kot je Vrabec, ki kar naprej neumorno vihti svoje kladivo zdaj z levo zdaj z desno, zdaj kot Mihec zdaj kot Jakec, po tistem zvonu na mestni hiši, ki zunaj h’še odmeva s prijetno hudomušno harmonijo, znotraj nje pa zatohlo po zaslugi tistih, ki lam vladajo.
Pa pustimo ta njegov zvon in prisluhnimo raje, vsaj tako podzavestno, tistim njegovim brezštevilnim harmonijam, ki jih je napisal od svojega «Te Deuma» tam pred 55 leti pa do poslednje, ki se morda pravkar rojeva ali se bo rojevala jutri, pojutrišnjem, čez deset in več let. Kajti prav to je Vrabčeva značilnost, da ustvarja in da bo ustvarjal, dokler bo živel, morda res z manjšo zagnanostjo kot takrat, ko nam je pomagal v našem partizanskem navdušenju s svojimi borbenimi melodičnimi spremljevalkami in še pozneje, ko je svoj navdih prelival v narodne, ljudske pesmi, a vendar še iskrivo v tistem svojstvenem ritmu, tisti značilni kompozicijski strukturi, ki takoj pove, da je to pač Vrabec in nihče drugi.	'
Ustvarjal in poustvarjal, kajti Vrabec komponist je tudi Vrabec dirigent, dirigent svojim in tolikim drugim skladbam iz naše vokalne zborovske zakladnice pa tudi instrumentalne. Kot eno in drugo je Vrabec pojem ne le v naši zamejski temveč v vseslovenski glasbeni kulturi. Njegove pesmi prepevajo zbori od Jadrana do Panonije, od Triglava do Kolpe, pod njegovo veščo roko so prepevali in pojejo zbori oS rodnega Trsta do Argentine, od štajerskega Ma ribora in Ljubljane pa spet do Trsta, kakor ga je pač vodila živ Ijenja nemirna in z usodo našega naroda zapisana vot.
Pravzaprav se je res treba vpra-
šati, zakaj smo v Trstu imeli najboljši zbpr takrat, ko ga je vodil on, zakaj domala vsi naši zbori tako radi segajo po njegovih skladbah? In rekel bi, da odgovor res ni težak: zato, ker so pevci pod njegovo roko čutili mojstra, zato ker pevci v njegovih skladbah čutijo, da jim ležijo, pa čeprav niso vedno enostavne, ker je v njih nekaj našega, nekaj kar je povezano z našo zgodovino, nekaj kar je naše po značaju in temperamentu', kar je zasidrano v tradiciji in izraženo z govorico današnjosti.
Teh nekaj misli mi je prišlo za ta njegov današnji dan: vse drugo sem povedal pred petimi leti in bom rad ponovil za prihodnjo okroglo obletnico.
Sicer pa na mnoga, zdrava in ustvarjalna leta, maestro!
j. k.
vor o uslugah zadruge in o član stvu.
Takšen sestanek bo danes, 11. decembra, ob 19. uri v srenjski hiši v Mačkoljah in jutri, 12. decembra, prav tako ob 19. uri v prostorih kulturnega krožka Mercandel v Miljah.
PRIHODNJE LETO
Razstava o strojih za manipulacijo lesa
Na sejemskem razstavišču Montebellu bo od 25. do 29. tembra prihodnjega leta specializirana razstava strojev za prevažanje lesa v skladiščih in v pristaniščih, za selekcijo in za skladanje ter za sušenje in za termično in kemično obdelavo lesa. Razstavo so imenovali «Transportlegno».
pri
sep-
NA SEJI DEŽELNEGA SVETA
Široka razprava o usodi tovarne SNIA
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila v glavnem posvečena odgovorom pristojnih 'odbornikov na vrsto vprašanj, ki so jih zastavile nekatere svetovalske skupine. Največji del seje pa je skupščina posvetila vprašanju tovarne SNIA iz Tor-viscose, ki je v hudi krizi. Razprava se je razvila na osnovi poročila, ki ga je o tem problemu podal podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli. Posege vseh svetovalcev je označevala velika zaskrbljenost glede usode podjetja, kjer je 270 uslužbencev v posebni dopolnilni blagajni:	per-
spektive o njihovi usodi so zelo slabe: predvideva se namreč, da bodo postopoma odpustili vseh 270 u-službencev, kar bo nedvomno hud udarec za krajevno gospodarstvo. Podpredsednik deželnega odbora je vsekakor potrdil, da se bodo 20. decembra začeli tristranski pogovori med predstavniki deželne vlade, sindikatov in vodstva tovarne za rešitev tega vprašanja.
• Danes zvečer bodo v gledališču Auditorium ob 20.30 predstavili delo avtorice Adele Cambria «V začetku je bil Marxi>; to bo zadnja predstava v sklopu ciklusa »Štirje italijanski avtorji*. Adele Cambria v tem delu obravnava Marxov življenjepis v feministični luči.
Podelitev «zlatega sv. Justa» kipar ju Marcellu Masclieriniju
Hllllllllllll||||llll|||B|||||||||||i|t|(||||l|||||l|||lu,T,,|,|ll|l|||||||||||||||||||||||||||a|||t|||||||||||a|||y||t|||||)|||||||||)|||(||||,||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
OB MEDNARODNEM POSVETU 0 IZSELJENSKIH VPRAŠANJIH
Beneškoslovenski izseljenci imajo kot manjšimi še dodatne probleme
Pogovor z zastopnikom Zveze slovenskih izseljencev Adom Contom - Coloni za izoblikovanje «malega industrijskega trikota» v krajih, ki jih je prizadel potres
V	konferenčni dvorani hotela Evropa pod Nabrežino se je včeraj nadaljeval mednarodni posvet, kako znova vključiti povrnjene izse lience v družbenogospodarsko in kulturno stvarnost tistih krajev Furlanije - Julijske krajine, ki so jin bili svojega dne prisiljeni zapustiti zaradi nevzdržnih življenjskih razmer. Zasedanja v priredbi deželne uprave se udeležujejo izvedenci organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje OECD (Jugoslavijo zastopa ravnatelj Inštituta za noli-tične, družbene in pravne študije iz Skopja M. S. Škarič) ter pred stavniki izseljenskih organizacij. V imenu Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije posvetu sledi ta njen predsednik dr. Ferruccio Clavora in član vodstva Ado Cont. ki smo mn ob tej priliki rudi za stavili nekaj vprašanj.
V	teku je sicer šele drugi dan posveta, ki se zaključi v petek opoldne. Bi nam kljub temu ponazorili, kako to mednarodno orireditev oce njujete?
— Pozitivno. Prvič, ker se tokrat zasedanje ne utesnjuje znotraj de želnih ali državnih meja, ampak ima mednarodno razsežnost, to pa daje tudi našim, beneškoslovenskim. izseljencem otipljivo možnost, da se z njihovimi jrroblemi seznani evropska in svetovna javnost nasploh, saj so v OECD včlanjene tudi neevropske države. Doslej je bila namreč mednarodna pozornost glede izseljenske problematike osre določena predvsem v večja središča, kot so pač Videm, Gorica ah Trst, vse premalo pa je bilo govora o podeželskem zaledju Vidma, kjer je število izseljencev v pri merjavi z gostoto prebivalstva tudi najvišje.
Kaj menite o tem, kar je bilo doslej v tej dvorani izrečenega?
— Zlasti zanimiva se mi zdijo Co-lonijeva izvajanja glede potrebnega gospodarskega razvoja v furlanskih in drugih krajih dežele, ki jih je opustošil potres. Pri tem smo pač kot Slovenci in kot izseljenci neposredno zainteresirani.
Deželni odbornik za načrtovanje in proračun je v resnici sprožil zamisel, naj bi iz tega skrajno se-vernovzhodnega dela Italije ustvarili »mali industrijski trikot* po vzoru lombardijsko - piemontsko - li-gurijskega. Coloni .je pripomnil, da obstajajo v ta namen optimalne možnosti, in to tudi v demografskem pogledu: danes prebiva v vsej deželi približno 1,2 milijona duš, tem se bodo stopnjema pridruževale množice izseljencev, ki se bodo vračali v rodne kraje in ta pritok bo treba neprestano nadzorova ti, da se preprečijo morebitni pretresi. Po odbornikovem mnenju bi se dalo na območju, ki ga je razdejal leta 1976 potres, razmanniti v prvi vrsti industrijske dejavnosti, prav dobri obeti pa so tudi za po let trgovinstva, turizma in raznih storitev, pri čemer ne gre pozabiti nuje po zagonu znanstvenoraziskovalnih dejavnosti. Povrnimo se h Contu.
Kje vse so raztreseni po svetu beneškoslovenski izseljenci?
— V evropskem merilu jih imamo največ v Franciji, Belgiji, Švici, Luksemburgu, pa tudi na Šved skem, medtem ko jih je mnogo manj v Zvezni republiki Nemčiji; drugače pa se nahajajo v Kanadi, Argentini ter Avstraliji.
Z njimi imate prav gotovo bolj ali manj redne stike?
— V prvi tretjini novembra sva bila s Clavoro v Luzernu. Ziirichv in Luganu, marca prihodnje leto pa pojde delegacija Zveze slovenskih izseljencev morda v Argentino. V Kanadi smo tudi že bili.
Kaj pravijo izseljeni bratje, gotovo bi se radi vrnili, kajne?
— Velika večina. Po naših računih je takih, ki bi radi spet domov, 80 odstotkov, drugi, starejši, so si pač na tujem že tako uredili in otrokom priskrbeli šolanje in bodočnost, da jim tega ne kaže storiti. žal ostaja želja po vrnitvi le želja. Če hočeš nazaj, potrebuješ jamstvo, da se primerno zaposliš,
seveda trajno in ne začasno, da ti redno steče socialno in bolezensko skrbstvo in tako naprej. Toda tak šnega jamstva nimaš.
Kaj pa obnova po potresu?
— Nanjo ni mogoče računati, še kakšno leto bo treba počakati, da bomo zvedeli, če bo s koncem obnove tudi konec razvojnogospodar skih pobud ali pa se bodo te na daljevale, kot je pač nuino potreb no za vsestranski razmah teh krajev.
Kako pa je z izseljenskimi po šil.jkami?
— Ni jih kdo ve koliko, to pa že spet zaradi negotovosti, ki ji botruje pomanjkanje trdnih jamstev o nečem otipljivem, pa tudi maja vost lire. Nekateri so sicer poizkusili vložiti •»sredstva v zadmžne dejavnosti,. vendar zaman, preveliko je birokratskih zapletljajev in
premalo deželne pomoči. In vendar bi se dalo pri nas na zadružni ravni krepko razviti kmetijstvo, ki je danes na psu.
Kakšni so vaši odnosi s sorodnimi organizacijami furlanskih izse ljencev?
— Prav dobri, saj nas vežejo eni in isti problemi. Mi kot Sloven ci pa imamo še dodatne težave, ki izvirajo iz našega manjšinskega položaja, tako da smo dvakrat žrtvovani.
Vprašanje beneškoslovenskih izseljencev lahko potemtakem označimo kot problem v problemu, ki je torej dvakrat teže rešljiv. O tem bo govor tudi in predvsem 28. in 29. decembra na IV. kongresu Zveze slovenskih izseljencev iž Beneške Slovenije, ki se začne v Če nebuli in zaključi v Čedadu.
Na tekočem zasedanju pod Na brežino je bila navzočnost Sloven cev doslej le bežno omenjena, (dg)
•	V študijskem krožku Che Gueva ra bo v petek, 12. decembra, ob 19. uri govoril posl. Antonino Cuffaro na temo: »Oblast naj prevzame druga Italija — Alternativa, ki jo predlaga KPI*. Krožek ima svoj sedež v Ul. Madonnina 19. Sledila bo razprava.
•	Danes ob 20. uri bo na Melari skupščina, na kateri, bodo govorili o bližajoči se otvoritvi družinske posvetovalnice v Ul. ‘ Mauroner 2. Na dnevnem redu bo razprava o delovanju posvetovalnice: predsta vili bodo tudi skupino operaterjev, ki bo v njej delovala.
llimillllllMIIIIMMIIIIIIIMIMIIIIIItlinMIIIIIimillltllllintlllfMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIMnillllllllllllllllllimiUIIMIIIII
V ISKANJU PREDLOGOV IA PRODUKTIVNI RAMAH
PARLAMENTARCI IN INDUSTRIJCI PROUČILI GOSPODARSKI POLOŽAJ
Poudarjena važnost davčnih olajšav
Pevski zbor Marij Kogoj želi
prof. UBALDU VRABCU
ob njegovi 75-letnici mnogo zdravja, plodnega dela in obilo zadoščenja.
KD S. Škamperle čestita svojima odbornikoma Nadji in Franku ob rojstvu prvorojenke
IVANE
ter jim želi polno sreče v življenju.
Zveza industrijcev je v prejšnjih dneh ponovno predočila tržaškim parlamentarcem vrsto operativnih predlogov za razmah krajevnega gospodarstva. Sestanka so se udeležili poslanci Tombesi, Cuffaro, Gru ber Benco in senatorka Jelka Gerbec, za zvezo industrijcev pa predsednik Tassi z nekaterimi člani komisije za industrijo, ki ji načeluje Toresella in ki ima posebno nalo go, da prouči in nakaže tiste stimulativne predloge, ki bi jih bilo treba sprejeti skupno z ostalimi ukrepi.
Med glavne elemente, ki bi jih morali sprejeti kot podporo pro duktivrfemu potencialu Trsta ter da bi mestu zagotovili nove gospodarske pobude, sodijo prav gotovo ra zne olajšave. Zveza industrijcev je namreč parlamentarcem predložila organski predlog, ki lahko postane konkretna osnova za predstavitev ustreznega zakonskega osnutka. Te predloge je orisal predsednik Tas si, gre pa predvsem za davčne olajšave, ki bi morale nagrajevati predvsem zdrave pobude in zdrava podjetja.
Srečanje med predstavniki zveze industrijcev in tržaškimi parlamen tarči pa ie bilo tudi priložnost za pregled krajevne gospodarske problematike: pogovor .je stekel o načrtu za razmah pristanišča, o tesni povezavi med razvojem pristaniške in industrijske dejavnosti, o vprašanjih, ki so vezana na izvajanje italijansko-jugoslovanskih gospodar skih sporazumov v luči osimskega sporazuma, o uresničitvi velikih prometnih povezav in o drugih infrastrukturah, ki so odločilnega po mena za razvoj prometa in produktivne dejavnosti. Beseda je stekla tudi o povečanju operativnosti usta nove za industrijsko cono, s Doseb nim ozirom na uporabo površin, ki so namenjene za razmah le-te in na katerih naj bi uresničili nove industrijske pobude: poleg tega pa je
bil govor tudi o Centru za tehnološko in znanstveno raziskovanje.
Parlamentarci so se obvezali, da bodo v najkrajšem času preverili, tako v političnih krogih, kot v parlamentarnih skupinah, pravilnost predlaganih predlogov, ter da jih bodo — kolikor bi naleteli na pozitivne odgovore — zagovarjali na zakonodajni ravni.
Priprav« na razstavo «Marija Terezija Trst in pristanišče»
Letos proslavljamo 200-letnlco smrti avstrijske cesarice Marije Terezije, ki je v svojih štiridesetih letih vladanja reorganizirala in modernizirala avstro-ogrsko državo. V praznovanja te obletnice se je vključila tudi tržaška občinska uprava in to predvsem pod pritiskom ostalih političnih strank, ki sestavljajo občinski svet. Tržaška občina je pred kratkim odobrila podporo 50 milijonov lir za združitev štirih avtonomnih zgodovinskih razstav o Mariji Tereziji, ki so jih pripravili Ustanova za nadzorstvo nad arhivi, Državni arhiv. Pristaniška ustanova' ter Tržaški numizmatični krožek. Razstavo z naslovom »Marija Terezija, Trst in pristanišče* bodo otvorili v soboto, 13. t.m., na Pomorski postaji. Razstava bo razde ljena na šest oddelkov, in sicer ikonografija, Trst v času Marije Terezije, numizmatika, šote, pristanišče, ladjedelstvo v tridesetih letih! Ob tej priliki je tržaška občina izdala tudi dva kataloga, ki pomagata slediti tej raznoliki razstavi.
V. dvorani tržaškega občinskega sveta je bila včeraj uradna slovesnost podelitve «zlatega sv. Justa* kiparju Marcellu Mascheriniju. Gre za visoko priznanje, ki ga krajevna grupa kronist vsako leto podeljuje zaslužnemu Tržačanu, čigar sloves je presegel ozke krajevne meje. Na slovesnosti ob navzočnosti predstavnikov oblasti (predsednik deželnega sveta Colli, prefekt Marrosu, škof Bellomi, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj in drugi) je najprej spregovoril župan Cecovini, nato pa še predsednik tržaških kronistov Giorgio Cesare, ki je utemeljil sklep, da se letos podali «zlati sveti Just* kiparju Marcellu Mascheriniju. Na konca pa je seveda spregovoril še nagrajenec.
Slovesnosti na občini je sledilo kosilo na Gradu sv. Justa, ki ga ja ponudila tržaška letoviščarska u-stanova.
Na sliki:	Marcello Mascheriri
prejema «z)atega sv. Justa* iz rok predsednika tržaških kronistov Gior-gia Cesareja.
Zanimiv večer združenja Most v Gregorčičevi dvorani
Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani zanimivo predavanje Gina Brazzodura »Težavno prijateljstvo na Krasu*, ki ga je organiziralo Kulturno združenje Most. Predavatelj je skušal osvetliti predvsem »težavno prijateljstvo* med sloven skim in italijanskim prebivalstvom naših krajev, kot ga> vidi avtor dela «Amicizia» Fulvio Tomizza. Zaradi časovne stiske bomo daljše poročilo o stimulativni temi in nre da vanju objavili v jutrišnji številki.
Z zasliševanjem prič potekel drugi dan procesa zaradi umora v Skednju
Drugi dan' sodne obravnave, ki se odvija pred porotnim kazenskim sodiščem pod predsedstvom-dr. Lu-gnanija (šest ljudskih porotnikov, javni tožilec dr. Coassin, zastopnika oškodovane stranke dr. Morge-ra in dr. Antonini ter zagovornika dr. De Cataldo in dr. Giordano) so se pred poroto zvrstile številne priče, ki so orisale odnose med obtožencem, Giulianom Cossettom in njegovo ženo Marcello.
Iz izjav, ki smo jih slišali predvčerajšnjim in včeraj, je porota mogla dobiti nič kaj laskav opis Cossetta. Obtoženec je izpadel kot nasilen, grob in v odnosih z ženo in hčerjo nadvse hladen človek.
Med drugimi so včeraj zaslišali tudi Marcellino mater Ano :n njene sestre, ki so vse po vrsti odklonile odškodnino (tri milijone lir za Ano in po dva milijona za sestre in brate), ki jo je Cossetto ponudil.
Razprava se bo nadaljevala jutri.
• Orkester in zbor gledališča Verdi bosta danes gostovala v Verdijevem gledališču v Pordenonu, v soboto pa v športni palači v Cer-vignanu. Pod vodstvom prof. Ger-ta Meditza bodo člani zbora in orkestra izvajali Verdijeve, Busonije-ve, Mascagnijeve, Straussove skladbe.
Nove značke za pse pri tržaški občini
Na oddelku za davke (oddelek štev. IV) pri tržaški občini (Trg Granatieri 2, III. nadstropje, soba 272) izdajajo značke za pse za leto 1981. Glede (ega sporočajo, da je procedura pri plačilih letos nekoliko drugačna: za pse, ki so že vpisani na posebnem seznamu, bodo denar (400 lir in IVA) iztržili s posebno občinsko pobotnico, tako da ne bo treba ob prevzemu značke nič plačati. V vseh drugih primerih pa bo treba plačati predvideni znesek ob vpisu psa, oziroma ob prevzemu značke.
Značka je za vse pse obvezna, kršitelje pa lahko oblasti zakonsko preganjajo.
• Kolektiv za zdravje žensk organizira v soboto ob 16. uri na Trgu Goldoni javno manifestacijo proti predlogom o ukinitvi zakona o spla-
Prispevki
V počastitev spomina pok. Gizele Bucik darujejo direkcija in uslužbenci podjetja CGR - Trst 100.000 lir za Dijaško matico.
Za žrtve potresa v jpžni Italiji darujejb družina Antonije Simonič 25.000, Iva Golob 5.000 in N.N. 50 tisoč lir.
Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk darujeta Rudolf Sedmak 10.000 in Štefanija Košuta 10 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob ljube tete Gizele Bucik darujeta Marta in Jurij Vodopivec 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkov-Ijah po F. S. Finžgarju.
Ob 26. obletnici smrti Malke Per-tot darujeta Jelica in Vlasta 20.000 lir za TPK Sirena.
1 Globoko potrta zaradi smrti ljube tete
Gizele Bucik
se pridružuje žalovanju družine
nečakinja Marta z družino
Podjetje Bianchi Fratelli - Lumez zane izreka Aleksandru in Rafkotu Buciku ter svojcem občuteno sožalje ob izgubi drage mame in žene
Gizele Bucik
. Trst, 11. decembra 1980
Prosveta
AcImUI UU UUUOVUU UOigOiCttid
tradicijo. V Prosvetnem domu aa Opčinah bo priredilo družabne silvestrovanje. Igral bo ansambel Taims. Rezervacije od 13. decembra dalje.	g
SPD Tabor - Opčine. V soboto, 13. decembra, ob 20.30 bo v Prosvetnem domu koncert moškega pevskega zbora Fran Venturini od Domja.
PD Lipa iz Bazovice prireja jutrj, 12. t.m. ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma večer na temo »ŽENSKE SE PREDSTAVIJO*. Nastopil W> ženski pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, brali bodo izvirne črtice Mirne Kapelj-Rapotec, prikazali prizore v narečju iz domačega življenja ter kratko igrico »Gospod petelin*. Vljudno vabljeni!
KD Primorsko priredi v nedeljo. 14. t.m., ob 18. uri v občinski hiši v Mačkoljah gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin z gledališko predstavo Melonarjada. Izkupiček je namenjen potresencem V južni Italiji.
Ob nenadni smrti Marije Škabar izražajo župan in občinski svetovale! občine Repentabor občuteno sožalje sinu Statiku ter sorodnikom.
Sporočamo, da pogreb
Avguština Kalca
L-
ne bo v Zadru, kot je bilo včeraj javljeno, temveč v domačem kraju.
Uro in datum pogreba bomo sporočili naknadno.
SVOJCI
V obratu Snia Viscosa se .je vče raj zjutraj ponesrečil 26-letni de lavec Ignazio Guerriero, ki stanuje v Ul. del Pozzo 26. Guerriero je nesrečno padel s kamiona, ko je razkladal neki tovor. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel, so ga sprejeli na ortopedski -oddelek glavne . bolnice. Okreval bo v enem mesecu i
Nenadoma nas je zapustila
GIZELA BUCIK roj. FAGANEL
Pogreb bo danes, 11. decembra, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mož Rafael, sinova Aleksander in Mario, hči Nadja, nevesta, zet, vnuki Gaja, Massimo, Katja, Mauro, Saško in> drugo sorodstvo
Trst, 11. decembra 1980 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
Ob smrti
GIZELE BUCIK
izreka družini in svojcem iskreno sožalje
podjetje SARCO
Ob nenadomestljivi izgubi ljube žene in mame
GIZELE BUCIK
izrekajo možu Rafkotu, sinu Saškotu in ostalim članom družine direkcija in uslužbenci podjetja CGR - Trst iskreno sožalje.
Trst, 11. decembra 1980
Zapustila nas je naša draga mama in nona
MARIJA STOPAR vd. KALC
Pogreb bo danes, 11. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Gropadi.
Žalujoči: sin Franc, snaha Zofka, hči Milka z možem, vnuki ter drugo sorodstvo
Gropada, 11. decembra 1980
Po dolgem in mučnem trpljenju nas je v 32. letu starosti zapustil naš dragi
LUCIAN0 ARB0RE
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 11. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu.
Žalostno vest sporočajo žena Adriana, hčerka Barbara, starši, bratje, svakinje, nečaki, tast in tašča in drugo sorodstvo
Boršt, Trst, 11. decembra 1980
(Pogrebno podjetje — Ul. Zonta 3)
n- 12. 1979	n. 12. 1980
Ob prvi obletnici smrti moža in očeta
TONIJA PICCINIJA
se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo
žena Mirella, sinova Marko in Alelu ter di ugo sorodstvo
Opčine, 11. decembra 1980
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84.000 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št. 1192
Gledališča
avditorij
Danes, 11. t.m., ob 20.30 bo na Sporedu predstava Adele Cambrie «In principio era Marx» iz cikla Štirje italijanski avtorji. Rezervacije
Pri osrednji blagajni.
•- * * *
V nedeljo ob 11. uri peti koncert v okviru cikla na pobudo gledališča Verdi v sodelovanju s tržaškim sedežem RAI in Teatrom Stabile. Komorni orkester gledališča bo nastopil v zmanjšani zasedbi godalnega kvarteta. Fernanda in Giorgio Selvaggio (violini), Paolo Longo (viola) in Severino Zannerini (violončelo) bodo izvajali dve temeljni deli iz literature za to zasedbo: Haydnov Kvartet v D-duru za godala op. 64 št. 5 imenovan «škrja-nee» in Dvorakov Kvartet v F duru za godala op. 96 imenovan «A-ffierikanec».
Pri osrednji blagajni v pasaži Protti se danes začenja prodaja vstopnic po nespremenjeni ceni tisoč lir.
ROSSETT!
-Danes ob 20.30 gostuje Stalno gledališče iz Aquile z Gombrovitze-vo «Opereto». V abonmaju odrezek 2 (izmeničen).
* * «
Od sobote, 13. t.m.: Federico Garcia Lorca «La časa di Bernarda Alba» z Lillo Brignone. V abonmaju odrezek 2 (izmeničen).
Kino
gr—
Ariston Dvorana rezervirana za angleški filmski klub.
Eden 17.00 «Brubacker». R. Red-ford. Barvni film. ftitz 16.30 «11 pap'occhio». S. Anni-chiarico, R. Arbore, R. Benigni, ■ Le sorelle Bandiera. Barvni film. Escelsior 16.00 «11 bučo nero*. Fantastični film.
Grattacielo 16.30 «DeIitto a Porta jlRomana*. Tomas Milian, Bombo-rio. Zabavni film.
Penice 17.00 «01tre il giardinos>. Peter Sellers.
Aurora 16.30 «Cruising». Al Pacino.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Porno relations*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.30 «Capoblanco».
Charles Bronson. Barvni film. Capitol 15,30 «Mia moglie e una stre-ga». Renato Pozzetto, Eleonora Giorgi. Barvni film.
Moderno 15 30 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi.
Lumierc 16.30 «Helga e le calde compagne* Prepovedan mladini pod 18. letom.
KD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na
MELONARJADO
(melonarsko šagro s petjem)
v izvedbi SPD Tabor z Opčin, ki bo v Kulturnem domu v Ric-manjih jutri, 12. decembra, ob 20. uri.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 11. decembra DANIJEL
once vzide ob 7.36 in zatone ob 5.21. - Dolžina dneva 8.45. - Lu-a vzide ob 10.29 in zatone ob 20.10
Jutri, PETEK, 12. decembra ALJOŠA
reme včeraj: na j višja temperatu-a 5 stopinj, najnižja —0,6 stopinje, b 18. uri 4.4 stopinje, zračni tlak 936,4 mb rahlo pada, brezvetrje, laga 54-odstotna, nebo zelo poobla eno, morje mirno, temperatura »rja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Cristina Rakov-ky, Elisabetta German, Raffaele lliviero.
UMRLI SO: 51-letna Gloria Cal-a, 68-letni Luciano Destradi, 7 letni larco Tommasini, 78-letni Vittorio 'ranceschinel, 75-letni Rafael Selec, 78-letna Angela Vatta vd. Dima, 61-letni Alfeo Rossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Irta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7. Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7, Istrska ulica 7.
DRAVSTVFNA DEŽURNA SLUŽBA Nočna sli žba od do 8 ure el. 73267. predprazničn:	od 14
lo 21 "re in praznična od 8 do 0 ure, tel 68441.
LEKARNF V OKOLICI
Boliuner- tel 228 124. Bazovica, el 226-165, Opčine: tel 211 001; ?.rnsek: tel 225 141:	Božje polje
Igonik: tel 225 596; Nabrežina: te). 00 121. Seslja n: tel. 209197: Žavlje el. 213-137; Milje: tel. 271-124.
^!r0”
GLEDALIŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM
Gostovanje PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA NOVA GORICA
BRIAN CLARK
ČIGAVO
JE MOJE ŽIVLJENJE?
Režija: DUŠAN MLAKAR
danes, 11. decembra, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo - ABONMA RED E-mladinski v četrtek jutri, 12. decembra, ob 16.00 ABONMA RED H in RED I jutri, 12. decembra, ob .20.30 ABONMA RED A - premierski v soboto, 13. decembra, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri — ABONMA RED F • druga sobota po premieri
v nedeljo, 14. decembra, ob 16.00 ABONMA RED C - prva nedelja po premieri — ABONMA RED G - popoldan na dan praznika
Ker so abonmaji združeni, prosimo abonente redov , C, F in G, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od danes, 11. decembra dalje vsak delavnik, od 10. do 12. ure ali eno uro pred pričetkom pred stave.
SLOVENSKO ^STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom balkonska dvorana
izven abonmaja
DACIA MARAIN1
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
režija: BORIS KORAL
Danes, 11. decembra, ob 18.30 V soboto, 13. decembra, ob 18.30
Zaradi omejenega števila sedežev svetujemo, da si vnaprej priskrbite rezervacije.
Predstava traja eno uro in 15 minut. Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, telefon 734-265.
S PDT
vabi vse člane in prijatelje na
PLANINSKI VEČER
s prikazom diapozitivov svojih članov. Predvajanje bo danes, 11. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ulica sv. Frančiška 20/11.) s pričetkom ob 20. uri. Diapozitivi se nanašajo na pravkar zaključeno planinsko sezono (pobratenje s PD SAP Viator, izleti na Kamniške Alpe, Grossglockner, Marmolado in drugo).
Vabljeni!
KD ROVTE - KOLONKOVEC
priredi razstavo knjig, plošč in kaset, ki bo 12., 13. in 14. decembra v prostorih društva v Ul. Monte Sernio št. 27 (bivše Campanelle) od 17.30 do 20.30 vsak dan.
Vljudno vabljeni. Odbor.
Razna obvestila
Sporočilo pevcem in godbenikom TPPZ: jutri, 12. decembra, ob 20.30 bo pevska vaja obvezna tudi za člane orkestra.
Kmetijska zadruga v Trstu vabi vse pridelovalce oljk, odjemalce in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo sestankov, na katerih bo govor o usiugah zadruge in o članstvu. Drugi sestanek bo danes, 11. t.m., ob 19. uri v srenjski hiši v Mačko Ijah in tretji bo jutri, 12. t.m., ravno tako ob 19. uri v prostorih kulturnega krožka Mercandel v Miljah.
Krožek za rekreativno udejstvo vanje Trst, prireja dne 13. decem bra 1980 ob 15.30 turnir v šahu. Vse potrebne informacije dobite na sedežih zvez, odroma na telefonski štev. 795-136.
Dva razpisa nabrežinske občine
Občina Devin-Nabrežina namerava poveriti začasno mesto električarja za dobo 90 dni. Kandidati morajo imeti naslednje rekvizite: diplomo nižje srednje šole in diplomo o strokovni usposobljenosti ali tri leta službene dobe pri javni ali zasebni ustanovi v staležu električarja, italijansko državljanstvo, posest političnih in državljanskih pravic, najmanj 18 in največ 35 let razen izjem, ki jih predvideva zakon. Zainteresirani morajo prošnjo na prostem papirju dostaviti uradu za stike z javnostjo in prevajanje najkasneje do 20. decembra 1980 do 14. ure. Neto mesečna plača pover-jenca je 477.000 lir.
Obenem razpisuje devinsko-nabre-žinska občina javni natečaj na podlagi' listin in izpitov za tri mesta tehničnega konceptnega uradnika. Mestu pripada letna bruto plača v višini 2.790.000 lir (peti plačilni razred) trinajsta plača, posebna dopolnilna nagrada ter morebitne pripadajoče družinske doklade, ki jih določa zakon. Plača je podvižena predpisanim socialnim, zdravstvenim in državnim odtegljajem. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki-imajo 18 in največ 35 let razen izjem, ki jih določa zakon, in ki i-majo diplomo geometra ali gradbenega izvedenca. Kdor izpolnjuje predpisane pogoje in ga delovno mesto zanima, mora predložiti prošnjo na kolkovanem papirju, in sicer na zgoraj omenjeni urad do 14. ure 20. decembra 1980. V prošnji morajo kandidati na lastno odgovornost navesti: kraj in datum rojstva, točen naslov in bivališče, stan, da so italijanski državljani, morebitne obsodbe, študijski naslov, občino, v kateri so vpisani na volilne sezname (če niso vpisani navesti razlog), položaj glede vojaške službe. Prošnji mora kandidat priložiti diplomo v originalu ali overovljeno kopijo, naslove, ki mu dajejo pravico do zvišano do najvišje starostne meje, do preferenc ali drugega, naslove, ki jih kandidat smatra vredno predložiti, pobotnico o vplačilu takse za natečaj v znesku 200 lir. Dokumenti morajo biti na kolkovanem papirju, podpis pa overovljen (overiti ga mora notar, občinski tajnik ali pristojni občinski funkcionar).
ZBIRNA MESTA ZA POMOČ PRIZADETIM PO POTRESU
Denarne prispevke za žrtve
potresa v južni Italiji zbirajo
na naslednjih mestih:
—	Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6
—	Zveza slovenskih kulturnih društev Ul. sv. Franci ška 20
—	Slovensko deželno gospodarsko ždrtržehje — Ul. Cice-rone 8
—	Kmečka zveza — Ul. Cice-rone 89*"
—	KD Lipa — Bazoviški dom od 19. do 20.
—	Kriške organizacije, Dom Alberta Sirka od 18. do 23.
—	KD F. Prešeren - gledališče V Boljuncu, od 18. do 20.
SKLENJENO ZASEDANJE KOMISIJE ZA VIDEMSKI SPORAZUM i
VČERAJ VES DAN
IICDCČEIU nuni CIMI ARDAPIIN Sindikalisti iz Nove Gorice
USPESEN ENOLETNI UdKALUN italijanskih kolegov
ZNAK VISOKE STOPNJE SODELOVANJA g J J
Zasedanje, ki je sovpadalo s srebrnim jubilejem videmskega sporazuma, je bilo nadvse konkretno
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
NUJNO potrebujem opremljeno sobo v središču mesta ali v Barkov-ljah. Telefonirati v večernih urah na št. 544-21.
TRIČLANSKA družina v Logu išče gospodinjsko pomočnico trikrat tedensko po tri ure. Telefonirati na št. 833-878.
PRODAM električni harmonij znamke ero v dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na št. 220-397.
V SOBOTO, 6. t.m., sem v večernih urah na Opčinah izgubil desno smučarsko rokavico temno modre barve. Poštenega najditelja prosim, da se javi na telefonsko številko 213-410 ob urah kosila.
EDINSTVENA PRILIKA: stružnica lesenih tal 160 mm in 300 mm; kombinirka s 4 programi za obdelavo lesa; žaga cirkularka. Bevi lacqua, UL Centi 9 — Trst — tel 793071.
KUPIM na Krasu staro hišo, tudi če je v slabem stanju. Telefoni
■ rati vsak dan v večernih urah na št. 22-92-30.
NA PRODAJ stanovanje v mirnem in razglednem kraju, v neposredni bližini mestnega središča, 2 spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, shramba, 2 balkona, klet, skupna terasa, podstrešje, parkirišče ter zelene površine, vseljivo julija 1981. Telefonirati na št. 742-717 od 13. do 16. in od 19. do 21. ure.
PRILETNA Slovenka, vdova, išče stanovanje pri Svetem Ivanu. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Slovenka*.
V Vili Manin v Passarianu se je zaključilo 24. zasedanje stalne itali-jansko-jugcslovanske mešane komisije za izvajanje videmskega sporazuma. Zasedanje je trajalo samo dva dneva. Po pravici povedano samo en dan in pol ter je bilo najkrajše zasedanje te komisije v vsej njeni 25-letni življenjski dobi. Komisija je bila v razpravah nadvse konkretna, nam je dejal vodja italijanske delegacije veleposlanik Girolamo Trotta ob sklenitvi zasedanja.
Poleg predstavnikov mejnih in carinskih služb ter avtoprevoznih podjetij obeh držav sta se zasedanja udeležila tudi predstavnika obeh sosednjih Goric, in sicer župan Gorice Antonio Scarano ter podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica Stojan Vodopivec.
Na včerajšnjem zasedanju so se dogovorili, da bodo v naslednjem letu pričeli skupaj graditi most čez potek Idrijca v Goriških Brdih, da bi omogočili boljše prehajanje čez mejni prehod Britof.
Že prvi d:.n zasedanja pa je jugoslovanska stran predlagala povečati dinarske zneske za valute in carinske olajšave za kakih 35 odstotkov, da bi jih prilagodili posledicam devalvacije. Italijanska stran je ta predlog z zadovoljstvom sprejela. Prav tako so se dogovorili o predlogu, da bodo mednarodni mejni prehod Vrtojba - Štandrež odprli spomladi prihodnjega leta, z odprtjem mednarodnega mejnega prehoda Lipica za osebni promet v poletnem ■tesu, pa bodo razbremenili mejni prehod Fernetiči, ki ga posodabljajo in je zato promet na njem otežkečen. Vsa ta vprašanja so vnesli tudi v zapisnik.
Vodja jugoslovanske delegacije Tone Polšak je za naš list zasedanje takole ocenil:
«Zasedanje dokazuje visoko stopnjo sodelovanja. Če smo bili tako hitri in konkretni pri našem delu, I je to zasluga tesnega sodelovanja I policije, carine, veterinarske in fi-topatološke službe ter podjetij, ki skrbijo za lokalni, avtobusni in pomorski promet. Obe delegaciji sta ugotovili, da je bilo v preteklem letu opravljenega veliko dela in da je čez mejo bilo vzpostavljenih 60 avtobusnih linij. Delegaciji nista razpravljali 6 obnovi videmskega sporazuma, pač pa bo to nalogo o-pravila posebna komisija, ki se bo seštela, v , kratkem,*
šef italijanske delegacije Girolamo Trotta pa nam je povedal, da so mejni prehod za pešce v Gabrijelovi ulici tako hitro zgradili in odprli prav po zaslugi obeh Goric, ki vzdržujeta zelo dobre medsebojne odnose. Kar pa zadeva izjave in ocene zasedanja, ki jih je dal predsednik jugoslovanske delegacije Tone Polšak, se je Girolamo z njimi povsem strinjal.
Te besede niso samo najbolj ugoden komentar zasedanja komisije ob srebrnem jubileju, ampak odražajo tudi visoko stopnjo odnosov med dvema sosednjima državama, ter dokazujejo vzdušje, v katerem prihaja na uradni obisk v Italijo jugoslovanski predsednik Cvijetin Mijatovič.
Jutri govor o gospodarskih vprašanjih
Jutri zvečer, v petek, ob 18. uri, bo na sedežu delavske zbornice v Goriči, oris platforme enotne sindikalne zveze o sedanjem gospodarskem položaju na Goriškem. Sindikalna federacija je to platformo izdelala že pred časom, sedaj jo bodo predložili tudi deželni upravi.
Skupščina sindikata delavcev policije
Pokrajinsko tajništvo enotnega sin-kata delavcev policije (SIULP) skli-
cuje za ponedeljek, 15. decembra, ob 19.30 skupščino, na kateri bo tekla razprava o težavnem zakonodajnem postopku o reformi policije ter o številnih gmotnih in normativnih vprašanjih osebja, ki je v aktivni službi ter upokojencev.
Ponedeljkova skupščina bo služila kot priprava na vsedržavni kongres sindikata, potekala pa bo v pokrajinski sejni dvorani v Gorici.
Slovo dosedanjega prefekta dr. Barrassa.
Ob svojem odhodu iz Gorice v L’Aquilo, kjer bo zavzel funkcijo vladnega komisarja pri deželi A-bruzzo, je dosedanji goriški prefekt dr. Antonino Barrasso, dal tisku izjavo. V njej pravi, da je bil zanj privilegij, da je lahko pet let deloval v naši pokrajini, v času ko so se sprejemale odločitve in uresničevali projekti, ki bodo še bolj kvalificirali Goriško. V pismu se, odhajajoči prefekt zahvaljuje tudi j za sodelovanje, ki so mu ga nudili1 prebivalci Goriške ter izraža tople želje za nadaljnji napredek.
Danes odprtje oddelka /a dializo v Tržiču
Ledvični bolniki s Tržaškega si bedo od danes dalje lahko nekoliko
Pred vojno so take stekleničke imeli zastopniki tovarn, da bi jih ponudili v pokušnjo hotelirjem, re-stavraterjem in trgovcem. Skoro vsi so to kar je bilo v steklenici popili, marsikdo pa je steklenico nedotaknjeno shranil. Te imajo danes izredno vrednost.
Po vojni pa se je zbiranje teh steklenic razširilo in vsaka tovarna likerjev vrže danes na trg te male steklenice ter si s tem ustvari tudi lep dodatni zaslužek.
So pa nekatere tovarne, ki imajo svoje tovarniške muzeje. V Gradišču so nam povedali, da imajo tek muzej v tržaški tovarni Stock in da ga skrbno čuvajo.
Razstava v Gradišču bo odprta do prvih dni prihodnjega januarja.
Po pogovorih v Gorici so si ogledali tri tovarne
O vprašanjih, ki zanimajo obe strani so se včeraj zjutraj na sedežu goriške delavske zbornice pogovarjali zastopniki posoške pokrajinske enote sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL in občinskega sindikalnega svete iz Nove Gorice. Goriško delegacijo je vodil Luciano Pini, v njej so bili še sindikalisti Pa-dovan, Bregant, Bon, Colautti in Vian, novogoriško pa predsednik občinskega sindikalnega sveto Jure Mlinar, v njej pa so bili še Pahor, Koglot, in Bažato.
Goriški sindikalisti so jugoslovanske kolege obvestili o gospodarski krizi na Goriškem, o vojaških služnostih, ki zavirajo gospodarski razvoj, o akcijah za pomoč prizadetim od potresa v južni Italiji, o izvajanju osimskega sporazuma na italijanski strani, zavzeli pa so se tudi za mednarodno industrijsko cono na goriškem področju. Jugoslovanski sindikalisti pa so obvestili goriške kolege o pobudah, ki so
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniMiiiiiiiiiimiiiinMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiMiiiHiiimiiiiiHiiMi
ZARADI IZPLAČILA OSEBNIH DOHODKOV
DELA VCIINTECO NA PROTESTNI MANIFESTACIJI V GORICI
Od lastnika terjajo izplačilo pripadajočega dela 13. plače Na dohodke iz dopolnilne blagajne za november in december bodo morali čakati še kak mesec
V razdobju petih let dve hudi krizi, dvakratna namenjava lastni-
oddahnili. Danes ob 16. uri bodo j ka, popolnoma spremenjena proiz-namreč v Garibaldijevi ulici v Tr- ] vodnja in danes spet sredi hude žiču izročili namenu nov prepotre- krize in menda na robu popolnega
ben oddelek za dializo, na katerega je bilo sicer treba čakati kar precej dolgo.
Pobude goriške občine ob božičnih
in novoletnih praznikih
Goriška občinska uprava namerava v prihodnjih tednih izvesti, v sedelovanju z združenjem goriških trgovcev ter s proizvodnima zadrugama La felce in La ruota, vrsto zanimivih pobud. Tako bodo od 15. do 31. decembra na Korzu Italia pripravili razstavo igrač in keramičnih izdelkov, kjer bo mogoče razstavljene predmete ' tudi kupiti. <5e se bo prireditev obnesla, jo nameravajo čez leto dni pripraviti v širšem obsegu.
O pobudi goriških trgovcev, ki obljubljajo, da bodo od 15. decembra do 15. januarja zamrznili cene nekaterih živil, smo pisali že včeraj. Tokrat bi radi opozorili na drugo pobudo, ki prav tako zadeva goriške trgovce. Znova bodo namreč razpisali natečaj za naj-lenšo božično izložbo.
Na pobudo občinske uprave pa bo 23. decembra zvečer v deželnem avditoriju koncert božičnih pesmi. Vstopnine ne bo, pač pa bodo ob tej priložnosti pobirali prostovoljne prispevke za pomoč prebivalstvu južne Italije.
V	Gradišču razstava mignonettes
V	deželni enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči so že v drugo razstavili male stekleničke, tako imenovane mignonettes. Tokrat, so jih razstavili približno sto, gre sa mo za steklenice s konjakom ali brandyjem. Lani so v istih prostorih razstavljali steklenice z žganjem.
Razstavo so odprli v soboto. V nedeljo in ponedeljek pa je bila v teh prostorih dražba starih stekleničk. Prišli so zbiralci, ki bi radi stekleničke prodali in tudi kupili, in za najdražjo je strastni ljubitelj plačal več kot sto tisoč lir.
Med razstavljenimi stekleničkami brandyja in konjaka so tudi nekatere izpred vojne. Te steklenice so polne žgane pijače in opremljene s predvojnimi etiketami.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
' • , •	S. P. A.
TR9T - ULICA F. F i L 21 ID -	'‘22’	01-400
10. 9. 1980	
Ameriški dolar	920.-
Funt šterling	2.155,-
Irski funt šterling	1.765,-
Švicarski frank	524.—
Francoski frank	203.—
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	473.—
Avstrijski šiling	66,-
Kanadski dola*	770:-
Holandski Boruti	435.—
Danska krona	153.—
Švedska krona	209,-
Norveška krona	180 —
Drahma	15,-
Mali dinar	26,60
Veliki dinar	27,20
MENJALNICA
vseh tujih valut
llltUlllIllIlIlltimillllllMilillillliiiiiilllIllllllllUIIIIIIUUmilllllllllllMIIIIIIHHIIHHimiMimiltllllllllllllllllll
RAČUNAJO PREDVSEM S POMORSKIM TURIZMOM
Na Tržiškem zahtevajo lastno avtonomno turistično ustanovo
Vključevala naj bi področje občin Tržič, Ronke in Štarancan
Doslej je veljalo, da spada Tržič,
n v,rti.	i ; rtrtrtrt^MlM«:	rtUrtinnml
zaprtja tovarne. To je v skopih besedah prikaz dogodkov in čudnega načina gospodarjenja v podjetju In-teco, oziroma še prej v podjetju Adani, v goriški industrijski coni.
Delavci in uradniki tega podjetja so včeraj zjutraj vnovič demonstrirali po goriških ulicah ter znova opozorili na nezavidljiv položaj v katerem so se znašli, saj obstaja resna nevarnost, da. bodo za nekaj mesecev ostali brez osebnih dohodkov. Sredi maja letos so v podjetju, zaradi kopičenja zalog, zmanjšali proizvodnjo z omejenim posegom po dopolnilni blagajni. Sredi poletja so v podjetju proizvodnjo popolnoma u-stavili, vse delavce pa vpisali v dopolnilno blagajno. Takrat so tudi lastniki skupaj s sindikalnimi predstavniki, podpj.sgli dogovpr ,9..Poteku dopolnilne blagajne ter o obnovitvi proizvodnje. Lastniki so sprejeli obvezo apticipggjje. pso)}jijji dohodkov na račun dopolnilne blagajne, ki bi jo moral, tako ali drugače izplačevati zavod INPS. Prva dva meseca ni bilo nikakršnih težav, slednje pa so nastopile konec oktobra, oziroma v začetku novembra, ko so lastniki sporočili, da ne morejo, zaradi pomanjkanja likvidnosti, dalje spoštovati sprejetih obveznosti. 180 delavcev se je tako znašlo v mučnem položaju, saj je znano, da potekajo izplačila zavoda INPS s precejšnjo zamudo. Z drugo besedo, delavci bi se morali za daljši čas odreči osebnim dohodkom za novem ber in december ter seveda delu trinajste plače, (za devet mesecev) ki jo je dolžan izplačati lastnik.
Prav to pa je razlog za včerajšnjo protestno manifestacijo po goriških ulicah, kajti utegne se zgoditi, da bodo delavci še dva meseca brez kakršnih koli prejemkov.
Predstavnike tovarniškega sveta je včeraj zjutraj sprejel goriški podprefekt ter izrazil pripravljenost za posredovanje, čeprav je glede teh vprašanj v prvi vrsti pristojna dežela. Podoben sestanek je bil malo kasneje tudi na goriškem županstvu.
nekaterimi sosednimi občinami med gospodarsko razvita in industrializirana področja, tako v pokrajinskem kakor v deželnem merilu. Zdaj si predstavniki krajevnih ustanov na tem področju prizadevajo, da bi območju priznali tudi posebno vlogo v turizmu, z ustanovitvijo avtonomne turistične ustanove za občino Tržič, Štarancan in Ronke.
Na seji upravnega sveta medobčinskega konzorcija za gospodarsko načrtovanje in prostorsko urejanje, ki je bila 26. oktobra, so namreč soglasno sklenili zahtevati od pristojnih deželnih organov, da se območje treh zgoraj omenjenih občin uvrsti med turistično zanimiva področja z ustanovitvijo samostojne turistične ustanove. V omenjenih občinah, tako ugotavljajo v upravnem svetu konzorcija, že obstajajo osnovne turistične infrastrukture, precej živahen je dotok domačih in tujih gostov, množijo pa se pobude glede ponudbe dopolnilnih turističnih u-slug.
Na Tržiškem največ računajo na možnosti, ki jih nudi ugodna lega za razvoj pomorskega turizma, kjer so doslej že uspešno zastavili prve korake. Ne zanemarjajo pa pri tem tudi možnosti razvoja turizma na bližnjem kraškem območju.
Iz kanala De Dottori izvlekli utopljenca
Iz kanala De Dottori v Tržiču so včeraj okrog poldne izvlekli truplo moškega srednjih let. Truplo je v vodi, v bližini tovarne Detroit Sam, okrog enajste ure včeraj opazil 15-letni Mario Gaetani iz Ulice A. Volta v Tržiču ter o tem obvestil policijo. Včeraj popoldne so že tudi ugotovili istovetnost utopljenca. Gre za 55-letnega Orlanda Calliga-risa iz Ronk, Ulica delle Fornaci 93, ki je izginil z doma v torek.
Domnevajo, da je možakar po nesreči padel v vodo v bližini doma ter takoj utonil v ledeni vodi.
Prvi sporazum za krminsko tovarno Tee Friuli
V teku srečanja, ki je bilo sinoči na sedežu dežele Furlanije - Julijske krajine na pobudo podpredsednika in deželnega odbornika za industrijo De Carlija, so dosegli prvi sporazum glede krize v krminski tovarni Tee Friuli. De Carli je namreč sporočil, da je deželni odbor odobril udeležbo finančne družbe Friulia v podjetju, ki naj postopno spet obnovi proizvodno dejavnost tovarne Tee Friuli. V novo družbo bosta stopila tudi Finind in Zanussi.
Vse strani so vzele na znanje dejstvo, da gre za poskus, ki ima namen obnoviti proizvodnjo tovarne Tee Friuli, z druge pa ima namen omogočiti zasebnim operaterjem, da tovarno prevzamejo. Deželni odbornik De Carli je tudi podčrtal dejstvo, da je do tega sporazuma lahko prišlo tudi zaradi dejanskega sodelovanja goriškega in deželnega združenja industrijcev.
Slovenski otroci v novem vrtcu
V	začetku letošnjega decembra so se otroci, ki so doslej obiskovali slovenska otroška občinska vrtca v ulicah Torriani in Forte del Bosco končno vselili v novo stavbo, ki ga je za potrebe slovenskih otroških vrtcev zgradila goriška občinska uprava v Ul. del Brolo, v neposredni bližini lani odprte osnovnošolske stavbe.
V	tej stavbi se otroci počutijo zelo dobre, stavba je opremljena z najbolj sodobnim pohištvom in pripomočki za igranje. V stavbi je tudi sodobno opremljena kuhinja z jedilnico in naš fotograf je ujel zado-
voljne malčke prav v trenutku ko so sedli za mizo k okusno pripravljenem kosilu.
Uporaba vina v stari Gorici
Po osmih letih so v teh dneh izdali že v drugo sto strani obsegajočo knjižico z naslovom «11 vino nelle antiche ricette goriziane», ki ga je napisala Lplla Au Fiore. V knjigi je približno sto krajših člankov. Knjiga je že ob prvem izidu imela velik uspeh, Agriturist, ki je knjigo izdal, pa upa v uspeh tudi druge izdaje.
Antikvarična razstava v Passarianu
Že v prejšnjih letih je v vili Ma nin v Passarianu uspeval sejem antikvariatih in drugih starih predmetov. Letds bo sejem že štirinaj-stič in sicer v dneh od 19. do 21. decembra, torej tik pred prazniki. Sočasno bodo imeli tudi razstavo knjig v priredbi inštituta za enciklopedijo naše dežele.
Na sejem antikvaričnih predmetov pridejo trgovci iz raznih krajev Italije. Sejem bo v nekaterih pred kratkim prenovljenih prostorih te prostorne doževe vile. Na zadnjem sejmu so zabeležili nad 30.000 obiskovalcev.
Bralce opozarjamo, da lahko ob priliki obiska sejma brezplačno obiščejo tudi vilo Manin kjer šb razstave nekdanjih kočij, razstava starega orožja, poštni dokumenti iz Napoleonove dobe in tudi stalna razstava furlanske obrti.
V Gorici veliko kotalkarskih naprav
Ob priliki evropskega prvenstva juniorjev v umetnostnem kotalkanju, ki je bilo prejšnji teden v Gorici, je prišel v naše mesto tudi predsednik italijanske kotalkarske zveze odv. Gianni Meriggi. Pozanimal se je za kotalkarske naprave v Gorici in izrazil svoje zadovoljstvo, ker je pri nas ta šport zelo razširjen.
jih podvzeli jugoslovanski delovni ljudje za pomoč prizadetim od potresa,o srednjeročnem gospodarskem načrtu v Sloveniji. Kar se tiče izvajanja osimskega sporazuma so Jugoslovani za kompletno izvajanje vseh točk vsebovanih v sorazumu, torej tudi za gradnjo mešane brezcarinske industrijske cone na tržaškem Krasu. Prišle pa bi lahko na Goriškem v poštev dodatne mešane industrijske pobude. Jugoslovanski sindikalisti so orisali tudi vprašanje priznanja šolskih diplom in se zavzeli za popolno zaščito slovenske manjšine v duhu mednarodnih sporazumov.
Po goriških pogovorih sta si sindikalni delegaciji ogledali nekatere tovarne na Goriškem. Najprej so šli v tovarno bonbonov. La Giuha v Gorici, kjer so jih sprejeli vodje tovarne in člani delavskega sveta, zatem pa v krminsko tovarno Tee Friuli kjer so bili prisotni na seji delavcev, ki so sedaj brez dela. Obiskali so tudi tržiško tovarno Ansaldo, kjer jih je sprejel sam generalni direktor podjetja s sodelavci, zatem je bil pogovor še ( člani delavskega sveta.
V predavalnici ZSKD v Ulici della Croce 3 bo jutri, 12. decembra, ob 20. uri predstavitev in predvajanje igranega filma
POMLADNI NASMEHI
To je prvi igrani film v našem zamejstvu. Režiral ga je Marko Sosič iz Trsta, nastopajo kot igralci Silvij Kobal, A-drijan Rustja, Drago Gorup in Ingrid Žerjal. Kostume je izbrala Marija Vidau, scenograf je Jurij Žerjal, dialogi Miroslav Košuta, scenarij Marko Sosič. Produkcija agencije Alpe Adria. Po predvajanju bo debato vodil prof. Darko Bratina.
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava vabi jutri, 12. t.m., ob 20. uri na srečanje z občani v Sovodnjah. Vaški posvet bb ob 20. uri v občinski sejni dvorani, namenjen pa je predvsem prebivalcem Sovodenj.
V soboto, 13. t.m., bo v mestnem bazenu na sporedu tekmovanje za pokal «Los Angeles* deželnega značaja. Zaradi tega bodo bazeni zaprti v večernih urah.
Kino
Hort ca
VERDI 17.00-22.00 «Ho fatto splash*. M. Nichetti. Barvni film.
CORSO 17.30—22.00 «Count down — dimensione zero*. K. Douglas in K. Ross. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00. «Diario di una sedicenne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30-22.00 «Tre don-
ne».
PRINCIPE 17.00-22.00 cLinee di sangue*.
Aimi (lori ca io okolico
SOČA 18.45—20.30 «Prvi napad t mačetami*. Kubanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Galaktika vsemirska postaja*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Soseda». Italijanski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna" lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci, tel. 22 68.
«3. SEJEM RADIOAMATERJEV IN HI-FI»
GORICA 20.-21. DECEMBER 1980 URNIK 9.-12.30 — 14.30-19.
Se|mišče
gotizia esposizioni
Gorica — Ul. Barca 15 — Tel. (048) 33440
TAJNIŠTVO IN GLAVNA DIREKCIJA SEJEMSKIH PRIREDITEV GORICA - VIDEM - FIRENCE -LIGNANO S.
orgalfi
V SLAVNOSTNEM DELU SEJE GLAVNEGA ODBORA V ČEDADU 9. T. M.
LETOŠNJI ZASLUŽNI NAGRAJENCI SKGZ Z «0DLIČJI IN PLAKETAMI BOJA IN DELA.
Patronat KZ - INAC svetuje
Kot smo že poročali v včerajšnji številki, so bile v slavnostnem dela seje glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je bila v torek, 9. t.m., v Čedadu, podeljena letošnja odličja in priznanja, ki jih naša osrednja organizacija od lani podeljuje posameznikom in organizacijam, ki so posebno zaslužni za dolgoletno nesebično aktivnost v korist slovenske narodnostne skupnosti v Italiji m različnih področjih. Po pravilniku se ODLIČJE BOJA IN DELA podeljuje za življenjsko delo posameznikom za dolgoletno 'nepretrgano delo v slovenskih organizacijah v Furlaniji - Julijski krajini, ali ob življenjskem jubileju kot priznanje njihovih izjemnih zaslug za uveljavljanje slovenske narodne skupnosti; PLAKETA BOJA IN DELA se podeljuje posameznikom za požrtvovalnost pri opravljanju odgovornih nalog v okviru celotnega delovanja v korist naše narodne skupnosti ter za posebne zasluge in dosežke v kulturi, gospodarstvu, politiki, športu in na drugih področjih; PLAKETA BOJA IN DELA se podeljuje organizacijam, društvom in ustanovam za vsa i 25-letno uspešno nepretrgano delovanje.
Na predlog posebne komisije je izvršni odbor SKGZ tudi pri izboru letošnjih nagrajencev upošteval navedene kriterije in svoje odločitve takole utemeljil:
ODLIČJE BOJA IN DELA PREJMETA
1.	MARIJA BOGATAJ
dolgoletna predsednica Dijaške matice, skoro 30 let predsednica podpornega društva za Goriško, za svojo bogato aktivnost v korist slovenske študirajoče mladine.
2.	MIRKO KAPELJ
dolgoletni podpredsednik Slovenske prosvetne zveze, za dolgoletno plodno delo v organizacijah slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in pomemben . prispevek pri razvijanju njenega kulturnega življenja.
PLAKETO BOJA IN DELA PREJMEJO
1.	JANKO COTIČ soustanovitelj in dolgoletni voditelj številnih ustanov in organizacij na Goriškem, za požrtvovalno vsestransko in u-spešno aktivnost v javnem življenju goriških Slovencev.
2.	DRAGO MILIČ
direktor tovarne profesionalnih elektronskih izdelkov v Krminu. za organizacijske zasluge in • -strokovno angažiranost pri realizaciji gospodarskega objekta, ki je omogočil zaposlitev precejšnjega števila intelektualne in tehnične delovne sile med Slovenci.
3.	PAVLINA KOMEL
pevovodja moškega zbora «Kras» v Lolu in Poljanah, za vztrajno in dolgoletno delo na področju zborovskega petja na Goriškem.
4.	VLADO ŠVARA
pevoved a mešanega zbora Slavec iz Ricmanj, za dolgoletno uspešno delo na področju organiziranja in vodenja pevskih zborov na Tržaškem.
5.	B0*0 ZUANELLA
za drag'icpno publicistično delo, etimološke raziskave in za zavzeto aktivnost med Slovenci v videmski pokrajini.
* # *
PLAKETO BOJA IN DELA PREJMEJO
NASLEDNJE ORGANIZACIJE GLASBENA MATICA Ob 70-letnici ustanovitve za posebne zasluge pri ustvarjanju giasbene kulture med Slovenci v Italiji.
Glasbena matica sodi s svojim delovanjem in zgodovmo med najpomembnejše ustanove Slovencev v Italiji: z glasbenim poukom, ki ga je v dolgih letih vestnega delovanja razširila od Trsta in okoliških vasi, do Gorice. Čedada in Kanalske doline, budi v mladih ljudeh ljubezen do glasbe m najboljše med njimi vodi tudi do mednarodnih uspehov in priznanj. S svojo koncertno dejavnostjo, ki se od leta 1971 izraža tudi v rednih abonmajskih sporedih, je tudi pomemben člen v glasbenem živ-ljeniu Trsta in Gorice.
KMEČKA BANKA GORICA Kmečka banka je eden najstarejših denarnih zavodov na Goriškem, v samem mestu Gorica pa drugi po letnici ustanovitve. Lani je KB praznovala 70-letnico nepretrganega dela in .» posebno po zadnji vojni odigrala pomembno vlogo pri krepitvi slovenskega gospodarstva na Goriškem.
KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO
Ob 25-letnici ustanovitve za izjemne zasluge pri organiziranju Slovencev v videmski pokrajini v boiu za njihove pravice KD Ivan Trinko je bilo dolgo let edina organizirana skupnost Slovencev v videmski pokrajini. Njegovo delovanje je bilo vsestransko in se je dolgo let odvijalo v najtežjih pogojih. Pridobivalo je beneške otroke za slovensko šolo v Gorici in Trstu, organiziralo je najrazličnejše prireditve in v ljudeh prebujalo narodno zavest. Pot je bila dolga in naporna in prav zato so danes toliko bolj vidni bogati sadovi vloženih naporov.
BERITE REVIJO
0233
V prvi vrsti nekateri od nagrajencev z odličji in plaketami SKGZ
Pravica do družinske doklade za zakonca z minimalno pokojnino
VPR.: «Nikoli nisem želel večjih pravic, kot mi jih daje zakon, ne glede na dejstvo, če je zakon pravičen ali krivičen. Kad sem vedno imel čisto vest in rad živim brez vsake bojazni. Zato vam bom razložil svojo skrb in upam, da mi boste dali točen nasvet in navodila. Že vrsto let prejemam invalidsko delavsko pokojnino in pa družinsko doklado za ženo, ki pa je pred nekaj leti prejela invalidsko kmečko pokojnino. Pred nekaj dnevi sem se udeležil predavanja neke sindikalne organizacije in tam sem slišal, da pritiče družinska doklada za ženo le v primeru, da ta nima več kot 960.000 lir dohodka na leto. Moja žena pa dobi seveda več in sedaj ne vem, ali naj javim zavodu 1NPS, da nimam pravice do družinske doklade. V eni izmed vaših rubrik sem pred kratkim bral, da je dohodek zakonca lahko višji. Sedaj sem v dilemi in lepo vas naprošam, da mi pomagate, obenem pa bo ta primer prav gotovo zanimal še marsikoga drugega. Hvala leP°-	P. S.*
ODG.: Trditev, da upokojencu ali zavarovancu ne pritiče pravica do družinske doklade za zakonca,
liniiijiiuiiiiiiiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiitiniiiiifiiiiiittitifiiiiuiiiHiitmiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiimnntiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZANIMIVI PODATKI INFORMACIJSKEGA CENTRA OZN V BEOGRADU
VOJAŠKI IZDATKI DOSEGAJO TRENUTNO 400-500 MILIJARD DOLARJEV LETNO
OZN predlagala vladam, naj bi preusmerili vojaško industrijo v civilno
Oboroževalna tekma golta o-gromna sredstva, ločuje gospodarstvo od konstruktivnih dejavnosti, zmanjšuje napore za ustvarjanje razvoja in zavira napredek pri vzpostavljanju nove mednarodne ekonomske ureditve.
Skupni vojaški izdatki v svetu dosegajo danes nepojmljivo vsoto 4i;0 do 500 milijard dolarjev letno ali kar poldrugo milijardo dolarjev dnevno! Od konca druge svetovne vojne do danes so skupni vojaški izdatki presegli vsoto 6500 milijard dolarjev, kar ustreza skupnemu svetovnemu nacionalnemu bruto proizvodu v letu 1975!
Če bi v polovici sveta denar, ki so ga od leta 1970 do 1975 po rabili za oborožitev, vložili v gospodarstvo, bi bila letna proizvod- " nja konec navedenega obdobja večja za okrog 200 milijard dolarjev — več- kot znaša skupni na- ■ rodni bruto proizvod v južni Aziji in srednji Afriki, to je v dveh predelih, kjer milijarda prebivalcev živi v skrajni revščini.
Vsako leto porabijo po vsem svetu ogromna sredstva za. vojaške namene. Ta sredstva znašajo dve tretjini skupnega narodnega bruto proizvoda dežel, v katerih je prebivalstvo najsiromašnejše. V zadnjih petdesetih letih pš so se vojaški izdatki povečali še za • desetkrat.
Samo na šest držav — ZDA, Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Francijo, Veliko Britanijo in Zvezno repu-, bliko Nemčijo — pride okrog tri četrtine svetovnih vojaških izdatkov, 90 odstotkov skupnega vojaškega izvoza, 95 odstotkov izvoza celotne vojaške opreme v države v razvoju in 96 do 97 odstotkov vseh stroškov za raziskave in razvoj v vojaške namene.
Države v razvoju, v katerih živi okrog polovica svetovnega prebivalstva, porabijo za vojaške potrebe samo 12 do 13 odstotkov skupnih svetovnih izdatkov, najsi-romašnejši predeli pa le pet dolarjev na prebivalca, kar je eden do dva odstotka vojaških izdatkov visoko razvitih držav. Proračuni držav v razvoju, ki so namenjeni vojaškim potrebam, ,co v globalnem smislu majhni, postajajo pa vse večji v odnosu na njihove o-mejene sklade ter velike socialne in ekonomske probleme.
Vojaški izdatki držav v razvoju so se v obdobju 1980 do 1975 podvojili od 17 milijard dolarjev na 33,8 milijarde dolarjev. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je več kot pol ljudi na Zemlji lačnih.
Po podatkih SIPRI (Stockholm International Peace Research Institute - Mednarodni mirovni raziskovalni institut v Stockholmu) so v sedemdesetih letih dežele tretjega sveta kupovale 82 odstotkov orožja samo v treh državah: v ZDA - 39 odstotkov, v Sovjetski zvezi - 32 odstotkov in v Franciji - 11 odstotkov. Leta 1977 je bilo v ..oborožene sile vključenih okoli 22 milijonov ljudi, medtem ■ko 'je število tistih, ki' so zaposleni v dejavnostih, povezanih z vojsko, doseglo kar 60 milijonov. To je številka, ki ustreza skupni delovni sili industrije Evrope brez Sovjetske zveze.
Za bombnik so med drugo svetovno vojno potrebovali 170 delavcev letno dve do tri leta. Za sodobno vojaško letalo pa je potrebnih že kar štiri tisoč delavcev sedem do deset let.
Za raziskave in razvoj vojaške tehnike so angažirali 25 odstotkov vseh znanstvenikov na svetu. 0-cenjujejo pa, da porabijo po drugi svetovni vojni kar 40 odstotkov izdatkov za raziskave in razvoj za vojaške namene. Vojaške raziskave in razvoj terjajo desetkrat več sredstev kot vse znanstvene in tehnološke zmogljivosti tretjega sveta skupaj.
Razsipavanje za vojaške potre be zajema tudi rabo nenadomest Ijivih virov energije in surovin Svetovna vojaška poraba tekočih goriv, ne računajoč bencin, ki
ga porabijo pri izdelavi orožja in opreme, znaša med 700 in 750 milijonov sodčkov letno, kar je več od dveletne porabe v vsej Afriki.
še vedno je razširjena miselnost, da sta zaposlenost in oboroževanje medsebojno povezana in da bi ustavitev programov za proizvodnjo orožja privedla do množične brezposelnosti. Visoka tehnologija pa vse bolj zmanjšuje možnosti vojaške industrije, da bi odpirala nova delovna mesta. Na drugi strani pa obstoje tudi dokazi, da visoki vojaški proračuni povzročajo splošno nezaposlenost. Milijarda dolarjev, ki jo porabijo v vojaški industriji, ustvarja 76 tisoč delovnih mest; če bi pa enak znesek vložili v gospodarstvo bi ustvarili 112 tisoč novih delovnih mest.
. Pa še nekaj primerjav:
—	s 500 tisoč do'arji, kolikor stane tank, bi lahko opremili kar 520 učilnic,
—	z 20 milijoni dolarjev, kolikor stane vojaško reaktivno letalo, bi opremili 40 tisoč vaških lekarn,
—	s sto milijoni dolarjev, kolikor stane rušilec, bi lahko elektri-
ficirali 13 mest in 19 naselij, — z vsoto dvodnevnih stroškov za oborožitev pa bi lahko poravnali enoletni proračun Združenih narodov.
Dejavnost Združenih narodov na tem področju so med drugim zajele študije, ki jih je zahtevala generalna skupščina in ki so jasno pokazale škodljive posledice oboroževalne tekme na eni ter socialne in ekonomske koristi na drugi strani, ki bi jih lahko povzročila določena stopnja razoro-ževanja. Vladam so predložili, da upoštevajo načrte, ki bi prispevali k temu, da bi se vojaška proizvodnja preusmerila v civilno, še posebej pa so poudarili, da bi zmanjševanje vojaških izdatkov narodnim gospodarstvom bolj koristilo kot škodilo.
Leta- 1977 so v generalni skupščini poudarili, da bo oboroževalna tekma vse dotlej, dokler se bo nadaljevala z nezmanjšanim tempom, škodila svetovnim problemom razvoja, botrovala ekonomski neenakosti in inflaciji, o-nesnaževanju človekovega okolja, izčrpavanju virov energije in surovin ter zavirala napredek v
zdravstvenem varstvu, izobraževanju, kulturi in {»sobnih dejavno- , stih. Odnos med stroški oboroževanja ter ekonomsko - socialnim razvojem je takšen, da je nujno, da bi vojaške rezerve namenih potrebam ekonomskega in socialnega razvoja v svetu, še posebej v državah v razvoju. Zato je generalna skupščina predlagala izdelavo študije o odnosu med razorožitvijo in razvojem.
Razorožitev in razvoj sta dobila pomembno mesto v zaključnem dokumentu posebnega zasedanja generalne skupščine OZN, posvečenem razorožitvi. S tem dokumentom je generalna skupščina potrdila, da se stotine milijard dolarjev letno porabijo za proizvodnjo orožja. Zato so socialne in ekonomske posledice oboroževalne tekme tako pogubne, in v primeru, če se bo ta tekma nadaljevala, ne bo moč doseči novega mednarodnega ekonomskega reda, zasnovanega na enakosti in sodelovanju. Rezerve, ki so namenjene za oborožitev, bi morali uporabiti za napredek in blaginjo vseh ljudi ter za izboljšanje ekonomskega položaja dežel v razvoju.
J. O.
ki ima več kot 980.C00 lir letnega dohodka, ni točna in zato so tudi zadevni zaključki zmotni. Ne bomo se sedaj spuščali v poizvedovanje, če so na tistem sestanku dajali napačne napotke in širili «krivo vero*, ali pa ste morda vi slabo tolmačili njihove besede. Resnica je precej drugačna in pogoji niso tako strogi: to vprašanje bomo sedaj razčlenili.
Meja letnega dohodka 960.1X10 lir za zakcnca v breme je važna le s fiskalnega vidika in sploh ne vpliva na pravice do družinske doklade. Če ima žena (ali mož. ker sta zakonca povsem enakopravna) manj kot 960.000 lir dohodka, potem ima mož (oziroma žena) pravico do 72.000 lir odbitka na davkih za zakonca v breme. Kar pa zadeva pravico do družinske doklade, je meja dohodkov vselej za tretjino višja od minimalne pokojnine. Trenutno ta znesek znaša 23L750 lir na mesec oziroma 2.871.030 lir letno.
V svojem dopisu ne omenjate, če ima žena še kak drug vir dohodkov. zato vam ne morem dati dokončnega odgovora in boste seveda lahko sami preverili. Vsekakor pa velja načelo, da minimalna po-kcinina odvisnih in samostojnih delavcev ne izključuje sama na sebi pravice do družinskega dodatka za zakonca.
OBVESTILO JUGOSLOVANSKIM UPOKOJENCEM Vsi tisti, ki prejemajo samostojno ali sorazmerni del jugoslovanske pokojnine, morajo čimprej dostaviti na SPIZ potrdila o življenju in nezaposlenosti, ker v nasprotnem primeru jim bodo prekinili nakazovanje pokojnine. Tisti zamudniki, ki tega še niso storili, naj se čimprej zglasijo v uradih Patronata Kmečke zveze INAC, kjer jim bedo uredili vse potrebno.
Cez dve leti «VeIiki zgodovinski atlas svcta»
Cankarjeva založba je nosilka projekta za tri jugoslovanske izdaje slovitega Timesovega «Veli-kega zgodovinskega atlasa sveta*.
Pri tem projektu bodo sodelovale še založbe Liber in Prosvjeta iz Zagreba tar Svjetlost iz Sarajeva. Navedene zaiožbe bodo skupaj izdale slovensko,, hrvaško-srb-sko (latinica) in srbsko-lirvaško' (cirilica) verzijo tega atlasa, ki je izšel že v 400 tisoč izvodih v angleščini, italijanščini, francoščini, nemščini, japonščini, in hebrejščini. Na nedavne«« knjižnem sejmu v Frankfurtu pa so razstavljali že tudi turško izdajo.
Jugoslovanske izdaje tega pomembnega dela bodo izšle leta 1982. Tem izdajam bo dodanih 20 strani: 18 jih bo obravnavalo zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti, na dveh straneh pa bodo prikazane neuvrščene države.
TITO
(ilustrirani življenjepis)
TITO
ilustrirani življenjepis
«Slike in besede, ki so zbrane v tej knjigi, so navadne slike in besede, govore pa nam o povsem nenavadnem življenju našega pokojnega velikega tovariša Josipa Broza Tita. Njegovo veličino, ki jo vsi čutimo, in njegovo življenje, zlasti tisto, ki ga je živel sam v sebi, je nemogoče opisati in izraziti, ker je za doumevanje skoraj nedosegljivo.«
Josip Vidmar - v predgovoru h knjigi
TITO
ilustrirani življenjepis voditelja partizanov, legendarnega tvorca nove Jugoslavije, borca za človekove pravice, svobodo in bratstvo med narodi. ■
Zajetna knjiga z mnogimi barvnimi fotografijami, ki nam kažejo življenjsko pot moža, ki je znal preobraziti ljudi. Od otroštva do prve mladosti, od partizanskega boja do gibanja neuvrščenih in njegove smrti — o vsem tem nam živo govorijo posnetki, ki so bili tudi nepoznani.
Nova knjiga o Titu je tudi priložnost, da se zamislimo nad veličino moža, ki je ustvaril boljši jutri.
Uiailid kto}i0atHA - Ulica sv. Frančiška 20
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Znanost o vodah
13.00	Dan za dnem
13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
' Danes v parlamentu
14.10	Mirage
15.10	Posebna oddaja iz DNEVNIKA 1
15.55	Rdeče in črno — 3. del TV nadaljevanke.
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05 3. 2. 1 . . . Gremo!
Rdečelasa Ana — risani film
18.00	šolska vzgoja:
Danes se začenja program, ki bo v petih nadaljevanjih prikazal . nekatere najpomembnejše arheološke muzeje antične civilizacije. Dana šn;a oddaja je posvečena egiptovskemu muzeju. Na osnevi proučevanj in opazovanj nekaterih pomembnih arheoloških najdb je namreč mogoče poznavati in ceniti kulturo in zgodovinski pomen starega Egipta z obnovitvijo življenja.in delovanja njegovih prebivalce'
Egipčanska civilizacija
18 30 Glasba, glasba
19.00	DNEVNIK 1 — Kronike
19.20 Dogodivščine
Davida Balfourja — TV film
19.45 Almanah in Vremenske razmere
?ooo DNEVNIK
20.40 Flash — nagradno tekmovanje. ki ga vodi Mike Bon-giorno
21.55	Dollv — oddaja o kinematografiji
22.10	Posebna oddaja DNEVNIKA l'
Ob koncu dnevnik — Danes v parlamentu in vremenske
Drugi kanal
12.30	Groš, dva . . .
13.CO DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja:
10 = 1 — Irska
14.00	Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Edvard VII., waleški princ -
4. del TV nadaljevanke 15.25 šolska vzgoja:
Uporabljati filmsko kamero 15.55 Knjižne informacije
16.30	Tolpa petih - TV film
17.00	DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan — D. del
18.00	Šolska vzgoja:
Kako živeti na: Japonskem
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Večerne šport ne vesti
18.50 Dober večer s . .. p’anetom To to Napoved vremena
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Kingston: Dosje strahu — TV film
21.35 Tedenska rubrika o dogodkih in idejah današnjih dni 82 35 Cedališee .in -.glasba.,u
23.15	Eurogol
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	- 19.30 DNEVNIK 3 in De želne vesti
23.00	Izredna nona, na pomoč 20 05 Šo'ska vzgoja
20.45	Cifari in svetniki — 2. del
21.40	22.10 DNEVNIK 3 in Tedenska oddaja
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
9.00 - 16.15 TV v šoli: TV koledar, Kal življenja, Razvoj živčnega sistema, Gradnja cest, Kemija, Risanka, Bio logija, Predšolska vzgoja, Zadnje minute, Kaj je animirani film, Erozija, Moleku larna zgradba snovi.
17.15	Poročila
17.20 Olimpiada, poljski dok. film .1740 Zadetek, novozelandski dok. film	. v •
• Današnja filma v terminu poljudnoznanstvenega _ filma sta spet ubrana na športno temo. čeprav je filmski namen . v obeh primerih precej, pRzliccn
Poljski film «01impiada» prikazuje smučarske začetke o-trok .njihovo veselje na sne? gu, novozelandski film «Za-detek* pa je posvečen rug-bvju in še konkretneje turneji francoske reprezentanc? pri novozelandskih moštvih. Ker je ves film posnet v počasnem ritmu in .montiran na glasbo Čajkovskega, deluje ta prikaz rugbyja izrazito baletno.
Poljski dokumentarec je posnel režiser Bordan Dzhvor-ski, novozelandskega pa Arthur Everard.
18.00	Grdi raček .
18.30	Obzornik
18.40	Mladi za mlade: Samo v napoto?
Oddaja obravnava težave, s katerimi se spopadajo študentke, ki so se že med šolanjem odločile, da bodo mamice. Študentk-mamic sicer ni veliko, če upoštevamo vsa dekleta, ki študirajo in so stare od 20 in 24 let. Vendar pa se zdi, da je pri načrtovanju za naslednje srednjeročno obdobje treba upoštevati njihove probleme in jih začeti reševati. Pi'°: blemov pa ni malo: od bivanja v študentskih domovih, •varstva za otroke do po manjkljivosti, ki ji študentke same pravijo «luknja v zakonu*. Otroci študentk (in očetov študentov) namreč ni so upravičeni do otroškega dodatka. Direktne oblike solidarne družbene pomoči mamice - študentke ne dobivajo, čeprav ni dvoma, da bi najbrž prav one potrebovale večje razumevanje in pomoč dnribe. Zelo radi namreč zapišemo, da so o troci naše največje bogastvo.
19.10	Risanka 19 22 TV no-oj
19	84 Zrno do zrna m 30 TV DNEVNIK
20	studio 2 22.05 V znamenju
Koper
17.35 Ponovitev filma
19.00	Odprta meja
19.30	Eurogol
20.00	Risanke in Dve minuti
29.15	TV D - Stičišče
20.30	Minnesota Clay — film Minnesota Clav, obsojen na prisilno delo, pobegne iz
- kaznPnice in se vrne v me , 1 -sto Meso Encantado v Novi Mehiki, kjer živi priča njegove., .nedolžnosti, ki pa o tem noče pričati. V mestu sta si nasproti dve tolpi.
22.00	TV D — Danes
22.10	Te'o - film
Lepa mulatka Princesse vzbudi nasilno ljubezen v dveh moških, v že zrelem Antoinu in mladem Alainu. Za oba bo Princesse vzrok njune smrti.
Zaqreb
17.45 Ptičje strašilo
18.15	Znanost
18 45 Dnevi jazz.a
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Para’ele 20.50 «Kvizkoteka»
ŠVICA
18.00	Oddaja za najmlajše
18.10	Otroški program 18.15 Oddaja za mladino 18 50 Star blazers
20.40	Ljubimke — film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Jutranji almanah: Slovenske banke in posojilnice na Goriškem; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 11.30 Beležka — Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti; «Dvignjena zavesa*;
12.40	Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov;
15.00	Pišite, predvajali bomo; 16.00
Potovanje v Ameriko; 17.10 Mi in glasba:	Poezija samospeva;
18.00	Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Knjiga po radiu;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 10.10 Leteči zmaj;
10.32	Mozaik, glasba in nasveti;
11.00	Kim, svet mladih; 11.35 Vrtiljak motivov; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno {»poldne; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi v nevihti; 16.15 15 minut s skupino Giants; 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Klavir; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored; 7.15 Najava sporeda; 8 00 Val 202;
13.00	Pregled dogodkov, najava sporeda; 13.05 Popevke se vrstijo;
13.40	Mladi izvajalci; 14.00 Koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.1K) Dogodki in odmevi;
15.30	Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic — 25-888;
16.30	Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.25 Kakšna glasba; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Sexy West; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija; 13 30 Ulica Asia go Tenda; 14.03 II pazzariello;
14.30	Ne prodajamo izdelkov, ku pujemo odjemalce; 15.03 Rally:
15.30	Popoldanska srečanja; 17.03 Patchwork; 18.35 Glasbena odda ja; 19.30 Dvodejanka.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 10 00, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.56-8.45 Drevi; 9.05 Ra dijska priredba; 9.32 10.12 Radio 2 • 3131; 11.32 Tisoč pesmi; 12.45 Kontakt radio; 13.41 Glasba in kino; 15 00-14.43 Radio 2 - 3131; 16.32 Di sco club; 17.32 Skupina MIM: glasbene ure; 18.32 Iz New Orleansa do Broadwaya; 19.50 Šolska vzgoja: 20.10 Spazio X, glasba za vse okuse; 22.00 Nočni čas.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v do ber dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano za . . .:
11.35	Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes ob 13.00; 13 30 Pripo ročajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušal ce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, ra dio jutri!; 16.00 Vrtiljak; 17 00 Stu dio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . ..; 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo:
18.35	Cesar Franck: Preludij, ko ral in fu''a; 19.35 Lahko noč, otro cil: 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta: 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov: 21.05 Literarni večer: 21.45 Lepe melodije: 22.25 Iz naših sporedov:
22.30	Plesna elasba iz jugoslo vanskih studiov

AZ '67 — Radnički 5:0 (3:0)
STRELCI: v 21. in 24. min. Kist, v 42. min. Nygaard, v 60. min. Welzl, v 65. min. Kist.
ALKMAAR — Da bo naloga Rad-ničkega iz Niša v povratnem srečanju osmine finala v Alkmaaru proti močnemu nizizemskemu moštvu AZ ’67 dokaj težka, o tem ni bilo dvoma. Da pa bo Radnički včeraj izgubil kar z 0:5, tega ni predvideval niti najbolj pesimistično razpoloženi navijač. Gre pa priznati, da so Nizozemci povsem nadigrali jugoslovanske nogometaše, ki so bili proti razigranemu nasprotnikom kot zbegani. Panteličevo mrežo je že v 21. minuti načel odlični Kist, ki je tri minutek pozneje dosegel že drugi gol za domače moštvo. Nogometaši Radničkega so že tedaj vrgli puško v koruzo in za razigrane Nizozemce je bilo nato še lažje povečati vodstvo najprej z Nygaardom, nakar v
^iimilitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillIllllllllMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIMlIlIllllllllllIlllIllllllIltlllllillllllllllllllllllllllllllllllU
NOGOMET
OSMINA FINALA POKALA UEFA
ODBOJKA
PRVENSTVA V VIŠJIH LIGAH
RADNIČKI POD TOČO GOLOV (0:5) Šest zmag in kar štirje porazi TORINO ZGREŠIL ENAJSTMETROVKI V 10 srečanjih slovenskih ekip
Nizozemci nadigrali Jugoslovane - Švicarji presenetljivo zmagali
...
fogemar Stenmark (med torkovim slalomom) tudi letos nima tekmecev, pa čeprav so se nekateri mladi smučarji že močno približali Posebno včeraj Žirov v veleslalomu.	(Telefoto AP)
LMUCANJE
VELESLALOM V MADONNI Dl CAMPIGLIO
čirov takoj za Stenmarkom
ijani se je izkazal le Nockler - Bojan Križaj v prvi deseterici
Dl CAMPIGLIO — da se bo moral ta tekmovalec boli 5. S. M;
MADONNA Dl CAMPIGLIO — Stenmark že krepko vodi na lestvici za svetovni pokal po včerajšnji tttiagi v veleslalomu v Madonni di tempiglio, katero je dodal svojemu Prvemu uspehu v prvem nastopu, prej v slalomu. Stenmarkova tže 54.) zmaga v svetovnem po **lu vsekakor ne predstavlja nooe-neSa presenečenja, tega pa ne bi toogli reči za drugo mesto, ki si Sn je povsem nepričakovano pribori Sovjet Saša Žirov z zaostankom le 52 stotink sekunde za zmagovalcem. Uspeh Rusa je tem pomemb-l'®jši, ker je pokazal zelo konstant-■jo vožnjo, njegov zaostanek za Šve-pa je res minimalen, če upo-stevamo dejstvo, da je Stenmark v skoraj vseh svojih dosedanjih na stopih puščal svoje nasprotnike v Meslalomu za seboj z naskokom tudi po več sekund.
Kake posebne ekipne premoči ni ^kazala nobena država.
Italijani imajo sicer dobro 6. me-®to. Nocklerja, ki je pa tudi edini «azzurri» dosegel vidnejšo u-Tstitev, saj je naslednjih Italijan ski smučar (Gros) šele ha 19. me-stu lestvice, ostali pa so še slabet (Prav ta uvrstitev Grosa kaže,
da se bo moral ta tekmovalec bolj posvečati izključno slalomu, če bo hotel v svetovnem pokalu doseči še kak vidnejši rezultat).
Jugoslovani z včerajšnjim nasto pom svojih fantov so in niso zadovoljni. Zadovoljni sq zato, ker končno 10. mesto Križaja v tako hudi konkurenci niti ni preveč slabo, prav tako pa tudi ne 18. mesto mladega Franka. Nezadovoljni pa so zato, ker je imel Križaj smolo s startno številko: na pot je namreč odšel na prvi progi kot prvi in tako ni mogel dati od sebe vsega, kar bi moral dati. Če bi vozil vsaj tako, kot je nato v drugi vožnji, bi bil na skupni lestvici gotovo vsaj za štiri mesta nižje.
Spregledati pa tudi ne smemo dejstva, da je Križaj že po teh za četnih nastopih na odličnem tre tjem mestu skupne lestvice, kar je zelo dober izhodiščni položaj za cilj, ki si ga je zastavil: dobiti eno od kolajn
Lestvica včerajšnjega veleslaloma je taka:
t. Stenmark, fšve.).
2.	Žirov (SZ)
3.	Jager (Av.)
4.	Enn (Av.)
2M?”14
2’4?”fifi
2’43”14
2’43”29
SMUČANJE
NA PIANCAVALLU
Včeraj najhitrejše švicarske smučarke
Danes zadnji eno slop» pred jutrišnjim smukom za SP
. PIANCAVALLU — Švicarki Nadig De Agostini sta dosegli najboljši čas v drugem dnevu kronometrira-nih «no stop* voženj na Piancavallu, na progi, kjer bo v petek smuk za 8vetovni pokal.
Dekleta so včeraj opravila dve v°žnji. Prvo progo je Nadigova prebila v 1’42"32 in je bila na cilju Za 58 stotink sekunde hitrejša od bojakinje De Agostinijeve. Tretji bajboljši čas je imela Avstrijka Solkner (1'44"09), četrti Nemka Ire-ba Epple (1'44"32), peti Avstrijka Cornelia Prdll (1'44''35), šesti Švi-barka Bischofberger (1’44”56) itd.
Med Italijankami je bila v prvi Srbiji poskusnih voženj najhitrejša glatouseva, ki pa je s časom 1 ‘47"96 “ila šele na 41. mestu. Ostale njene b°jakinje pa so bile še precej slr.bše. y drugi seriji smukov je bil vrst-5* red na vrhu lestvice zamenjan. De Agostinijeva je namreč prevozila bfogo v 1'42"13, Nadigova pa v 1 42"29. Sledila je presenetljiva Nor-Y*žanka Fjelstad (1’44”01), Kanadska Sorensen (1'44"25), nato 'ia ^ vrsti še Bischofbergerjeva, Prollova, Epplejeva itd.
Italijanke so spet vozile slabo, ?bj je prispela Matouseva (kot najboljša med njimi) na cilj kar 6 se *bnd za De Agostinijevo.
Seštevek časov najboljših tekmovalk pa je bil včeraj tak:
J.	Nadig	3'24"61
,	De Agostini	3'25’’03
,	Bischofberger	3'29”23
?•	Epple	3'29"23
5.	Proll	3'29"29
Danes zjutraj bodo opravile še bb^nje poskusne vožnje za jutrišnji
8rnuk.
Pred smučarji so tako trije meseci zelo intenzivnega nastopanja V tem tekmovanju bodo upoštevali za skupno lestvco po štiri najboljše rezultate v slalomu, smuku in veleslalomu ter tri v kombinaciji. Točke za evropski pokal bo na vsakem tekmovanju prejelo petnajst najboljših smučarjev in to po enakem sistemu, kot v svetovnem pokalu (zmagovalec 25, drugi 20, tretji 15, četrti 12, peti 11 točk itd.
Nekaj tekem tega tekmovanja bo tudi v Italiji in Jugoslaviji. Tako bo 20. decembra v Artesini smuk, dan kasneje pa še en smuk (ki bo veljal za kombinacijo), 19. in 20. januarja na Nevejskem sedlu slalom in veleslalom, 11. in 12. marca slalom in veleslalom na Jahori-ni, 14. in 15 marca slalom in veleslalom na Šarplanini, 20. in 23. marca pa na Etni zaključni slalom in veleslalom.
Ženske bodo nastopile 11. in 12. januarja na Pecolu v smuku in slalomu (za kombinacijo). 12., 13. in 14. februarja bodo na Gorenjskem veleslalom in dva slaloma. 4. in 5. marca v Abetonu slalom in 20. ter 23. marca na Etni zadnji slalom in veleslalom.
V	soboto z ženskim smukom
V	Crans Montani se bo začel
tudi evropski pokal
?RANS MONTANA - Sobotni žen ' smuk v Crans Montani (Švica), začetek dolge serije tekem za ropski smučarski pokal v letošnji zoni. Skupno bo na sporedu 48 ?Skih in ženskih tekem (poleg os-'h kombinacij), od katerih bo zad-? na vrsti 23. marca na sneži-ih Etne, na Siciliji.
5.	S. Mahre (ZDA)	2’43”48
6.	Nockler (It.)	2’43”54
'7.	Liithy (Švi.)	2’43”80
8.	P. Mahre (ZDA)	2’43”84
9.	VVenzel (Liech.)	2’43”93
10.	Križaj (Jug.)	2’44”13
11.	Ortner (Av.)	2’44”32
12.	Navillod (Fr.)	2’44”50
13.	Andrejev (SZ)	2’44”60
14.	Orlainsky (Av.)	2’44”61
15.	VVorndl (ZRN)	2’44”63
18.	Franko (Jug.)	2’44”66
19.	Gros (It.)	2’45”15
21.	Carletti (It.)	2’45”27
25.	Foppa (It.)	2’45”52
28.	Bieller (It.) in	
	Giorgi (It.)	2’45”74
	Lestvica svetovnega pokala:	
L	Stenmark	50
2.	Spiess	25
3.	Križaj	21
4.	Read, Frommelt in	Žirov 20
7.	Podborski in Jager	15
9.	Kent, Mally in Enn	12
12.	S. Mahre, Strand in	Irwin 11
drugem polčasu z Welzlom in zopet s Kistom.
Jugoslavija je tako izgubila še zadnjega svojega predstavnika v tem pokalu in za nameček še dokaj klavrno, z nepričakovanim porazom z 0:5. (bi)
Danes na stadionu Grezar
Trkstina - Avellino za potresna področja
V okviru pobud za zbiranje pomoči za potresna področja južne Italije sodi tudi današnja tekma na stadionu Grezar med Triestino in Avellinom, saj bodo celotni izkupiček namenili prizadetemu prebivalstvu.
Pobuda, za katero je dalo vodstvo tržaškega tretjeligaša, prav gotovo zasluži vso pohvalo, poleg tega pa tudi gledalci ne bodo ostali razočarani, saj je Avellino, ki te dni trenira v Pierisu, kjer se pripravlja na nedeljsko tekmo proti Udinese-ju, dopotoval s popolno postavo. Zaigrati bi moral tudi brazilski as Juary, ki je bil v prejšnjih dneh rahlo poškodovan, vendar kaže, da si je popolnoma opomogel.
Tudi Triestina bi morala nastopiti v najboljši postavi z izjemo France in Štruklja, ki si je na zadnjem treningu izpahnil gleženj. Nekaj dvomov je tudi glede Mitrija, saj vodstvo še vedno ne ve, če mu bodo vojaške oblasti dale dovoljenje za nastop.
Srečanje se bo pričelo ob 14.30, za vstopnico pa bo treba odšteti kot za prvenstvene tekme.
Smučarska, Karavana se bo zdaj preselila v Groden (Val Gardena), kjer bo v nedeljo na sporedu drugi smukaza svetovni pokal.
Paralelni slalom v korist potresencev
FOLGARI \ — Za paralelni slalom v korist potresencev, ki bo januarja v Folgarii v okviru «prazni-ka enotnosti na snegu*, sta se doslej že prijavili reprezentanci Ita-li^ in 'o' ?pr! ■’
MINIBASKET
Sokol — Bor B	l4:/5
SOKOL: R. Stanissa, I. Stanissa, Tence 2, Terčon 6, D. Škrk 2, A. Škrk 2, Floreančič, Carli 2 (0 na 2), Paulina, Saksida, Gruden, Mihelič.
BOR B: Lokar 16, Civardi 28, Kovačič 10, Pertot 2, Lippolis 14 (4 na 4), Šik 2, Sedmak 3 (1 na 2).
SODNIK: Della Schiava.
V	prvem slovenskem derbiju turnirja Zini & Rosenwasser sta se srečali peterki Sokola in Borove B ekipe. Zmaga je šla meščanom, ki s' bolje igrali tako v napadu kot v obrambi. Sokol ni nikoli utegnil u-staviti silovitih Borovih akcij ali pa hitrih protinapadov, ki so jih Raž-movi varovanci večkrat ustvarili. Sokol, ki nastopa z veliko število začetnikov, bi lahko bolje igral v napadu, medtem ko je v obrambi zadovoljil. Med posameznike bi pohvalili le Terčona pri domačinih, gostje pa so bili vsi enakovredni.
V	naslednjem kolu se bo Sokol v soboto pomeril z Don Boseo B, medtem ko bo A peterka istega društva v osrednji tekmi drugega kola igrala na stadionu «1. maj* proti Boru B.
(MAX)
Torino — Grasshoppers 2:1 (0:1, 2:1) 3:4 po 11-metrov-kah
STRELCI: v 27. Pfister (G), v 63. min. Graziani (T), v 64. min. Pulici (T).
TURIN — orinu ni uspelo v povratnem srečanju premagati presenetljivega Grasshoppersa iz Ziiri-cha in tako so se Švicarji uvrstili v četrtfinale.
Turinčani so sicer po regularnem času in po dveh podaljških bili v vodstvu z 2:1. To je: izenačili so neugodni izi’d'iz" Zricha. Pri stan neugodni izid iz Zijricha. Pri streljanju enajstmetrovk po so bili Švicarji prisebnejši. Pri stanju 3:3 je najprej zgrešil Zaccarelli, nakar še Pecci.
AZ ’67 (Niz.) —
Radnički (Jug.)	5:0	(2:2)
Kval.: AZ ’67 Lodz (Pol.) —
Ipswich (Angl.)	1:0	(0:5)
Kval.: Ipswicb Dinamo Dresden (NDR) —
Standard (Belg.)	1:4	(1:1)
Kval.: Standard Sochaux (Fr.) —
Eintracht (ZRN)	2:0	(2:4)
Kval.: Sochaux St. Etienne (Fr.) —
Hamburger (ZRN)	1:0	(5:0)
Kval.: St. Etienne Torino (It.) — Grasshoppers (Švi.) 3:4 po 11-metrovkah (1:2) Kval.: Grasshoppers Real Sociedad (šp. —
Lokeren (Bel.)	2:2	(0:1)
Kval.: Lokeren Koln (ZRN) -
Stuttgart (ZRN)	4:1	(1:3)
Kval.: Koln
Z izkupičkom naših ekip v prvenstvih višjih lig smo lahko zadovoljni. Osvojenih je bilo torej 60 odstotkov točk.
MOŠKA B LIGA
Odbojkarji Bora JIK Banke so morali v petih nastopih kar štirikrat poraženi z igrišča Tako so zdrsnili na lestvici še za mesto niže in prehitel jih je še Apies iz Fiume Veneta. Poraz v neposrednem obračunu z ekipo Redentore je še toliko bolj pekoč, ker spada med tiste tekmece, ki se bodo krčevito, tako kot naši fantje, borili za obstanek. Vse je kazalo, da se bodo Tržačani vrnili z gostovanja z dragocenim izkupičkom, toda v odločilnem nizu so izgubili s tesnim 16:14. Odsotnost obolelega Plesničarja se je izredno poznala in povrhu maščevala. Prvi poraz sta u-trpela Mantova in S. Giorgio iz Mester. Praznih rok pa sta sedaj še naprej Montecchio in Solaris
IZIDI 5. KOLA: Redentore - Bor
JIK Banka 3:2; Mantova - Olimpia Karmak 0:3; Legnago - S. Giorgio Mestre 3:2; Volley Videm - Montecchio 3:2; Solaris - Apies Fiume Veneta 0:3; Isola Scala - Calzaturifi-cio 3 A 1:3-
LESTVICA: Calzaturificio 3 A, Verona in Olimpia Karmak Bergamo 10, S. Giorgio Mestre in Palia-volo Mantova 8, Volley Videm in Legnago 6, Isola Scala in Apies Fiume Veneta 4, Bor JIK Banka in Redentore Este 2, Montecchio in Solaris 0
ŽENSKA B LIGA
Kot izgleda bo prvenstvo v skupini naših dveh zastopnikov sila , izenačeno. Po dveh kolih je še neporažena samo ekipa Pielle Immo-biliare iz Cenate Sotto, brez točk pa novinec R Pellicano Fratte. Slednje so izgubile najprej z Borom Intereuropo, potem pa še s Sokolom. Medtem ko so se Nabrežinke oddolžile za poraz v Camposampiero, so borovke bridko razočarale v
niiiiiiiiiiiiiipiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiriitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiii
NOGOMET
V TRETJI AMA TERSKI KA TEGORIJ1
Gaja neodločeno s S. Andreo
Prepričljiva zmaga sovodenjske enajsterice
Gaja — Sant*Andrea 0:0
GAJA: Kante, Kalc, Olenik, Križ-mančič, Vrše, Rismondo B., Grgič B., Rismondo M., Viviani, Salvi, Grgič M.
SANTANDREA: Visintin, Cusma, Maraspini, Križman, Zimermann, Longo, Contessi, Petracci, Vilini, Bubnich, Inchiostri, Bertocchi.
Z zasneženega igrišča na Padri-čah sta se enajsterici Gaje in Sant’Andreja razšli z neodločenim izidem. Kljub vremenskim neprili-kam pa je bila igra vseskozi zanimiva in kar je najvažnejše, korektna. Gostje, katerim je burja prvi polčas pihala v hrbet, so takoj prevzeli pobudo v svoje roke. si u-stvarili terensko premoč in bili nekajkrat tudi nevarni za vrata domačinov. Gajevci so se posluževali predvsem hitrih protinapadov z Brankom Grgičem, ki je bil prava uganka za nasprotno obrambo, pri zaključevanju pa nekoliko netočen. Terenska premoč gostov .le počasi usihala, saj so domačini predvsem z odličnim Borisom Rismondom nrevzeji sredino Igrišča v syoje roke. Prvi polčas se je tako zaključil z relativno premočjo Gajevcev.
V drugem polčasu smo pričakovali
miiMiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiHiiiiiiiiimiiiiiiiMiHiiiirt •iinniniimimniiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiHiiiiiimiiiiiiiiii
KOŠARKA
EVROPSKI POKALI
KOLESARSTVO
«iour» brez amaterjev
Organizatorji «Toura» so sporočili, da bodo leta 1981 na tej dirki nastopili le profesionalci. Formula «o-pen» tako za to sezono še ne bo obveljala.
Italijani in Jugoslovani igrali povsem zadovoljivo
V pokalu prvakinj zmaga beograjske Crvene zvezde
pravo obleganje nasprotnih vrat s strani Gajevcev. To pa se ni zgodilo, saj je prišla na dan utrujenost obeh nasprotnikov. Tempo igre se je pomiril. Varovanci trenerja Kozine s0 sicer potisnili nasprotno ekipo na njeno polovico igrišča in si u-stvarili nekaj priložnosti. Bili so pa vse preveč netočni pri zakl.iueeva nju. Sodnikov končni žvižg je pre-mra-ene igralce poslal v slačilnice, neodločen izid pa je po našem pravilno plačilo za obe enajsterici.
M D.
Sovodnje — Vermegliano 3:0
SOVODNJE: Cabas,, Devetak, Kovic, Florenin, Tomšič, Vižintin, Kodrič, Sambo, Šuligoj, Milloch, (Tomažič in- Gomišček).
VERMEGLIANO: Schiatton, To-don, Pacor, Malaroda, Allanpi, Fer-foglia, Ing’ese, Gratton, Menin, Pa-sutti in Fragiacomo.
STRELCI: Šuligoj, Sambo in Kodrič.
Sovodenjci so V hedeljb'po ddljfem premoru spet zapustili igrišče kot
POKAL PRVAKOV Nashau — Bosna 101:87 (51:49)
DEN BOSCH - Brez Delibašiča bo pot za Bosno v tem pokalu izredno težka. To se je zgodilo že v prvem finalnem srečanju, saj je Bosna na Nizozemskem visoko izgubila. V sarajevskih vrstah je bil Radovanovič najboljši. Dosegel je 25 točk. Povsem pa je zatajil Varajič.
KORAČEV POKAL Zbrojovka - Jugoplastika 90:96 (50:41)
BRNO — Jugoplastika je pripravila lepo presenečenje, saj je v gosteh zasluženo premagala Zbrojov-ko. Dukan (28) in Šolman (26) sta bila najboljša v splitskih vrstah, pri Zbrojovki je bil najboljši Bra-benec (24).
Zadar — Dinamo Moskva 111:114 (102:102, 51:54)
ZADAR — Moskovski Dinamo je po ogorčeni borbi in po enem podaljšku premagal Zadar, ki je tako izgubil lepo priložnost, da bi o-svojil dve dragoceni točki. Skroče je dosegel kar 39 točk.
..............................................................................................................ii»»iiiniiiniH*iiMiiiiiiiiiiiiiiiiimm»iiiiniminiimi
KOLESARSTVO
V CIKLOKROSU ZA TROFEJO «Al F0G01AR»
Petelin (Adria) četrti na lestvici
Anderlecht — C. Zvezda 79:86
(48:38)
BRUSELJ — Beograjska Crvena zvezda je v Bruslju zasluženo premagala domači Anderlecht.
Najboljša v beograjskih vrstah sta bila Avdija (27) in Nikolič 20).
Hapoel — Ferrarelle 94:97
(49:50)
TEL AVIV — Ferrarelle iz Rieti-ja je v Tel Avivu osvojil izredno pomembni • točki proti dokaj močnemu moštvu Hapoela.
V italijanskem moštvu je bil daleč najboljši Američan Kiffin, ki je dosegel kar 34 točk.
POKAL L. RONCHETTI Kralovopolska — Študent
94:85 (49:39)
BRNO — Niškem Študentu ni u-spelo v gosteh presenetiti močnega češkoslovaškega moštva.
POKAL PRVAKINJ
C. zvezda — Sparta 69:55
BEOGRAD — V prvi četrtfinalni tekmi pokala prvakinj je beograjska Crvena zvezda premagala Sparto iz Prage s 14 točkami razlike.
Največ zaslug za zaslužen uspeh Beograjčank ima Djurkovičeva, ki je dosegla kar 25 točk
NOGOMET

V	okviru 3. amaterske lige na Goriškem so v ponedeljek odigrali dve zaostali tekmi, ki sta bili v nedeljo zaradi slabega vremena odgodeni.
V	prvem srečanju je v Fari domača ekipa z rezultatom 1:0 premagala drugouvrščeni Pog-gio. S to zmago je Farra dosegla Audax na vrhu lestvice. V drugem srečanju pa je gorička Azzurra v Tržiču premagala (2:1) Adrio.
Končna lestvica po 10. kolu Pa je taka:
Audax in Farra 15; Poggio, San Lorenzo 14; Mladost, Azzurra 13; Piedimonte 12; Ison-zo 11; Brazzanese 10; Juventi-na, Italcantieri 9; Sovodnje 8; Fogliano 7; Capriva 5; Vermegliano 3; Adria 0.	(pr)
Dva praznična dneva sta bila za ciklokrosiste v naši deželi izredno naporna. V nedeljo so dirkali ” La-tisani, kjer so se morali boriti z ledom, v ponedeljek pa so bili v Corvi pri Pordenonu na naporni progi, ko je bilo treba premagovati v blatu in ledu tudi višinske razlike nad 60 odst. Zanimiva je bila vsekakor dirka v Latisani, kjer je v šesti vožnji za trofejo «A1 Fogolar* nastopila tudi italijanska reprezen tanca v ciklokrosu. Zmaga je seveda šla državnemu prvaku Ditanu. Vsekakor je bila dirka zanimiva tudi zaradi boja za točke na skupni lestvici za trofejo *A1 Fogolar*, kjer trenutno vodi Barattin, njegov glavni antagonist pa je letos mladi Dal Grande, ki je v nedeljo prispel na cilj tretji, v ponedeljek pa je klonil
v finalu hitrejšemu Barattinu.
Dirka v Corvu v ponedeljek je bila nekoliko bolj izenačena, nastopila pa je tudi izredno homogena ekipa iz Trenta, ki je prekrižala račune nekaterim nastopajočim, med temi tudi članu lonjerske Adrie Petelinu, ki je bil v nedeljo 12. v po nedeljek pa 11. na cilju. Omenimo naj še, da je na skupni lestvici a-materjev Petelin na četrtem mestu pred Novellijem, lanskoletnim zrna govalcem, ki je v nedeljo padel in se poškodoval, tako r’a ni mogel na stopiti v Corvi.
Lestvica nedeljske dirke v Latisani
1.	Ditano (Alhof Guerciotti)
2.	Flajban (Alhof Guerciotti)
3.	Dal Grande (La Puiese)
4.	Del Bianco (Doni)
5. Barattin (Motense)
12. Petelin (Adria Lonjer)
Lestvica dirke v Corvi
1.	Barattin (Motense)
2.	Dal Grande (La Puiese)
3.	Vettorel (La Puiese)
4.	Gretter (Trento)
5 Valerio (Del Mei)
11. Petelin (Adria Lonjer)
Lestvica članov po sedmi vožnji za trofejo «A1 Fogolar*
1.	Barattin
2.	Dal Grande
3.	Pettorosso
4.	Petelin
5.	Novelli
Na sporedu so še tri dirke ini si cer v Krminu, Martignaccu in Braz-zacu.
R. Pečar
zmagovalci. Premagali so šibko ekipo iz Vermeljana. Treba je priznati, da so se tokrat Vižentini.ievi varovanci zelo potrudili, čeprav nasprotnik ni bil na kvalitetni ravni in povsem zadovoljili lastne navijače tako z doseženim rezultatom kot s prikazano igro. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo v nedeljo igrišče v neprimernem stanju, kar je precej motilo igralce
Ta zmaga naj b0 tudi spodbuda za nadaljnje uspehe, prvi izmed katerih naj bi bil že drugo nedeljo v Sovodnjah proti močni ekipi Isonza.
(P. M.)
Piedimonte — Mladost 1:1
(1:1)
MLADOST: A. Gergolet, Mariz-za, Pahor, Gerin. Šuligoj, E. Ger golet, Ferfolja (Frandolic). Balla-minut. Nardon, Lavrenčič, Kobai (Fcrletic)
Doberdobska Mladost se je vrnila z gostovanja v Podgori s točko. Neodločen izid jasno prikazuje resnično stanje na igrišču, čeprav
je napadalna vrsta Mladosti v pr vih minutah igre zapravila več stoodstotnih priložnosti. V tem delu srečanja je prevladala terenska premoč gostov, slednji pa so le redkokdaj resno zaposlili vratarja domačinov. Prvi so prešli v vodstvo gostje po zaslugi Babaminu-ta. ki je prestregel strel Nardona in poslal žogo za hrbet domačega vratarja. Po tem zadetku je Kazalo. da bodo Kraševci z lahkoto od pravili domačine. Podcenjevanje pa jih je drago stalo, saj so domačini po napaki obrambe prišli do izenačenja.
Po odmoru so domačini nadigra li goste in diktirali tempo igre. Številne napake naših fantov, pred vsem na sredini igrišča so domačini izkoriščali in večkrat ogrožali vrata Gergoleta.
Tudi ta remi jasno kaže, da v ekipi nekaj ne gre, predvsem med napadom in vezno linijo, ki je tudi v nedeljo posredovala le malo uporabnih žog napadu. V nedeljo pa čaka. Mladost težka naloga, saj se bo spoprijela z ekipo S. Lorenza v Koprivi.
D. Gergolet
mestnem derbiju z OMA. če je poraz pekoč, . je prikazana igra v zadnjih treh setih še toliko bolj.
IZIDI 2. KOLA: Mogliano Veneta
-	Barribi Brescia 1:3; Don Bosco -Spinea 1:3; Bor Intereuropa - OMA Zanardo 1:3; Sokol - II Pellicano Fratte 3:1; Pielle Cenate Sotto -Schio 3:0.
LESTVICA: Pielle Immobiliare, Cenate Sotto 4, Bor Intereuropa. Don Bosco Padova, Mogliano Veneta, Sokol, Barribi Brescia, OMA Zanardo, Schio in Spinea 2, Pellicano Fratte 0.
ŽENSKA C-2 LIGA
Uspešno sta startala Breg in Sloga, ki sta slavila po petih setih igre doma oziroma v gosteh. V derbiju pa je moral Kontovel prepustiti točki igralkam Julie, ki z našimi ekipami praviloma igra s podvojeno močjo. Velik favorit CUS pa je prepustil Libertasu iz Gorice set.
IZIDI 1. KOLA: Rivignano - Sloga 2:3; Breg - Vivil 3:2; Virtus Vol)ey - Fontanafredda 3:1; Julia
-	Kontovel 3:1; Celinia - Intrepida 3:2; CUS Trst - Libertas Gorica 3:1.
ŽENSKA D LIGA
V	krstnem nastopu v tej ligi je Sloga prepustila izkupiček vrsti Julie, kombinirana postava Bora pa .je odpravila Solaris, toda ne brez
IZIDI 1. KOLA: Sloga - Julia. Inter 1904 - Lucinico 1:3; Bor - Solaris 3:2; Volley club - 01ympic 3:0; Ausa Pav - Pieris 3:0.
MOŠKA D LIGA
V	tej konkurenci zastopa barve slovenske odbojke Juventina iz štan-dreža. Letos nekoliko okrepljena Juventina je uspešno premagala prvo oviro.
IZIDI 1. KOLA: La Talpa - Roz-zol 0:3; CUS Trst - Lucinico 2:3; Libertas Krmi n - II Modulo 0:3: Vol!ey club - Solaris 0:3, Juventina
-	Pro Cervignano 3:1.
NA GORIŠKEM MOŠKA C-2 LIGA Olympia - Libertas 1:3 (1:15, 15:9, 7:15, 9:15)
O L Y M P I A: Kuštrin, Markožič, Markočič, Jarc, Cotič, M. in š. Dornik, Špacapan, Košič, Cej, Ter-pin A. in S.
DEČKI
Olympia - Sater Gradišče 2:3 (6:15, 15:10, 7:15, 15:13, 9:15)
OLYMPIA: Terpin A. in S., Špacapan, Košič, Cej, Cotič I. in R., Komjanc, Podveršič.
SODNIK: Susič Lučano.

Iz planinskega sveta
Znižana kazen za Neumanna
RIM — Zvezna prizivna komisija italijanske nogometne zveze je u-godila zahtevi Udineseja in znižala kazen nemškemu igralcu Herbertu Neumannu, ki je bil izključen za štiri kola zaradi sramotenja sodnika. Igralec je že dve nedelji presedel na klopci, tako da bo moral počivati le še eno kolo. Poleg tega je za eno kolo znižala kazen tudi za igralca Milana Ottorina Piottija, ki je bil izključen za dve nedelji.
Disciplinska komisija pa je včeraj za dve koli izključila Restellija (Fiorentina), za eno pa Scanzianija (Ascoli). Hujša kazen pa je doletela nekatere igralce v B ligi: Di Giovanni (Varese) ne bo mogel odigrati štirih tekem, Taddei (Pescara) in Sasso (Bari) pa dveh.
Prvič na snegu s SPDT
Prejšnjo nedeljo se je na Nevejskem sedlu pričel smučarski tečaj SPDT. Lokacija tečaja je sicer Ra-vasceltto, vendar pa glede na to, da ni bilo tam niti malo snega, so se organizatorji odločili za Ne-vejsko sedlo (alternativa je bila Piancavallo). Vreme je bilo pod vsako kritiko (sneg, dež itd.), ljudi pa toliko, da se ni dalo niti premikati. Saj pa je to tudi razumljivo, ker je bilo edino smučišče odprto na prav velikem področju. Šestdeset avtobusov spraviti tam gor je tudi svojevrsten rekord. Kakorkoli že, organizacijsko je vse (več ali manj) potekalo v redu, šest avtobusov je zapustilo Tržaško skoraj točno, smučarski učitelji so prišli kot domenjeno iz Ravascletta, tudi tečaj je potekal v redu, saj so skupine (po največ 10 smučarjev), razdeljene v glavnem p. smučarskem znanju in starosti, že prvo nedeljo redno vadile, škoda torej le za slabo vreme in pa veliko gnečo.
Ta teden še ni tako zasnežilo, da bi se «karavana» avtobusov, polno tečajnikov, podala v Ravascletto. Zato bo prihodnjo nedeljo po vsej verjetnosti tečaj spet na Nevejskem sedlu, vse podrobnosti in morebitne menjave bomo objavili v sobotni številki Primorskega dnevnika. Glede na to, da bo tam prav gotovo vse polno smučanja željnih meščanov priporočamo maksimalno točnost pri zbirališču pred odhodom na sneg. Zbirališče je torej v Trstu pred sodnijo ob 6.15, odhod pa točno
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilIlitiiliiinniiiliiiiiilMniMniiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiIlliiiilliuiiiiiiiiillililliiliiiiiiuiiilliiilli
OBVESTILA
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja sekcije danes,
11.	t.m„ ob 20. uri.
* *
ŠZ Bor - Atletska sekcija
obvešča, da bo jutri, 12. decembra, ob 20. uri na stadionu «Prvi maj* seja odbora sekcije.
* # *
Teniška sekcija Gaje priredi društveno večerjo za člane in prijatelje, ki bo jutri,
12.	decembra, ob 20.30 v restavraciji Furlan na Repentabru.
* # *
Športno društvo Mladina
organizira zimovanje v Kranjski gori od 26.12.1980 do 1.1.1981. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije se zainteresirani lahko obrnejo na Stojana, tel. 220-423.
ŠD Mladina obvešča obenem, da bo priredilo v nedeljo, 14. t.m., smučarski izlet.
Košarkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da so treningi ekipe 1. divizije (veterani) ob sredah ob 18.30.
* * •
Smučarski klub Devin
sporoča, da se bo smučarski tečaj pričel v nedeljo, 14. decembra. Vozni.red avtobusov bo naslednji: avtobus št. 1 ob 6.10 Božje polje, 6.20, Salež, 6.30 Prečnik, 6.40 Mavhinje, 6.50 Vižovlje, 6.55 Ses-Ijan, 7.00 Devin. Avtobus št. 2 ob 6.00 Slivno, 6.20 Praprot, 6.30 Nabrežina - Postaja, 6.40 Nabrežina -center, 6.50 Nabrežina - kamnolomi, 6.55 Sesljan, 7.00 Devin. Prosimo za točnost.
# • »
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 12. t.m., ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, sestanek komisije za odbojko.
ob 6.30. Zamudnikov tokrat ne bomo čakali.
• « •
Ostalo delovanje SPDT
SPDT prireja danes v okviru svoje predavateljske sezone v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11.) ob 20. uri zvečer že tradicionalni vsakoletni prikaz diapozitivov naših članov, ki bodo tako v besedi1 in predvsem sliki prikazali letošnjo pred kratkim zaključeno poletno planinsko sezono. Vabljeni vsi.
* « #
Prejšnji ponedeljek so se člani mladinskega odseka SPDT podali na nezahteven izlet na Volnik nad Repnom. Tržaški Kras je seveda še ves v snegu, prav tako pa je prav ves izlet potekal po snežni odeji, ki je služila za kepanje, za nogometno igrišče in še za drugo. Tudi rezko, sicer pa zelo lepo vreme, je pripomoglo k usiehu celotnega izleta.
« * «
Letošnjo kolesarsko leto se zaključuje, planinci pa počasi mislijo na obnovitev naročnine njihovega mesečnika, Planinskega vestnika. V letošnjem letu je bilo naročnikov na Tržaškem 43, preišnja leta pa se je število tudi sukalo okoli petdeset. Naročnine sprejemajo v Tržaški knjigarni.
• « «
Sovjetska odprava
na Everest
Priprave za vzpon sovjetskih alpinistov na najvišja goro sveta — Mont Everest potefcajo, tpovsem po načrtrn, kot je pred kratkim izjavil vodia ekspedicije Ovčinikov. Pretežni del opreme je sovjetske proizvodnje, nekaj nujne opreme kupujejo v ZRN, Franciji in Avstriji, največH problem pa so kisikove jeklenke. V odpravi bo delovala tudi posebna znanstvena skupim, na pot pa bo šla posebna filmska ekipa. Že Januarja se bo odprava zbrala v taborišču v gorah Tjan Sana. po zdajšnjem načrtu pa nai bi vrh naskočile tri samostojne štiričlanske naveze, na letošnjem treningu avgusta na Pamirju pa so izbrali po tri osemčlanske naveze.
NOGOMET
Pobuda izključenih igralcev
RIM — Vrsta izključenih igralcev (razen Rossija in Wilsona), ki so bili vpleteni v škandal nogometnih stav, se zavzema, da bi ponovno zaigrali. Na včerajšnji tiskovni konferenci so povedali, da so sestavili ekipo in da želijo ponovno nastopati, vendar izključno v dobrodelne namene. Pri tem pa so naleteli, kot pravijo, na hudo nasprotovanje in ovire pri nogometnih zveznih organih.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
11. decembra 1980
Za SFRJ žiro račun 50101-602-45361 «ADIT» DZS 61000 LjubljonO Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mini
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir be®.ed ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JubisK® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih aez v Italiji pri SPI.
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska I
i ZTT
I Trst
RAZBURKANE VODE V BRUSLJU
Polemike o zeleni politiki pred vstopom Grčije v EGS
Olivno olje, vino, tobak, govedina in sadje na «kritičnem seznamu»
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
tarnih volitvah ter glavna točka kolizije z opozicijo, ki se zoperstavlja članstvu v EGS.
Druga pomembna točka sedanje pogajalske jaze med Grčijo in bodočimi partnerkami je vključitev drahme v zahodnoevropske valutne tokove. Po črki priključilvenega sporazuma mora nova članica EGS še pred vstopom postaviti svojo valuto vsaj na eno borzo. Grki so v ta namen predvideli pariško in sporočili, da se bo drahma tamkaj pojavila konec decembra. To odlašanje je v (deveterici* sprožilo sume, da bodo grki skušali drahmi določiti previsoko vrednost, nalcar bu pod pritiskom valutnih viharjev njena veljava padla, to pa bo imelo za posledico večjo konkurenčnost grškega izvoza. Veljava drahme je Domembna, ker bodo no njej določali kmetijsko «obračunsko enoto* (ki velja za kmetijske cene), kmetijska nadomestila, vplivala pa bo tudi na razmer:a med (zelenimi* valutami. Od teh med seboj nove-
zanih mehanizmov pa je odvisna višina podpore grškim kmetom in njihov dohodek. V članicah «deve tetice* je zaslediti prepričanje, da bo Karamanlisova vlada skušala tako s pomočjo drahme kot med pogajanji o integraciji kmetijstva doseči kar največ pozitivnih točk za svoje kmetijstvo, da bi zavrnila očitke socialistov (pasok) in drugih opozicijskih sil, ki menijo, da bo vključitev v EGS prinesla več škode kot koristi.
Da bi se izognili manipuliranju z vrednostjo drahme — ali pa vsaj skrčili to možnost — so bodoče sočlanice zahtevale od atenske vlade, da skrajša rok za postavitev svoje valute na pariški borzni seznam in minister Kanelopulos je končno privolil, da se datum pomakne od 31. decembra na še nedoločen dan spred 15. decembroma. S pojavo na borzi bo drahma prvič po petdesetih letih uradno postala «konvertibilna valuta*.
BOŽO MAŠANOVIČ
VEST O TRAGIČNI IN NERAZUMLJIVI SMRTI JE GLOBOKO ODJEKNILA PO VSEM SVETU
Stenski Lennonov portret anonimnega oboževalca
iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
PRED PARLAMENTARNO RAZPRAVO O PRORAČUNU IN TRILETNEM NAČRTU
OSTRA KRITIKA IN ALTERNATIVNI PREDLOGI KPI VLADNIM IZBIRAM 0 ZAMRZNITVI GOSPODARSTVA
Zaskrbljenost javnosti zaradi nevarnosti povišanja davčnih bremen
BRUSELJ — Tri tedne pred (zgodovinskim korakom» — kot so grški vstop v evropsko skupnost označili v tukajšnjih krogih — je Jugoslovanka južna soseda dobila prvo trpko lekcijo iz neizprosnih pravil igre, ki veljajo v ministrskem svetu, kadar se zoperstavijo ključni in teresi posamičnih članic. Po napornem dvodnevnem merjenju moči kmetijskih ministrov je atenski predstavnik Atanas Kanelopulos sporočil resornim kolegom, da njihovih. predlogov o razširitvi pravil skupne <zelene» politike na grško kmetijstvo ne more sprejeti in debate o najpomembnejšem področju grške priključitve se bodo še na daljevale.
Da bo kmetijstvo najbolj naporno pogajalsko področje, je bilo zna no že dolgo pred tem, kajti Fran cija in Italija sta na sedežu EGS še pred pričetkom dogovarjanja o priključitvi Grčije dvignili vik in krik o nevarnostih, ki prežijo na njuno sredozemsko kmetijstvo, ko bo prišlo do povodnji konkurenčnejših grških pridelkov. Obe državi sta dobili zajetno finančno pomoč iz skupne blagajne kot podporo ob močjem, ki (jih bo prizadel razši-ritveni proces v skupnosti*. posebno pozornost pa so kmetijskim problemom posvetili tudi med zaključno fazo pogajanj, ki je bila lani v Luksemburgu. Kljub temu je vzdu šje na tokratnih pogajanjih kmetijskih ministrov, ki so se v Bruslju dobra dva dni ukvarjali s «tel:nič-n'mi podrobnostmi» grške vključitve v skupno kmetijsko politiko, preseglo pričakovanja.
Po mnenju «deveterice» je grška vlada v zadnjem obdobju z ukreni na domačem trgu. umetno zvišala kmetijske cene, kar dviguje osnovo, ki jo bodo v EGS uporabili vri določanju okvirnih, cen za grške kmetijske pridelke, če upoštevamo na eni strani dokaj visoko okvirno odkupno ceno ter ji dodamo nižje proizvodne stroške od francoskih ah italijanskih, je na dlani, da bo gr ški kmetijski izvoz konkurenčnejši od drugih članic s podobno kmetijsko strukturo. Ta ugotovitev se seveda ni pokazala šele sedaj, a je doživela kulminacijo v razpravah med članicami evropske skupnosti, kajti Francija in Italija si rrizade vata doseči čim ugodnejši izhodiščni položaj pri določanju pravil igre. ki jih bodo morali upoštevati grški kmetje.
Na že znanem seznamu (kritičnih pridelkov» (olivno olje, vino, tobak, govedina, sladkor, sadje) je največja pozornost veljala olivnemu olju, kjei letna proizvodnja v EGS že sedaj presega porabo, vstop Grčije, kasneje pa še Španije in Portugal ske pa bo sedanje zagate še bolj zaostril in za odkup presežkov bodo iz skupne blagajne odtekali velik» denarji. Na tokratnih pogajanjih je deveterica Grčiji predlagala intervencijsko ceno 230 dolarjev za sto kilogramov, Atanas Kanelopulos pa je zahteval osem dolarjev več in se zoperstavil ideji drugih članic da v predlagano ceno vključijo še pomoč pridelovalcem, ki je dobrih 16 dolarjev za sto kilogramov. Po mnenju atenske vlade je podpora proizvajalcem posebna zadeva in je ne gre vključevati v intervencijsko ceno. Nadalje, Francija zahteva posebno podporo za svoje vinogradnike, s katero bi nevtralizirali lazli ko v ceni grškega in zahodnoevrop skega vina, ugotavljajoč da utegne nova članica povečati proizvodnjo glede na ugodno ceno. Pri tobaku se grški težnji, da skupnemu trgu proda 12I/.000 ton tobaka, zoperstavlja Italija. In tako naprej, seznam spornih točk je zajeten, «deveteri ca* pa se ie pokazala kot neupo gljiv pogajalec, računajoč bržkone tudi na grške notranjepolitične raz mere. Vstop v EGS je eden političnih adutov Karamanlisove (nove de mokracije* na domačih parlamen
DiiiiiiiiiMiiiiMiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniimiiniiiiiiiMiiiiiiiiMiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuoiifiitiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Hud mraz in snežni meteži zajeli Grčije V severnih območjih države umrlo 10 oseh
Zahrbtni umor Johna Lennona oživlja mit «BeatIesov»
Tisk z velikim poudarkom poveličuje osebnost ubitega glasbenika
(Telefoto AP)
RIM — Pred italijansko vlado se pred koncem leta postavlja vsaj na vidgz nerazrešljiva uganka,'kako u-skladiti potrebe državne skupnosti (ki jih je doslej še neizračunana škoda po katastrofalnem potresu v Lminiji še močno povečala) z omejenimi in vsekakor nezadostnimi zmogljivostmi državnih blagajn. S to nelahko nalogo se te dni sestajajo pristojni ministri v okviru posebnih vladnih odborov za gospodarsko načrtovanje in z. industrijsko načrtovanje. Za zdaj pa še nič ne kaže. da bodo mogli najti rešitev, ki ne bi bila zgolj na papirju, v širši javnosti poštenih davkoplačevalcev pa vlada upravičena skrb (če izkušnje nekaj veljajo) nad nevarnostjo zaostritve davčnih bremen.
Veliko odprto vprašanje je namreč, če in kako bo vladi uspelo, da zadovolji zahteve posameznih ministrstev in jih uskladi z izraženim namenom, da omeji inflacijo, ne da bi močno privila davčni vijak. Minister za državne udeležbe na primer zahteva okrog 11.000 milijard lir za ozdravitev javnih podjetij. Blagajni za Jug naj bi dodelili nadaljnjih 24.000 milijard, za energetski načrt je baje potrebnih 18.000 milijard. minister za kmetijstvo terja 4.000 milijard, nadaljnjih 10.000 milijard pa bi po računih vlade potrebovali za obnovo potresnega področja. Od kod ves ta denar, ko se finančni minister Reviglio baje odločno upira uvajanju novih davščin ali povišanju sedanjih, ker se je
Prijateljski objem
Prijateljski objem med filmsko igralko Debbie Linden in robotom Polharjem na londonskih ulicah: Nenadna ljubezen? Seveda ne, kot običajno samo propagandna pobuda	(Telefoto AP)
nasprotno že obvezal, da bo razbremenil delovne sloje s prilagoditvijo količnikov gibanju inflacije?
Minister za proračun La Malfa se je na včerajšnji seji odbora za gospodarsko načrtovanje lotil vprašanja bolj abstraktno. Skrbi ga predvsem da se ne izneveri obljubam, da bo predložil svoj triletni načrt parlamentu pred koncem leta. Zaradi tega je zanj bistveno zmanjšanje javnega .primanjkljaja ii}.,omejitev skupmh javnih izdatkov na letošnji ravni. Naložbe, ki jih terjajo posamezni ministri, naj bi pa krili s posojili iz tujine, pri čemer priznava, da bo treba dati tujim bankam ustrezna jamstva o verodostojnosti načrtov in o njihovi izvedljivosti, po drugi strani pa močno omejevati notranje denarno gibanje, oziroma nadaljevati politiko «dragega denarja* z visokimi bančnimi o-brestmi, ki povzroča zastoj investicij in proizvodnje ter s tem povečuje brezposelnost.
Smernicam vlade, ki slonijo na vdaji glede gospodarskega zastoja (notranji narodni proizvod naj bi obstal na razvojni stopnji «nič»), odločno nasprotuje KPI, ki je včeraj priredila tiskovno konferenco, na kateri so najbolj znani strankini izvedenci obrazložili alternativne predloge komunistov glede italijanske gospodarske politike. Ti so vladi predvsem očitali, da namerava klestiti zgolj po investicijah (in s tem povečati recesijo) ter še nadalje izžemati najbolj podrejene delavce (obdavčitev naj bi se zanje v letu 1981 povišala za celih 47 od-stotov, medtem ko je boj proti davčnim utajam šele na začetku). Kupna moč plač bi se pri takih izbirah zmanjšala v prihodnjem letu za najmanj 2 odstotka, zatrjuje KPI in zato zahteva nujno razpravo o proračunu in finančnem zakonu za 1981 v parlamentu. '■
Komunisti nasprotne zagovarjajo tako gospodarsko politiko, ki naj bi privedla do povečanja narodnega proizvoda za vsaj 1,5-2 odstotka in predlagajo vrsto ukrepov, ki naj bi ustrezali temu smotru. Za gradnjo stanovanj, javna dela, kmetijstvo in razvoj Juga naj bi vložili 1.670 milijard lir, občinam in pokrajinam naj bi dodelili 1.5C0 milijard, državnim podjetjem 2.000 milijard, novim naložbam v kmetijstvu pa še 300 milijard lir, Posebej so izvedenci KPI na tiskovni konferenci obravnavali- vprašanje reforme pokojnin (za njeno pospešitev so se včeraj oglasili po drugi strani tu-
ATENE, RIM, BEOGRAD - V zadnjih 24 urah je zaradi snežnih metežev in polarnega mraza umrlo v raznih predelih severne Grčijo 10 oseb. Val izredno hladnega mraza je povsem nepričakovano zajel vso kontinentalno Grčijo in otoke v severnem Egejskem in Jonskem morju ter se včeraj popoldne razširil na polotoka Atiko in Peloponez. Včeraj dopoldne je v Atenah snežilo, kar je povsem neobičajno za december in sploh za zimo v Atenah.
Največje presenečenje pa so vesti s Peloponeza, kjer so zabeležili neobičajne snežne padavine predvsem na območju nekdanje O-limpije. Po podatkih grške meteorološke službe se je temperatura v nekaterih območjih na severu dr žave gibala od 3 do 14 stopinj pod ničlo. V Epiru je v nekaterih ob-
močjih snežna odeja debela tudi 2 metra, da so oblasti izločile iz prometa vsa vozila, ki niso imela zimske opreme. V številnih gorskih območjih pa so prepovedali promet za vsa vozila.
Neurje se je torej pomaknilo še bolj proti jugovzhodu, da je včeraj nad Apeninskim in severnim Balkanskim polotokom prevladovalo sončno vreme. Maksimalne dnevne temperature so se nekoliko dvignile, a nočne so bile še vedno izredno nizke. Na Tridentinskem niso bile nobena redkost temperature tudi do 20 stopinj pod ničlo, podobno je bilo tudi na Južnem Tirolskem. Pod ničlo pa je bilo domala v vsej severni in južni Italiji. Precej zaskrbljeni so predvsem v severnoitaliian skih zimskih središčih, saj kljub izrednonizkim temperaturam je snežna odeja borna. Čisto drugače je
v srednji Italiji, tu je snega nagnetlo kar pošteno, celo preveč. V abruškem obmorskem mestu Va-sto, ki je znano po svojem suhem in zmernem podnebju, je bilo včeraj kar pol metra zmrznjenega snega, kar ne pomnijo tudi najstarejši prebivalci. Še hujši je položaj v notranjosti srednje Italije, kjer se promet odvija s težavo.
Včeraj se je zjasnilo tudi nad vso Jugoslavijo. Težave v prometu so še vedno v krajih, kjer je v preteklih dneh zapadlo precej snega. Ta ko je še vedno prepovedan promet za tovornjake in vlačilce preko Gorskega kotara in Like, na območju Titovega Užica in v severni Črni gori. Zimska oprema pa je še vedno obvezna na dobršnem delu .jugoslovanskih cest, predvsem krajevnih in regionalnih, medtem ko je večina magistralnih cest suhih.
Zima torej še vedno kaže svoje ledene zobe. Ob tem sc samo po sebi zastavlja vprašanje, kakšna bo letošnja zima. Meteorologi kot običajno modro molčijo saj so že enotedenske vremenske napovedi i-zreden uspeli. Toliko bolj glasni so vremenski »vedeži*, ki pa so v svojih napovedih precej p n. Jslovni. Iz Londona prihajajo vesti, da bo letošnja zima najhujša odkar redno beležijo meteorološke podatke. Razni celo primerja.io začetek letošnje zims s »slavno* zimo v letih 1928/29, za čudo pa so kmetje širom po E-vropi prepričani, da bo letošnja zima povsem običajna, če ne celo mila Kdo ima prav bomo lahko preverili ob prvem spomladanskem soncu, a ob tem je treba pristaviti, da je marsikdo predvsem kmetie jeseni 1928. leta napovedal milo zimo.
di sindikati), za katero naj bi vložili 1.5C0 milijard, in obnovo potresnega področja. V ta namen predlagajo ustanovitev posebnega sklada v znesku 6.000 milijard lir, od katerih naj bi polovico krili s posojili iz tujine.
Nahajališče plina v severnem Jadranu
NEW YORK — Vest o tragični in nenadni smrti bivšega »leaderja* znamenite glasbene rock skupine «The Beatles* Johna Lennona je globoko odjeknila po vsem svetu. Kritiki in glasbeni poznavalci, pa tudi družbeni opazovalci brez izjem soglašajo, da je bil Lennon ne samo na glasbenem področju, pomembna osebnost 60. let. Njegova popularnost je seveda predvsem povezana z velikim mednarodnim uspehom slovitih «Beatlesov*, Lennona pa pomnijo predvsem kot «ideologa» skupine in soustvarjalca, skupno z Mc Cartneyem vseh najbolj znanih popevk, ki niso le izraz izpiljene tehnike in originalnih glasbenih prizvokov, temveč tudi pojem za rock gibanje 60. let. ki je globoko vplivalo na družbeno in politično miselnost takratne mladine. Lennon se je tudi po razpustitvi skupine bistveno ločeval od svojih trgh tovarišev zaradi večje politične angažiranosti in aktivnosti v ZDA. Vendar je že leta 1965' postalo .jasno, da je Lennon prava gonilna sila skupine. Njemu je treba namreč pripisati vse najboljše in izrazitejše skladbe, ki šo označevale «Bea-tlese* in jim omogočile, da so postali živa legenda: Help, Ticket to ride, Norvveigian wood, Girl, kasneje pa Strawberry fields forever in slavna Lucy in the Sky with Dia-monds, kjer začetnice besed označujejo mamilo LSD, vsebina pa je prežeta z ironičnimi in fantastičnimi prispodobami.
Pariški dnevnik «Le Monde* tako primerja Lennona z Bobom Dyla-nem, za oba pa trdi, da sta bila vodilni osebnosti rock gibanja, ki je «popolnoma spremenilo obnašanje, miselnost, poteze in obliko cele generacije mladih iz vsega sveta*. Londonski Times pa je Lennonu celo posvetil včerajšnji uvodnik, kar je spričo resnosti in tradicionalni previdnosti britanskega dnevnika prava redkost. Ljudski dnevniki pa o umoru glasbenika poročajo na prvih straneh z mastnimi in zvenečimi naslovi kot sta na primer: »Smrt heroja* in »Ljubili so ga*. V člankih pa poudarjajo, da so bili «Beatlesi* in Lennon pravi glasbeni fenomen sodobnih časov in simbol zmage mladine nad avtoritarnostjo družine in oblasti.
Nasploh pa je britansko časopisje posvetilo bivšemu »beatlu* tako pozornost, ki jo običajno namen iaio smrti velikih političnih osebnosti in pa vestem iz Elizabetinega dvorca.
Lennonov uboj sta komentirala tudi Reagan in Carter. Pred newyor-škim glasbenikovim stanovanjem pa se je takoj zatem, ko se je razširila vest o nesmiselnem umoru zbrala neskončna množica privržencev in ljubiteljev glasbe, ki so organizirali mogočni «sit in* v bližnjem Central parku.
Preiskovalci so medtem že zaslišali Lennonevega morilca, 25-letne-ga Marka Chapmana, ki je brez obotavljanja priznal umor. Javni to žilec .ie novinarjem dejal, da je bil Chapman med zaslišanjem popolnoma miren in priseben, po niegovem mnenju pa je bil umor pevca trezno in svobodno načrtovan. Chapman si je za potovanje iz Honolu-
PULJ — Delavci ploščadi «Pa-non* zagrebške INA — Naftaplina so 30 milj jugozahodno od Pule odkrili nova nahajališča plina. Posaa-ka «Pancna» je skoraj mesec dni iskala plin pod morjem, pri čemer je napravila osem vrtin Plin so našli ne le v peščenih, marveč tudi v nepeščenih slojih, kar je posebnega pomena za proizvodnjo, ki ima znatno manj težav pri pridobivanju plina.
Novi rezultati opozarjajo na možnost. da bodo že čez nekaj mesecev začeli s poskusno proizvodnjo, ki bi lahko normalno stekla čez približno štiri leta. Pred tem bo treba narediti še nekaj vrtin, da bi kar najbolj zanesljivo ugotovili, kakšne zaloge so. Izvedenci menijo, da je izkoriščanje plina ekonomično. če ga na enem nahajališču lahko letno načrpajo najmanj od 200 do 300 milijonov kubičnih metrov.
(dd)
luja v New York izposodil 2.000 dolarjev. v orožarni pa je kupil samokres kalibra 38, katerega je regularno prijavil policiji. V morilčevem newyorškem stanovanju so agenti našli številne nalepke in plakate ter plošče «Beatlesov* in tudi zadnji «LP* Johna Lennona «Double fan-tasy», kar zgovorno priča, da je bil Champan pravi strastni privrženec liverpoolskega kvarteta*. V Honolujuju je bil Champan zaposlen kot paznik v nekem letoviščar -skem naselju. Preden je dokončno zapustil delovno mesto pa je na seznam prisotnih namesto svojega imena napisal: John Lennon. Chapmana so takoj po zasliševanju prenesli v psihiatrično bolnišnico «Bellevue», kjer ga bodo zadržali približno en mesec in izvedli vrsto pregledov in testov, da bi lahko podrobneje razkrili morilčevo osebnost in ugotovili, če je bil popolnoma priseben, ko je sprožil strele, ki so Lennonu prebili pljuča. Zaenkrat so preiskovalci le ugotovili, da Chapman ni bil doslej še nikoli obsojen. še posebej vznemirljivo je
dejstvo, da se je Lennon ze P umorom scočal s svojim morilcem, saj so na Chapmanovem domu P iskovalci mgd drugim zaplenili di glasbenikov avtogram.	.
Kot poroča londonski tisk. zna Lennonovo premoženje preko f/ milijard lir. Znani glasbenik je lastnik sedmih stanovanj v same središču New Yorka in petih ve kih kmetij ter še drugih 1000 akrov zemlje. V Floridi je pred leti £u pil ogromno vilo proti plačilu ‘ tisoč dolarjev, imel pa je tudi metrov dolg «yacht». Temu je ttf še prišteti znamenito zbirko kit® in pravo skladišče krzna, ki ?a/_ bil daroval njegovi drugi ženi, Ja ponki Yoko Ono. «Beatlesov skladbe, ki so še sedaj izredno Poljubljene in popularne pa so ® letno prinašale še nadaljnih 10 10" lijard lir.
PARIZ - Od prejšnjega tedna nt obratuje tovarna za predelavo F drskih odpadkov v La Huaguej (Normandija) zaradi okvare na oddelku, kjer ločujejo uran in plutonij-
Mladi oboževalki «Beatlesov> sta položili cvetje pred vhodom londonskega lokala «The Cavern*, kjer je slovita rock skupina prvič nastopila	(Telefoto AP)
BENEŠKI DNEVNIK
Uspeta manifestacija v Podbonescu proti onesnaževanju reke Nadiže
Številno delegacijo je sprejel tudi župan iz Podbonesca, ki bo prenesel predloge odbora za varstvo reke v občinski svet - Odbor je izdal glasilo z naslovom «Naša Nadiža»
ČEDAD — V soboto so v Podbonescu pripravili protestno manifestacijo proti načrtu vodovodnega konzorcija Pojana, ki predvideva črpanje vode iz potoka Arpit. Na protestnem shodu so bili prisotni krajevni upravitelji, deželni svetovalci, pripadniki raznih združenj, dijaki in delegati čedadskih tovarn.
Na shodu je prišel do izraza protest krajevnega prebivalstva in u-praviteljev občin Podbonesc in Špe-ter Slovenov, kj so zaskrbljeni zaradi načrtovanja zmanjšanega dotoka vode v Nadižo, kar bi kvarno vplivalo na okolje ob reki in še posebej bi to oškodovalo ribištvo in turizem ter vse dejavnosti, ki so povezane z reko.
Za koordinacijo protesta in vseh akcij za ohranjevanje reko so praktično vse športne, turistične, ekološke in kulturne organizacije iz Nadiških dolin ustanovile poseben odbor. Prav ta odbor je pripravil protestno zborovanje v Podbonescu in sestavil posebno glasilo »Naša Nadiža*, v katerem je objavil izčrpno poročilo o kvarnih posledicah zmanjševanja gladine vode reke Nadiže.
Še posrbej je zanimiv prispevek Simonittija, predsednika zbornice videmskih arhitektov, ki je naštel vse dosedanje kvarne poSege za okolje ob Nadiži h ža samo reko. Borghe-se - Ciccone je opisala tehnična vprašanja zaščite Nadiže, občinska zbornica iz Špetra Slaven.v Bruna Dorbolo Strazzolini pa je opisala srečanje z deželnim odbornikom -Biasuttijem. Clavora in Mattelig pa
so prispevali literarne sestavke, v katerih sta lirično obdelala pomen reke za krajevno prebivalstvo, kar sta obravnavala v svojih poezijah tudi Menichini in Birtič.
Odbor je predstavil udeležencem protestne manifestacije resolucijo, ki so jo ti nato potrdili, v kateri zahteva, naj pristojne oblasti prekličejo načrt za odvzem vode Nadiži in naj se' čimprej izdelajo študije za ekološko varstvo reke. V resoluciji je odbor predvidel tudi nove oblike boja, če se bo izkazalo, da so bila dosedanja prizadevanja neuspešna.
Po številnih nastopih, v katerih so izrazili svoje mnenje tudi deželni
svetovalec Simsig, občinski odbornik iz Špstra Slovenov Blasetig, pokrajinska svetovalca Petričič in Melis-sa, se je večja delegacija odpravila na občino, kjer jo je sprejel pod-boneški župan. Po daljši razpravi so odborniki občine Podbonesec načelno sprejeli osnovne zahteve odbora za varstvo Nadiže, ki jih je še posebej jasno predstavil predsednik krajevnega lovskega rezervata Giuseppe Mattelig. Župan pa se je obvezal, da ne bo podpisal nobenega gradbenega dovoljenja, s katerim naj bi se povečalo črpanje vode iz Pojarje in da bo zahteve odbora prenesel v občinski sVet.
BEOGRAD — Na predsinočnji seji ZIS so obravnavali informacijo zveznega komiteja za energetiko in industrijo ter skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva o tehničnem razpadu elektroenergetskega sistema Jugoslavije, ki se je pripetil 8 decembra 1980 ob 16. uri in 5 minut.
ZIS je ugotovil, da so resnost in zapletenost problemov, ki se kažejo v delovanju tehnološko enotnega elektroenergetskega sistema države posledica razkoraka med naraščajočo porabo in možnostjo proizvod
nje električne energije v državi, čeprav je bilo v preteklih štirih letih odprtih 12 novih hidrocentral ter 18 termoenergetskih objektov s skupno močjo blizu 5000 megavatov. Opozorili so, da se je poraba električne energije letos povečala za 10 odstotkov in da so bile omenjenega dne potrebe po energiji večje za blizu 20 odstotkov. V takšnih okoliščinah je bilo nujno pravočasno izvesti učinkovite ukrepe za varčevanje in smotrno uporabo električne energije.
ZIS je odobril že sprejete ukrepe
Zbirka in revija Kernjakovih pesmi
CELOVEC - Ob prvi obletnic1 smrti koroškega skladatelja in bar-monizatelja Pavleta Kerniaka — umrl je 11. dec. lanskega leta " bo te dni izšla zbirka njegovih pes" mi pod naslovom «Rož, Podjuna. Žila*. Zbirka, ki jo je izdala slovenska prosvetna zveza, uredil P® jo je Radovan Gobec, na 85 straneh obsega 44 najbolj znanih in priljubljenih Kernjakovih oesmi.
«Vreanost Kernjakove glasbe ,ie predvsem v njeni preprostosti, s katero .je na mah osvojil vsakega pevca, v melodiki, ki je idenličn® z narodnim melosom, v pristni ljudski šegavosti, ki vedri duha in razveseljuje srce, ter v zavidanj® vredni spretnosti za zlito povezovanje narodnih pesmi v vsebinsko zaokrožene venčke* piše Radovan Gobec v spremni besedi. Zbirka ho predstavljena v nedeljo. 14. decert bra. ko bo Slovenska prosvetna zveza v domu glasbe v Celovcu priredila revijo Kenvakovih pesmi' kjer bo nastopilo dvajset zborov. Že poleti pa .je pri RTV Ljubljana izšla velika plošča »Portret Pavl« Kernjaka*. (Sindok)
NA SEJIZiS V BEOGRADU
Razprava o elektrogospodarstvu
za odpravo motenj in sklenil, da se v okviru skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva še na; prej izvajajo učinkoviti ukrepi, ki naj zagotovijo normalno delovanj« elektroenergetskega sistema v oteženih energetskih pogojili.
Poudarili so nujnost, da se pospeši delo posebne strokovne komisij® skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, ki pripravlja poroči; lo o okoliščinah in vzrokih, zaradi katerih je razpadel elektroenergetski sistem in o posledicah, ki *o sledile, skupaj s predlogi ukrepov.