■ "v-	- n* -
Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
\

\

List Slovenskih delavcev v o4meriki.
n)

The first Slovenic Daily" m
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
j CBLKFON PXSABNE: 1279 RBCTOB.

Entered ae geoond-CUas Matter, leptember 21, 1903, »t the Port Office at New York, K. Y., under the Act of Consrea of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 &ECTOA.
NO. 58. — ŠTEV. 58.
T
L NEW YORK, TUESDAY, MARCH 10, 1908. — V TOREK, 10. SUŠCA, 1908.
VOLUME XVL — LETNIK XVL
2ena morilka
svojega moža.
SOPROGA C HAS. ALVANDROSA JE ZVABILA SVOJEGA MOŽA V ZASEDO, KJER JE BIL SMRTNO RANJEN.
Mati omenjene soproge ga je z revolverjem ustrelila v glavo.
ŽENA — BIGAMISTINJA.
Žrtev svoje lastne "boljše" polovice je newyorski odvetnik, ki leži sedaj s prestreljeno glavo v bolnici v Pattersonu. Načrt, kako ga umoriti, so skovali njegova žena, ki je bigami-fctinja, mati njegove žene in pravi mož njegove žene. Rano z revolverjem siu je prizadjala njegova tašča, z nožem ga je napadla njegSva žena in pravi mož njegove žene ga je napadel z gorjačo.
Dosed a j so prijeli le njegovo taščo, med tem ko so drugi lopovi pobegnili-Vendar jim j« policija že za petami. Žena odvetnika Alvandros se piše po svojem pravem možu Hurd. Policija je sledečega mnenja: Ko je Mrs. TTurd zvedela, da njen mož Alvandros ni tabo bosat, kakor je domnevala, ga je sklenila skupno s svojim možem umoriti in tako dobiti zavarovalnino, za ktero je bil Alvandros zavarovan.
Alvandros sam pripoveduje sledeče: S svojo ženo, ktera pa je bila tedaj že soproga drugega, se je spoznal pred štirimi leti in zadovoljno živel z njo. Obiskovala pa je tako pogosto evojo mater v Patersonu, da se mu je zbudila opravičena s-umnja. Pretečeno soboto se je podal z njo v Paterson. kjer so ga pregovorili, da te je udal igii na karte. Okoli ene ure popoldne pa -e je njegova ta.-r-a podala k počitku. Hard, pravi mož Alvandrosove žene, je zaspal na stolu in zakonski par je sam ostal pri igri.
Alvandros je zapazil, da daje njegova žena pogosto skrivna znamenja drugim v sobi, vendar ni slutil nice-ear hudega, ker je menil, da daje nalašč znanj inja, da ne moti z glasnim govorjenjem spečih.
Zdajci pa stopi v sobo tašča Alvan-drosa, v rokah držeč revolver. Nameri na odvetnika in sproži. K sreči ni zabela smrtno nevarno, keY je Alvandros skočil ]K>koncn in skušal izviti tašči revolver. V sredi tega boja pa skoči njegova žena proti njemu in gi napade z nožem. Xjene oči so se svetile kot oči tigra. Ker je Alvandros dobro obdelaval s svojimi pestmi, se je obranil napada žene. Sedaj se je pa že Hurd začel vmešavati v boj. Zagrabil je v nekem kotu gorjačo in udaril odvetnika po glavi. Sedaj je skočil slednji skozi zaprto okno in tako pobegnil. Pol nezavestnega so našli policisti in prepeljali v bolnico, kjer bo okreval. Storilce pridno love.
PODEDOVAL DESET MILIJONOV.
Ne mara za nje.
Worcester, Mass., 9. marca. Danes je tajnik Young Men's Christian Association, John T. Dower, dobil »poročilo, da mu je bogat stric zapu-»til vse svoje premoženje, kterega eenijo na deset milijonov dolarjev. Dower, ko je slišal to vest, se je samo nasmejal. Ko -so ga opomnili, naj •e takoj poda v Melbourne, kjer je oporoka na njegovo razpolage, je pripomnil, da se ne splača, ker za deset milijonov neče prenehati s svojim delom kot tajnik tako koristne organizacije. Naročil je svojemu zastopniku, naj prejme denar, kterega bode takoj porabil za koristne namene, sam pa Se nadalje ostane tajnik in se bode preživljal s težkim delom, ker neče biti milijonar, ki ima samo nepotrebne skrbi.
Magoon v HavanL
Havana, Cuba, 9. marca. Danes je sem dospel governer Magoon «m sveži nem pazniku Hatuey. Peljal se je po glsvni ulici mesta, kjer ga je ljudstvo živahno pozdravljalo; isti dan m je v mata vršil tudi postni korso.
in sin umorjena pred sodnikom.
SMRTNO RANJEN JE TUDI OČE MORILCA, KI JE UMORIL OČETA IN SENA
Večletni prepir sosedov se je pred sodnikom končal s krvavo tragedijo.
MORILCI ZBEŽALI.
Decatur, Ala., 9. marca. Pri javni sodnijski razpravi sta bila včeraj Holland in njegov sin Walter Holland od Johna in Boba Turnerja za-bodena in W. Turner, oče slednjega smrtno ranjen, še predno je mogel sodnik in policisti kaj ukreniti v njih varnost. Poslušalci, ki so bili pri razpravi navzoči, so pobegnili v divjem begu; mnogo jih je bilo na begu ranjenih, ker je nastala po hodnikih vsled velikega pritiska ljudi grozna gnječa.
Krvava tragedija je bila povod prepira, ki se je pričel že pred več leti. J. W. Turner je kupil pred leti na javni dražbi kos zemlje od polkovnika Kirk Wallace, ki je preje pripadala W. F. Hollandu. Šele po dolgem prav-danju s Hollandora se je Turne rju posrečilo dobiti zemljo v svojo last. Hol-landovo posestvo je mejilo na Turner-jevo; ker so Turner in njegova dva sinova pred kratkim podrla Hollan-dov plot na farmi, je slednji dal vse tri zapreti.
Slučaj je včeraj prišel pred sodnika. Med sod njo obravnavo je Walter Holland obdolžil J. W. Turnerja krive pri-eee in mu s koncem svojega revolverja zadal tak udarec na lobanjo, da se je slednji takoj zgrudil mrtev na tla. Ko so videli sinovi Turnerja. kako pada njih oče smrtno zadet, planejo na Walter Hollanda, ki je name ril svoj revolver. Predno pa je mo<rel sprožiti, ga je zabodel Joe Turner naravnost v srce, da je takoj mrtev padel na tla. Oče Walterja je bil isto-tako zaklan, ko je hitel svojemu sinu na pomoč.
V sodni dvorani je nastala grozna panika. Vpričo sodnika so se v pol minute izvršili trije umori! Ljudje so prioeli kričati in vse povprek bežati iz dvorane in to priliko sta porabila Tumerjeva sinova za beg, in v splošni zmešnjavi, ki je nastala med ljudmi, -e ni meni! nihče za njiju in tako sta odnesla pete. Zdaj ju zasledujejo sorodniki Hollanda. ki so jima prisegli krvavo maščevanje.
Sodnik je skoro padel vznak, ko je videl grozen trojni umor pred svojim sodnim stolom, čin, kterega je le malokdo sodnikov, ali pa nihče doživel.
MILIJONAR VANDERBILT ARE-TOVAN.
Prehitra vožnja z avtomobilom.
Vanderbilt mlajši, znani milijonar, je včeraj ravno ustavil svoj avtomobil pred postajo Long Island železnice v New Yorku, ko ga ustavi policist prometnega oddelka.
"Vozili ste 30 milj na uro, Mr. Vanderbilt", mu reče policist, "in slediti mi morate na policijsko postajo na 35. cesto."
Policist se je peljal s kolesom za avtomobilom in dohitel Vanderbilta, ko se je hotel podati na kolodvor.
Brez ugovora se je podal Vanderbilt za policistom na policijsko postajo, kjer je položil njegov voznik dva popolnoma nova kankovca po sto dolarjev pred sodnika kot poroštvo Zaprli so tekom pretečenega tedna Še 50 drugih voznikov raznih milijonarjev, ker so prehitro vozili po ulicah. Nekega je sodnik stavil celo pod $1000 varščine, ker so g» dobili že šestkrat pri prehitrej vožnji.
Kralj Alfonzo
potoje v Barcelono.
® *
KLJUB ANARHISTIČNIM GROŽNJAM NAMERAVA ALFONZO V KRATKEM PO-
SETITI MESTO „	BOMB.
Kraljica Viktorija mora ostati v Madridu, ker se kralj bolj boji za njo kot za sebe.
ANARHISTIČNE GROŽNJE. -o-
Madrid. 9. marca. Kralj Alfonz se odpelje jutri v anarhistično gnezdo Barcelono kljub anarhističnim grožnjam, ki mu prete, da gre v svojo smrt. Ktero železniško zvezo bo kralj rabil, dosedaj še ni znano, ker policija neče izdati te skrivnosti. Ljudsko mnenje je, da je skrajna kraljeva predrznost, če se napoti v Barceloao, ministri so pa prepričani, da bode imelo to potovanje velik politični pomen in da se pretirava nevarnost kraljevega obiska. Kraljica Viktorija ne bo spremljala svojega soproga na potovanju. Vse njene prošnje niso ničesar pomagale in kraljica se nahaja sedaj V dvojnih skrbeh, ker bo v kratkem easu porodila.
Barcelona, 9. marca. Mesto je lepo okrašeno in mestna uprava je odredila najobsežnejše priprave za kraljevo varnost. Vendar je policija v veliki zadregi, ker zadnje dni je v mesto prišlo toliko anarhistov, da so skoro že začeli s strahovlado. Od 1. januarja se je tu pripetilo že pet bombnih napadov, ne da bi prijeli le enega lopova. Šele pred nekaj dnevi so anarhisti po celem mestu nabili plakate v kterih so grozili, da ubijejo kralja.' ce se upa priti v njih mesto.
„ GetIe.ral	ki je poveljeval
■španskim četam pri Santiago in je sfdaj vojaški zapovednik v Andaluziji, je zajedno z mestnim načelnikom policije, ki je bil preje policijski nad-zonuk v Londonu, odredil najobsežnejše priprave za kraljevo varnost Po vseh cestah, kjer se bo peljal kralj, bodo stali vojaki v če t vernih kolonah na službo so poklicane tudi vse civil ne sotmje. Posebno službo bo oprav-
nalog, da posebno pazi na osebe, ki norijo dolge suknje, ker so pri trU-diji v Lizboni pod istimi oblekami skrivali orožje. Kralj bo v Barceloni pozdravil avstrijsko brodovje, ki se sedaj tam nahaja.
Kralj bo oseben gost policijskega načelnika v Barceloni. Ubogi Alfonzo ! V sredi svojega naroda je komaj varen svojega življenja in še to le v senci bajonetov.
Dvojna tragedija ▼ hotelo.
Denver, Colo., 7. marca. Henry Adler in neka žena, najbrž njegova soproga, sta prišla včeraj v nek tukajšnji botel. Danes sjntraj so pa dobili oba ustreljena v postelji. Kakor se govori, Je žena moža ustrelila in nato Se samo sebe.
ČUDNI ZAPORI.
4
V Nebraski prodajajo po zaporih morfij in opij.
Lincoln, Neb., 9. marca. Dr. Griff-lin je danes v svojem sporočilu na governerja izjavil, da je tukajšnji zapor podoben kitajskim beznicam, kjer se zauživa morfij in kadi opij. Po zdravnikovih podatkih ie od 420 kaznjencev 150 udanih za vži vanju morfija. Ljudje iz mesta prinašajo pri obiskih jetnikov skrive morfij in opij v ječe. Potrebni denar si pri-skrbe jetniki s tem, da delajo čez Čas. Ta trgovina z opijem obstoji v tukajšnjih zaporih že več let, ne da bi ji prišli dosedaj na sled.
Dr. Grifflin je pričel šele pred kratkim iz New Yorka. Baje so bili še preje zdravniki v zaporih podkupljeni, da so trpeli, da njih jetniki kadijo opij. Vršila se bode preiskava,
ki bode prinesla čedne zadeve na dan. ———— ------------------j
+
Rojakom v Collinwood, Ohio.
Vsem. našim rojakom, kteri so povodom grozne katastrofe v Collin-woodu, O., zgubili najdražje člane svojih obitelji, izrekamo tem potom naše najiskrenejše sožalje.
UREDNIŠTVO.
Japonska mobilizuje
za vojno.
V SOBOTO JE PRVI DEL PRVE JAPONSKE ESKADRE ZA-PUSTIL JAPONSKO LUKO SASEBO.
Na krove bojnih ladij so vzeli s seboj velikanske množine živiL
FRANCIJA SVARI.
NA PRODAJ
je krasna izdaja VALVAZORJA v Štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo nanje. Valvasor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najboljSi vir za kranjsko zgodovino. Stane samo #18.00 a poitnino vred. Pilite na upravniitvo
"GIm Naroda", 109 Greenwich 8t^ New York, H. T.
Tokio, 9. marca. V glavnem mestu Japonske so razširjene najbolj razno-liene govorice, kako bo nastopila japonska vlada proti Ki tajske j. Nekteri trde, da bode s silo zopet si prilastila parnik, ki ga je zaplenila kitajska vlada, drugi pa zopet, da bode poslala vojno brodovje pred kitajsko luko Canton. Da*i gotovega še ni ničesar, vendar se vrše važne vojne priprave v vojni luki Sasebo.
Kakor se je danes naznanilo, od-plove prvi del pomorske eskadre 14. marca na morje. Oklopna križarka je včeraj zapustila pristanišče in nežna no kam odplula. Posebno se z mrzlično naglico vrši nalaganje premoga na vojne ladije. Večje število torpednih rušileev je že popolnoma pripravljenih na pot. Iz skladišč v Sasebo spravljajo velike množine živil na bojne ladije; vse to kaže nepristranskemu opazovalcu popolno vojno gibanje.
Admiralitetni urad naznanja, da se torpedno brodovje zajedno z oklop-nim pripravlja na velike pomladne vaje. O kakem napadu na kitajske lu-ke neče ničesar slišati.
London, 9. imarca. Sem dospela brzojavka naznanja, da se je Kitajska oprostila pri japonski vladi, ker so njeni mornarji strgali iz japonskega parnika japonsko zastavo vzhajajočega solnca. Zajedno je obljubila one kaznovati, ki so strgali japonsko za stavo. Glede izročenja zaplenjenega parnika izda kitajska vlada v krat kem konečno izjavo.
Peking, 9. marca. Dosedaj še ni prišlo do sporazuma glede zaplenjenega parnika Tatsu. Kitajska vlada vztraja na stališču, da mora celo zadevo preiskati neodvisna sodnija. v kar pa japonska vlada nikakor ne privoli. Med japonskim poslanikom in kitajskim ministrom inozemskih del se vrše neprestana posvetovanja. Ki tajska je včeraj predlagala, da m run eija na zaplenjenem parniku ostane kitajski vladi, parnik pa lahko Ja ponska vzame. Se ve da Japonska neče o tem ničesar slišati.
Pariz, 9. marca. Francosko časopisje vkljub japonsko-franooskej zvezi zelo ostro obsoja nastop Japonske glede obravnav radi zaplenjenega parnika Tatsu. "Temps" zatrjuje v n vodnem članku, da so Japonci že pre eej časa razvijali živahno trgovino z orožjem za kitajske ustaše. Orožje so po skrivnih potih uvažali na Kitajsko. Japonci neprestano hujskajo proti vladi na Kitajskem. Japonska vlada, tako piše danes omenjeni list riskira nevarnost, da 'zaplete celo evropske vlade v vojno, ki nastane med Kitajsko in Japonsko. Nadalje svan 'Japonsko pred prenaglenim korakom, kterega bo gotovo obžalovala.
Hrvatski deželni zbor zopet razpuščen.
OGRSKA VLADA BO RAZPUSTILA. JED V A IZVOLJENI HRVATSKI SABOR.
Pri volitvah je bila vlada popolnoma poražena in je dobila le tri pristaše.
VOLITVE PO NOVEM "REDU"
Iz Avstro-Ogrske. Položaj na Balkanu.
Budimpešta, 10. marca. Hrvatski ban baron Rauch se je včeraj posvetoval z ogrsko vlado o položaju, ki je nastal na Hrvatskem vsled izida volitev v aemaljski sabor. Vlada je bila pri volitvah namreč popolnoma poražena in je dobila le tri privržence, s kterimi ne ve kaj početi, kajti slednji ne pridejo nikakor do besede.
Sedaj je sklenjena stvar, da bode vlada novi sabor razpustila, in sicer, kakor hitro se sestane. Vlada bode ■med tem izdelala novi volilni red, kteri bode baje tak, da bode vlada dobila večino v novem deželnem saboru.
Predsednikova yachta zavosfla na pesek.
Norfolk, Va., 7. 'marca. Predsednikova yachta Mayflower, ki je imela na krovu predsednikovo ženo, je danes na potu v Norfolk Navy Yard zavosOa na sipine. Is Norfolka so poslali na pomoč vlaSni parnik, da pripelje yaehto t luko.
SKRIVNI NAČRTI.
V Washington se zopet govori, da gre naše brodovje na Japonce.
Washington, 9. marca. Razne govorice, ki so nastale že lansko leto, ko se je prvič pričelo govoriti o poslanstvu našega brodovja na zapad, so se zopet pričele oživljati; v vseh ki-ogih se sprašuje, kdaj se vrne brodovje. kam odplove. Prejšnjo spomlad se je najprvo pričelo govoriti, da odplove bojna mornarica. Nato so v uradnih krogih ono vest demen-tirali; naposled so se vendar uaali in izjavili, da odide vojno brodovje. Konečno so pa poslali mnogo večje brodovje, kot je bilo sprva namenjeno, več vojnih ladij, več torpedovk. Pred kratkim se je zopet govorilo, da se niornariea kmalo povrne nazaj, sedaj pa nastajajo govorice, da se sicer povrne en del brodovja na iztok, drugi del pa ostane za stalno na zapadu. Baje ostane vojno brodovje eno leto v Manili na Filipinih v varstvo naših interesov. Vse te govorice uprava nalašč razširja, da se ne zve pravega poslanstva našega brodovja.
Sedaj je nastal japonsko-kitajski spor. Ker so baje v slučaju vojne Zjed. države pripravljene pomagati Kitajcem proti Japoncem, moramo čakati le nadaljnih dogodkov; na Kitajskem se nekaj kuha in ameriška mornarica zamore pri nastali vojni igrati še veliko ulogo.
Rockefeller bode jezen.
Znana gostilna Hohn Melina v White Plains, N. Y., bode sedaj prodana in priredili jo bodo za plesno dvorano, kjer se bodo vršili plesi vsak teden. Saloon meji na tukajšnjo Rockefellerjevo vilo. Rockefeller, ki ne trpi v svoji bliži likerske prodajalne, je že večkrat zaman skušal kupiti imenovani saloon, toda brez uspeha. Od plesišča poleg Rockefellerjeve vile pričakvgejo, kakor se zatrjnje, v White Plains precej zanimivih dogodkov. Morebiti se Rockefeller premisli in pobegne za vselej iz svoje vile.
Nesrečna številka 13.
Paterson, N. J., 9. marca. John Jackes iz Preakness, N. J., je prišel v Paterson in zagledal številko 13 nad vratmi nekega saloona, čegar lastnik je Thomas Morgan. Stopil je v saloon ter vprašal Morgana, če smatra številko 13 za nesrečno, nakar mu slednji odgovori, da ne. Tu zažene Jackes svoj kozarec pive v veliko ogledalo za baro in ga razbije; s tem je provzročil $1000 škode. Nato je lastnika vrgel na cesto in razbil še ve? dragih stvari, nakar se je posrečilo razbijalca zapreti.
Obravnava proti morilcu duhovna.
Denver, Colo., 9. marca. Giuseppe Abo, morilec duhovna Heinricba, pride jutri pred obravnavo. Štirje zdravniki so preiskali duševno stanje monies in izjavili, da je popolnoma sdrsv.
Razne novosti
iz inozemstva.
BALKANSKO VPRAŠANJE SE V RUSKI CAR BODE SPREMENIL •
KRATKEM REŠI, KER JE TUDI RUSIJA OD-NEHALA.
Veliki knez Sergej Mihajlovič pride na Dunaj, poslan od ruskega carja.
VILJEI.MTNA ADAMOVIČ.
Dunaj, 9. marca. Politični položaj Rusije in Avstrije, ki je nekaj časa bil skrajno napet, se je sedaj začel izboljševati. To izboljšanje je največ pripisovati osobnemu pismu avstrijskega vladarja, ki je o tej zadevi pisal ruskemu carju in ga naprosil, da Rusija odneha od ekspansivne politike napram Avstriji glede balkanskega vprašanja.
V kratkem dospe na Dunaj stric ruskega earja. veliki knez Sergej Mihajlovič. Njegov obisk je v neposred-nej zvezi z dogodki na Balkanu. Sergej pride na Dunaj prihodnjo nedeljo in bo poseben cesarjev gost. V političnih krogih se govori, da je veliki knez Sergej osobni pooblaščenec ruskega carja, in da bo po njegovem obisku balkan-ko vprašanje, v kolikor se tiče napetega razmerja med Avstrijo in Rusijo, kmalu rešeno.
Baje bo ruska vlada prenehala s svojim odporom proti podaljšanju avstrijske železnice proti jugu, nakar bo avstrijska vlada izjavila, da nima ničesar proti gradnji ruske železnice. Avstrijska vlada je že takoj ob začetku spora z Rusijo imela enak predlog. kterega je pa tedaj ruska vlada odklonila, ker se ji ni zdel enakove-ljaven ruskim interesom, ker bi bila ruski železnici zaprta pot pri križišču avstrijske železnice.
Ostro nasprotje med obema vladama je sedaj poravnano in stvar so pričeli presojevati z mirnejšega stališča.
Dunaj, 9. marca. Viljelmina Ada-movič, ločena žena prejšnjega nadvojvode Leopolda, ki je sedaj zaprta v neki blaznici. je tekom enega dneva poskusila že trikrat s samomorom. Samomor je preprečila njena sestra. Z revolverjem, kterega si je skrivaj prilastila, grozi, da bo usmrtila odvetnika njegovega soproga, ki je iz-posloval razporoko. Adamovičeva včasih tako nori, da jo morajo čuvati posebne strežajke. Včeraj je hotela skočiti z okna, pozneje pa, ko so ji to preprečili, si je hotela zasaditi v STce iglo
POGREB COLLINW OODSKIH ŽRTEV.
Včeraj so v Collinwoodu pokopali 21 žrtev požara.
Cleveland, Ohio, 10. marca. Včeraj so pokopali v bližnjem Collinwoodu 21 otrok, kteri so zgoreli povodom požara tamošnje šole. Med temi so bili le štirje otroci, ktere so stariši spoznali, dočim so bili ostali tako ožgani, da jih ni bilo mogoče prepoznati. V začasnej mrtvašnici, kjer so bila trupla nesrečnih žrtev, vršila se je žalostinska služba božja. Od tu so poslali policijo v Collinwood, da je skrbela za red med ljudmi, kateri vsi so hoteli prisostvovati mrtvaškim slavnostim. Vzdrževanje reda je bilo zelo težavno.
Coronerjeva preiskava o vzroku nesreče se nadaljuje in včeraj je neka gospa pričala, da hišnika ni bilo v šolskem poslopju, ko je nastal požar, kajti njega je videla na verandi njegove hiše, ktera stoji v bližini šolskega poslopja. Hišnik Herter pa to odločno zanikuje in trdi, da ni bil doma, temveč da je bil vse dopoludne v šoli, dokler ga ni ogenj pregnal iz poslopja. Coroner je končno oprostil hišnika in zabilježil, da je storil svojo dolžnost.
SMRTNO OBSODBO GENE-^ RALA ŠTESLJA IN GA POMILOSTIL.
Budimpeštanski mestni svet je sprejel sožalno resolucijo za žrtve požara v Clevelandu.
RAZNOTEROSTI.
Petrograd, 9. marca. Danes se radno naznanja, da je car sprejel priporočilo Štesljevih sodnikov in spremenil smrtno kazen generala na desetletno ječo. V kratkem bodo potem Steslja. ki je ja ko slabega zdravja, popolnoma pomilostilL
Budimpešta, 9. marca. Danes je mestni svet takoj pri otvoritvi seje sprejel resolucijo, v kterej župan Fi-lepp izraža iskreno sočutje madjar-skega mestnega sveta vsem prebivalcem v Clevelandu in Collinwoodu radi zadnje nesreče, ki jih je obiskala. .
Rim. 9. marca. A' svojem naspro-to%-anju proti modernizmu je danes papež Karto izobčil francoskega duhovna abe Loisya. in sicer pod zelo hudimi posledicami. Abe ni samo izključen iz cerkve in mu odvzeta du-hovska čast. prepovedano mu je tudi občevanje z drugimi katoliki. Omenjeni francoski duhoven je spisal kritiko c- papeže vej encikliki, ktero je slednji pred kratkim časom izdal pr«v-ti modernizmu.
London, 9. marca. Tukaj se pričakuje izbruha diamantne vojske. • Vso trgovino z diamanti je imel sedaj v rokah trust, ki je obstojal iz dveh družb. Pogodbe obeh družb pa sedaj prenehajo in ker se še niso obnovile. se pričakuje takozvane diamantne vojske.
Diamantni trust kontrolira vso trgovino z diamanti po svetu. Na leto je prodal za $50,000,000 diamantov. Radi vladajoče finančne krize je prodaja diamantov v Ameriki zelo zaostala, radi česar so obe družbi začele cene zniževati, ker ste bili prepričani, da pogubna kriza za njih trgovino kmalo preneha. Iz znižanja cen je kmalo nastalo tekmovanje med obema družbama, čegar posledica je bila. da nobena družba ni hotela obnoviti pogodbo za trgovino.
Angležka kraljica in ruska cariuja vdova ste obiskali stanovanje ameriškega milijonarja J. P. Morgana, ki se sedaj mudi v Londonu. Obiskali ste tudi njegovo umetniško zbirko. Morgan sam je bil za tolmača svojim gostom.
Paris, 9. marca. Ana Gouldova, ki se je dala ločiti od francoskega grofa Boni de Castellane, sedaj zanikuje, da se poroči s francoskim "plemičem" Helie de Sagan. Ana Gouldova namerava v kratkem posetiti s svojimi otroci Zjedinjene države, kjer bi lahko prebila mnogo lepših dnij kot pa v zakonu s parasitnim francoskim "grofom".
o	\
Žrtve poklica.
Chicago, 111., 9. marca. Danes je požar v tukajšnjem mestu razdejal trinadstropno poslopje na 262 Blue Island Avenue. Škoda znaša 100,000 dolarjev. Pri požaru so bili ubiti I ognjegasci.
ZAUPANJE
je bolje kakor zlato in to ima pri svojih rojakih FR. SAK3ER CO-, 109 Greenvicli St, New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Denarje v staro domovioo
pošiljamo:
za t 10.35............ fiO kx«L
» 20.46 ............ 100 k*oa.
za 40.90 ............ 200 kn«.
za 102.00 ............ 500 k a.
za 204.00 ............ 1000 L n,
za 1017.00 ............ 6000
Postaiina je všteta pri teh_____
Doma ae nakan ne vsote popobuw izplačajo brez vinarja odbitka.
-Taše denarne poiiljatve c. kr. postni hranilni urad v 1L da
Denarje nam poslati Je najprOB-neje de $25.00 ▼ fotovini ▼ pripet*. aH rodftrira&em piaorc, vetje
Order aH pa New York Bask Dr*fk FRANK 8AH8EB OO, 1* Gncnrfab Ml, New Tecfc, ONHOUrAi^Kl



"GLAS NARODA"
(Slovenk Daily.)
Own«* V and published by the SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(a cuiporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Seeretarv. LOUIS H EN El) IK. Treasurer. Ware of Bu.-ine.su of the corporation and •dtlreeyeu of above officers: 10y Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City,
Street, Bon aty. N-y.
7m leto/ velja list za Ameriko in
New York . , leta za merto New York
vropo za vse leto . . . .
pol leta . . . . četrt leta
$3.(X) 1.50 4.00 2.U0 4.50 2.50 1.75
Evropo pošiljamo skupno tri številke.
♦♦GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeniHi ne«lelj in praznikov.
«GLA8 NARODA"
("Voice of the People") Iarnwd every dav, except Sunt lays and riolidavH.
Subscription yearly $3.00. (Advertisement on agreement.
Dopiai brez podpisa in oeobnoati se ne kiatisnejo.
Denar naj se blagovoli poniljati po Money Order.
Pn spremembi kraja naročnikov praeimo, da se nam tudi prejšnje blvaiiA^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in potuljatvam naredite naslov: .1UAS INAkuDA"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Amerika in Kitajska.
Prejšnji kitajski poslanik za Ameriko, Wu-Ting-Fang, se mudi sedaj kot pooblaščenec svoje vlade v naši sredini. Njegove zmožnosti so znane vsem inozemskim diplomatom. Bil je pravi enfant terrible med svojimi kolegi. Zvit kot pravi Kitajec je vselej govoril tako, da mu niso mogli do živega in marsikdaj se je zelo nepovoljno izrazil o nasili razmerah, ne da bi mu kdo kaj zameril. Kar bi ameriško ljudstvo zamerilo drugim poslancem. Wu-Tiug-Fangu ni nikdar zamerilo. Toda to je bilo pred petimi leti in «od tedaj se je marsikaj spremenilo.
Naš položaj napram Kitajski ni bil nikdar bolji kot je dandanes. Celo zadnje dni so Z jedi njene države pokazale svojo naklonjenost napram Kitajskej. ko je naša vlada znižala odškodnino, ki jo nam dolguje kitajska od zadnje bokserske vstaje, od 24 milijonov dolarjev na 11 milijonov. To prijazno postopanje napram kitajskej vladi je za Ameriko velikega pomena. Kmalo pride čas, ko se bode kitajsko prijateljstvo bolj cenilo kot japonsko. Kulturni razvoj, ki je nastal zadnja leta na Kitajskem, je tako velikanski, da se l>odeta Kitajska in Japonska kmalo merili glede civilizacije. Radi tega je posebno tako glede gospodarskega položaja kakor političnega velike važnosti, da ostanejo razmere med nami in Kitajsko še nadalje prijateljske.
Pač je še vsakemu v spominu, kako so Kitajci še lanskega leta hujskali proti ameriškemu blagu, ker je naša vlada zabranila kitajsko naseljevanje. Toda ti dogodki se ne bodo več pripetili, ker položaj se bode spremenil takoj, ko pride naše brodovje na zapad in s tem težišče premoči v Tihi ocean. Če se ne oziramo na jingoistic no stališče, lahko zatrjujemo, da bode poslanstvo našega brodovja na zapad še bolj podkrepilo prijateljstvo Kitajske z Zjedinjenimi državami, ker Kitajska bode nehote čutila močnega zaveznika na svoji strani proti Japoncem. Več pa kot trgovskih interesov na Kitajskem naša dežela pa i" sedaj re mor1 iskati na daljnem Iztoku. Vsako vmešavanje v razmere Kitajske bi bilo bolj škodljivo za nas kot pa koristno. Seveda skušnjava bode sedaj, ko pride naše brodovje na Filipine, večja kot je bila preje, ker bodemo čutili moč v sebi. Vendar praktični prevdarek celega položaja nam pravi, da je tako vmešavanje v kitajske zadeve popolnoma brez pomena, samo da ima na trgovinskem trgu uspeh. Z odprtimi vrati na Kitajskem za trgovino je nam popolnoma ustreženo i ti več ne smemo pričakovati in tudi zahtevati, in dokler nam te zahteve spol ne jo. bode ameriško ljudstvo vedno prijazno napram kitajskej vladi.
Kaše prijateljstvo s Kitajsko se ne opira samo na prazne diplomati čne forme, kot je to v navadi v političnih odnošajih, temveč na skupno dobro voljo, ki seveda ni čista stranskih presodkov, vendar prosta vsake poželjivosti. Po pravici smemo imenovati položaj med Kitajsko in Zje-n jeni m i državami "Fair Play" in Square Deal", ki je edino pravilen. Čistost v političnih nazorih in vsa-svoje je gotovo pravilen poli-israk.
rojake, maročajte se m a
«<m.ah JTARODA", NAJVEČJI IX DHEVHIK!
Vzroki in žftve panike.
Z velikanskim veseljem je pozdravila borza vest, da bode 6mela
Knickerbocker Trust Company zopet odpreti svoja vrata, in sicer po pravici. Knickerbocker Trust Company je bila prva banka, ki je povzročila krizo, ki je potem potegnila za seboj v prepad toliko drugih denarnih za vodov. Koneeno se je posvitalo znamenje boljših časov in boljše prihod njosti. Milijoni, ki so bili -odtegnjeni občnemu prometu cele štiri mesece, pridejo zopet na denarni trg. Imenovana banka ima zopet dosti "cash" denarja, da prične redno pošlovatL
Če je bila taka organizacija mogoča. kljub milijonom, ki jih je Knickerbocker Trust Company zgubila ob prvem navalu svojih vlagateljev in pri občni paniki — je s tem dokazano, da je bila imenovana banka sama na sebi močna, ker je mogla v primeroma tako majhnem času preboleti zgijbo tolikih milijonov.
Če bi imeli denarni gospodarji le desetino istega denarja ob navalu na banko, kolikor so ga imeli sedaj, da so zopet spravili na noge poplavljeni denarni zavod, bi bankerot Knickerbocker banke izostal in izostala bi panika in njena naravna posledica finančna in gospodarska kriza s svojimi osodepolnimi posledicami.
Oktoberska kriza je še sedaj v o-čeh večine našega prebivalstva tajnost, ki je zapečatena s sedmimi pečati. Na njo je najbolj vplival denarni položaj sleparjev na Wall St. in mogoče deloma tudi politični vpliv. Direktorji kapitalizma so se hoteli znebiti nekaj svoji li nepriljubljenih nasprotnikov in hoteli to svojo idejo izvršiti z vsemi močmi, ki so jim bile na razpolago. Na udarec, ki ga zadajo s tem celemu prebivalstvu, pri tem seveda niso mislili. Ce se je posrečilo, bode pokazala še le pri-liodnjost. Gotovo je le eno: da je s postopanjem teh denarnih mogotcev bila povzročena nepopisna beda in se j«1 P celilo preveč zdrave krvi in da je bil cel organizem omajan v svojih »•snovnih temeljili.
Ta nastop špekulantov na Wall St. }<■ l>il nasi 1 jen in sam na sebi hudodelstvo. Stvar pa bi postala še veliko bolj delikatna in večjega pomena ter obsega, če" bi se ukoreninilo mnenje, da je nastala panika vsled bližajočih se predsedniških volitev za posebne politične namene: na račun narodnega blagostanja in v korist nekaj denarnih mogotcev v izkoristitev denarnih interesov . Morebiti je bolje. da se tajnost okfoberske krize nikdar ne razvozija.
podeljevalo se ga je kakor 4' odlikovanje za znamenita junaštva ter v spod-bujo v vojni umetnosti." Razun tega so ga mogli prejeti tudi častniki, ki so služili 25 let in se udeležili v tem času saj ene bitke. V mornarici so ga dobivali častniki, ki so napravili najmanje 18 voženj, kterih vsaka je morala trajati vsaj 6 mesecev. Ker pa odlikovanje s tem redom za dolgoletno službovanje ali mnogotere vožnje ni odgovarjalo posebnemu pomenu reda, ga nadomešča od leta 1855 naprej za ravnokar navedene kategorije red sv. Vladimira, tako da dajejo pravico do Jurjevega reda dandanes le znameniti čini v vojni. 1
Red sv . Jurija ima štiri stopinje. S prvo stopinjo je bilo odlikovanih — odkar je ustanovljen — samo 24 osob, med njfini Katarina Velika, car Aleksander II., švedski kralj Karol IV., nemški cesar Viljem I., angležki vojvoda Wellington in general Ra-
decky. Ta sv. Ju
knez Miha jI Nikola'jevie. YJ
Red sv. Jurja
l'onons in slava ruskega častnika kakor tudi preprostega vojaka je red sv. Jurja. V rusko-japonskej vojni se je dogodilo često, da so težko ranjeni, ki se od bolečin premikati niso mogli, jokali veselja, če jim je vrhovni poveljnik pripet nu prsi tako neznatni vojaški križec Jurjevega reda. Gotovo sta ljubezen do domovine in zavedanje dolžnosti delala čudeže, a tudi častihlepnost, postati vitezom sv. Jurja, je nemalo spodbujala vojake, da so kljubovali vsaki nevarnosti in tvegali najnevarnejša podjetja.
Vočigled pomenu, ki ga ima red sv. -Turja za rusko vojaštvo, nam je oblet na slavnost Jurjevih vitezov, ki so jo obhajali v decembru v Carskem selu. povod, da seznanimo nekoliko cenj. eitatelje z zgodovino in pomenom tega reda.
Sv. Jurij je bil za svojega življenja velik in slaven krščanski vojščak, ki pa slednjič ni pal na bojišču, ampak v idealnem boju zoper poganstvo: bil je po osemdnevnem, krutem trpnče-nju obglavljen. Svojo tragično smrt je storil baje na dan 23. aprila leta 303, radi česar tudi obhaja pravoslavna cerkev njegov spomin na dan 23. aprila (rimsko - katoliška 24. aprila).	*
V prvih dobah krščanstva na Ruskem je bila navada možkim članom velikih knežjih rodov dajati ime Jurij. Tako je prej«! med drugimi veliki knez Daroslav pri krstu to ime. A ne samo kakor vojščak uživa sv. Jurij velik ugled pri ruskem narodu: on je tudi patron poljedelstva in živinoreje.
Kakor znano, upodabljajo tega svetnika na konju, kako prebada s svojo sulico strupenega zmaja, iz 6i-gar kremplji v je bil rešil kraljičino. Polagoma se je razširila potem vera, da stoji sv. Jurij vojakom v bitki kakor zaščitnik na strani V čast njegovega spomina se je ustanovilo veliko viteSkih redov.
Na Enakem je ustanovila iTntarint Velika 26. novembra 1709 poseben red, s kterim so bile odlikovane potem samo osobe, ki so si pridobile posebnih zaslug ▼ vojaški službi. Imenoval se je "red sv. Jurja" in
cas Je en sam vitez re^a stopinje - to je veliki -Nikolajevie TT« „ nudili leta 1805 ta red carju lie
ZČal 1ZJaf - V doka2' kako
Visoko da cem to odlikovanje, - da se cuh vrednega le zadmV Jf • • Jurjevega reda!	* St°Plnje
Red ima sledeča znamenja: 1. trak
! ^ Crmmi ** dvema črtama oranžne barve; 2. zlato zvezdo z napisom
za službo Jn ,lrabrost»;3. zlat, belo
emajhran križec. Od leta 1869 sl!n spada zraven tudi zlata sablja. Tudi dog.aja, da dobi kakšen polk zi -.dne čine v vojni zastavo z J„rjc-knzcem m primernimi trakovi. Slednjič morejo prejeti tudi osobe
C1 "e *<;adaj° direktno k vojaštvu. ' so vendar pokazale hrabrost in pogum_
ki ne
a so vendar pokazale v vojm posebno
,-	- na primer usmi-
ljene sestre - z]ato toIajno
je vem traku.
na Jur-
Spomin zmagonosneag viteza sv * «'ja obhaja cela ruska armada dne
' j 'leCerabra- ta dan se vrši po slovesni službi božji parada, ktere se udeleže vsi navzoči Jurfevi vitezi, i osebno veličastno je to slavlje v prestolnici, kjer pozdravi car po kon-'a,u Paradi vse viteze. Od svetlega Z mnogimi redi odi če nega generala najnižjega z 'Jurjevim križeem odlikovanega vojaka so zbrani na ta <lan vsi viiezi sv. Jurja in se udeleže s car.iem skupnega obeda. Najhrab-rejši hrabrih so združeni tu v imenu skupnega patrona-zaščitnika vseh voj-scakov — zmagonosnega viteza sv. Jurja.
DOPISI.
Imperial, Pa.
Dragi "Glas Naroda":—
Tukaj nas je veliko Slovencev in delamo vsak dan, ali zaslužek je slab. Celo uro moramo vsak dan daleč hoditi na delo; od tone plačajo 50c, a delamo do kolen v vodi. Delo je pa še težko dobiti, ker je preveč ljudi.
Ker je tukaj veliko katoličanov in tudi Slovencev, je naše društvo sv. Jožefa Št. 29 pričelo denarje nabirati in smo ga tudi precej nabrali, da bi postavili cerkev in dobili rojaka za duhovna. Toda delali smo račun brez '' birta po nas nabrane denarje je dobil v roke bližrfji duhovnik angleške narodnosti, ki ne razume našega jezika niti za silo. Postavil je eer-kev po svojem načrtu in nas nikogar nič vprašal. Sedaj imamo cerkev, a ne duhovnika, ki bi nas razumel.
Dne 19. su^ca je god sv. Jožefa in naše društvo se po navadi udeleži sv. maše in člani opravimo objednem velikonočno spoved. Za to smo vedno dobili kakega rojaka duhovna. Po navadi nas je obiskal Rev. Josip Za-lokar, toda za letos nam je naš duhoven prepovedal Rev. Zalokarja sem vzeti in se zelo neizobraženo izjavil proti nam. Sedaj res ne vem, kaj nam je ukreniti. Tu v bližini se nahaja poljski duhovnik, ali ta nas ne razume, a mi tudi ne njega. Odposlali smo dva odbornika k mil. škofu v Pittsburg. Pa., a nista ničesar opravila: mil. škof niso imeli čas za vsprejem naših poslancev. Tako smo zopet denarje in čas tratili. Ne vem, kaj bode društvo sklenilo zaradi spo-vednih listkov, ako jih ne prinesemo, ali nas bode suspendiralo, ali kaj j pravilno spovedi opraviti ne moremo, mogoče' pa dobimo listke in bode s tem vse dobro.
Službo božjo imamo tukaj vsaeih 14 dnij. a vedno nedeljo po plačilo, a moramo plačati za mašo $15.00. Mi Slovenci smo tako zelo ponižni in prosimo za duhovna, ki »m razume, da opravimo velikonočno spoved, a Še to nam odrekajo, da«ri smo sami pripravljeni plačati stroške; ne vem. zakaj se tako naš bližnji duhovnik boji, da bi K«v. Zalokar sem prišel kakor vsako letof
Sonny side, Utah.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim Vas, da sprejmete moj dopis in ga priobčite v nun priljubljenem listu "Glas Naroda".
Nedavno smo spremili našega rojaka Fran Petriča na kolodvor, ker namenjen je bil v staro domovino, toda bela smrt ga je dohitela v Chi-cagu. Tukaj je bil samo devet mesecev in bolehal zadnja dva meseca. V starem kraju zapušča žalujoče sta-riše, dja^brata in sestro. Pred kratkem je umrl v Salt Lake City, Utah, tudi njegov stric Josip Oman, ter se vsem oifim, ki so ga k poslednjemu počitku spremili, srčno zahvalim.
Z delom gre tukaj le slabo, delamo samo dva ali tri dni v tednu in to le oženjeni, zato nikomur ne svetujem sem hoditi.
K sklepu srčni pozdrav rojakom po.širni Ameriki.
Uršula in Janko Šumi.
Iz naše soseske.
Črtica. Spisal V. G.
(Nadaljevanje.)
Tako je v krčmi govoril vse križem in zmedeno naš znanec Mihelj-ček in tako so bile vse njegove misli in besede pijane, ker drugače ne morejo biti misli človeka, ki ni nikdar trezen.	,
Na drugem koncu mize je čepel osebenek Rogovilež, ozkopleč in suh kakor trlica. Njegov razorani obraz je bil potrt in zamišljeno so zrle njegove neprijazne oči. Praznil je kozarce kar na dušek, kakor bi se hotel s tem nad kom znositi.
"No, Rogovilež, kako se ti pa kaj godi? Kaj, si-li dosti stržil včeraj za gobe?" vpraša osebenka krčmar debelih in rudečih lic.
"E. kaj še'', pravi osebenek, gospoda je skopa kakor zlomek. Pa še za tisto, kar da, se sedemkrat na dan 1 K)kesa. Veste, da vam je prikazen! Tam v mestu ne dela gospoda nič, samo dobro je in pije. pa ima zlodej zmerom zadosti in še čez mero. To je sama pošast. Pa kako se lepo in drago oblačijo ti ljudje! Bog jim daj. da bi dobro opravili pokoro za vse grehe in hudobije.''
"Kaj govoriš, prijatelj", se oglasi jeden izmed kmetov, "da ima gospoda grehe? Saj jih nima. Kako neki more priti greh v njeno vest in srce?! Le ti poglej pa premisli: drevo, bodisi že gaber ali bukev, ki ti lepo raste in ni na njem rumenega listja spomladi in pa posušenih vej, je znotraj zdravo in brez napake ko le kaj. In ljudje na svetu so kakor strašno velik gozd; kdor je v pregrehah, tega spoznaš na prvi hip. Le poglej, postavim, pijanca. Vse pregrehe so mu zapisane na pregrešnem licu, kakor bi jih kdo gori nalašč naredeil. No vidiš, prijatelj, in to je povsod!''
"Kdo pravi, da je gospoda brez greha??" odvrne osebenek. "Ima jih, ima, to pa to. pa še koliko! Ti, kar poglej tamle na ono podobo, ko je gori narejen pekel, pa bodeš videl, če nimaš kratkega pogleda, da je v peklu skoro saam gospoda in da trga hudir same trebuharje — lenuhe. No vidiš, pekel je za gospodo; ker se na tem svetu nič ne trudi in ne muči, zato se pa na drugem toliko bolj. To pa verjem tako gotovo, kakor je sveti Ciprijan v nebesih."
Miheljček, ki je ves pomenek molče poslušal, se je nekako čudno in jezno oziral na onega kmeta, ki se je prič-kal z osebenkom. Ko je oni obiral pijance, se je njegov obraz čudno na-ježil in zdelo se je, da prikipi vsa jeza na dan, ki jo je Miheljček nekoliko skrival. Naposled pa se le ni mogel več zadrževati; vstal je kvišku in jel upiti nad možakarja:
"Kaj, kdo je pijanec? Ti vrana škiljasta, še^eno mi zini, pa te bom kartrl, da ne boš nič več gibal. Kaj blebetaš, kakšen obraz ima pijanec? Ali tebi to kaj mari? Takega ima, kakoršnega mu je Bog ustvaril, pa je mir besedi. Ti žvirea ti škratova, kar na dvoje te bom pretrgal!"
In bil bi skočil v onega, da ga ni-zta zadrževala oš tir in osebenek. Slednjič se je nekoliko pomiril in jel precej resno govoriti proti možakarju:
"Veš kaj, ti Špiže, škoda, da nosiš hlače! Ali je to mož, ki ljadi venomer obreknje in opravlja? Saj mi^ je dosti, da me drugod vlečejo ljudje skozi zobe; pri KoritarČku me pa naj vsak pusti na miru. Šema je tak, ki ne da revežu mira. Dal mi ni še nobeden nič; zato pa ne smejo ljudje o meni nič govoriti, pa je!"
T tem zaškripljejo hišne duri in temni svetlobni, traki sobne svetilke obsvetijo moža, precejšnje velikosti. Z mirnim pogledom se ozre po navzočih. "Deber večer vsem vkup!" pravi prišlee, stopi počasno k mizi ter m usede poleg Miheljna.
"Bog ga daj!" mn odvrnejo vai navzoči.	r*
Bil je to France Kreson, gori iz gozda. Njegova navada ni bila, da : bi zahajal v krčme, posebno v vaško ne; pa nocoj so ga noge zanesle I tja- —
i Možakar, ki se je bil z osebenkom j prepiral in z Miheljčkom spri, je | vstal, bodisi da ga je bilo sram, da bi vsak postopač nanj upil, posebno pa Miheljček, ki mu je oštir komaj še upal polič vina, bodisi da ni hotel dopustiti, da bi kdo več vedel nego on, ki je bil pod cesarsko zastavo za korporala. Naj bode tema že kakor hoče, on je vstal, plačal krčmarju in odšel v mesečno noč.
Tudi drugi možakar je vstal, plačal in odšel.
"Kaj p» je s teboj, France?" je ogovoril osebenek Kresona. "Kje pa si bil, da te nisem videl ne vem že od kdaj?"
"I kaj boš izpraševal! Doma sem se držal, doma. Saj veš menda, da mi je TJHS umrla.'' Te poslednje besede je izgovarjal tako, kak^f bi ga nekaj tiščalo za grlo. *
Družba je za nekaj časa obmolknila.
'1 Dobra ženska je bila", dejal je naposled osebenek Rogovilež.
"Pa pridna", je dostavil oštir Ko-ritarček.
'* In varčna nad vse'je rekel osebenek.
"Res pravi blagoslov božji", je menil oštir.
Kreson je vse to tiho in mirno poslušal.
"Nikoli bi se ne bil oženil, pa bi zdajle ne žaloval in se kisal zavoljo babnice", se dejal Miheljček Kreso-nu nagajivo. "No, France, le vesel bodi. kakor sem jaz. saperlot! Kar se je zgodilo — tako ostane. Ti pa na to pij in vriskaj, pa boš videl, da te ne bo žalost več nadlegovala! Na, pa po k usi še tu, ne bo ti škodovalo. No. vidiš, človek je takrat žalosten, kadar drugačen biti ne more. Ti pa se lahko veseliš, če le hočeš. Noben človek nima toliko sovražnikov, da bi ne imel nobenega prijatelja, s kterim deli žalost in veselje. In ti ga imaš gotovo kterega. L eoprimi se ga in vesel boš. bolj ko kdaj po-prej!"
Mil.eljči-k se je veselo namuzal, <Y.š* v/. vMiktgn se mor:> naieiHti ve^el« ga riovcka: pa tudi Frar.ee m ire "e ' Iti tak.
(Dalje prihodnjič)
Slovensko katoliško
V	STARO DOMOVINO SO SE
PODALI:
Aiigi Fatur z otrokom iz Delagua, rolo., v Št. Peter; Ivana Logar iz Delagua, Colo., v Št. Peter; Fran Le-skovec iz Beaverdale, Pa., v Lože; Anton Vavpotič iz Barberton, Ohio, v Količevo; Mat. Retel in Fran Jeric iz Llovdell, Pa., v Dobravo; Jakob Oašperlin iz Ilerminie. Pa., v Luže: Fran Sušnik iz Ilerminie, Pa., v t. Jurij; Fran Sporen iz Herminie, Pa., v Vojsko; Martin Lovše iz Herminie, Pa., v Savo; Ivan Jernejeič iz Herminie, Pa., v Zagrae; Fran Gradišek iz Herminie, Pa., v Št. Jurij: Josip Osterman iz Herminie, Pa.,
V	Št. Jurij; Ivan Alič iz Llovdell Pa., na Ig; Ivan Kavčič iz New Castle. Pa., v Iško vas; Mat. Lesiea iz Llovdell, Pa., na Ig; Tomaž Ur-bančič in Josip Vapflč iz Indianapolis, Ind., v Trst; Ivan Penko iz Sunnyside, Utah, v Trst; Fran Pla-zota iz Madison. Pa., v Česočo; Fran Mlekuš in Karol Cuder iz Madison. Pa., v Bone; Ivan Gre^orič iz Sunnv-side. Utah, v Grad; Fran Skribar. Fran Frankovič, Ivan Miklič, Anton Pajk, Josip Pajk, Fran Jančar in Anton Ferlin iz Cleveland. Ohio, v Ljubljano; Josip Arih iz Bessemer, Pa., v Marburg; Anton Mali iz Brad-dock. Pa., v Ljubljano; družina Štrukelj iz Braddock, Pa., v Ljubljano; Zofija Medic iz Brooklyn, N. Y., v Trst; Luka Podgornik iz Brooklyn, X. Y., v Trst; družina Osterman iz Brooklyn. N. Y., v Trst; Josip Ža-jrar iz Brooklyn, N. Y., v Trst; družina Majetič iz Brooklyn. N. Y., v Trst; Fran Remic iz Fort Washington. Wis., v Šmartno.
"Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank fcakser Company, 109 Greenwich St., New York.
V SLUŽBO
sprejmem zanesljivega moža, ki bi vozil s konjem mojim odjemalcem v okolico našega mesta do 6 milj daleč in sprejemal naročila za blago od strank. Znati mora slovensko, nemško in nekaj angležko. Plačam, mn $25 na mesec in hrano.
Sprejmem v službo tudi pridnega dekleta za pomagati pri gospodinjstva. Vei ae poizve pri: Math. Sehaner, trgovina z mešanim l>lng*mi) P. O. Box 8, West Bloeton, Ala.
(»-11—3)
J>
svete Barbare
T|i dlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
VMkWiOtbwau januarju I9QJ -v dptavl Pennsytvi

ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. 0. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,'Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbor*, Forest City, F» KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa.
FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brat dock, Pa.
FRAN ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607. Barest City, Pa.
Društveno glasila.je "GLAS NARODA",

PIRUHE
pošiljajo naši ro jafci radi svojim sorodnikom, pri ja'.eljem ali znan-n v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje naj-vestneje in najceneje preskrbi
frank sakser CO.
109 Greenwich Street, New York, N. V. Podružnica s 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Obio.
Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
s poštnino vred.

1	
f • : p V	f
i • *	m
Ljfc . i TU	■v'' - ■ i • - i" ■;
Kje je MARTIN ZAMAN f Doma je iz Št. Rumena na Dolenjskem, če-gar sliko tn vidite. Omenjeni je zelo delobojee. objednem ima pa zelo dolge prste in je nevaren tujem blagu; vse mu je dobro, bodisi denar ali blago. Dne 18. febr. je od tu izginil in z njim $150 v vrednosti. kakor tudi hrane in stanu ni plaeal. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov in ga mi naznani, dobi $10 nagrade. — Jacob Urbas, 759 Coloman Ave.. Johnstown, Pa.
(10x 5-3 v 2 d)
Jf
PROŠNJA.
Obračam se do svojih dobrosrčnih rojakov s ponižno prošnjo. Že šest mesecev je minilo, odkar me je zadel mrtvoud, da ne morem več zasluziti vsakdanjega kruha. Od vseh sem zapuščen, nimam ne centa za zdravila. Rad bi se podal v stari kraj, pa ne morem. Zato se obračam do vseh dobrosrčnih rojakov, da mi po svoji moči podele kak denarni pripomoček, za kar jim bodem srčno hvaležen in jim že zdaj kličem stoterni: Bog povrni!
John Leveč,
P. O. Box 275.	Manor, Pa
(3-16—3 v 2 d)
KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE
12 komadov za 30c
Mi dobiti pri
Frank Sakser Company,
109 Greenwich St., New York, N. Y.
tajik
■I odfo-

Zaatonj! Zastonj!
Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini mPORTIRANI TOBAK za cigarete la pip* ali cigare kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da ae prepričate o finoti istega, v« ljudje morajo naš tobak poekwitL da se prepričajo, da :e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na:
ADRIA TOBACCO CO. SMB. 75th St, New York. N. Y.

NAZNANILO.
Moj brat FRAN REPAR me je svoječasno iskal trikrat v liscu Glas Naroda, nakar sem mu jaz sam takoj naznanil moj naslov in sedaj pa ni odgovora. Kaj je vzrok, ali ne pozna svojega brataf
Jakob Repar,
P. O. Box 23,	Heilwood, Pa.,
(9-11—3)	Indiana Co.
"Tvse bolne
Sisvsncs v Ameriki
ZASTONJ!!! f
Zastonj! = Zastonj!
I'redno se Vi kje do kakega zdravnika a:i zdravilnega zavoda obrnete, pi&ite na nas m nam povejte, na kateri !x>Iezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično iiustrova-no knjigo, kjer je Vasa bolezen opisana, katera se imenuje
"Spoznajmo se1
Ravno tako doposljenio vsakemu, ka'.eri na tajni bolezni trpi, naSo veliko knjigo
"Venus in Njegovi Grehi"
ZASTONJ.
Te knjige se dopoSljejo samo tistim, ki na lajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo.
Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor posten » |*ostrežbo,
Mi nismo Zaravitni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi
"Zdravilnimi Sredstvi
OROSI "
\ saka bolezen je od
TREH SLOVECIH ZCRAVN1K0Y
preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti.
AB^^^Ife^	še danes
,'![ ^^ na nas v Vašem ^SpijJiJ Bp	maternem jeziku in
pošiljajte pisma na
AU0EMCN0 ZDRAVNIŠKO DRISTY0
Dr. ROOF,
Specialist za spolne bolezni.
Dr. KNIGHT,
•pccijalist za notranje bolezni.
Dr. SPI LUNGER,
i specijalist za diagnostiko.
% America Europe Co.
(O R O 3 I)
2128 Broadway NEW YORK.
' " ' ■ "......
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
i
dne 24. janu«ij& 1901 v državi Maneaotar Sedež v ELY/MINNESOTA.
/1
URADNIKI:
Predsednik: Pran Med oš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-fcarg, Pa.	I
Glavni tajnik: Jurij L. Brožiž, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks JLrihin'k, L. Box 383, Rock Springs,_Wyo. Blagajnik: Ivan Go vie, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Ivan Geim, predsednik nadaotrnega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Yirant, IL nadxornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio.	|
Ivan Primožič, HL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan KeržiAnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, m. porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni »dravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street,
foUet, m.	d^MŽ I
* :
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne poŠiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-aem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tb St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLA€ NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Napačno umeli. Po Tržiču se je kakor blisk raznesla vest, da se je eden cd obeh gostilničarjev v Hudem grabnu pri Kovorju obesil. Na trgu stoječ možakar j« rekel proti drugemu kupčevaleu: ''Gostilničar v Hudem gTabnu se je že obvestil." In mimo-' gredoČim se je slišalo "obesil" na-1 mesto "obvestil".
Umrli so v Ljubljani: Ana Janežič, usnjarjev« vdova, 64 let. Forjanske uliee it. 14. Ana Rihar, zasebnica. 73
' gnalo se je, da je ogoljufal banke, i ne pa zasebnikov. Vzdigoval je nam-( reč denar s ponarejenimi menicami, prave menice pa hranil ter jih zdaj vrnil garantom. Podpisi so tako dobro ponarejeni, da podpisovalci sami ni-Mj vedeli, ali so pravi ali ne. Dr. Lo-renzotto se ni bavil mnogo s politiko, vendar je bil vedno nasprotnik slo-. vanske stranke.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Razstava štajerskih obrtnikpv. Povodom cesarjevega jubileja jjrirede štajerski obrtniki letos v Gradcu jubilejno razstavo.
Nadporočnik Huebner razgrajal v
let, Cesarja Jožefa trg, Marija Boršt- graski kavarni. "II Piccolo della Se-
nar, drvarjeva žena, 53 let.
ra" z dne 25. febr. piše o nadporoč-
Uznrla J3 v Litiji Pranja Damjan, j niku Huebnerju: Včeraj jutro ob 7 rojena Bric, soproga županota.	j uri je prišel nadporočnik Fran Hueb-
Nepoboljšljivi tat je delomržm in j ner, ljubljanskega topničarskega pol-policiji dobro znani Avgust Novak.j ka, v kavarno Radecky v Gradcu, in rojen 1887 v Ljubljani in pristojen v ' -icer v spremstvu nekega drugega po Gradišče pri Litiji. Novak, kteremu ročnika ter je tam razgrajal na raz-
nanjka desna roka, je šele prestal kaz< n, ker je bil ukradel nekemu posestniku konja in voz ter obojCpro-dal v Šiški, denar pa za pil, se je zopet pojavil v Šiški in tam ukradel Alojziju Glavaču, usnjarskemu pomočniku zimsko suknjo, vredno Go K in neznano kam zginil. Vsled njegove telesne hibe ne bo dolgo, da bode zopet kmalu v rokah pravice.
Žrtev alkohola. Iz Smart na pri Litiji se poroča: Dne 24. febr. zjutraj so poleg Koprivnikarjevega mlina našli v vodi utopljenega 451etnega hlap-« ca Fr. Goloharja, doma iz Vinega vrha na Pri makovem. Bil je strasten žg-anjar, prejšnji večer je še pil žganje in vino, zabredel v vodo in se nazadnje še — vode napil. Tudi njegov stric je pred par leti kot žganjar na-nagloma umrl.
Uboj. V Leskoveu pri Krškem se je zgodila nesreča, oziroma hudobija. Baje se je obhajala svatba. Po barbarski navadi so fantje voglarili t. j. najprej "tulili", zatem pili in naposled tepli Nesreča je hotela, da je dobil Alojzij Pire, 23 let star, smrtni udarec na glavi. Prinesli so zmedenega v krško bolnico, kjer je drugi dan umrl.
Kranjec Kmmholz ▼ Parizu zaprt radi vohunstva. V Parizu radi vohunstva aretirani Krumholz je rodom Kranjec, a biva že petnajst let v Budimpešti kot arhitekt. Zaprli so ga, ker lefi nanj sum, da si je hotel prilastiti načrte zrakoplova "Patrie". V Budimpešti smatrajo, da je nedolžen. Inženir Trapeler izjavlja, da dandanes ni več nobena skrivnost, kako se konstuirajo vodljivi zrakoplovi. Krumholza bržkone iz/.eno iz Francoske.
k
PRIMORSKE NOVICE.
Umrl je v Trstu splošno znani slovenski delavee Anton Zlobec.
Odvetnik poijpverjevalec. Puljski "Omnibus" poroča: 'Dr. Lorenzo t to, ki je zbežal iz Pulja po poneverjenju velikih svot, ni bil odvetnik, marveč pravnik, ki se je bavil z meničnimi in bančnimi posli. Veljal je za kapaciteto na tem polju. Tekom več kot desetletnega "delovanja" pridobil si je zaupanja mnogih oeeb, ki ao mn drage volje jamčile 'za velike srote. Do-
Ustanovljeno
Bol. Pod. bruštvo
16. januvarja 1892.
Sedež: Frontenac, Kans.

•	GLAVNI ODBOR: ^
John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kansas. Karol Starina, podpredsednik, "Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263. Frontenac, Kansas. Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, Kansas.
UPRAVNI ODBOR:
Frank Markovič, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 388, Frontenac, Kansas. Frank Premk, Cherokee, Kansas. Frank Buchman, Rad ley, Kansas. Anton Lesjak, Chicopee, Kansas
novrstne načine. Tovariš je izginil in Huebner je dalje počenjal svoja na->ilstva. Iztrgal je nekemu staremu gospodu časnik, ki ga je imel v roki, ter hotel starca prisiliti, da bi se ž njim tepel. Pijanec je tolkel po mizah in na vse načine nadlegoval navzoče goste. Nameril je na čejp neke gospe nabasani samokres ter zahteval, da ~a naj go^pa poljubi. Kavarniški u->lužžbenci so vso prestrašeni zbežali na ulico, oudak je nato sprožil revolver v strop, nato potegnil sabljo in začel z njo sekati na levo in desno ter razbijati vse, kar mu je prišlo pod roko. Pred kavarno se je med tem nabralo mnogo ljudi. Prišel je ;.eki redar, a se mu ni posrečilo, da bi razorožil razgraja?** Redar je prosil dva topničarska častnika, ki sta prišla mimo, podpore. Njima se je posrečilo umiriti častnika; vzela sta ga med-se ter odvedla na stražo. Ljudstvo je šlo za njimi in žvižgalo."
KOROŠKE NOVICE.
Ne uživajte postanih jedij! V neki rodbini v Št. Vidu ob Glini so smrt-nonevarno oboleli trije otroci, od kte-rih je ena deklica že umrla. Kuharica je bila shranila ostanke mesa in klobas in jih čez nekaj dni zopet postavila na mizo. Otroci so prosili za te ostanke in dala jih je, ne da bi ve-dela, da je meso že pokvarjeno. Zle posledice niso izostale. Otroci, ki so zavžili te postane*ostanke, so smrtno-nevarno oboleli in triletna deklica je umrla vsled hude mrzlice in želodčnega krča. Dva otroka se borita s smrtjo in najbrž tudi nju zdravniška pomoč ne bo mogla ohraniti pri življenju.
Celovec — brez električne razsvetljave. Dne 24. febr. zvečer je vladala v Celovcu tema. Popolnoma je odpovedala svojo službo elektrika. Vendar se je po preteku ene ure posrečilo priti zapreki na sled.
HRVATSKE NOVICE.
Obesil se je v Rumi na Hrvatskem Ivan Hlavaty. Sumi se, da so pega. krivi podčastniki-mučitelji
Dezertiral je iz Zagreba infanterist Dragoljub Lekič od 16. pehotnega polka.
Obsojen urednik. Proti razsodbi, a
ktero je bil obsojen urednik "Prave
ročal resnice o "vjeresijski banki", je vložen utok.
Ljudske šole na Hrvatskem. Koncem leta 1906 je brio na Hrvatskem 1480 ljudskih šol z 2721 učitelji. Šoloobveznih otrok je bilo 351,754, obiskovalo pa je šolo-Te "232,993 otrok. Povprečno je prišla ena šola na 28,52 kvadratnih kilometrov.
Hrvatske škofije. V Djakovem bo za škofa imenovan kanonik Ivančan, v Senju reški prošt Martinee, za ko-adjutorja zagrebškega * nadškofa s pravico nasledka pa l-Crapac. Tako se je vsaj zmenil v Budimpešti Raueh z Wekerlom, kakor goroča "Obzor".
Baron Rauchova politika. Budimpešta. 25. febr. O izidu volitev za sabor, ki se se vršile 27. in 28. febr., se.poroča sledeče: V petek zjutraj j? Raueh orišel v zbornico. Dr. TVekerle mu hiti nasproti z vprašujoeim pogledom. Ban mu nato odgovori: "Izgubljena bitka!"
Hrvatsko nradništvo proti Rauchu.
Zagreb, 25. febr. V nedeljo se je vrš;i tu protestni shod avtonomnih in skuppih uradnikov. Lilo je navzočih 500 uradnikov in 1500 drajrih oseb. Uradniki so burno protestirali proti tajnim naredbam velikih županov, glasom kterih se uradnikom prepoveduje glasovati za protivladne kandidate. Uradniki opozarjajo vlado na zakon glede na čistost volitev od leta 1907 in izjavljajo, da se tajnim protizakonitim naredbam pod nobenim po-srojem ne pokore.
BALKANSKE NOVICE.
Izmišljene vesti o Črnigori. Cetinje,
24.	febr. Vesti nekterih listov, da so v Cetinju*zaprli mnogo poslancev zaradi veleizdajstva in enega celo usmrtili, so popolnoma izmišljene. V celi deželi vladajo normalne razmere.
Umor bratov Novakovič. Belgrad,
25.	febr. Danes se je izreklo razsodbo v zasebni pravdi radi umora bratov Novakovič. Upravnik Cerovič in policijski komisar Vukatinovič sta bila oproščena. Proti ministru notranjih zadev Petroviču, ki je zakrivil nepo--tavno rabo orožja, sodišče ne more postopati, ker ga ščiti zakon o inini-sterski odgovornosti ter ima o tem soditi le skupščina. Proti bivšemu orožniku Ježiču, ki je umoril brata Novakoviča v ječi, so izdali tiralnico. Isti se baje nahaja na Turškem. Po drugih vesteh pa so Ježiča ustrelili, ko je Imtel ubežati čez turško imejo.
so se pri zvokih omamljive godbe med seboj po svoje zabavali. Nekaj gospodov je bilo v damskih oblekah. Policija je zasedla vse izhode in si zapisala imena dičnih navzočnikov. , Družinski-očetje upajte! Iz Beroli-na se poroča: Mestni svčt v Crefeldu je sklenil, da dovoli mestnim delav-i^m družinske doklade, ki se bodo ravnale po številu otrok. Mesto Cre-feld je torej v tem o žiru na čelu. U-pajmo, da najde ta v gospodarskem oziru tako važna določba mnogo po-snemalcev.
Vojni proračun pred avstrijsko delegacijo. Dunaj, 21. febr. Vojni minister Schonaieh je imel v današnji seji avstrijske deleeaeije obširen srovor. v kt erem se je delegatom posebno zali val je val za naklonjenost, ki so jo izkazali armadi s tem. da so se izrekli za zvišanje plač častnikom in moštvu. Minister se je posebno toplo zavzemal za podčastnike, ki služijo čez postavno dobo ter napovedal, da stopi takoj po delegacijskem zasedanju pred obe vladi z zahtevo, da se pridobi takim eertifikatistom več mest v državnih službah. Povedal je tudi, da je takih podčastnikov v armadi le 300®i a potrebovali hf'iih 30,000 (?). Nadalje je srovoril minister o dvobojih, o trpinčenju vojakov, o polkovnem jeziku itd. fllede odškodnine za potnino se pogajanja že vrše. Dopusti za časa žetve e uvedejo letos pri vseh vojih ter se -ploh najbrže stalno urede. Končno je minister še enkrat izjavil, da mu ni ničesar znanega o kakšnih pogajanjih /. ogrsko vlado zaradi armadnih koncesij. — Vojni proračun je bil nato ludi v podrobnostih sprejet brez debate.
VABILO NA NAROČBO !
MOHORJEVIH KNJIG'
Do 20. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1909. j Udnina s poštnino vred znaša $1.00. : Naročniki prejmejo knjige svoje-i časno po pošti registrovano. Družba ( izda za L 1909 sledeče knjige:
1.	Zgodbe sv. pisma, 15. zv.
2.^Presv.	Srce Jezusovo, molitve- ! nik.
3.	Simon Gregorčič.
4.	Umni čebelar.
5.	Slovenske večernice, 6L zv.
6.	Koledar za leto 1909.
Mi naročimo običajno več knjig,. toda imena poznejših naročnikov ne ( bodo v družebenem koledarju tiskana, j Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih ; pri nas naroče.	i
UPRAVNI^TVO 'GLAS NARODA', I 109 Greenwich St., New York, N. T. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. K., i Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Bral sem v št. 23. in 24. "Glas Naroda", da išče neka Ivanka Žagar tukaj iz Oregon City, Oregon, Box 287, Ivana Polajnarja iz Kokre na Gorenjskem, kterega poznam, a Ivanka Žagar mi je neznana, čeravno sem že nekaj časa tukaj v Oregon City in poznam večino Slovencev ter Slovenk in ker stresa zraven še svoj neslani humor, bi jo torej rad poznal. Ne vem, zakaj bi ga zasledovala sodnij-skim potom, ker fant je bil vseskozi pošten. Prosim rojake, kdor ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali da se mi sam javi.
Prank Cnderman, P. O. Box 155, Oregon £ity, Oregon.
(10-12—3)	j
i
" —-i
Kje je JOSIP VEBER ? Pred dvema j meseci nahajal se je v Clevelandu,! Ohio. Radi važnih zadev bi rad , zvedel za njegov naslov, zato prosim cenjene rojake, kdor ve, da mi ga blagovoli naznaniti. Andrew Šemec, 10G3 E. 61st St.. Cleveland, Ohio.	(9-10—3)
Rojaki Slovaki!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO GO.
Ivje jo LUDVIK KOŠMERL? Pred pol letom je bival v okolici Hib-bing. Minn. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Louis Košmerl, Box 8. Trenarv. Aleer Co.. Mich. (10-11—3)
Iščem mojega moža JAKOBA PLE-SKO. kteri mi že 3 in pol leta ni nič- pisal ter je bil zadnji čas v Sumit pri Chicagu, 111. Ako kteri rojak ve, kaka osoda ga je zadela, naj mi blagovoli sporočiti. Marija Pleško, Kožarje št. 17, p. Dobrova pri Ljubljani, Kranjsko, Austria.
(10-12—3)
Kje je moj brat MATEVŽ KOPRIVA? Doma je iz Črnega vrha nad Polh i m Gradcem. Kdor rojakov zna za njega, ali pa on sam naj blagovoli poslati naslov bratu: Frank Kopriva, P. O. Box 222, East Palestine, Ohio.
v RAZNOTEROSTI.
Petnajstleiho potovanje pisma. V
Yarmouthu živeči mornar Jurij Da-vey je dobil nedavno pismo od svoje matere, ki je je oddala na pošto 2. ja-nuarija 1893. Mornar je bil takrat na parobrodu "Folka" ter potoval v St. Nazaire na Francosko. Pismo je šlo za njim. Predno je pa tja dospel, odpotoval je Davey z drugo ladijo v Avstralijo. Pismo je potovalo od ladije do ladije, od enega pristaniškega ura« da do drugega, ne da bi se moglo vročiti naslovniku. Zdaj ga je k sreči vje-lo v Yarmouthu. Davey je v resnici vesel pisma, v kterem mu je zdaj že umrla mati voščila veselo in srečno novo leto 1893.
Da se hitro ogreješ, stori tako-le:
7f zaprtimi ustmi dihaj globoko, dihaj ""*'*.....................
torej samo skozi nos. Takega dihanja j Kje je IVAN RAHLJA T Doma je iz ti ni treba dolgo ponavljati, ker se
IN A PRODAJ
NARAVNA CAUFDRNtJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 d« 45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 eento-galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 jalovina, mora sam posodo plačati. D rožnik po $2.50 galona. ' Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust Spoštovanjem
STEPHEN -T A K ftp., Crockett, Contra Costs Co.. Oai.
"ZDRAVJE" Katero Je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečit?ate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, k^m se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in {se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj rojaln, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
COLLINS Y. N, MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. NEW YORK. N. Y.
Zdravju
najprimernejša pijača je
^♦LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkefa hmela. Kadi tCfa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo l2stno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leley pivo ie najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri (ieo. Travnikar-ju 6102 Si. Clair Ave. N.fci. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Kje je JOSIP CVETNIČ? Doma je iz Nadanjega sela pri Št. Petru na Krasu. V Ameriko je prišel pred tremi leti ter se nastanil v Arrow, Pa. Pozneje odpotoval je nekam v Colorado. Sedaj mi je popolnoma neznano, kje se nahaja, zato prosim cenjene rojake, ee kdo zna za njegov naslov, da ga naznani bratu: Aloysius Cvetnič, P. O. Box 494, Freedom, Beaver Co., Pa.
(10-13—3)
gorkota vzbudi že po par krepkih dih-ljajih. Poveča se tok krvi in to dihanje dovaja krvi svežega kisika. Kri plove presto v vse razrastke žil in žilic in s tem se vzbudi večja gorkota. Prehlajenja in druge sliene bolezni se preprečijo z globokim dihanjem.
Strašna rodbinska drama. V Kalks-burgu je trgovec Kubišta ustrelil svojo ženo, njeno mater ,in sebe, ker se je hotela žena sodno ločiti od njega.
Prevarani belgijski kralj. Stari kralj Leopold II. je zelo čemeren ter ne hodi več obiskovat svoje ljubice, baronice Vaughan. K baronici je namreč pfišel na obisk mlad mož, ki ga je predstavila kralju za svojega ožjega sorodnika. Pozneje pa je kralj zalotil oba v intimnem objemu.
Nenravnaži. Dne 24. febr. je poli-cija ▼ Duisburgu na Nemškem zalo-Crvene Hrvatske", ker da baje ni po- tila v nekam lokalu 40 gospodov, ki
vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Zjed. državah. Došla sem pred dvemi leti tu sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. 'Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rahija, 10.812 Torrence Ave., .South Chicago, 111. (6-24—3)
NAZNANILO.
Društvo sv. Mihaela Arh. št. 40 J. S. K. J. v Claridge, Pa., naznanja odjemalcem srečk šepne ure, da se bode žrebanje vršilo dne 10. maja, ker smo to L marca preložili.
S pozdravom
Lovrane Batene, L tajnik.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. ^
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Cene voznih listkov iz NEW Y0RKA za III. razred so do:
Vk spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, 1 \ ARGENTINA.
V mesecih maja in juni ju ae bodeta zgoraj navedenemu brodovja pridružila še dva draga nova potniška parnika.	•
TRSTA..............................................$2&—
LJUBLJANE........................................$28.60
REKE...............................................
ZAGREBA............................I.............$29.20
KARLO VCA..........................x.............$2<>.25
II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$56._
Parobrcd "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 31. Marca 1908.
Phelpg Bros. & Co., Gen. Agents,
2 Washington Street,
i
NEW YORK.
IliMiš
olaneških.
yoljfcki spisal H. Sie&kiewics, poslov
TRE
»dalje van je.)
si je, ako Bog tega ne na ljubo, da ttnora to sto-toje, da vsaj odide z občut-srece, kakršno je zaslu-tega drznega predpisovanja kako mora ravnati, je prešel k potrtosti in prošnji. Toda v a je prihajalo Marici huje od dne dne, on pa je bil med dvojnim obupom, izmed kterih je kričal eden: 4'To ni mogoče!" drugi pa: "To mora biti I" ter se je res zvijal kakor v kleščah.
Pri tem pa je bilo neizogibno potrebno, ako ni hotel ženi jemati nade, da se je delal, kakor bi njene bolezni ne smatral za resno. Tudi zdravnik in gospa Bigielova sta ga svarila, naj je ne vznemirja; velevala mu je tako tndi svoja pamet, toda obenem je bilo to zanj novo trpljenje, ker mu je prišlo v glavo, da bi mogla to smatrati za nedostajanje sočutja ter umreti z mislijo, da je ni nikdar ljubil. Pa se je tudi vse korenito izpreminjalo v njem. Noči, prebite brez spanja, utrujenost in strah, vse to ga je spravilo v stanje nekake bolne navdušenosti, v kteri je videl nevarnost samo, itak preveč upravičeno, v pomnoženi meri. Zdelo se mu je, da ni vee nobene nade in časih se mu je zdelo, kakor bi bila Marica že umrla. Po cele dni se je spominjal vseh dobrih strani njenega značaja, njenih besed, njene do-brotnosti in mirnosti; spominjal se je, kako so jo imeli vsi radi, in obenem je ošteval samega ;?ebe, da je ni bil vreden, da je ni ljubil dovolj, da je ni dovolj cenil in ji bil na koneu nezvest in da jo zaraditega mora izgubiti — a izgubi jo po pravici.
A v tej zavesti, da .je zaslužil tak strašen udarec in da se je že prepozno poboljšati, je bilo nekaj, kar mu je kar trgalo srce. Tudi ti, ki so bili v življenju zaiierom močno ljubljeni, zapuščajo, odhaja je odtod, za seboj žalost, da niso bili še dovolj ljubljeni — največjo žalost izmed vseh.
V začetku jrrudna sta se po dvame-sečnem bivanju v Italiji vrnila domov Swirski in Zawilowski. Polaneški je bil tako shujšal in s<? postaral, da sta ga komaj spoznala. Ves zaglobljen v svojo nesrečo, se skoro ni menil zanju in kakor v sanjah je poslušal njiju tolažljive in izpodbudne besede, kakor tudi pripovedovanje, s ktprim je vrli slikar hotel razvedriti izmučene misli. Kaj mu je mo^lo sedaj hiti do Zawilowskega. do gospe Bro-niczeve. ali gospodične Castellijeve. ko je utegnilo biti njegove Marice vsak dan konec! Swirski, ki je gojil do nje pravo prijateljstvo in hotel kjersibodi zajeti nekoliko nade, se je napotil h gospe Bigielovi, toda niti ta je ni imela mnogo. Zdravniki sami niso dobro vedeli, kaj je bolnici, zakaj njenemu stanju so se pridružile, ivi različne zamotanosti, kterih ni bilo niti mogoče določiti. Vedeli so samo, da deluje srce bolničino nepravilno, in bali so ae, da bi pod uplivom slabega krvnega obtoka ne nastali v žilah izunetki, tedaj pa bi mahoma nastopila smrt. A vrhutega so se tudi v primeru srečnega poroda bali mno-goeesa: sušiee, oslabelosti in vsakršnih posledic, ki so se mogle pokazati šele pozneje. Swirski se je prepričal, da je tudi Bigielova odslovila nado, zakaj proti koncu razgovora se je razjokala in dejala:
"Uboga Marica, toda ubožen je tudi on! Ko bi mu ostalo vsaj dete, morda bi našel moči, da prebije ta ndaree."
In razjokavši se je dodala: "Itak ne umejem, kako je mogoče prebiti vse to."
Bilo je tudi res. Polaneški ni jedel is ni spal. V zavodu se že davno ni pokazal, iz hiše pa je odhajal samo za trenutek po cvetice, ki jih je imela Marica zmerom rada in ki so jo razveseljevale. A bila je že tako bolna, da se je on vselej, ko ji je prinašal kitico krizantem, vračal z grozno mislijo : Morda jih nese že za krsto! Marica sama si je jela domišljati, da ae ji morda že bliža amrt. Soprogu ni
1>tela reči ničesar, toda vpričo gospe tigielove se je razjokala nekega dne od žalosti po življenju in po Stanku. Mučila jo je tndi misel, kako to prebije, zakaj želela je, da bi mnogo žaloval po njej in da ne bi obenem tr mnogo. Dalje časa pa se je delala pned -njim, kakor bi bila prepričana, da ae vse izide po sreči.
Toda pozneje, ko so jo jele obhajati alaboeti, je dobila toliko poguma, da Je odkrite je i spregovorila z njim. Zdelo se ji je, da je to njena dolžnost, in zato je nekoč poooB, ko je geepe Bigielova, premagana po zaspancu odšla spat in je on kakor zmerom bedel pri njej, potegnila k sebi njegovo roko in dejala:	i
"Stanko, hotela bi izpregovoriti s teboj in te nečesa naprositi."
"Kaj hočeš, ljubica T" jo vpraša Polaneški.
Bilo je očividno, da je nekaj časa premišljala, kako bi izrazila svojo prošnjo, in poten: je začela govoriti:
"Obljubi mi____Vem, da še gotovo ozdravim.... toda obljubi mi.... ko bi bil deček, da ga boš ljubil ia boš dober z njim."
Polaneški je z nadčloveško močjo zadržal jok. ki ga 'e pograbil za prsi, in odgovoril mirno:
VEj, predraga moja! Tudi tebe bom zmeraj ljubil in njega. Bodi prepričana .. .. "
Nato je Marica izkušala dvigniti njegovo roko k ustnicam, toda bila je tako slaba, da se ji ni posrečilo; torej se mu je jela od hvaležnosti nasmihati, a čez trenutek je rekla zopet:
"A še nekaj---- Ne misli, da bi
mislila takoj na Bog ve kake grozne reči — nikakor ne — toda — hotela bi se izpovedati."
Polaneški je zatrepetal po vsem životu.
"Dobro, dete moje," ji odgovori z jecajočim in nekamo ne svojim glasom.
Ona pa se je spomnila, da mu je nekoč ugajal izraz "služba božja", in hotela mu je dati rezumeti, da tu ne gre za nič drugega nego za izvršitev navadnih verskih dolžnosti. Zato je ponovila s skoro veselim smehom: "Služba božja!"
Izpoved se je vršila dan pozneje. Polaneški je bil že tako prepričan o koneu vsega, da se je skoro čudil, ko je Marica še živela in ji je zvečer nekoliko odleglo.
Ni si smel spustiti nade v dušo. Ona pa je postala svežejša in je rekla, da že laže diha. Okrog polnoči je pričela z njinf običajno pričkanje, naj irre počivat. Tudi ni bil videti dosti boljši nego ona — zaradi žalosti in onemoglosti. Branil se je tudi sedaj izpočetka in jo zagotavljal, da je spal podjevi, kar pa ni bilo res, da je spočit: toda ko je le močno silila vanj. je privolil, zakaj bili sta pri njej izkušena strežnica in Bigielova. Zdravnik. ki je že teden dni spal v njiju stanovanju, ga je zagotovil, da se v tem trenutku ni treba bati ničesar hujšega.
Ko je odšel, je storil to. kar je delal navadno; to je, sedel je na naslanjač pri durih ter jel poslušati, kaj se godi v njeni sobi. Tako so mu jele minevati ponočne ure.
Ob najmanjšem šumu je planil po-konei, toda ko je šum utihnil, je sedel iznova ter začel premišljati hitro in kaotično, kakor navadno premišljajo ljudje, nad kterimi visi nevarnost. Časih so se mu misli zmedle od utrujenosti, tvoreč nekakšno gosto goščavo, v ktero se je zapleta1, nezmožen razločevati ničesar. Moči je imel nenavadne. toda v desetih dneh se ni preoblekel, niti stekel in pokonci sta
držali samo Črna kava in vročnica. Niti sedaj se ni vdal, dasi je imel glavo težko kakor svinec, in goščava misli se je izpremenila v črno meglo brez enega svetlega žarka. Mehanično si je še ponavljal, da je Marica bolna in da on sam ne sme zaspati; toda te besede niso imele niti najmanjšega pomena.
Naposled so ga premagale trudnost, onemoglost in noči brez spanja. Obšlo ga je nepremagljivo težko spanje, v kterem človek ničesar ne sanja, v kterem izgine istinitost, izgine ves svet in otrpne življenje.
&ele zarana ga prebudi trkanje na duri.
Gospod Stanislav!" se oglasi zamolkli glas gospe Bigielove.
Polaneški poakoči, se zave in zdirja z njo vred iz sobe. Z enim pogledom premeri MariČino posteljo in ko ugleda spuščene zavese, se zašibe noge pod njiim.
"Kaj se je zgodilo?" vpraša obledelih ustnic.
Gospa Bigielova mu odgovori enako tiho, z drhtečim glasom: "Imate sina.... " Nato si položi prst na ustnice.
xxn.
Nastali pa so še dnevi težki, zelo težki. Prišla je tolika slabost, da se je Maričino življenje utrinjalo kakor plameneek. Ali se razgori ali ugasne f — Na' to ni mogel odgovoriti nihče. Ali mladost in olajšava, ki jo je prinesel organizmu porod, sta ji ohranila življenje. Nekega dne se je prebudila bolniaa po dolgem spanju nekamo krepkejsa. Stari zdravnik, ki je bil pri njej in ki je to potrdil, se je hotel prepričati še natančneje, da izboljšava ni navidezna; zato je zahteval, naj se pokliče še drug zdravnik, s kterim je imel prej posvetovanje. Polanešjci je šel sam ponj ter je bil ves iz sebe, ko ga je iskal pol dneva po mestu, zakaj ni še smel upati, da sš je pojavil že odločen preobrat na boljše v njeni bolezni in ▼ njegovi nesreči. Ko je Ncapoeled našel zaže-ljenega zdravnika in prišel z njim do-
prednji sobi naproti vlažnih trepalnic toda veselega lica* in dejala:
"Bolje ji je! Odločno bolje!"
Dalje ni mogla govoriti, zakaj solze so ji zalile oči. Polaneški je od razburjenosti obledel, ona pa je čez trenutek premagala svojo radost in jela pripovedovati. Ob tem se je smehljala s solzami v očeh:
"Ali veste, da že hoče jesti! Prej ie naročila, naj ji prinesem otroka. Tudi je vprašala, zakaj se še niste vrnili. Toda sedaj hoče jesti, toda kako hoče jesti! Hvala Bogu! Hvala Bogu!"
Vsa razvneta je objela Polaneške-ga, on pa si je dalje časa pritiskal njene roke na ustnice. Trepetal pa je ves od onemoglosti, da zadrži radost kakor tudi jok, ki se je bil nakopičil v njem v toliko dneh strahu in muk ter si je sedaj šiloma odprl pot.
V tem sta stopila zdravnika k Marici in presedela pri njej dobro dolgo. Ko sta se po končanem "'posvetu pokazala iznova, je bila na njiju licu zapaziti zadovoljnost. Na nujna vprašanja Polaneškega je dejal oni, ki je bil njen domači zdravnik, star godr-njač z zlatimi naočniki na nosu in z zlatim srcem v prsih, sam ves srečen, toda močno utrujen, nekoliko jezno:
"Kako ji jet Pojdite ter zahvalite Boga....!"
(Dalje prihodnjič.)
POZOR SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, nL, in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :—
Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, razne likerje t«r prodajam fine amot-ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi in preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V sveži sem s banko Frank Sakser r New Torku. Svoji k svojim!
Z velespoštovanjem
JOSIP KOICPARE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicaco. HL
m m m ^ ^ m ^	^ ^ » ^ — -	Tf i ~ii"Li~Li~Ln_n_n_ru-
čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v C^lcagi, I"., »ii'<wr tndi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Ttiglara",
617 S. Center Ave., Chicaco.. 111.,
blizu 19. ulice, kjei točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni whiskey. 2«ajbol)S vina in dišeče smodkeco pn neH na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-ljnSce in igralna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci d«jbrodo51i. Vse boderu dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago,
I1L J
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno na ttpravaiafcrs ss
AA^ A llHili
JOHN VBN2&HBK1 »17 E. UM smet, N. En devete I. OUs i ladetovalec -kranjskih in nemi ikib £
HARMONIK.
Delo napravim na xabtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo tr petno in dobro. Trivrstni od dc $46. Ploiče so iz najboljšega cinlca. Iz-delujem tudi ploiče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Novoiznajdcno garantirano m;izilo za pleiaste in eolobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in^brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebliz o Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim ia 76c., da ie to resnica se jamči $600. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Posi Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO.
Generale Tmllanllps
(Francoska parobrodna družita«)
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako «e obrni na
Martin Geršiča, |
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo
fudi naznanjam, da imam V zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike,
šunke itd.
Govorim v vseli slovanskih
obilni obisk.

Nižje podpisana oriooro-Čam potajo£ii& 3 = ~ in Hrvatom svoj.....
SALOON
W7-I09 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 00 00 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen do-bjpr prigrizek.
Potujoči^Slo'venci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki eeni. Postre • žba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107*109 Greenwich St., New York.
^	y--
' i-2-'. - ■■ iS'*-■ V' i: ^ ' .. • • • • ji ';■ '•', 'j '--r i'4 & .'f ft >, "i- "f4	
I -r i;r	
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči
"LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „	_
"La Lorraine" „ ,„ „ ...„•.............12,000 „ 25,01« "
"LaTouraine" , „ M ..................10,000 „ 12,000 "
"LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 M "
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odpligejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y*
•LA PROVENCE -a Bretagne *LA TOURAINE ♦LA SAVOIE ♦LA PROVENCE
12. znarea 1906 19. marca Uh* 26. marea IMi 2. aprila 1061 9. apri. ltt*
♦LA LORRAINE ♦LA TOURAINE ♦LA SAVOIE ♦LA PROVENCE ♦LA LORRAINE
16. apr. 1006. 23. apr. 1006. 30. apr. 1908. 7. maja 1908. 14. maja 1908.
Painika t zve/do zaznamovani imajo po dva vijaka.
Al« W, Kozminski, p«-nemini ;i£ent za zapad.
71 Deaoorn St.. Chlcnvo. ISi
Telefon 246.
Frank Petkovšek
720 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v
zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
MARKO KOFALT,
249|So. Front St., STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugib v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse t* ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam deearje v staro domovino po najnižji ceni. -
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!

v Pittsburgu, Pa. Ir okolic
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, pri poro čim gvojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mesto.
Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih aob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kablojat
Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johnstovn, Pa.
Pozor rojaki!* 4
Naravno in fino Concord vino 1 prodajam galon po 50 centov. 4 Za obilo naročil se priporočam, -gj ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo.
Frank Šali
Box 363 Nothingham, O. j
Y'-U....................... niHfll"-^HiiiJ
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
_, mejaki, naročajte m
I mor, jima je prišla goepa Bigielova v roda",
Piipiuža rojakom svoja VINA, ktert v kakovosti nadkrilju jejo vaa droga ameriška vina.
Bodeče vino (Concord) prodajam po 50e galono; balo vino (Catawba) po 70e galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA TOTO JB 60 GALON.
BRINJUVEC, za ktearega aem ian-portiral brinje iz Kranjake, valja 19 steklenic aedaj <13.00. TBOPTBTOVBC $2.50 galon*. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanj« posode aa %ang« so 4*4 gakme.
Naročilom j« priložiti denar.
Za obila naročila ae priporoča JOHN liAKTBt
Bnclid, OMo.
CF Velika zaloga vina i rt žganja.*^
Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
„ čruovinopo........50c. „
Drožnik 4 galone za............$H.O>
Brinjevec 12 steklenic za........«12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Za oblino naročilo se priporoča	^
Marija GrllC
5308 St Clair Ave., N. EL,	Oeveland, Ohio.
Rojakom
naznanjam, da jo za tamoSnjl okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
4824 Blackberry Alley*
Pittsburg, Pa.

Uradne ure: vsak dan od ^7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
».■-»iMit. gu iapA priporočani.
Frank Sakser,




^

TELEFON: 1279 RECTOR.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E.
New York. Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENAfeJE V STARO DOMOVINO.
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v LJubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budim]>ešti.
Prftdaja
oriiginalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na p^jnik.
Kdor hoče biti solidno In brzo posti ežen naj se i zvest no obrne le na
109 GREENWICH STREET, NEW YOIJiK, N. Y:
6104 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND, O.