Poštnina plačana v gotovini	„ i r A !•_
Abb. postale I gruppo CiCIlH XOU IlF
Leto XXXI. Št. 225 (9227)
TRST, nedelja, 28. septembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KUUB OGORČENIM PROTESTOM IN POZIVOM VSEGA DEMOKRATIČNEGA SVETA
SSG PRED NOVO SEZONO
Herojska smrt petih antifašistov pod streli frankističnih krvnikov
Santhez Bravo, Garcia Sani in Alonso Faena so bili ustreljeni v Madridu, Otaegui v Burgosu, Paredes Manot pa v Barceloni - Kljub strogim varnostnim ukrepom vrsta demonstracij v vsej Španiji - Jutri m pojutrišnjem splošna stavka v baskovskih pokrajinab ■ Trideset tisoč delavcev v protestnem sprevodu v mestu Burgosu
Španija
kliče!
Stari krvolok je terjal nove *rtve. Streli na dvorišču jet-nišnice v Carabanchelu, na Pokopališču pri Burgosu in v Barceloni so, po dolgi muč-ni noči, odjeknili v nemoč ^prepadenega človeštva, ^oman so bili pozivi evropskih državnikov, pritiski mno-*'0, obupane prošnje papeža Bovla. Francisco Franco je °oitno sklenil, da bo muče-niško pot trpečega španske-9a ljudstva do svobode do kraja tlakoval s krvjo. In ven-9ar je vsaka žrtev korak na-Prej do svobode, po kateri Spanci, Baski in Katalonci tako vztrajno hrepene.
Se spominjate?
Srhljivi molk španske noči pred usmrtitvijo, zastražene ulice, streli eksekucijskih Polkov, ogorčenje in prošnje svetovnega javnega mnenja Pom v spomin priklicujejc Bazovico in opensko streli-Sce. Enaki posebni tribunali, onake uniforme in besedi-oe, podobna krutost in obe asm ista podla bojazen dc smiljenja, ki bi lahko priča-o o šibkosti in trhlosti faši-stičnega režima.
Toda streli na bazovsk
rieha'n' niso zaPečatili v lju-n stoletnega molka. Noč-
znavenTLnaiPrei-k°mai m’
In na1;o zareče osvetli-str p eča zarja. Osamljen ni e 1 so postali vojna in i
ščevarv*30^0, prcivi^no ma'
«Vsaka žrtev bo žebelj nc Pokrovu tvoje preklete kr-p’® I® vzkliknil Francisci +i , cu pesnik Rafael Alber
preve?fdn* (!1®žeb|i®v d°vo|i DOdnr?' UPCltl I6- dCI b° 0t
Podpor, vsega svobodomi roS? sveta izginil z ev rež fr!?h tal	fašističn
ši vT’iSramota, ki skeli v du Dn ,akogar izmed nas. Bo Do°v: dragih narodov ir ljennSnib Spancev, obnov skim- enotnost med delav ni ir-' .^ronkami in katoliča zrimUlh ie prelita kri še bol mudi llV spoznaniu- da sr čatsn’ da ne kaže izgubljat ni s\/riK0^j apanje, ki svetov doni,s?0do'iubrii javnosti nr
iokavn?a’ d?. bi predoIgo ob a'a ubite tovariše.
srJeir8™6™0 odnehati! Po Špa d ,|e treba dan, ko bc X kl narod lahko izreke svoS ,0bsodbo- takrat nac di?' !? krvnikom, zadnjim de n£ tHltler'eve in Mussali 'love tiranije v Evropi, spamja jn njeno |judstV(
Dnncrneta ostati osamljena že o ? Potrebujeta, kot st< kret krat Potrebovala, kon sv?tS° solldarnost vsegi
Drn ® |me se zgoditi, da bi
km? Spaniia morala še en vseh Postati skeleča ves ^eb istih, ki bi zanjo lah k® nekaj naredili, pa dane st.| 1 izpolnili svoje dolžno
DrntifV?- žrtvam španskegi dilne as|otičnega in osvobc
d,lnoga boja! s. SPETie
Tudi v Trstu, kot v vseh evropskih mestih, je bila včeraj mogočna manifestacija solidarnosti s španskim ljudstvom, na kateri so ogorčeno
obsodili novi zločin frankističnega režima. Članek objavljamo na 2. strani
DEMONSTRACIJE IN OGORČENJE PO VSEH EVROPSKIH DRŽAVAH
MADRID, 27. — Francov fašistični režim se ni odzval na pozive, ki so prihajali z vsega sveta in je danes zjutraj hladnokrvno izrvšil smrtno obsodbo nad petimi mladimi rodoljubi in protifašističnimi borci. Angel Otaegui, Jose Sanchez Bravo, Ramon Garcia Sanz, Jose Alonso Faena in Juan Paredes Manot so padli pod streli policijskih agentov in pripadnikom «Guardia civil». Vlada je namreč spremenila obsodbo na usmrtitev s srednjeveško «gar-roto» v ustrelitev, vendar samo zato, ker v celi Španiji ni toliko «strokovnjakov», ki bi znali ravnati z inkvizicijskim orodjem, ki je v 20. stoletju v Španiji še vedno v rabi.
Sanchez Bravo, Garcia Sanz in Alonso Faena so bili ustreljeni v bližini Madrida, Angel Otaegui v Burgosu, Paredes Manot pa v Barceloni. Zadnjo noč so nekateri od obsojencev prebili v družbi sorodnikov. Oče 22-letnega Sanche-za Brava je potoval vso noč, da bi še zadnjič videl sina, prispel je v zapor samo deset minut preden so Brava in njegova tovariša odpeljali na strelišče. Ustrelitvi Juana Paredesa Manota je prisostvoval brat, ki je po zločinu povedal, da je mladi obsojenec, preden je padel pod fašističnimi streli, zapel starodavno baskovsko himno svobodi.
V Španiji je napetost v teku noči in po uboju petih žrtev fašističnega nasilja dosegla višek. Samo uro po izvedbi smrtne kazni je v Bilbau tisoč delavcev izrazilo svoje ogorčenje s protestnim sprevodom. V baskovskih mestih sc v tovarnah prenehali z delom, trgovine pa so spustile navojnice, življenje je zamrlo v znamenje žalovanja. Največja protestna manifestacija, ki se je je udeležilo nad 30.000 oseb, pa je bila v Burgosu. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra bo v baskovskih pokrajinah splošna stavka, s katero hočejo španski delavci izraziti svoj gnus in svoj gnev ob zadnjih zločinih frankističnega režima.
Pritisk svetovnega javnega mnenja je le nekoliko vplival na špansko vlado, ki je bila prisiljena spremeniti smrtno obsodbo za šest obsojencev v dosmrtno ječo. Med temi sta tudi mladi ženski Concepcion Tristan Lopez in Maria Jesus Dasca Penellas, ki sta prvotno bili obsojeni na smrt, kljub temu. da sta obe noseči. Obe sta članici revolucionarne protifašistične fronte FR AP. Slike, ki so jih Francove oblasti objavile, zgovorno pričajo o strašnih mukah, ki sta jih obe morali prestati.
BONN, 27. — Usmrtitev petih španskih rodoljubov je povzročila v vsem svetu val ogorčenja, gnusa in gneva. Povsod prevladuje mnenje, da je španski fašistični režim v agoniji in da so brutalne obsodbe, ki smo jim priča v zadnjem času, zadnji obupni poskusi madridske vlade, da ohrani oblast.
Zahodnonemška vlada je izrazila obžalovanje, ker je španska vlada ignorirala njen poziv za pomilostitev in izvršila smrtne kazni. Predstavnik zunanjega ministrstva v Bonnu je izjavil, da bo to «neugodno vplivalo» na prihodnje odnose Španije z Zvezno republiko Nemčijo. Vladajoča socialnodemokratska stranka je v posebnem sporočilu ocenila izvršitev smrtnih kazni kot «nehumano .dejanje»
Britanska vlada je izrazila glo-
boko obžalovanje zaradi izvršitve smrtnih kazni. Po uradnem sporočilu je za zdaj negotovo, ali bodo v znamenje nezadovoljstva umaknili britanskega veleposlanika v Madridu ah pa ga bodo poklicali na posvetovanja. Vodja britanske liberalne stranke Jeremy Thorpe je izjavil, da «Španija, če se želi pridružiti evropski gospodarski skupnosti, ne bo dobrodošla vse dokler svojih barbarskih metod ne bo zamenjala s sodobnejšimi in bolj civiliziranimi metodami zahodne demokracije». Re-nee Short, eden od zakonodajalcev laburistične stranke, pa je od zunanjega ministra Callaghana zahteval, da vlada prekine diplomatske cdnose s Španijo.
švedski premier Olof Palme je izrazil «gnev in žalost», na kongresu socialdemokratske stranke v Sto-
ckholmu. «Režim v Španiji, ki razpada, se skuša obdržati s tiranijo, vendar se samo strmoglavlja v lastno razsulo», švedski premier je tudi izjavil, da bo vlada na nocojšnji seji odločala o tem, ali bo odpoklicala veleposlanika iz Madrida.
Norveški premier Trygve Bratteli je v imenu vsega norveškega ljudstva izrazil globoko obžalovanje, medtem ko je predstavnik zunanjega ministrstva sporočil, da so norveškega veleposlanika v Madridu poklicali na nujna posvetovanja.
Papež Pavel VI. je izrazil globoko obžalovanje, ker so španske oblasti in general Franco oglušeli za tri njegove pozive za pomilostitev obsojencev.
Izvršitev smrtnih kazni v Madridu je odmevala tudi na sosednjem Portugalskem. Demonstranti so zgodaj davi vdrli v poslopji španskega veleposlaništva in konzulata na dveh koncih Lizbone. Uničili so prostore, požgali vse pohištvo ter vse, kar jim je prišlo pod roke, uničili ali poškodovali pa so tudi nekaj avtomobilov z diplomatskimi o-znakami. Obe poslopji sta danes na pol ruševine. Demonstracije zaradi uboja protifrankističnih borcev so se začele po polnoči, ko so prek neke lokalne radijske postaje prebrali razglas «Ljudske demokratične zveze». Pripadniki vojaške policije, ki so se znašli v bližini, niso intervenirali, demonstranti pa so gasilcem preprečih gašenje požarov, z obeh prizorišč pa so se umaknili šele, ko so se pojavili tanki in ko je vojska začela streljati v zrak. Prav gotovo bodo ti dogodki povzročili novo poslabšanje portugalsko -španskih odnosov.
Generalni tajnik francoske komunistične partije Georges Marchais je zahteval prekinitev diplomatskih odnosov s Španijo in hiter umik veleposlanika iz Madrida. Pariški radio je takoj po sporočilu o izvršitvi smrtnih kazni prekinil oddajo pop-glasbe in nadaljeval program z Mozartovim rekviemom.
V skoraj vseh evropskih državah je prišlo pred španskimi veleposlaništvi in konzulati do silovitih demonstracij. Ljudje so se zbirali tudi v mnogih drugih mestih in izražali gnus in ogorčenje zaradi nasilja Francovega fašističnega režima v Španiji.
Italijanska vlada je odločno obsodila izvršitev smrtnih obsodb v Španiji. V sporočilu, ki ga je objavilo zunanje ministrstvo, je poudarjeno, da je vlada večkrat in-
tervenirala pri španskih oblasteh — zadnjič je to bilo sinoči — in to bodisi v lastnem imenu, bodisi v imenu Evropske gospodarske skupnosti.
Tudi predstavniki italijanskih političnih strank so z ogorčenjem komentirali usmrtitve španskih antifašistov. Tajnišvo KPI v svojem komunikeju obsoja strašen zločin, ki ga je zakrivi! franki-stični režim in poziva vse italijanske antifašiste in demokrate, naj enotno manifestirajo svoj o-gorčeni protest in naj popolnoma izolirajo madridsko vlado.
Politični tajnik KD Zaccagnini je izrazil protest svoje stranke zaradi krvoločne izvršitve smrtnih obsodb in poudaril nujnost spoštovanja človeškega življenja kot osnovne vrednote. Za PSI je član
Sporazum med članicami OPEČ
Od 1. oktobra nafta dražja za Ì0 od sto
DUNAJ, 27. — Ministri za nafto držav članic organizacije izvoznic nafte OPEČ so se danes v avstrijskem glavnem mestu sporazumeli o novem povišanju cene nafte. Kot poročajo agencije, znaša povišanje 10 odstotkov in bo začelo veljati 1. oktobra letos. Nove cene bodo v veljavi devet mesecev, do sredine prihodnjega leta.
vodstva Vittorelli v članku za genovski dnevnik «Il lavoro» zahteval, naj vlada odpokliče svojega veleposlanika v Madridu in naj ga ne nadomesti, dokler ne bo imela jamstev, da se v Španiji nekaj spreminja. Odpoklic veleposlanika v Madridu je zahtevala tudi radikalna stranka. Tajnik PRI Biasini se je pridruži! protestom demokratičnih sil ter izrazil popolno solidarnost anti-frankističnemu gibanju z željo, da bi si španski narod znal spet pridobiti svobodo in demokracijo. Socialdemokratski tajnik Tanassi je izjavil, da pomeni usmrtitev petih antifašistov zločin proti človeštvu in hudo žalitev za vse ljudi. Neusmiljena in kruta represija frankističnega režima doka-
(Nadaljevanje na 8. strani)

Danes odkritje spomenika padlim v NOB v Podgori
Danes zjutraj bodo v Podgori pri Gorici svečano odkrili spomenik 53 domačinom, ki so padli kot borci v partizanskih vrstah ali pa umrli v nacističnih taboriščih. Spomenik so domačini zgradili s prostovoljnim delom, ob sodelovanju vse vaške skupnosti. Poleg govorov imajo v programu svečanosti tudi
kulturni program
Do kdaj izigravanje ?
V obdobju junij - september leta 1974, med zaključkom ene in začetkom druge sezone, se je zdelo, da bo mera varljivih obljub nezadržno prekipela. V izjavi z dne 17. junija 1974 je namreč upravni svet Stalnega slovenskega gledališča moral izjaviti, da je v takih dramatičnih pogojih onemogočeno vsakršno nadaljnje delo in bo zato prisiljen zapreti gledališče. V izjavi je bilo med drugim zapisano: «Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča se ponovno obrača na krajevne ustanove in deželo, da odločno pokrenejo skupno akci jo pri osrednjih oblasteh v Rimu, ki naj končno Stalnemu slovenskemu gledališču zagotovijo status «stalnosti» z vsemi ustreznimi finančnimi posledicami. Istočasne se upravni svet obrača na krajevne ustanove in na deželo, da mu pomagajo prebroditi vsaj najhujše oblike krize na osnovi zagotovil iz lanskega oktobra (1973, op. ur.)».
Upravni svet se je tu skliceval na zagotovila deželnega odborniš-tva za kulturo, ki se je z nastopom predsednika Berzantija v Rimu zavzelo za rešitev vprašanja slovenske gledališke ustanove. 13. oktobra 1972, torej spet na začetku sezone, ko se je postavljalo vprašanje nadaljnjega delovanja, je tedanji liberalni minister za turizem in prireditve Badini - Gonfalonieri poslal pravnemu zastopniku in predsedniku Stalnega slovenskega gledališča prof. Josipu Tavčarju sledeče pismo: «Cenjeni profesor, lahko vam zagotavljam, da dobro poznam potrebe in utemeljena pričakovanja Slovenskega gledališča in v svesti si vloge, ki jo ta ustanova izpolnjuje, sem v preteklem juliju odredil, kot Vam je znano, da se gledališču izstavi integrativ na podpora v višini 4 milijonov lir? tako da znaša globalna subvencija ministrstva za sezono 1971-1972 skupno 10 milijonov lir.
Med drugim Vam lahko tudi zagotavljam, da bo vprašanje ponovno postavljeno v naslednji sezoni in bo, v okviru možnosti, brez dvoma podprta dejavnost inštitucije». 12. aprila 1972 sta demokrščan-ski minister Scaglia in generalni direktor za gledališča De Biase v Rimu pred predstavniki vseh italijanskih gledališč obljubila zastopnikom SSG večje podpore in se obvezala, da si bosta prizadevala za čimprejšnjo rešitev tega problema. Še poprej, septembra 1971, je socialdemokratski minister Matteotti ponovno obljubil predsedniku in ravnatelju gledališča, da bo prišlo čimprej do sistemizacije Stalnega slovenskega gledališča in da bodo podpore s strani ministrstva temu ustrezne. Taka analiza bi nas daleč nazaj pripeljala k istim rezultatom, če že ne k absolutnemu ignoriranju obstoja in delovanja gledališča slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Že iz teh bežnih podatkov je moč razbrati, kako rimske oblasti pristopajo k reševanju naših problemov. V primeru gledališča med drugim ne gre za nobene privilegije, saj je gledališče s svojim neprekinjenim delovanjem že zdavnaj dokazalo, da mu pripada mesto med italijanskimi stalnimi gledališči, kar je med drugimi eminentnimi italijanskimi gledališčniki Paolo Grassi že leta 1967 izjavil na vsedržavnem zasedanju v Rimu, ko je poudaril, da je treba v demokratični državniški ureditvi demokratično ravnati z vsemi državljani. Tržaško slovensko gledališče, je še rekel, bi moralo biti povsem izenačeno z drugimi italijanskimi gledališči. Tu gre torej za vprašanje demokratičnega ravnanja, niti ne za zaščito, kar sicer predvideva italijanska ustava. Če je torej dolžnost ministrstva v Rimu, da ustrezno podpre Stalno slovensko gledališče, in to tako, kot podpira ostala gledališča, se postavlja še vprašanje pristojnosti krajevnih uprav in dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jim je vzeta kompetenca odločanja v zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo. Tu smo v začaranem krogu. Ali je mogoče, da si centralna rimska oblast lasti pravico odločanja, ko nič ne odloča v našo korist, po drugi strani pa prepušča krajevnim upravam in deželi Furlaniji - Julijski krajini nalogo reševanja problemov, ki pa tu ne morejo biti rešeni, kolikor nimajo za to kompetenc? Vse to je brezupno in ne vodi nikamor. Kdor je s svojim poklicem resnično predan izobliko vanju kulturne stvarnosti, naj bo še tako idealistično navdahnjen, v
takih razmerah ne bo mogel dolgo vzdržati. V tej luči je treba presojati življenje naše poklicne gledališke ustanove, o kateri gre večkrat beseda, da je edina slovenska ustanova, izvzemši slovensko radijsko postajo in šole, ki je pridobila javnopravno priznanje.
Če se ni v pretekli sezoni uresničila nevarnost zaprtja gledališča, je treba to pripisati naporom kolektiva in upraviteljev, ki so v svoji akciji naleteli na absolutno podporo slovenske, jugoslovanske in italijanske kulturne javnosti, o-benem s konkretno podporo krajevnih uprav in dežele Furlanije - Julijske krajine v obliki jamstev pri bančnih posojilih. Med sezono so se nato oglasili najvišji predstavniki iz zunanjega ministrstva in ministrstva za turizem in prireditve. Septembra 1974 je bil iz zunanjega ministrstva odposlan deželi Furlaniji - Julijski krajini sledeči ekspresni telegram «(...) Z velikim zanimanjem sledimo vprašanju tržaškega slovenskega gledališča (...) To ministrstvo je večkrat in ponovno nastopilo pri mi-: nistrstvu za turizem in prireditve da bi, v okviru možnosti, ugodno obravnavalo prošnjo o vključitvi tržaške slovenske ustanove med gledališči z juridičnim statusom stalnih gledališč.» Sam zunanji minister Aldo Moro je v pismu z dne 10. avgusta 1974 poslancu Albinu Škerku zagotovil, da se zunanje ministrstvo nikakor ne piotivi priznanju statusa stalnosti slovenskemu gledališču, nasprotno da bo u-krenilo vse mogoče za premostitev ovir. In še je bil v rimskem parlamentu 3. januarja 1975 dan v imenu zunanjega ministrstva in ministrstva za turizem in prireditve odgovor na poslansko vpraša-^^e komunističnih poslancev Albina Škerka, Maria Lizzerà in Lorenza Menichina: «(...) Ker med drugim vse kaže, da tržaško slovensko gledališče poseduje rekvizite, da se lahko vključi med gledališča v javno upravo, bo vprašanje brez nadaljnjega proučeno v okviru izstavitve okrožnice za gledališko dejavnost za sezono 1975-1976.»
Danes, ko je Stalno slovensko gledališče že pričelo z delom v jubilejni sezoni tridesetletnega neprekinjenega delovanja, je položaj še vedno enak prejšnjemu. V novi ministrski okrožnici gledališče ni vključeno med stalna gledališča, o obljubljenih višjih podporah ni ne duha ne sluha, izredne bančne predujme v višini 120 milijonov lir, ki so bili v pretekli sezoni izstavljeni z jamstvom tržaške občine in tržaške pokrajine, je treba vračati Tržaški hranilnici v obrokih po 15 milijonov lir mesečno od septembra dalje, tržaška občina je v tako dramatičnem finančnem položaju, da ne more izplačati niti redne letne podpore 10 milijonov lir, dežela je svojo redno letno podporo gledališču že vnaprej izstavila v pretekli sezoni do leta 1977, pasivne obresti pri bankah so v pretekli sezoni znašale približno 50 milijonov lir, v novem proračunu znašajo 70 milijonov lir, mnogi dobavitelji zaradi neporavnanih računov tožijo ustanovo. Zavod za socialno skrbstvo gledaliških delavcev sodno izsiljuje poravnavo dolgov in navija obresti ter globe v višini mnogih milijonov lir, pri čemer postavlja vprašanje izstavitve zakonske razreš-nice za državne, sicer skromne podpore.
Spričo tega je očitno nevzdržno stanje, v katerem gledališče izpolnjuje svoj umetniški program dela. Do kdaj bo mogoče zahtevati od kolektiva, ki je tr deset let pod pritiskom in nad katerim se neprestano zgrinjajo črni oblaki eksistenčne negotovosti, da s svojo požrtvovalnostjo in idealizmom iztroši do poslednje trohice ustvarjalne energije in neprestano zalaga od svojega, kar mu ne bo nikoli povrnjeno v pravični meri. V takih pogojih 'je vloga mostu, vloga ohranjevanja in razvijanja kulture, vloga utrjevanja zavesti in socialnega angažiranja povsem onemogočena in brezupna.
V splošnem kriznem položaju, ko je italijanska stvarnost pod obupnim pritiskom izredno težkih problemov, rimskim oblastem navzlic predstavlja prizadevanje vseh krajevnih pohtičnih sil, zapopadenih v strankah ustavnega loka, prizadevanje krajevnih u.irav in dežele Furlanije - Julijske krajine, edino resnično podporo, ki bo morala nositi posledice dokončne odločitve z odgovorno iskrenostjo.
FILIBERT BENEDETiČ
TRŽAŠKI DNEVNIK
SPONTANA MANIFESTACIJA PO MESTNIH ULICAH
Ogorčenje Tržačanov ob usmrtitvah v Španiji
Na Garibaldijevem trgu so spregovorili S. Spetič, T. Barbo, R. Dolhar in A. Calabria Obsodbe PSI, KPI, Slovenske skupnosti in udeležencev postita o slovenskem šolstvu
Po dolgi noči trepetanja je kruta usmrtitev španskih rodoljubov bolno odjeknila v zavesti tržaških demokratov, predvsem mladine. Skoraj nenapovedano, spontano, se je na poziv mestnega antifašističnega odbora zbrala na trgu pred sodiščem tisočglava množica, da na primeren način izkriči pred mestno javnostjo svoje ogorčenje, svojo obsodbo in z njo tudi solidarnost s trpečim španskim ljudstvom.
Sprevod je krenil po glavnih mestnih ulicah proti Garibaldijevemu trgu. Na čelu avtomobil z zvočniki, ki je prebivalcem, ki so se zbirali na pločnikih, pojasnjeval, da je to demonstracija za «omikano Evropo, v kateri ni mesta za fašistični režim v Španiji». Za njim so dekleta nosila rdeče-rumeno-vijoličasto zastavo španske republike, ki jo je general Franco s pomočjo italijanskih in nemških fašistov strl na predvečer druge svetovne vojne. Nato pa, v ravni vrsti predstavniki antifašističnih sil.
Mladina je dala duška svojemu ogorčenju ter v svoji zavesti obsojala celokupni pojav fašizma v svetu z geslom, da morajo priti Franco, Almirante in Pinochet na vešala.
Na Garibaldijevem trgu je najprej Piero Panizon prebral pretresljivo pesem španskega begunskega pesnika Rafaela Albertija, v kateri poudarja, da je vsaka žrtev nova stopnja naprej na dolgi poti svobode.
Za njim je, v slovenščini, spregovoril Stojan Spetič. Opozoril je, da je krvoločnost Francovega režima nov dokaz nesmiselne krutosti, ki jo obsoja vse človeštvo. Upati je, da bo obnovljena enotnost delavskih strank in katoličanov, španskega naroda in zatiranih manjšin, znala streti Francov režim.
Tarcisio Barbo, predsednik pokrajinske AGLI, je izrazil ogorčenje krščanskih antifašistov za ta nov zločin, ki pa ne bo zaustavil osvobajajočega pohoda španskih ljudskih sil — socialistov, komunistov in kristjanov — za novo, Evrope vredno, demokratično Španijo.
Kot poprejšnji slovenski govornik je tajnik Slovenske skupnosti, Rafko Dolhar, primerjal žrtve mladih Špancev junaški smrti bazoviških junakov, ki so s svojo krvjo odprli štiri desetletja trajajočo epopejo o-svobodilnega boja proti fašizmu, zakletemu sovražniku človeštva. Proti fašizmu, v svetu in pri nas, je zaključil Dolhar, je potrebna enotnost vseh demokratov, ne glede na razlike v svetovnih nazorih.
Po krajšem posegu člana antifa-šističnega odbora, polkovnika Longa, je predsednik tržaškega VZPI-ANPI Arturo Calabria spomnil na skupno dolžnost vseh antifašistov, da nudijo Španiji in Čilu, zadnjima trhlima trdnjavama fašističnih zločincev, svojo solidarnost. Kajti svoboda je nedeljiva.
Demonstranti so se, po zborovanju razšli brez incidentov.
V tržaški javnosti je usmrtitev špcnskih rodoljubov bridko odjekni'a in še bolj osamila ostanke fašizma, ki bi radi spet dvignili glavo in kalili mir.
Deželni tajništvi KPI in PSI sta, na skupnem sestanku, izdali sporočilo, v katerem je rečeno, da usmrtitev španskih rodoljubov dokazuje zločinski značaj fašizma v vseh oblikah. Socialisti in komunisti naše de-
žele poudarjajo, da je obstoj fašizma v Španiji sramota za vso Evro-jo in je naloga vseh demokratov, da z njim čimprej pometejo.
Slovenska skupnost je v svojem sporočilu poudarila, da je usmrtitev španskih antifašistov nezaslišano dejanje, ki je odjeknilo med Slovenci. Ti so na svoji koži okusili grozote fašizma. Ko pri nas proslavljamo 30-letnico zmage nad fašizmom, moramo na žalost ugotoviti, da obstaja na naši celini še anahronistično središče fašistične diktature, ki ne zatira samo lastnega ljudstva, temveč podpira dejavnost fašističnih pustolovcev v tujini.
SS izraža vso svojo solidarnost an tifašističnim borcem v Španiji, ki se ne borijo samo za človeka vredno življenje, temveč tudi za pravice vseh narodnih skupnosti. SS poziva k antifašistični budnosti, posebno te dni, ko skušajo neodgovorni dejavniki z revanšističnimi pretvezami podžigati sovraštvo med tu živečima narodoma.
Udeleženci posveta o slovenskem šolstvu, ki ga je priredil SLORI, so na koncu svojega dela izglasovali resolucijo, v kateri obsojajo usmrtitev španskih antifašistov in se spominjajo podobnih žrtev, ki so jih fašisti prizadejali Slovencem v letih 1930 in 1941. Zato, poudarjajo, so tembolj blizu boja španskih pro-tifašistov.
Skupno onsodbo so izdali tudi načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje.
Tudi v Miljah so v jutranjih u-rah ogorčeno manifestirali proti usmrtitvam v Španiji. Delavci, katerim so se pridružili meččami, so v sprevodu šli od Trga Marconi do spomenika, kjer so se poklonili padlim v NOB.
SAIFAC zasedena že peti dan
Med tiskovno konferenco, ki so jo sklicali delavci že peti dan zasedene tovarne kovinskih vrat SAIFAC in ki so se je udeležili tudi predstavniki sindikatov, je izšla jasna politična volja, da se to tovarno reši. Orisali so več stvarnih predlogov ter predstavili prisotnim obsežno tehnično dokumentacijo. Delovna mesta in razvoj te tovarne je mogoče zagotoviti z zamenjavo
Svojo solidarnost so delavcem v zasedeni tovarni izrazili delavci VM, GMT, rajonski odbor od Sv. Sobote ter federacija KPI.
Danes zaključek praznika trgatve
Ker te dni poteka II. obletnica fašističnega prevrata v Čilu, PD «Zvezda» prireja s sodelovanjem sekcij KPI: «I. maj», «Vostok» in komunističnih železničarjev, razne pobude in nabirko za čilsko odporništvo.
Danes se bo zaključil na vrtu PD «Zveza» v Podlonjerju tradicionalni praznik trgatve. Ob 18. uri bo kulturni nastop, nato pozdrav predsednika Kmečke zveze in nagraditev najlepšega grozda. Ob 20. uri bo ples.
lastnika ali pa tudi z rekvizicijo j Poslovali bodo kioski z raznimi in nadzorovanim upravljanjem. 1 specialitetami in domačim vinom.
iiitiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiniiMiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiii
ENOTNA STALIŠČA VSEH DEMOKRATIČNIH SIL
Slovenska skupnost pozdravlja ureditev vseh mejnih problemov
Prispevek k pomiritvi • Pričakovanje zadovoljivih vesti o rešitvi manjšinskih pravic
Slovenska skupnost nam je poslala naslednje uradno sporočilo:
«V zvezi z nedavnimi časopisnimi in agencijskimi vestmi o skorajšnji dokončni ureditvi mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo, Slovenska skupnost z zadovoljstvom sprejema na znanje, da je končno napočil čas za odstranitev enega izmed problemov, ki ogrožajo mirno sožitje med Italijani in Slovenci, ki živijo na tem ozemlju. Slovenska skupnost se zaveda, da bo dokončna
Z včerajšnje manifestacije po mestnih ulicah
									
SOLIDARNOST S SPANCI V DUHU IZROČIL NOB
Pet španskih rodoljubov, antifašistov, je omahnilo pod fašističnimi streli Francovega režima. Usoda drugih je še negotova.
V spominu in zavesti vstajajo pred nami naši bazoviški junaki, Gortan, Tomažič in njegovi štirje tovariši. Bili so žrtve istega sovražnika svobode in človeškega dostojanstva, ki je prekinil nit življenja petim španskim borcem. Bili so svetli simboli naroda, ki ni klonil v svojem boju, bili so predhodniki zmagovitega narodnoosvobodilnega boja, ki je pri nas pometel s fašizmom in z vsem, kar je fašizem pomenil najbolj tragičnega za posameznika, za narod in za vso človeško skupnost.
Hitler in Mussolini sta padla pod udarci boja svobodoljubnih sil. Toda prav te sile so žal imele premalo moči, da bi odpravile tudi zadnji preostali fašistični madež na telesu osvobojene Evrope. Francov fašistični režim je lahko preživel po krivdi tistih, ki jim je fašizem še potreben kot rezerva za njihove skrite namene. Danes, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, je prav ta Francov fašizem sramota in vest demokratičnega sveta in ta svet mora reagirati, če hoče biti vreden demokratičnega imena. Španski fašizem mora biti izbrisan s sveta.
Španski rodoljubi so začeli svoj poslednji boj. Toda sami mu ne bodo kos, kajti trinog ima še moč umirajoče zveri. Potrebna jim je solidarnost vsega svobodoljubnega sveta, potrebna jim je tudi naša solidarnost, nas slovenskih in italijanskih demokratičnih ljudi, ki smo sami šli skozi krvavi protifašistični in narodnoosvobodilni boj.
Mnogo je oblik, skozi katere se lahko izraža naša solidarnost s španskim ljudstvom. Ena med nji-protifašistični boj
in ki bi hotelu obrniti kolo zgodovine, ki bi hotele še enkrat prekriti našo narodnostno skupnost s temino črnega nasilja.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki črpa navdiha za svojo dejavnost iz izročil našega protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja, veruje v zmago španskega ljudstva, izraža svojo globoko ogorčenost nad zločini Francovega režima, se klanja žrtvam španskega fašističnega terorja in poziva k protifašistični budnosti in aktivnosti vse, ki vidijo v svobodi, demokraciji in miru smisel človeškega obstoja.
Slovenska
kulturno-gospodarska zveza
Deželni vodstvi KPE in PSI za nov način upravljanja
Deželni tajništvi KPI in PSI sta enotno ocenili politični položaj, kot izhaja iz volilnih izidov 15. junija, in sta pozitivno ocenili sestavljanje levih krajevnih uprav. Kritizirali sta zadržanje KD, ki ohranja diskriminacijski odnos do komunistov in ki ne. upošteva vsedržavnih novosti. Resna gospodarska kriza, položaj krajevnih uprav in druge težave zahtevajo globoke spremembe na vseh, in tudi na deželni ravni. Zaradi tega sta obe partiji mnenja, da mora vodstvo dežele odgovarjati položaju, ki se je ustvaril v krajevnih upravah in da mora politični preokret pomeniti tudi nov način upravljanja.
rešitev tega spornega problema v bodoče onemogočila revanšističnim krogom, da bi še dalje špekuhrali z dobro vero tu živečih narodnosti. Obenem Slovenska skupnost ugotavlja, da na tem ozemlju ni mogoče doseči trajne pomiritve in dobrega sožitja brez dokončne in zadovoljive uzakonitve pravic narodnih manjšin. Dvajsetletno neizpolnjevanje londonskega memoranduma in italijanske ustave je za slovensko narodno skupnOvSt v Italiji zadostna negativna izkušnja, da bi bilo vsako nadaljnje izigravanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji skrajno škodljivo.
Zato Slovenska skupnost pozdravlja dokončno ureditev mejnih problemov kot prispevek k dokončni pomiritvi odnosov med tu živečima narodoma, obenem pa meni, da je to vprašanje tesno povezano s takojšnjo rešitvijo problemov, ki še vedno tarejo slovensko narodnostno skupnost v Italiji. V pričakovanju dokončnih zadovoljivih vesti v zvezi z rešitvijo manjšinskih pravic Slovenska skupnost vabi k budnosti vse demokratične, kroge, da preprečijo vsako revanšistično špekulacijo tistih sil, ki nasprotujejo1 pravični im dokončni ureditvi odnosov i med tu- živečima narodoma.»
V preteklih dneh smo že objavili uradna stališča KPI, PSI, PSDI, KD in SKGZ, ki so soglasna v zagovarjanju dokončne ureditve meje, kar tudi priča o dejanski že doseženi enotnosti demokratičnih sl glede tega vprašanja. Edino neofa-šisti in nekatere druge skrajno desničarske sile še skušajo ribariti v kalnem. Tako je včeraj na tiskovni konferenci neofašistični posl. de Vi-dovich ponavljal že zdavnaj znane fraze in napovedal za ponedeljek ob 19. uri provokacijsko zborovanje na Trgu sv. Antona Novega, Lega Nazionale pa je po mestu posula letake o «italijanstvu cone B».
• Pokrajinski sindikat upokojencev CGIL obvešča, da je ustanovil komisijo bivših uslužbencev INAM, ki je na razpolago za informacije vsako drugo sredo v mesecu od 10.30 do 12. ure na sedežu sindikata v Ul. Pondares 8.
DELA EX TEMPORE KASTE
Zanimiva razstava v Tržaški knjigarni
V Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 je bilo sinoči proti večeru nenavadno živo. Najavljeno odprtje «Kolektivne KASTA» je privabilo veliko ljudi, kar je tudi razumljivo, saj sodeluje na razstavi s po enim delom poldrugi ducat tržaških slovenskih in italijanskih slikarjev, ki so sodelovali na letošnjem ex tempore, slikarskem tekmovanju, ki ga je že šestič zaporedoma priredil krožek KASTA in ki so bili po mnenju žirije najboljši.
Polovica del pripada že več ali manj znanim tržaškim slovenskim in italijanskim slikarjem, polovica pa so dela mladincev in tudi otrok, ki se šele preizkušajo v tej dejavnosti, ki pa so bili boljši od svojih vrstnikov. V skoraj vseh primerih imamo opravka s figurativno umetnostjo in gropajska okolica, kjer se je ex tempore vršil, je vsem nudila dovolj motivov, tako da imamo skoraj izključno pokrajinske slike.
S kratkim nagovorom v slovenščini in italijanščini je slikarje in goste pozdravila Mara Debeljuh - Pol-dinijeva, ki je poudarila tudi koristnost pobude ter umestnost, da se U kulturni stiki zaključujejo, ali bo Ije strnjujejo, v kulturnem ambienta, kakršen je Tržaška knjigarna. Razstava bo trajala do 11. oktobra.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
RIŽARNA
(dokumentarna drama)
Dokumentarno
gradivo
Besedilo
Albin Bubnič Filibert Benedetič Miroslav Košuta Režija	Jože	Babič
Mario Uršič Scena	Klavdij	Palčič
Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi	Marija	Vidau
Danes, 28. t.m. ob 16. uri
Šolske vesti
ZAHVALA
PD Slovan in ŠZ Gaja se zahvaljujeta gostom iz Šoštanja in vsem prosvetarjem in športnikom, ki so sodelovali in prisostvovali prazniku ob 30. obletnici osvoboditve.
Danes se poročita LIZA PEROZICH in
SERGIJ PERTOT
Obilo sreče na novem življenju jima želi Klapa.
RAZGLAS
Občina Devin - Nabrežina sporoča, da bo poverila začasno službo šolskega zdravnika za devinsko-na-brežinsko območje. Zainteresirani, ki obvladajo tudi slovenski jezik in so v posesti doktorske diplome v medicini in kirurgiji, naj v roku 20 dni od danes dostavijo občinskemu tajništvu prošnjo na kolkova-nem papirju za 700 lir.
Vsa morebitna pojasnila bo nudilo občinsko tajništvo.
BAttCÀ Dl CREDITO;Dl TRIESTE ITiŽAŠK A KR E DliNA B A N K A'
URADNI TEČAJ BANKOVCEV 26. septembra 1975
Ravnateljstvo državne srednje šole Fran Erjavec v Rojanu sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob 10.30. Učenci naj se zberejo v šoli ob 10.15.
Ravnateljstvo srednje šole «Igo Gruden» v Nabrežini sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra ob
9.	uri v nabrežinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo pet minut pred pričetkom maše. |
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» s priključeno vzgojiteljsko šolo, sporoča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Osnovna šola Prosek sporoča, da bo šolska maša v sredo, 1. oktobra, ob
10.	uri. Učenci naj se zberejo na šolskem dvorišču ob 9.30.
Ravnateljstvo srednje šole sv. Cirila in Metoda v Trstu z oddeljenimi razredi na Katinari sporoča, da bo začetna šolska maša dne 1. oktobra: pri Sv. Ivanu bo ob 9.30; učenci naj se zberejo v šoli ob 9. uri. Na Katinari bo šolska maša ob 9. uri; učenci naj se zberejo v šoli ob 8.30.
Ravnateljstvo državne srednje šole L Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu.
Ravnateljstvo nižje srednje šole «F. Levstik» s Proseka in z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča, da se bo novo šolsko leto pričelo v sredo, 1. oktobra, s šolsko mašo. Na Proseku bo šolska maša ob 8.30, v Sv. Križu pa ob 9. uri. Vsi dijaki naj, po sv. maši, pridejo v šolo.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois» obvešča, da bo začetna šolska maša 1. oktobra ob 8.45 v cerkvi pri Sv. Ivanu.
Ravnateljstvo znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu obvešča, da bo začetna šolska maša v sredo 1. oktobra ob 8.45 v župni cerkvi pri Sv. Ivanu.
Didaktični ravnatelj sporoča, da bodo šolske maše v sredo, 1. oktobra po naslednjem sporedu: za šolo pri Sv. Jakobu ob 9. uri, za šolo «D. Kette» ob 10.30 v šoli v Ul. sv. Fran čiška 25, v Ul. Donadoni ob 11. uri pri Sv. Ani (v šoli) ob 10. uri, za šolo «O. Župančič» ob 9.30, v Barkov. Ijah ob 8.30, za šolo «F. Milčinski» ob 9. uri, v Rojanu ob 10.30.
Novoporočenca Vedrana in Sergij Glavina se zahvaljujeta pevskemu zboru I. Gruden iz Nabrežine.
Ameriški dolar	692,—
Funt šterling	1408,—
Švicarski frank	253,—
Francoski frank	150.60
Nemška marka	258,10
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	34,-
drobni	34,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Ariston Zaprto do vključno 29. oktobra zaradi počitnic.
Grattacielo 14.30 «Ultime grida dalla savana». Barvni dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice 9.30—11.30 «I cowboys», igra John Wayne.
Fenice 14.30 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 10.—11.30 «Asterix e Cleopatra», barvna risanka.
Excelsior 15.30 «Funy Lady», barvni film, igrajo Barbara Streisand, James Chaar in Omar Sharif.
Nazionale 14.40 «Il padrino» II. del. Barvni film, igra Al Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 15.30 «Lenny». Čmo-beli film, D. Hoffman in V. Ferine. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Mandingo». Barvni film. Igrajo James Mason, Susan George, Perry King. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Capitol 15.30 «La vita bruciata», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Yuppi du». A. Celenta-no. Barvni film.
Moderno 15.00 «Poliziotto della Brigata criminale», barvni film, igra J. P. Beimondo.
Impero 15.00 «Bianchi cavalli d’agosto», barvni film, igrata J- Seberg in J. Stafford.
Filodrammatico 15.00 «I piaceri della contessa Gamiani», barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Finché c’è guerra, c’è speranza», barvni film, igrata Alberto Sordi in M. Monti.
Vittorio Veneto 15.00 «Profondo rosso», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 14.30 «Il pirata Barbanera», barvni film, igra Peter Ustinov.
Abbazia 14.30 «Chinatown», barvni film Jack Nicholson in Faye Du-naway.
Radio 14.30 «L’urlo di Cheng terrorizza anche l'occidente», barvni film, igra Bruce Lee.
Veita - Milje 15.00 «Per amare Ofelia», barvni film. igrata R. Pozzetto in Giovanna Ralh.
SEJA SINDIKATA SL JVENSKE ŠOLE
V Četrtek, 2. oktobra, bp ob 18. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o delu deželne komisije za slovensko šolo, o težavah na nekaterih šolah zaradi po-majkanja prostorov ter o posvetu o šolstvu, ki ga je priredil SLORI.
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
iiiiiiHiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiHiniiifiJMiiiifinmpMUiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiipiiiiuuiU^.............................................
Darovi in prispevki
V Barkovljah praznik komunističnega tiska
Danes ob 15.30 se bo nadaljeval na vrhu prosvetnega društva i v Barkovljah (Ulica Bonafata 6) praznik komunističnega tiska, ki ga prireja sekcija «M. Matjašič» iz Bar-kovelj. Nastopila bosta glasbeni skupini «Canzoniere Triestino» in skupina znane pevke «Mete Malus» iz Ljubljane. Govorila bosta sen. VITTORIO VID ALI in STOJAN SPETIČ.
Ob tej priliki se bo izrazila solidarnost s španskimi antifašisti in rodoljubi zatirane baskovske manjšine.
Zvečer bo prosta zabava. Igral bo ansambel «H. Pascal». Razstavljene so slike o vstaji v Trstu in knjige.
Posluje dobro založen bifè s specialitetami na žaru, barkovljanski-mi sardoni in dobrim vinom.
• Zaradi današnjega «Praznika grozdja», ki ga prireja dolinska občinska uprava, bo cesta Ricmanje . Prebeneg, od mosta nad Glinščico do boljunskega trga, enosmerna.
V	spomin na ljubega Emila Regenta darujeta žena in hčerka z družino 30.000 lir za Kulturni dom .Prosek - Kontovel, 30.000 lir za ŠD Primorje, 30.000 lir za cerkveni pevski zbor in 30.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	počastitev spomina pok. Emila Regenta darujeta družini Ruchini
30.000	lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V isti namen darujeta Slavko in Albina Guštin 10.000 lir za ŠD Primorje, Pepi in Pepka Guštin 10.000 lir za ŠD Primorje, družini Marjo in Edvin Sossi 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Livija Kralja daruje Gilberto Carli 5.000 lir za ŠD Primorec.
V	spomin pok. Livija Kralja daruje Bogdan Kralj 4.000 lir za ŠD Primorec.
Ob 5. obletnici smrti drage sestre Anice Verša por. Bogateč se je z žalostjo spominjata sestri Danica in Marija ter darujeta 2.500 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 2.500 lir za pevski zbor V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Milkota Regenta darujejo Marica in Rezi
10.000	lir, Dora in Guerrino Husu
5.000	lir, Ida in Vido 5.000 Ur, družina Ivan Sardoč 5.000 lir, družina Sedmak (Dolenčevi) 5.000 lir, Vladi Luxa 3.000 lir, Nadja Cornino 3.000 lir, Ernesta Ukmar 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin Marije Daneu darujeta Ida in Vido 3.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Marije Daneu darujejo Dora in Guerrino Husu 10.000 lir, VUma in Drago Antoni 10.000 Ur, Marija, Ernesta in Dragica 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Za nakup novih oblek pevskemu zboru PD Prešeren iz Boljunca da-
..............................................................................i.........................
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Danes, NEDELJA, 28. septembra VENCESLAV
Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 17.53. — Dolžina dneva 11.54. — Luna vzide ob 22.58 in zatone ob 13.26. Jutri, PONEDELJEK, 29. septembra MIHAEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,3 stopinje, najnižja 19,3 ob 19. uri. 22,4 stopinje, zračni tlak 1020,9 mb, narašča, vlaga 74-odstotna, veter 4 km na uro vzhodnik, nebo 10/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,1 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 27. septembra 1975 so se v Trstu rodiU 3 otroci, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Carlo Sartori, 71-letna Anna Beliich por. Lussi,
84-	letna Nicoletta Maricchio, 78-let-na Clara Zoffoli vd. Boschetti, 83-letna Vittoria Pugliese vd. Felluga,
85-	letna Valeria Starc vd. Scheimer, 74-letni Mario Petruzzi, 71-letna Pierina Ceschia vd. Ades, 83-letna San
Včeraj-danes
rnašihtUrtzmnearahPrbojaprotinmrač-jta Vievl vd. Covre, mm silam, ki rovarijo tudi pri nasi OKLICI: upokojenec Giorgio Palm
in gospodinja Maria Fedela Tognet ti, finančni stražnik Giuseppe Galletta in gospodinja Calogera Trec-carichi, pristaniški delavec Dario Indelicato in sobarica Slava Bacac, upokojenec Bruno Degrassi in go-
spodinja Andreina Perini, uradnik Francesco Fascila in uradnica Cyn-tia Maria Marchioli, delavec Sergio Cafagna in bolničarka Egle Zorze-non, finančni stražnik Sergio Timpano in uradnica Gesualda Scozza-rella, trgovec Bruno lugovaz in trg. pomočnica Dina Tonin, uradnik Giuseppe Alfieri in šivilja Gabriella Boato, računovodja Carmelo Carbone in univ. študentka Alessandra Morisco, ladjedelniški tehnik Remo ViezzoU in bolničarka Rita Angelini, Igor Orel in Marinka Pankovic, železničar Gian Mario Casasola in gospodinja Nives Buzzi, uradnik Giorgio Tugnizza in uradnica Annamaria Miot, pleskar Antonio Stoko-vac in gospodinja Giordana Dragas.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
(Od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTst-ria 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124:	Bazovica:
tel 226-165; Opčine: teL 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje — Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljan; tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	29	57	85	43	87
CAGLIARI	68	45	31	55	78
FIRENCE	73	26	80	27	63
GENOVA	63	69	7	76	17
MILAN	39	49	35	29	90
NEAPELJ	6	34	69	28	20
PALERMO	62	42	57	7	51
ROMA	35	47	77	31	59
TURIN	54	33	56	47	35
BENETKE	18	55	3	33	46
EN A 1	1 OTTO				
122	2X1	2 X X			1 X X	
ruje jo: vesela družba mladih žena zbranih v torek v gostilni pri Vodnjaku na Jezeru 10.500 Ur, Franka Slavec (Boljunec 318) 5.000 Ur, Stana in Venco Slavec (Boljunec 318)
5.000	lir, Loredana in Aldo Maver (Boljunec 380) 5.000 Ur, Tina in Ivan Slavec (Boljunec 218) 5.000 lir.
V	počastitev spomina prof. Rada Bednarika darujeta Rosanda in Silva Gasperčič 10.000 lir za PD I. Grbec. V isti namen daruje Marta Godina 10.000 Ur za Dom Jakoba Ukmarja v Škednju.
Ob 15. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Danila Nedoha darujeta Pina in Danijela 5.000 Ur za Glasbeno matico in 5.000 lir za TPPZ.
Ob drugi obletnici smrti. Milana Lebana daruje žena Marija 5.000 Ur za gradnjo Doma distrofičnih bolnikov na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Milka Regenta darujeta Renato in Miranda Blason 5.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen daruje Milka Danev 2 tisoč Ur za ŠD Primorje.
Namesto cvetja na grob Justine Komar darujeta Roza in Kata Kralj
2.000	lir za poimenovanje šole v Trebčah.
Namesto cvetja na grobova Gabrijela in Livija Kralja darujeta družini Marije in Angela Kralja, iz Padrič 5.000 Ur za poimenovanje šole v Trebčah. '
Namesto cvetja na grobove Pepita Pahorja, Gabrijela in Livija Kralja darujeta Aldo in Gabrijela 5.000 Ur za ŠD Primorec, 5.000 Ur za pevski zbor Primorec in 10.000 Ur za poimenovanje šole v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Emila Regenta prijatelji Nadje in Brunota Rupla: Aldo, Silvan, Silvester, E-gon, Darij, Zupin, Ivan, Sergij, Srečko, Edvin, Marian, Darij, Jure, Marjo in Egon darujejo 45.000 lir za ŠD Primorje. V isti namen darujejo Ivanka Pirjevec 2.000 lir, Dora in Guerrino Husu 5.000 lir za ŠD Primorje.
Martin Rupel daruje 20.000 Ur za ŠD Primorje.
V	spomin na Gabrijela Kralja daruje družina 15.000 Ur za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujeta Pepi in Marija z grada 10.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina Emila Regenta darujeta Liči in Lojze Kapun
5.000	Ur za Kulturni dom Prosek -Kontovel in 5.000 Ur za pevski zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina Emila Regenta darujeta Andrej in Vlasta Nabergoj 10.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	isti namen darujeta družini Nabergoj in Štolfa 7.000 Ur za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina pok. Tatjane Furlan darujeta Silva in Franjo 5.000 Ur za dom handikapiranih na Opčinah.
V	spomin na pok. Milka Regenta darujeta družini Tence in Čuk (Prosek 62) 10.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel.
v počastitev spomina pok. Milko
ta Regenta in Marije Daneu daruje družina Štrekelj 10.000 Ur za ŠD Primorje.
Za TPPZ darujejo novi člani: Tanja Grgič 800 Ur, Lučka Križman-čič 1.300 lir in Milan Calzi 1.300 lir.
Namesto cvetja na grob Karla Lebana darujeta Ivan Lavrenčič in Neva 5.000 Ur za center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Ančke Magajna daruje Pjerina Sulčič 5 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padUm v NOB v Križu.
Ob tretji obletnici smrti očeta in moža Angela Tenceja darujeta hčerka Marta in žena KarUna (Križ št. 90) 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina Emila Regenta darujeta Anica in Srečko Orel 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka.
Ob 6. obletnici smrti nepozabnega Josipa Faganela darujeta Gizela in Olga 6.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti Josipa Faganela in v spomin Ane Gombač - Faganel daruje Olga Gombač Spagnolo
10.000	lir za Dijaško matico.
V	znak solidarnosti s španskimi antifašisti daruje N. N. 10.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Emila Regenta darujeta Boris in Eda Zidarič 5.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk s Proseka.
Namesto cvetja na grob Emila Regenta daruje Josip Bukavec 5.000 lir za pevski zbor VasiUj Mirk.
V	počastitev spomina prof. Rada Bednarika daruje družina Panjek
50.000	lir za Dijaško matico.
Ob prazniku na Padričah daruje Franc Križmančič iz Bazovice 10.000 lir za ŠZ Gaja.
SAGRA SV. MIHAELA IN PRAZNIK GROZDJA V ZCCfMKU
DANES, 28. t.m.
Ob 10.30 slovesna maša Ob 15.00 koncert v cerkvi. Poje operna pevka ob spremljavi mešanega zbora iz Mirna
Ob 16.00 nadaljevanje praznika 1	grozdja na dvorišču pri
Petelinovih, kjer bo igral in razveseljeval ansambel Lojzeta Furlana.
Nagrade za največji grozd, srečelov, kuhani štruklji in domače klobase z zeljem in prosta zabava
Razna obvestila
Zadruga Kras sporoča, da je deželni zakon št. 65 z dne, 4.9.1975 dode-Ul 3 miUjarde 800.000 Ur prispevkov za gradnje hiš aU stanovanj. Prispev* ki so namenjeni zadružnikom. Zainteresirani se lahko javijo pri naši zadrugi po telefonu št. 226161 od 17. do 19 ure. Rok zapade 29. t.m.
Prosveta
PD Tabor - Opčine obvešča, da se vrši vpisovanje v baletni tečaj od ponedeljka, 29. septembra do 14. oktobra od 12. do 16. ure pri Luciji Hrovatin - Ul. Ginepri 5, tel. 211161.
SPDT vabi na otvoritev letošnje predavateljske sezone v petek, 3. oktobra, ob 20.30 v mah dvorani Kulturnega doma.
O odpravi na Mt. McKinley (A-Ijaska) bo predaval dr. PETER SOKLIČ iz Ljubljane ob spremljavi zanimivih diapozitivov.
Sekcija ANP1 iz Križa priredi H-in 12. oktobra dvodnevni izlet v Marzabotto (Bologna), rojstno hišo bratov Cervi in v Brescio. Cena izleta 17.000 lir. Vpisovanje do 3. oktobra v ljudskem domu in v trafiki Tretjak.
SPDT priredi 5. oktobra, ob otvtr ritvi «Vertikale SPDT» na vrhu Pe^1 (Monte Forno), avtobusni izlet v Belo peč. Vpisovanje na ZSŠDI - tel. 3111 do 30. septembra. Na razpolago Je še nekaj prostih mest.
ZAHVALA
Ob kruti smrti, ki nam je ugrabila našega ljubljenega in nepozabnega moža, očeta, nonota in brata
EMILA REGENTA
se iz srca zahvaljujemo vsem, Id so nam bili ob strani v teh težk-h trenutkih, nas tolažili in z nami sočustvovali.
Posebna zahvala č.g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, zboru V. Mirk, proseški godbi, ŠD Primorju, Zadrugi za nakla danje in razkladanje, g. Emilu Cibicu za poslovilni govor, sate" lavcem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so darovah v delne namene, številnim vaščanom, prijateljem in znancem, so ga spremih na zadnji poti v prezgodnji grob.
Žalujoča žena Dragica, hčerka Nadj in sestra Marcela z družinama
Prosek, 28 septembra 1975
TREBA JE PODRETI PREKATE KI LOČIJO ŠOLO OD DRUŽBE
Vrsta referatov in tehtni posegi v diskusijo - Zaključne misli direktorja SLORI dr. Šiškoviča
Sinoči se je v mali dvorani Kulturnega doma zaključil tridnevni posvet o slovenski šoli, ki ga je priredil Slovenski raziskovalni inštitut SLORI. Dopoldne so bili na dnevnem redu referati, ki jih v izvlečku objavljamo v današnji številki nagega lista, in referati Aljoše Volčiča o učnih programih ter Žarka ■Hrvatiča o glasbeni vzgoji, ki jih zaradi zadržanosti predavateljev niso prebrali in jih bomo objavili pri-nodnji teden, kot tudi prispevek Le-Ije Rekarjeve o jeziku, ki je bil ba sporedu včeraj popoldne.
Na posvetu se je torej predstavilo 2” predavateljev s 25 referati (en referat je sad skupinskega dela), ki so osvetlili najrazličnejše plati slovenskega zamejskega šolstva. Od teh so bili le trije referati zgolj informativnega značaja (o šolstvu v SFRJ, na Koroškem in v Porabju), vsi ostati Pa so se nanašali na našo manjšinsko šolo.
Na popoldanskem zasedanju se je razvila živahna diskusija, v katero Je prvi posegel Ace Mermolja, ki je zavzel za poglobljeno vključitev sodobne slovenske književnosti v učne programe srednjih šol. Drago Pahor je dopolnil poročilo o pravni ureditvi slovenske šole z ugoto-vitvijo, da lahko sklepe PNOO istovetimo z zakonskimi odloki. Prof. r^enko je obširno govoril o pooblaščenih odlokih in še zlasti o potrebah po ustanovitvi samostojnih slovenskih šolskih okrajev.
Inž, Stanislav Renko je uvodoma govoril o vprašanjih, ki zadevajo solo v Beneški Sloveniji in med drugim naglasil, da obstajajo doku nienti o raznarodovanju Beneške Slovenije. Nadalje je pripomnil, da Je v referatu o razvoju slovenske sole premalo raziskan upad v obdobju 1947 - 1954, ki ga je treba raziskati zato, da si pridobimo koristnih naukov za bodočnost. Prof. l'S’dij Košuta je ugotovil, da je bil referat o jeziku morda nekoliko pre-nud, ker šola ne nosi vse krivde, flcjel je tudi, da ni prav, da se Pri zbiranju statističnih podatkov solnih vključi med višje sloje, ker una običajno nižjo plačo od kvalificiranega delavca in torej ne sodi ?ustran barikade. Dr. Pavel Fonda je z ugotovitvijo potrebe po ozemeljski razdelitvi socialnih uslug, s katerimi mora razpolagati šola, dopolnil svoje jutranje poročilo.
Prof. Franc Škerlj je dejal, da bi bilo treba preučiti možnosti, da se vpiše v slovensko šolo več otrok in pri tem omenil stanje v Miljskih hribih. Naglasil je tudi, da bi morali naši šolniki dokončati študije na ljubljanski univerzi, za kar se je zavzel tudi Samo Pahor, ki je tudi naglasil potrebo po večji avtonomiji šole. Po posegu Stanislava Žerjala je Alenka Rebulova podala nekaj misli o sodobnejšem pouku, Nerina Švab pa je obravnavala nekatera vprašanja šolnikov.
Zadnji je v razpravo posegel Bo-Hs Race, ki je v uvodu naglasil, da je šola temeljna inštitucija vsake družbe, poseben pomen pa ima
vprašanju Beneške Slovenije. Poudaril je, da ne bomo odnehali zahtevati slovenskih šol, zavedamo pa se, da bomo to težko dosegli. Zato mora celotna naša javnost podpreti predloge, ki sta jih iznesla Čemo in Petričič.
Zaključne misli je podal predsednik popoldanskega zasedanja dr. Karel šiškovič (jutranjemu zasedanju je predsedoval Miroslav Košuta). Dejal je, da je posvet omogočil preglednejšo sliko stanja slovenske šole v tržaški in goriški pokrajini in ugotovil nekatere probleme, ki čakajo na rešitev, šiškovič je nato po-
drobno analiziral zaključke, do katerih so privedli posamezni referati. Posebej se je zaustavil pri vprašanju slovenskih šol v videmski pokrajini, ki so Bistvenega pomena za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji in se predstavlja kot pogoj za obstoj tamkajšnjih Slovencev. šiškovič je v svojem poročilu, ki ga bomo objavili v celoti v torkovi številki, potrdil nujnost ukrepov za šolanje Slovencev v videmski pokrajini, ki je lahko v začetku prehodnega značaja, končni cilj pa mora biti ustanovitev slovenske šole vseh vrst in stopenj.
Prof. Egidij Košuta:
Poklicno usmerjanje na slovenskih šolah
za manjšino. Iz tega posveta je bilo jasno razvidno, da je šola prenehala biti oddaljena od družbe in je
Postala njen integralni del. Zato se h'pra družba v šoli v vsej stvamo-sti odražati, kar terja večjo angažiranost učnega osebja, kajti potreben ie n°v pristop, da postane učenec Ktiven član šole in s tem družbe, otrebno pa je tudi zanimanje vse javnosti in še predvsem staršev. Race je nato naglasil, da ni bil namenjen samo tistim, ki so v ael1 v dvorani, ampak vsem Slo-u, fCem’ da spoznamo, kateri so pro-t' ,rni slovenske šole in še predvsem r^P.T1’ hi se s šolsko problematiko POKhcno ukvarjajo in ki odločajo o fl„„ocnosd, naše šole. Vsem takim rin?,airZaciiam bo treba torej posre-kato re?ultate tega posveta — pri mn J6 bila nadvse razveseljiva sn m1Cna Prisotnost mladine — ker di orShnizacije poklicane, da tu-tetm krepai°’ bajti to je končni cilj ia Posveta.
ončno se je Race še zaustavil pri
^.rvj ^1 referata žive Grudnove L'0 a h1 jezikovna kultura» objav-yam° na peti strani.
Če gledamo na slovensko šolo v Italiji z ožjega strokovnopedagoškega vidika, bi lahko danes mirno priznali, da so nam dane večje možnosti za določen napredek, ker je šolska uprava precej decentralizirana in je vodstvo šole pod večjim vplivom zbornih organov.
Med probleme, ki bi jih lahko bolje reševali, spada nedvomno tudi problem šolskega in poklicnega usmerjanja.
Čeprav bi morala sodobna šola razpolagati s posebno ekipo, ki bi skrbela za pravilno šolsko in poklicno usmerjanje mladih (to je ekipa z zdravnikom nevrologom, psihologom in socialnim delavcem) je poklicno usmerjanje eno izmed komponent splošnega sodobnega učnovzgojnega procesa, ki b: ga moral vsak vzgojitelj imeti stalno pred očmi.
Problematika poklicnega usmerjanja je po mojem mnenju povezana s štirimi osnovnimi zahtevami:
a)	novi pedagoški in metodološki prijemi v osemletnem obveznem šolanju. Ti prijemi bi morali pozitivno stimulirati vsestranski razvoj otrokove osebnosti in odkrivati dijakova nagnjenja in interese;
b)	obstoj in delovanje dobro organizirane posvetovalnice za predšolske, osnovnošolske in srednješolske gojence;
c)	temeljito obveščanje staršev in dijakov o možnosti nadaljevanja študija oz,. izbire poklica;
č) dejanske možnosti izbire ustrezne šole oz. poklica.
Kar zadeva šolsko in poklicno u-smerjanje je treba pripomniti, da je sodoben koncept šolskega in po-
klicnega usmerjanja tesno povezan s celotnim razvojem osebnosti mladega človeka. Zato je nujno, da čim-prej odpravimo morebitne vedenjske motnje in čustvene ovire, ki se lahko pojavijo pri otrocih že v predšolski dobi. Ta naloga mora biti poverjena ekipam strokovnjakov (socialni delavec, psihopedagog in zdravnik nevrolog), ki bi morale nuditi svojo pomoč otrokom na raznih razvojnih stopnjah: v predšolski dobi, na stopnji obveznega šolstva ter pozneje, po končani obvezni šoli, do zaključka pubertetne dobe. Praktično bi Slovenci v Trstu potrebovali vsaj tri posebne ekipe strokovnjakov, ki bi bile povezane med seboj in v tesnem stiku z združenjem staršev, s šolskim kolektivom in z drugimi družbenokulturnimi ustanovami. Razumljivo je, da bi ti strokovnjaki morali pripadati naši narodni skupnosti, že zaradi učinkovitosti svojega prizadevanja, saj je znano, da se moteni otrok mnogo bolje počuti, če se obrnemo do njega v materinščini.
Za vzgojno svetovanje na osnovnih šolah in vrtcih, ki spadajo pod tržaško občino, skrbi slovenski psihoterapevt; za vse osnovne šole v tržaški pokrajini skrbi posebna ekipa sestavljena iz zdravnika nevrologa, slovenskega psihologa in slovenske socialne delavke; za dijake slovenske enotne srednje šole skrbita dva šolnika. Vse omenjeno osebje je honorarno zaposleno.
Pred kratkim je bila tržaška posvetovalnica za enotno srednjo šolo razpuščena. Zdi se, da bodo to službo preosnovali in da bo s časom prišla v pristojnost deželne uprave.
zora Saksida: Temeljni problemi slovenske osnovne šole v Italiji
Zadnje čase je bilo v Italiji več šolskih reform, s katerimi so hoteli uskladiti šolski sistem, značaj posameznih šol in njih dejavnosti z zahtevami sodobne družbe, vendar so ostala nekatera bistvena vprašanja nedotaknjena, zlasti še taka, ki zadevajo samo slovensko šolo in v prvi vrsti osnovno.
Naj preidem k posameznim problemom.
Mnogi naši otroci nastopijo šolsko pot z govornimi motnjami centralnega izvora in hibami perifernega značaja. Učitelj nima ustrezne izobrazbe, da bi odkril izvor o-menjenih motenj in hib ter določil potrebno terapijo. Po drugi strani zahteva zdravljenje logopatov veliko individualnega dela in precej časa, kar je pri rednem pouku neizvedljivo.
Učenci torej nosijo govorne napake s seboj iz leta v leto, pri čemer se jim še okrepe in negativno vplivajo na ves njihov vzgojno-izo-braževalni proces. Logopati so sramežljivi, ne iščejo stika z vrstniki in tudi, pri učenju ne dosezajo uspeha, ki bi ga, ko bi jim pomagali govorne napake odpraviti. Hibe jih nadalje ovirajo pri določanju poklica, pri iskanju zaposlitve in pri sodelovanju v javnem življenju.
Posebno pozornost bi morali posvetiti umsko zaostalim ter neprilagodljivim učencem. Prvih je sicer precej manj, a skoraj ni šole, ki bi se ne srečala s takim problemom. Pri nas smo imeli primer, ko je zaostajal učenec v umskem razvoju za tri leta.
Klasična primera nagnitega jabolka med zdravimi nam dovolj jasno ponazarja vpliv problematičnega učenca na sovrstnike. Naša dolžnost je, da pomagamo takim otrokom z najboljšimi razpoložljivimi sredstvi. Ne smemo več dovoljevati, da bi neprilagodljivim učencem bežal čas neplodno ali celo kvarno zanje in za njihove součence, ki navadno izgubljajo v taki družbi dragocene minute svoje največje storilnosti, postajajo še sami raztreseni in razdražljivi ter nerazpoloženi.
Naslednji problem se nanaša na pouk italijanščine.
Učenci slov. osnovnih šol se morajo že v 1. razredu učiti poleg materinščine še italijanskega jezika. Medtem ko imajo otroci italijanske narodnosti na razpolago dve leti za učenje branja in pisanja v materinščini, se morajo mučiti naši o-troci z dvakrat tolikšnim programom in z veliko t večjimi težavami v istem časovnem razdobju. Slovenski fonetični pravopisni sistem se precej razlikuje od italijanskega, obvladanje razlik pa zahteva od otroka velik umski napor in več časa.
Na vrsti so vprašanja o obsegu
Dr. Pavel Fonda:
Šola in problemi umskega zdravja
Že dejstvo, da je občinsko sprejelo prav to poročilo z največjim aplavzom, je dokaz, kako pomembno je vprašanje umskega zdravja v naših šolah. Dr. Pavel Fonda je temeljito poglobil razvoj odnosov med družbo in otrokom z ošibelo osebnostjo. V glavnem imajo ti odnosi dva predznaka; izključevanje ali vključevanje, odklanjanje ali sprejemanje. Izključevalni in odklonilni odnosi so pa le izraz globalnega koncepta družbe in človeka, ki temelji na selekciji. Po tem konceptu temeljijo odnosi med ljudmi na načelu prevlade močnejšega in propada šibkejšega; močnejši urejujejo družbo tako, kakor njihovi koristi bolj ustreza. Dosledno spoznavanje teh principov spoznavamo seveda v rasizmu, nacionalizmu in drugih šovinizmih ter v emargina-ciji vseh neproduktivnih oziroma šibkejših članov družbe (stari, brezposelni, umsko bolni pohabljeni itd.)
Po drugem pojmovanju družbe pa je primarni cilj vsakega dejanja človek s svojimi potrebami v okviru neke družbene skupnosti, ki se
Nerina Švab:
Misli o celodnevni šoli
celodnevne 26 1ekaj -let ustanavljaj°
navarW,1*' eksperimentalne šole, v s Dom na proanj° lokalnih oblasti da bi 7 zumu s. šolniki in starši, »kih „ aS,ernurnirn bivanjem v Solicino vzgotT'V ^UdilÌ otrokom ce-Gardnih 8J j Zato so' P°leS star-druse r,Jredmetov, uvedene tudi otroka v Javri0s1ti> ki naj ponesejo
'“ke. rekroar-'kUltUre’ športa’ teh-spozna vnr,ea-l^ ln Predvsem v
katerem živi Z1V jenja in okolia’ v
in živHpn^f mora postati sodobna Povezan "JSka; Zato mora biti tesno starši n Z oko -iem in predvsem s samo kot aaJ, ne hodijo več v šolo člani ki ;g?.stje’ arnPak kot aktivni njujejo IV Pomagajo in jo dopol-
hčencem 1, ?ord postati skupna Postala nQa0lu lkom in staršem. In in vzsoin3,1,) ^1 mali center kulture sodelovali^ delavn°sti. S šolo naj bi
čni eili a nai postala kot kon-del» ^ “rnzbe, v kateri živi in
V tako šolo naj ne bi otroci več hodili s strahom in s tesnobo, vanjo naj bi prihajali vsi srečni, z občutkom in z zavestjo, da so vsak dan nekaj sami ustvarili, vsak dan nekaj pridobili in z veseljem in z voljo hoteli in želeli vedeti in delati čim več.
Da se to doseže morajo šolniki, starši in vsi, ki imajo s šolo opravka, popolnoma spremeniti odnos do o-trok in do šole nasploh, šolniki morajo postati bolj odprti, široki v svoji miselnosti, bolj razgledani, vztrajneje se morajo izpopolnjevati, postati morajo predvsem vzgojite-
spreminja zato, da doseže zadostitev teh potreb in uresničitev življenja za vse. Vrednost človeka torej preseže vrednost zdravja in bolezni, moči in nemoči. Zdravje in bolezen si torej ne prisvojita absolutne vrednosti kot izraz vključevanja zdravega in izključevanja bolnega iz norme. Če je osnovna vrednota človek, ne moremo uporabiti bolezni kot orodje za njegovo odstranitev, tako kot ne more zdravje predstavljati normalnosti. Vitalnost, talenti, sposobnost, moč ne morejo biti kriteriji, po katerih dovoljujemo večji ali manjši pristop k najbolj žlahtnemu viru polnega življenja.
Jasno naj bo, da v trenutku, ko izključimo «šibkega» otroka in ga napotimo v diferencialni razred, zavod, ali tudi enostavno samo v drugi razred, ker ponavlja, mu odvzamemo prav tisto, kar najbolj rabi za svoj normalen razvoj, in sicer naravne odnose s skupnostjo, v kateri je živel in ga prisilimo, da se prilagodi novim, težjim življenjskim pogojem. V skrajnih primerih je to lahko tudi prvi korak v spirali, ki se zaključi v inštitucijah izključenja, kot so zapori in umobolnice.
V trenutku, ko šolnik v razredu posveča večjo pozornost sposobnejšim, naredi isto, kot če bi v bolnici zdravnik dajal zdravila in kisik le tistim, ki so najbolj zdravi in bi zanemarjal težke bolnike. Na tak način bi ločeval, namesto da bi vzgajal k medsebojnemu razumevanju in sprejemanju. Pri ločevanju pa seveda nastradajo šibkejši. In dalje, «sposobnejšim» otrokom bi tako dal povsem nevzgojen zgled, kako se njihovega sovrstnika v težavi enostavno odžaga in bi jih tako prikrajšali za izredno važno in vzgojno izkušnjo: kako se takemu sovrstniku pomaga. Kajti, če naj bo šola vzgoja k življenju, so take izkušnje sožitja, spoznavanja, medsebojnega sprejemanja in pomoči, neprimerno važnejše od raznih bolj ali manj nocionističnih programov.
Povsem nesprejemljiva je potem-
?!	S Tot
ne samo otrok, ampak tudi staršev z drugačnim odnosom do njih. Živeti morajo z okoljem, ako ga hočejo prinesti v šolo; spremeniti morajo metode dela, iskati vedno nove oprijeme, eksperimentirati; vedno morajo delati ekipno, to je sporazumno povezovati svoje delo z o-stalimi Kolegi.
stoji v tem, da «motenega» otroka enostavno napotimo k «specialistu», zato da nam ga vrne «popravljenega» ali če to ni mogoče, da ga obdrži v kaki ustanovi (diferencialni razred, bolnica, zavod), Ta sistem dela razdrobi človeka na konglomerat področij, vsakega od katerih upravlja poseben strokovnjak.
Nobeden pa nima tako pri tem pogleda na celotnega človeka, ki tako v očeh vsakega tehnika, in navsezadnje tudi pred samim seboj, izgubi človeško celovitost.
Ako je res potrebno se seveda lahko obrnemo na psihologa ali psihiatra, ampak zato. da pride k nam in da nam pomaga, da skupaj preučimo situacijo in se usmerimo k rešitvi problema. Med drugim iz kušnja uči, da prvi večini teh posegov ne pride v poštev noben medicinski, znanstveni ali drugačen strokovni moment, ampak le zdrava pamet, dobra volja in čas za globalno preučitev celotne življenjske problematike otroka. Pri tem je potrebna pri vseh le določena psihološka elastičnost in elastičnost šolskega življenja in programov. Če tega ne bi bilo, bi to pomenilo le, da struktura šole ne ustreza potrebam in da se je treba boriti za spremembo te strukture. Absurdno bi bilo namreč žrtvovati psihosocialno ravnovesje mladinske skup nosti, ki je šoli zaupana, na čast bolj ali manj birokratskim programom ali predpisom.
učnega predmetnika, dolžine šolskega leta in dnevnega delovnega časa. Ker so problemi odvisni drug od drugega, je bolje, da se jih lotimo globalno.
Zdi se mi, da bi bilo uspehu le v korist, ko bi spet uvedli pouk italijanščine šele v 3. razredu osnovne šole, ko imajo učenci že za seboj težave bralnega procesa, šolska berila naj v tem pogledu ustrezajo pogojem slovenskega otroka v slovenskem okolju, ne, kot danes, ko morajo uporabljati slovenske osnovne šole berila, ki so v rabi na isti stopnji italijanskih šol.
Naj se ob tem dotaknem zemljepisnega učnega programa za 5. raz-
red osn. šole. Predelati je treba Evropo, vse ostale celine ter ponoviti v 4. razredu predelano snov o Jugoslaviji in italijanske dežele. Dokler je obsegalo obvezno šolanje le pet razredov, je bil omenjen program utemeljen, a odkar se je raztegnilo obvezno šolanje do 3. razreda nižje srednje šole, naj se temu primemo spremeni tudi program. Na 2. stopnji obvezne šole — to je v 3., 4. in 5. razredu — naj bi učenec spoznal poleg svoje občine in pokrajine še Italijo in Jugosla-
Igor Tuta:
Vloga avdiovizivnih sredstev
Igor Tuta je podal zanimiv referat o vlogi avdiovizivnih sredstev pri pouku. Po začetnih uvodnih besedah je Tuta poudaril pomen komunikacije kot informacije, ki prehaja iz enega kraja v drugega. Nato je orisal, kakšne morajo biti učiteljeve naloge pri posredovanju informacij učencem in naglasil, da je za razgiban, živ, živahen in življenjski način poučevanja potrebna poleg znanja tudi učiteljeva fantazija, nadalje je potrebna razgibanost, s katero bo učitelj osvojil vso razredno skupnost.
Tuta je nato podrobno razčlenil
vijo podrobneje, ostalo pa bi bilo ! katera so avdiovizivna sredstva ki treba vključiti v program enotne se jih lahko poslužujejo po šolah srednje šole.	I in kakšna je njihova vloga pn so-
Dr. Vladimir Vremec: Misli O VZffOJI
ki jo posreduje sedanji učni sistem
Družbena zavzetost in stopnja vsega, kar šola dela, se kaže najbolj zgovorno v učnih uspehih otrok iz slabšega socialnega okolja, konkretno iz takšnega, ki ovira otroka pri njegovem šolskem delu in ki ne stimulira njegovih intelektualnih sposobnosti. Mislim, da bi moralo biti pri nas središčno vprašanje, kako rešiti problem v šoli neuspešnih o-trok v osnovni šoli, kjer mi ni znano, da bi se v tej smeri kaj delalo, pa čeprav se največkrat odloči v osnovni šoli, ali se bodo otroci razvijali k ustvarjalnosti in seveda, ali bodo razvijali vsi približno enako svoje sposobnosti.
Menim, da je lanska manjšinska konferenca dovolj zgovorno potrdila, da so intelektualni potenciali nasploh, zlasti pa za neko manjšino, neprecenljive vrednosti (intelektualni potenciali so širok pojem, saj ne vključujejo samo visokošolske izobrazbe, temveč vsako, na svojem področju, rdjito izobrazbo), saj omogočajo neki skupnosti, da se hitreje razvija in to vsestransko in da tako u hranja svojo samobitnost tudi v okoliščinah, ki se, kot današnje, hitro spreminjajo. Ne gre torej za vprašanje, kdo bo delal, kolikor, kako bo kdo delal, če bo dovolj prožen in prilagodljiv spremembam, če bo dovolj' ustvarjalen, pa tudi samostojen. Vse to je moč doseči z izobraženimi ljudmi, saj imajo slednji tudi več smisla za spreminjanje družbenih odnosov, iz širšega kroga izobraženih in ustvarjalnih ljudi bo možnost, da izidejo vrhunski ljudje večja Zdi se mi, da to spoznanje in dejstvo velja tudi za našo zamejsko družbo, saj je tudi naša družba del sodobnega sveta. Z negativno, in v bistvu s socialno selekcijo in povrh z vzgojo, ki se boji preloma v novo, obuboža celotna družbena skupnost. Zamejski Slovenci živimo v takem prostoru in v takih razmerah, kjer bo vedno več odvisno od naše samopobude, če bomo res hoteli napredovati tudi kot skupnost.
Ob priliki letošnje mature smo brali, da je bila slovenščina na slabi ravni in da bo treba nekaj ukreniti, da se stanje spremeni na bolje. Časopisna beležka ni ostala neopažena, dobila je že svoj odmev ob nedavno oživljenem delu raznih šolskih svetov. S kakšnimi dodatnimi pobudami in pristopi krepiti znanje knjižne slovenščine, ki je in ostane bistveno komunikacijsko sredstvo ta-mxm
ko za stike med samimi zamejskimi Slovenci kot tudi za stike z rojaki v matični domovini, bo skušal ta ali oni, če ne predavatelj, pa kak disku-tant, načeti, vsekakor bo treba razne spodbude prenesti čim prej v prakso.
Na openski enotni nižji srednji šoli deluje dramski krožek, ki ga vodi zavzeto igralka našega Stalnega slovenskega gledališča, bržkone bi kazalo k temu pritegniti čim več mladine, mogoče če se bodo zganile razne naše prosvetne organizacije in tako vplivale na otroke svojih članov. Delo je, kot mi je znano, široko zastavljeno, saj ne gre za to, da bi n mah dobili mlade gledališke umeVke, da bi lahko koristilo tudi za reševanje problema slabe slovenščine, ki je prvenstveno v zamejstvu problem govorniških sposobnosti. Do teh pa pride človek, samo če je v čim bolj živem, trajnem in raznovrstnejšem stiku z jezikom.
V tesni zvezi s krepitvijo znanja slovenščine -in njene večje uveljavitve v vsakdanjem življenju je problem tehničnega in torej strokovnega izrazja, katerega obvladanje bomo dosegli v kolikor bodo predmetni profesorji pa tudi profesorji slovenščine bolj koordinirano delali in preverjali sistematično obvladanje strokovnega izrazja, ki mora, če hoče biti tudi v daljšem roku in na širši ravni uspešno, zajemati tudi iz vsakdanjega življenja.
PROF. G: BUDAL:
• :
Maj pripomb h krizi
višje srednje šole
Načela o sodobnem pouku, skupinskem aji medpredmetnem, ki jih priporočajo številni pedagoški učbeniki, bodo na višji srednji šoli o-stala v glavnem mrtva točka, dokler bo število po nepotrebnem odpadlih učnih ur stalno naraščalo. Naj navedemo le nekaj drastičnih primerov. Na trgovskem tehničnem zavodu sta splošnemu in gospodarskemu zemljepisu odmerjeni tedensko le dve učni uri. Podoben je položaj tudi še pri drugih predmetih. Predlanskim je pri zemljepisu odpadlo zaradi stavk, manifestacij in demonstracij kar 64 ur, lani 75, letos 86.
Če dijak zjutraj po nepotrebnem zamuja, če se mu kopičijo neopra-
I
Delovno predsedstvo na posvetu o slovenskem šolstvu
v-
Prof. Franc Škerlj:
Položaj slovenskih šolnikov
Prof. Škerlj se je v svojem poročilu dotaknil predvsem težkih vprašanj v zvezi s pravnim stanjem naših šolnikov. Naglasil je, da je položaj šolskega osebja tesno povezan z ureditvijo in ustrojem šole in da se pomanjkljivosti v šolskem sistemu običajno odražajo tudi v neurejenem pravnem in gospodarskem položaju šolskega osebja.
Naši šolniki so običajno tarča naših izpadov. Očitamo jim vse mogoče: nezavednost, brezbrižnost, domišljavost in drugo. Resnici na ljubo je treba priznati, da ima marsikateri šolnik poitalijančen priimek, da mnogi sploh ne vedo, kje je slovenski Kulturni dom, kje je slovenska knjigama, da njihovi otroci hodijo v italijansko šolo in to tudi, kjer ne gre za mešani zakon, da doma in v družbi radi govorijo v italijanščini, ne berejo slovenskega tiska in ne obiskujejo slovenskih prireditev.
Toda bodimo pravični: enake slabosti bi lahko očitali tudi marsika-
teremu drugemu slovenskemu izobražencu.
Vendar pa moramo iskati razloge za zaprtost in odmaknjenost, ki jo opazimo pri nekaterih šolnikih. Ne smemo pozabiti, da ima vsaj tretjina šolnikov za seboj tragično pot do službenega mesta. Po osvoboditvi, točneje v obdobju ZVU so bile razmere na naših šolah zelo slabe in marsikateri šolnik je raje odšel v Jugoslavijo. Mnogim so oblasti odrekale vrnitev državljanstva in drugih pravic. Po prihodu Italije niso oblasti izplačale službene odpravnine, medtem ko so italijanski kolegi uredili svoj položaj. Oblasti so dolga leta izigravale določbe Londonskega sporazuma, ki med drugim zagotavlja za vse šolnike o-hranitev službenega mesta, ukinile so ekonomski stalež, ki ga je ZVU priznala tistim, ki so si pridobili kvalifikacijo v Jugoslaviji. V šolskem letu 1960-61 so mnogi profesorji, ki so imeli za seboj več let poučevanja in kvalifikacijo poverje-
nega profesorja, postali kar čez noč in protizakonito navadni začetniki. Zakon iz leta 1961 je določal razpis natečajev za stalna službena mesta in določal rok 6 mesecev, ministrstvo za šolstvo pa je vrsto let zavlačevalo z razpisom natečaja za u-čitelje, češ da določila veljajo samo za profesorje. Tudi zakon iz leta 1973, ki ga bolje poznamo pod imenom Belci - škerk, ni odpravil vseh krivic, ki se dogajajo slovenskim šolnikom. Kje je torej enakopravnost, ki jo določa italijanska ustava.
Ta kratka in zgoščena analiza jasno prikazuje, da je bilo in je še slovensko šolsko osebje večkrat «i-grača» v rokah italijanskega birokratskega aparata, ki v svoji togosti vedno restriktivno tolmači zakonske določbe ali pa jih celo krši.
Naloga nas vseh je, da se torej zavzamemo za pravice slovenskega šolskega osebja in se mu s tem omogoči enakopravno in dostojno življenje.
vičene ure, če se nesramno vede, je treba preudarno ukrepati, ne pa le opravičevati in popuščati. Še ostreje in dosledneje bi bilo treba nastopiti, kadar gre za neprimeren dijakov odnos do profesorja in to brez vsakega razloga. V nekaterih socialističnih deželah, še zlasti v Sovjetski zvezi, so v tem pogledu nepopustljivi. Zakaj naj bi pri nas dijaku skoraj vedno dajali potuho, tudi če mu s tem v bistvu le škodimo? Nujna bi bila delovna srečanja, da bi se dogovorili o načinu, poteh in stvarnih predlogih za izboljšanje odnosov med gojenci in profesorji naših srednjih šol, vsaj na Tržaškem.
dobnem pouku. Poudaril je, da gre tu za olajšanje učenja in poučevanja. povezavo šole z družbo in okoljem, koncentrirano bogastvo vsebine in privajanje otrok k dinamiki. V zadnjem delu svojega poročila pa se je dotaknil predvsem vprašanj, ki zadevajo slovensko šolo. Dejal je, da je v tem pogledu stanje na naših šolah nezadovoljivo. Pouk je preveč statičen, podajanje vse preveč enciklopedično, snov oddaljena in obrnjena v preteklost ali v pripovedno anonimnost, zlasti pa je z etničnega stališča pouk na naših šolah vse preveč brezbarven. In to prav v času. ko tako z matične kot z italijanske strani govorijo vsi o manjšini kot o mostu med narodoma. Toda most bo tem bolj trden, čim bolj se bodo posamezniki zavedali svojega kulturnega bogastva in čim bolj jih bo šola na to navajala z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, tudi avdioviziv-nimi. Ta sredstva imajo morda še prav posebno nalogo, da zbližajo ljudi med sabo, da so bolj odvisni in povezani dru» z drugim, da jim nudijo večje bogastvo informacij, da jih osvobodijo zaprtosti, togosti, predsodkov, da jim pomagajo iz statične preteklosti v razgibano prihodnost. V bistvu gre za to, da po eni strani učitelji in profesorji organsko in odgovorno vključijo avdiovizivna sredstva (in radio za šole še posebno) v kontekst najsodobnejših dosežkov vseh družbenih in vzgojnih ved. In da so jim to sredstva za odprto in borbeno vzgojo k osvoboditvi človeka in h gradnji demokratičnejše in oravičnejše družbe, šola sama tega gotovo ne more doseči, lahko pa to težnjo podpira, razvija in utrjuje. To je tudi bistvo novih smeri v pedagogiki.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČI V lliSTU
razpisuje
ABONMA
za jubilejno sezono 1975 - 1976
REPERTOAR
V ABONMAJU
Anton Leskovec: Maksirrf'Gorki: Josip Tavčar: Frank Wedekind: Georges Feydeau: Andrej Hieng:
DVA BREGOVA
Drama (iz življenja beračev) v treh dejanjih
BARBARI
Drama v štirih dejanjih — prvič v slovenščini IGORJU UGAJA BACH Igra v dveh delih — krstna uprizoritev POMLADNO PREBUJENJE Drama v treh dejanjih - prvič v slovenščini CIIAMP1GNOL ALI VOJAK PO SILI Voudeville v treh dejanjih - prvič v slovenščini IZGUBUENI SIN Melodrama v štirih slikah Slovenska novost
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
GLASBENA KOMEDIJA
Gostovanje gledališča «Komedija» iz Zagreba
IZVEN ABONMAJA
Aldo Nicolaj:	STARA GARDA
Tragikomedija v dveh delih — prvič v slovenščini Franz Kroetz:	PARJENJE
Drama v slikah iz sodobnega življenja — prvič v slovenščini Mali oder
Ivan Cankar:	PODOBE IZ SANJ IN ŽIVLJENJA
Dramski kolaž — prvič na gledališkem odru Pavel Golia:	SRCE IGRAČK
Mladinska predstava
OSTALA GOSTOVANJA
JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Beograd DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA -Ljubljana
DRAMA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA -Maribor
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE - Celje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - Nova Gorica MLADINSKO GLEDALIŠČE - Ljubljana LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana
PONOVITVE
? Benedetto - Košuta: RIŽARNA /
Ivan Cankar:	ZA NARODOV BLAGOR
Hennequin - Duval: ANATOLOV DVOJNIK Stanko Majcen:	APOKALIPSA
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red	D	(mladinski	v	sredo)
Red	E	(mladinski	v	četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red	H	(mladinski)
Red	I	(mladinski)
Red	J	(mladinski)
CENE ZA .-iBONENTE:
premiera ponovitve Parter I.	(sredinski sedeži)	16.JOO	lir	8.000	lir
Parter H.	(ostali sedeži)	12.500	lir	8.000	lir
Balkon	4.000	lir	r Ooo	lir
SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk ’ osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledališč, italijanskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 29. SEPTEMBRA OD 8. DO 14. URE PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, UL. PETRONIO 4, TEL. 734265 TER OD 29. SEPTEMBRA DO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20. TEL. 732487. Dosedanji abonenti lahko tudi telefonsko obnovijo abonma v Kulturnem domu
GORIŠKI DNEVNIK
PO PETKOVI OSTAVKI IZVOLJENEGA PREDSEDNIKA AGATIJA
ZAKLJUČNE SLOVESNOSTI OB 30-LETNKI OSVOBODITVE
Oholost krščanske demokracije onemogoča Danes bodo v Podgori svečano odkrili dokončno rešitev krize v pokrajinskem svetu spomenik 53 padlim domačinom v NOB
Agati je bil za predsednika le poldrugo minuto . PSI predlaga sestanek vseh sil ustavnega loka - V torek ponovna seja pokrajinskega sveta • Demokratične sile za dokončno ureditev meje med Italijo in Jugoslavijo
Giuseppe Agati je bil doslej «najkrajši» predsednik goriške pokrajinske uprave. Njegovo predsedništvo je trajalo le poldrugo minuto, kajti takoj po izvolitvi je izjavil, kot smo na kratko poročali že včeraj na prvi strani našega lista, da ne sprejema izvolitve, ki je podvržena hoteni odsotnosti fašističnega svetovalca, ki je tako omogočil izvolitev predsednika že pri prvem glasovanju. Giuseppe Agati, demokristjan struje ba-zistov in bivši goriški občinski odbornik je nato v petek zvečer zavrnil vsakršno pomoč fašistov in potrdil z dejstvom to, kar je v debati o reševanju obmejnega vprašanja z Jugoslavijo dejal demokristjanski načelnik skupine Reverdito. Osamljeni fašistični svetovalec Pedroni je tako še bolj osamljen, čeprav bo lahko v prihodnosti še marsikdaj nagajal s svojim glasom, ki bo odločilen zaradi sedanjega razmerja sil » goriškem pokrajinskem svetu.
Kaže, da to razmerje sil ne dopušča izhoda iz krize, zaradi česar bodo v najkrajšem času imenovali komisarja. Da bi se temu izognili, je že včeraj politično tajništvo goriške federacije PSI izdalo izjavo, s katero vabi vse sile ustavnega loka v pokrajinskem svetu (demokristjane, komuniste, socialdemokrate in republikance) na sestanek na katerem naj bi preučili možnost izhoda iz sedanjega položaja. To bi bila e-dina rešitev, kajti sredinska koalicija, ki razpolaga le z dvanajstimi glasovi, t.j. s točno polovico mest v pokrajinskem svetu, bo vedno podvržena izsiljevanju edinega fašista. Zato menijo socialisti, da je sporazum med strankami ustavnega loka edina možna rešitev.
To pa verjetno ne prija demokri-stjanskemu vodstvu, ki je že pred dnevi, ko je izsililo večinski glas v odboru CAFO, še enkrat dokazalo, da hoče vladati po starih metodah. Pokrajinski predsednik dr. Chienta-roli je že za torek ponovno sklical pokrajinski svet. Na dnevnem redu so ostavka Agatija s predsedniškega mesta in izvolitev predsednika in odbornikov.
Vrnimo se k pokrajinski seji. O prvem delu seje, kjer je fašist Pedroni sprožil vprašanje dokončne u-reditve meje z Jugoslavijo in seveda napadel rimsko vlado, da je pristala v «tako popuščanje, ki je usodno za italijanske državne interese», smo že poročali. Prav je, da poudarimo še enkrat, da so demokristjan Reverdito, komunist Poletto in socialist Cumpeta toplo pozdravili sporazum med Italijo in Jugoslavijo in ga odobrili.
V debati o ostavki republikanca Marina in o izvolitvi novega predsednika, ki so ga predlagali demokristjani, je treba zabeležiti govore nekaterih svetovalcev. Socialist Cumpeta je še enkrat prikazal sporazum med socialisti in komunisti, ki predlagajo Poletta za predsednika.
Po izvolitvi republikanca Marina, je levica pričakovala odkrito konfrontacijo, tako o programu kot o politični usmerjenosti, a ga ni dočakala. KD se je zaprla vase in osorno gledala na vse, kar se okrog nje dogaja. Ostali sredinski stranki, PSDI in PRI, pa poslušno, tudi tokrat, sledita krščanski demokraciji. Republikancem je Cumpeta očital pomanjkanje poguma in primerjal njihova stališča s tistim, ki ga je njihov pristaš Galasso zavzel v Neaplju.
Komunist Poletto je svoj govor osredotočil okrog programa, opozoril na nekatere stvari, o katerih so razpravljali in jih predlagali že v prejšnjem pokrajinskem svetu. Podrobno je omenil vprašanje proste cone, problematiko slovenske manjšine, ki je prišla do izraza na konferenci, ki jo je lani priredila gori-ška pokrajinska uprava, vprašanje tržiškega pristanišča, industrijske proizvodnje itd. Za njim je svetovalec Paiza (KPI) prikazal nelogičnost zadržanja krščanskih demokratov, ki se izogibajo razgovorov z levico. Danes je večina občinskih u-prav na Goriškem v levičarskih rokah, KD pa tega noče upoštevati.
Demokristjan Reverdito, ki je v imenu svoje skupine predlagal A-gatija za predsednika, je izrekel željo, da bi bil enobarvni odbor le prehodnega značaja in poudaril tudi pripravljenost svoje skupine, da se o programu sooči s predstavniki političnih skupin ustavnega loka, ki so zastopani v pokrajinskem svetu.
Po posegih socialdemokrata Tac-chinardija in republikanca Marina, je fašist Pedroni dejal, da ne bo glasoval in tako omogočil že pri prvem glasovanju izvolitev demokri-stjanskega predsednika.
Ker je Agati dobil 12 glasov, Poletto pa 11, je bil prvi izvoljen. Takoj pa je odklonil izvolitev s podporo fašističnega svetovalca.
Izjavo o poteku petkove seje pokrajinskega sveta je izdalo tudi politično tajništvo federacije KPI. Poudarjeno je ^pozitivno dejstvo, da je KD zavrnila poskus politične vključitve fašistov v večino, vendar morajo demokristjani pustiti ob strani vsakršno protikomunistično ost in se usesti za mizo pogajanj z vsemi protifašističnimi strankami. V pokrajinskem svetu je treba, trdijo komunisti, najti pošten sporazum, na podlagi katerega bi imele krajevne u-prave možnost normalnega delovanja.
Piftonijevo pismo predsedniku rajonske konzulte v Štandrežu
Kot smo že poročali, je predsednik rajonske konzulte v Štandrežu Danilo Nanut, pisal pred časom raznim zastopnikom oblasti, v katerih
je prikazal zahteve Štandrežcev, ki nasprotujejo razlaščanju zemlje v industrijske namene. Včeraj je predsednik štandreške konzulte dobil odgovor s strani predsednika deželnega sveta Arnalda Pittonija. Pittoni pravi v pismu, da bo stvar podrobno preučil, tudi v luči narodnostne problematike, in da bo posredoval pri deželni vladi, da za štan-drežce ugodno reši sporno vprašanje.
Predsedniku konzulte Nanutu je poslal pismo tudi župan De Simone. V njem ocenjuje enoletno delo občinske lekarne v Štandrežu in se pritožuje, da se domače prebivalstvo premalo poslužuje te lekarne. Nanut je županu takoj odgovoril, da bo rajonska konzulta o stvari zainteresirala prebivalstvo, istočasno pa je izrazil željo, da bi na pročelje občinske lekarne, poleg italijanskega, postavili tudi slovenski napis.
Spomenik so Podgorci zgradili s prostovoljnim delom
Podgorci bodo danes kronali večletna prizadevanja, da se zgradi in uredi spomenik svojcem, ki so v letih oboroženega odpora proti fašizmu in nacizmu darovali svoja dragocena življenja. Sredi Podgore stoji danes mogočni spomenik, sad prostovoljnega dela in prizadevnosti Podgorcev, kakršnega nimamo v naši okolici. Lepi spomenik spominja na 53 Podgorcev, Slovencev in Italijanov, ki	so	šli	prostovoljno	v
partizanske	edinice	in so padli	v
borbi za svobodo v naših gorah in gozdovih	in	na	tiste, ki so	u-
mrli v nacističnih taboriščih.
Krvni davek, ki so ga darovali Podgorci na oltar svobode, je zelo velik. Zato	so	se	tudi pred leti
odločili, da zgradijo spomenik, skrbno so pričeli zbirati denar, nato so načrt za izdelavo spomenika poverili arhitektu Jožetu Ceju, podgorsko predilnico so zaprosili za zemljišče, goriško občino za pomoč, sami pa so pričeli od hiše do hiše, zbirati denarne prispevke, možje in fantje pa so
prihajali spomladi in poleti, dan za dnem, na gradbišče, da bi s prostovoljnim delom zgradili spomenik. V okviru spomenika je tudi skulptura, ki jo je izoblikoval arhitekt Negovan Nemec.
Na pobudo krajevne sekcije VZPI bo danes svečano odkritje. Zbirališče bo ob 9. uri pred gostilno Zadruga, nato bodo šli udeleženci V sprevodu, z godbo na čelu, do spomenika, kjer bo ob 10.' uri, odkritje in verski obred. Zatem bodo spregovorili predstavnik krajevnega odbora VZPI, goriški župan Pasquale De Simone, posl. Albin Škerk, ki bo govoril v slovenščini in zastopnik vsedržavnega odbora VZPI posl. Isacco Nahoum. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali godba na pihala z Anhovega, podgorski pevski zbor. Tržaški partizanski pevski zbor in recitatorji, domači slovenski in italijanski učenci. Za časa svečanosti bo avtomobilski promet skozi Podgoro prepovedan.
Popoldne, ob 15. uri, bo Tržaški
POROČILA IN DISKUSIJE BODO NA DNEVNEM REDU DO TORKA
S številno prisotnostjo gostov iz inozemstva odprli včeraj 10. mitelevropsko srečanje
so
Govorniki poudarili nujnost sodelovanja s sosednimi narodi in tudi dokončno ureditev meje - Odprta tudi retrospektivna razstava Vittoria Bolaffia - Deželno vlado je zastopal predsednik odv. Comelli
Ob običajni številni udeležbi ljubiteljev umetnosti in kulture, ki so za to priložnost prihiteli v Gorico iz osmih evropskih držav ter predstavnikov tukajšnjega političnega in upravnega življenja, se je včeraj dopoldne v palači Attems pričelo X. srednjeevropsko srečanje o kulturi, ki ga prireja Inštitut za mitelevrop-ska srečanja, ki je letos posvečeno slikarstvu ob obratu stoletja. Velika dvorana Attemsove palače je bila za to priložnost polna od zadnjega kotička, prevajalska služba je delovala brezhibno, tako da so tudi številni tuji udeleženci srečanja lahko neposredno poslušali uvodne besede prirediteljev ih predstavnikov oblasti.
Sen. Michele Martina, predsednik inštituta za mitelevropska srečanja, je orisal desetletni razvoj teh srečanj in poudaril njihovo važnost v vzpostavljanju prijateljskega vzdušja med narodi, ki so bili prej prežeti z dobršno mero nacionalizma.
Tudi goriški župan Pasquale De Simone je dejal, da se ta srečanja prirejajo v Gorici, v mestu, kjer je prišlo do srečnega srečanja med zastopniki raznih narodnosti in da so
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiniiiiniiiiiic-MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimii
SEJA OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Gorski skupnosti prepustiti odgovornost za zaščito in razvoj kraških rezervatov
Sprejeta resolucija, naj ministrstvo odpre nadaljevalni tečaj na trgovski šoli - Pripombe na račun ravnanja KD v vodovodnem konzorciju CAFO
S prvim oktobrom bo imela sovo-denjska občinska uprava novega občinskega tajnika. Vodja občinske u-prave bo domačin dr. Joško Prinčič. Nasledil bo dr. Štefana Bukovca, ki je bil premeščen v Trbiž v Kanalski dolini. To vest je občinskim svetovalcem na seji v petek zvečer sporočil župan Jožef češčut. Začasno vodi občinsko upravo tajnik iz Doberdoba dr. Becci.
Začetni del seje so posvetili izvolitvi občinskih predstavnikov v razne ustanove. Tako so v kr ško gorsko skupnost izvolili Janka Cotiča in prof. Venceslava Devetaka ter Rema Devetaka. Poleg njiju je v tej skupnosti tudi župan. Po izvolitvi je odbornik dr. Venceslav Devetak predlagal sprejem resolucije, ki naj bi jo poslali predsednikoma deželnega sveta in odbora ter načelnikom političnih skupin ustavnega loka v deželnem svetu, da se ukine ali spremeni vsedržavni zakon o kraških rezervatih, ki predvideva imenovanje vodilnega organa ter bi jemal avtonomijo in pravico odločanja demokratično, izvoljeni gorski skupnosti. Prof. Venko Devetak je poudaril potrebo po zavarovanju kraških značilnosti, ven dar na takšen način, da bo poleg drugih kraških značilnosti zagotovljen tudi obstoj in razvoj kraškega prebivalstva, ki je v pretežni meri slovenske narodnosti. «Mi ne smemo dovoliti — je dejal odbornik — da bi nekateri ljudje zaradi svojega «hobbyja» razlaščali slovensko zemljo, kar jim zakon Belci dovoljuje, in da bi prebivalstvo, ki je vse doslej obvarovalo Kras pred u-ničenjem, postalo njihova žrtev.» Ob koncu je povabil vse odgovorne dejavnike, naj v Rimu dosežejo razveljavitev Belcijevega zakona. Predlog resolucije so odobrili vsi svetovalci.
Svetovalci so potem izvolili svoje predstavništvo v ustanovo ONAIRC (potrdili so prejšnje zastopstvo, katero sestavljajo Josipina Pavletič. Danilo Cotič in Peter Tomšič) ter svoje predstavnike v materino po-
svetovalnico OMNI, in sicer Borisa Černiča, Salamona Tomšiča, Rema Devetaka, Dragotina Butkoviča in Nado Hmeljak. V šolskem patronatu je ostal Ivo Petejan.
Svetovalci so nato odobrili posebno in družinsko doklado za občinske uslužbence. Za drugo polovico tekočega leta bo šest uslužbencev prejelo po 60.000 lir dodatka, kar bo občinsko blagajno bremenilo s 360.000 lirami, medtem ko bodo štirje uradniki prejeli v štirih mesecih po 50.000 lir, družinske doklade. Te poviške bodo prihodnje leto vnesli v proračun.
Župan češčut je nato na podlagi prošenj občanov predlagal namestitev novih javnih svetilk na slabo razsvetljenih cestah ter križiščih. Tako nameravajo posebno svetilko namestiti na križišču «stradalte» z državno cesto pri mirenskem mejnem prehodu, (strošek bo znašal 450 tisoč lir), pred papirnico v Rubijah itd. Ker morajo povsod namestiti kabel, bo strošek za material in delo znašal okoli 2,5 milijona lir. Zanimivo je, da so za ureditev celotne javne razsvetljave v občini pred sedmimi leti potrošili samo pet milijonov lir. Svetovalci, ki so o-dobrili ta dela, so nato pooblastili odbor, da prevzame skrb za asfaltiranje in popravilo nekaterih občinskih cest.
V zvezi s prevozom otrok v vrtce in osnovne šole so odobrili povišek, ki ga je zahteval taksist. Poslej bo prevoz otrok iz Gabrij v Sovodnje stal 4.000 lir, z Vrha v Rupo pa 5.500 (tisoč lir več kot lani). Poprečno stanejo ti prevozi občino nekaj nad milijon lir na leto.
Župan češčut je nato odgovoril
Marinu Čadežu je žena Nika povila hčerko
ELENO
Svojemu odborniku, novoro-jenki in ženi čestita ŠZ «Mladost» iz Doberdoba.
na interpelacijo manjšine glede nekaterih zadev, ki se tičejo šolstva, in je utemeljil stališče občinske u-prave proti nakupu lastnega šolskega avtobusa. Rekel je, da je občina članica konzorcija za prevoze in da bi bilo nespametno kupovati šolski avtobus, dokler ne vidijo, če bo prevoze mogoče urediti v okviru tega konzorcija. Na takšen način se izognejo dodatnih bremen. Kar pa zadeva šolsko poslopje v Gabrjah, je župan dejal, da se že nekaj časa trudijo, da bi dobili človeka, ki bi popravil streho, ki na nekem kraju pušča.
Po odobritvi zneska 50.000 lir AN Pl iz Podgore za kritje stroškov pri gradnji spomenika — občina bo na današnji slavnosti prisotna s številno delegacijo ter bo položila tudi venec — so svetovalci večine odobrili resolucijo, ki jo je predlagal odbornik prof. Venceslav Devetak, v kateri obsojajo zadržanje KD, ki izrablja zastarel in nedemokratičen pravilnik za ohranjanje svoje o-blasti v vodovodnem konzorciju CA FO. Odbornik Devetak je dejal, da sta v 16 občinah tega konzorcija prejeli KD in SS 15. junija komaj 38 odstotkov glasov, KPI h) PSI pa 50 odstotkov in da so predstavniki sedmih občin pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. V tej resoluciji je zlasti poudarjeno, kako krivično je tudi predstavništvo pokrajine v tem konzorciju. Poleg vsega ostalega pa je prav predstavnik pokrajinske uprave imel odločilni glas pri izvolitvi demokristjanskega predsednika. Ta glas je bil odločilen v trenutku, ko pokrajinska u-prava sploh nima svojega vodstva. Trije predstavniki manjšine so se pri glasovanju vzdržali.
Ob koncu so svetovalci soglasno odobrili protest poslan ministrstvu za javno vzgojo proti ukinitvi četrtega razreda strokovne šole. V njem zavračajo merilo, ki ga šolska oblast na podlagi vsedržavnih navodil, uvaja tudi za manjšinske šole ter zahtevajo odprtje nadaljevalnega tečaja.
prav ta srečanja, skupno z drugimi pobudami pripomogla, da se je Gorica rešila vsaj nekoliko iz svoje osamljenosti. Ko je omenil goriške-ga slikarja Vittoria Bolaffia, katerega retrospektivno razstavo so odprli včeraj, je dejal, da so njegov grob, skupno s predstavnikom tržaške občine, obiskali nekaj ur prej na židovskem pokopališču v Rožni dolini, onkraj državne meje.
S svojo prisotnostjo je letošnje srečanje počastil osebno predsednik deželne vlade odv. Comelli. V svojem govoru je tudi on dejal, da leži naša dežela na važni stični točki med tremi kulturami, latinsko, germansko in slovansko, in da mora naša dežela to svojo funkcijo tudi obvarovati in podpirati vse tiste pobude, ki dajejo poudarka temu vprašanju. Odv. Comelli je tudi govoril o vsestranski podpori dežele razvoju šolstva in kulture.
V sodelovanju z goriškim inštitutom je tržaška občinska uprava u-redila tudi retrospektivno razstavo slikarja Vittoria Bolaffia, ki se je rodil v Gorici, večji del svojega življenja pa je preživel v Trstu. Zato je bil med govorniki na včerajšnji otvoritvi tudi tržaški občinski odbornik za kulturo Giorgio Cesare, ki je, potem ko je obrazložil kulturne vezi med Trstom in Gorico, omenil tudi vprašanje, o katerem se razpravlja v teh dneh, tj. vprašanje dokončne ureditve državne meje. Giorgio Cesare je, ko je govoril o koristnosti takih kulturnih izmenjav med raznimi narodi, dejal, da mora biti meja med Jugoslavijo in Italijo «dokončna, zato da bo še bolj odprta».
Po govorih prof. Antonia Morassi-ja, ki je govoril o slikarstvu v mi-televropi v času 1890-1930 in dr. Giulia Montenera, ki je govoril o slikarju Bolaffiu, so svečano odprli tudi Bolaffiovo razstavo, ki bo odprta do sredine novembra.
Med udeleženci včerajšnje otvoritvene svečanosti velja omeniti poslanca Menichina in Marocca, deželnega svetovalca Devetaga, prefekta Molinarija, konzula SFRJ v Trstu Srečka Kovačiča, avstrijskega
konzula v Trstu Blechnerja, zastopnika novogoriške občine inž. Antona Slapernika in podpredsednika mestne skupščine Ljubljana dr. Borisa Kuharja.
Srednjeevropsko srečanje o slikarstvu se bo nadaljevalo danes dopoldne s številnimi poročili. Jutri bodo poročila na vrsti dopoldne in popoldne. V popoldanskih urah bo, med drugim, govoril o slovenskih slikarjih v Gorici v prvih desetletjih našega stoletja naš rojak prof. Milko Rener.
partizanski pevski zbor. imel pred spomenikom koncert, v katerem bo izvajal borbene pesmi vseh narodov sveta.
Za to priliko je slovensko prosvetno društvo «Andrej Paglavec» v Podgori izdalo priložnostno brošuro v slovenskem in italijanskem jeziku. Uredili so jo Stanko Kuštrin, Silvan Terpin in Marko Wal-tritsch, na podlagi ustnega izročila in dokumentarnih virov. V brošuri je tudi bogata dokumentacija s fotografijami raznih slovenskih društev v preteklosti Podgore. Poleg uvodne besede Saverija Rožiča, najdemo v brošuri kratek zgodovinski oris Podgore, iz katerega jasno izhaja njena slovenska preteklost in podroben prikaz udeležbe Podgorcev v narodnoosvobodilnem boju. Brošuro bodo prodajali na današnji svečanosti.
Odbor je pripravil tudi kovinske značke, ki bodo spominjale na današnjo svečanost.
Obvestilo dijakom
Ravnateljstvo nižje srednje šole «I-van Trinko» v Gorici obvešča, da se bo pričelo novo šolsko leto v sredo, 1. oktobra, s šolsko mašo. Dijaki naj se zberejo ob 9.30 na šolskem dvorišču, od koder bodo šli v spremstvu profesorjev v stolno cerkev.
Ravnateljstvo slovenske trgovske šole v Gorici obvešča dijake, da se bo šolsko leto pričelo 1. oktobra s šolsko mašo v cerkvi Sv. Ivana. Dijaki naj se ob 8.30 zberejo pred cerkvijo.
Ravnateljstvi gimnazije - liceja «P. Trubar» in učiteljišča «S. Gregorčič» obveščata dijake, da se bo šolsko leto pričelo 1. oktobra. Dijaki naj se ob 8.30 zberejo pred šolskim poslopjem, od koder bodo šli k šolski maši v cerkev sv. Ivana.
Krajevna sekcija Vsedržavnega združenja partizanov Italije v Podgori prireja, ob sodelovanju goriske občinske uprave, danes 28. septembra, svečano
ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ PODGORE
PROGRAM
Ob 9.00 shod in sprevod
Ob 10.00 odkritje in blagoslov spomenika
Ob 10.30 slavnostni govor
Sledil bo kulturni spored z nastopom godbe na pihala iz Anhovega, moškega pevskega zbora iz Podgore ter učencev slovenske in italijanske osnovne šole iz Podgore.
Ob 15. uri koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Delovali bodo dobro založeni bifeji
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA GORICO
za jubilejno sezono 1975 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov od 29. septembra do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495, ter v Katoliškem domu. Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko še danes, 27. septembra. Abonenti se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev.
CENE ABONMAJEV ZA SFDEM PREDSTAV
Pni sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplač. po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir.
Interpelacija PSI o vprašanjih Pevme
V zvezi z zahtevami rajonske konzulte za Pevmo, Oslavje in štmaver sta občinska svetovalca Marko Wal-tritsch in dr. Vladimir Nanut, ki sta prisostvovala delu javne skupščine tamkajšnjega prebivalstva, poslala županu pismo, v katerem zahtevata sestanek med županom in občinskimi odborniki, rajonsko kon-zulto in načelniki političnih skupin. Na tem sestanku naj bi preučili vse zahteve prebivalstva tega področja in izdelali prednostno lestvico, po kateri naj bi odprta vprašanja postopno rešili.
Slovenska skupnost počastila
prof. R. Bednarika
Tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici se je sestalo in počastilo pred dnevi umrlega prof. Rada Bednarika, ki je bil od vsega začetka e-den izmed vodilnih članov SS, saj je bil letos spomladi izvoljen za podpredsednika sveta. Prof. Rado Bednarik je bil med obema vojnama in tudi po zadnji vojni med gibali našega narodno - političnega in kulturnega življenja. Zato mu je danes SS hvaležna in bo njegov lik ohranila v svetlem spominu.
EDILSANITARIA
•	PLOŠČICE
•	SANITARNI IZDELKI
•	OPREME ZA KOPALNICE
•	ZIDNE TAPETE
GORICA Ulica Trieste 257 Tel. 23-66
PRVOVRSTNA IZBIRA PO UGODNIH CENAH
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
PRIZNANO MEDNARODNO /
0:S
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
loro 200 točk za sejo občinskega sveta
Goriški župan je poslal včeraj občinskim svetovalcem vabilo za redno sejo občinskega sveta, ki bo v petek, 3. oktobra zvečer. Na dnevnem redu sta točki o ostavki fašističnega svetovalca Pedronija in njegova zamenjava z dr. Ettorjem Romolijem, kar 129 obvestil o sklepih, ki jih je v poletnih mesecih sprejel ožji odbor, 58 točk, ki jih mora občinski svet ratificirati in drugih šest točk. Čeprav ni na dnevnem redu, bo brez dvoma na petkovi seji govor tudi o vprašanju dokončne ureditve meje med Italijo in Jugoslavijo in tudi o vprašanju smrtnih obsodb v Španiji.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in jutri ponoči je dežurna lekarna Alla Salute, Ulica Cosulich, tel. 72-480.
Naš slikar Robert ■ Faganel je v Drevoredu 24. maja 15/C odprl
TRGOVINO STARINSKIH PREDMETOV IN OKVIRJEV
Trgovina je bogato založena. V njej boste našli prvovrstno izbiro.
OBIŠČITE NAS!
Slovenski fotoklub «Skupina 75»
vabi vse ljubitelje fotografije, naj se udeležijo
FOTOGRAFSKEGA
TEČAJA
ki se bo pričel jutri, v ponedeljek, ob 20. uri v sovodenjskem Kulturnem domu.
Predavanji bosta tudi v torek in sredo, s pričetkom ob 20. uri, na sedežu SKGZ v Ulici Malta 2.
Predavanja bo vodil mojster fotografije Milenko Pegan iz Nove Gorice.
UlllIllIlllliiiiiillIluIllliiiMHiiiilllliiillIiiliillilllllliiiiiilIliiilllilllllllUilIlItlilllliilliiiliillllllillllllllllitnlll
NAD 90.000 ŠTEVILK V GORICI
Cene osebnim avtomobilom so pred dnevi spet poskočile
Kljub krizi precejšnje povpraševanje po novih vozilih
Prejšnji teden so v Gorici usluž-. ka, 15. septembra, je številnim av-
benci prometnega inšpektorata izročili registrsko tablico GO 90.000 nekemu avtomobilistu iz Morara. To je zelo visoka številka in če vemo, da je bilo v zadnjih dveh letih na Goriškem, kjer biva 140.000 prebivalcev, registriranih nekaj nad 11 tisoč avtomobilov, lahko ugotovimo, da si ljudje še vedno, kljub petrolejski in gospodarski krizi, nabavljajo nove avtomobile.
Seveda je treba tudi povedati, da na Goriškem ne kroži 90.000 avtomobilov. Število dejansko krožečih vozil se giblje na polovici zgoraj omenjenega števila, je pa zelo visoko v primeri s številom prebivalstva: en avto na vsake tri osebe. V številnih družinah imajo po dva avtomobila. K velikemu številu avtomobilov na Goriškem pripomore dejstvo, da je pri nas bencin cenejši. Bencin proste cone, ki ga Goričani prejemajo sicer v omejenih količinah in z boni, stane 150 lir liter, poleg tega pa Goričani kupujejo bencin v Jugoslaviji, kjer stane 190 lir. Seveda sta obe ceni znatno nižji od cene 300 lir, ki jo je treba odšteti za liter bencina v drugih krajih Italije.
V časopisih beremo, da je kriza v italijanskih in tudi drugih evropskih tovarnah avtomobilov. V skladiščih naj bi bilo na desettisoče neprodanih avtomobilov, precej težav naj bi imeli z njihovo prodajo.
Neki bralec našega lista pa nam je včeraj povedal, da se vsem tem vestem čudi. Potrebuje nov avto in je zaradi tega v zadnjih dveh tednih obredel vse trgovine z avtomobili v Gorici in v Tržiču. Primerjal je kvaliteto in cene avtomobilov in ko je vprašal pri zastopnikih, kdaj lahko avtomobil dvigne so mu ti odgovorili, da čez petnajst dni, čez mesec ali dva. Prodajalci nimajo torej na razpolago vozil, še manj pa jiEi imajo osrednja skladišča. Gre v teh primerih večinoma za vozila tuje izdelave.
Kupci za vozila se torej najdejo, avtomobilov pa ni. Morda so tovarne v strahu, da ne bi prodaja vozil preveč skrčila proizvodnjo. Poleg tega pa naj za zaključek omenimo še nerazveseljivo vest za tiste, ki si morajo nabaviti vozilo. Od ponedelj-
tomobilom tuje izdelave cena poskočila za 150.000 lir. Sicer velja isto tudi za fiatava vozila.
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke: Gorica: Shell, Ulica Crispi; Esso, Ulica Lungo Isonzo; Total, Ulica Aquileia; Chevron, Mihaelova ulica, Esso, Tržaška cesta. Gradišče: Total, Drevored Trieste. Turjak: Večal, Ulica Piave. Krmin: Agip, Drevored Venezia Giulia. Škocjan ob Soči: Moncisa, Ulica Diaz. Pieris: Agip, Ulica Garibaldi. Ronke: Agip, Ulica Redipuglia. Gradež: Esso, Ulica Slataper; Shell, Trg Carpaccio. Tržič: Shell, Ulica Matteotti; BP, Ulica Cosulich; Total, Ulica Bolto. Šlovrenc ob Soči; Total, Ulica D’Annunzio. štarancan: Agip, Ulica Trieste. Mariano: Esso, Ulica Manzoni.
V Ulici Silvio Pellico se je z avtomobilom ponesrečil 41-letni uradnik Mario Damianj iz Ulice Scaramuzza 5, katerega so v goriški bolnišnici, zaradi poškodbe na obrazu, pridržali za 7 dni na zdravljenju.
Kino
Gorica
VERDI 15.15-22.00 «Terremoto». C. Heaston in A. Gardner. Barvni film.
CORSO 15.15—22.00 «Buttiglione diventa capo del servizio segreto». J. Dufilho. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00-22.00 «Coppie infedeli». M. Dubois in J. L. Trinti-gnant. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 15.30—21.30 «n conte di Montecristo». R. Chamberlein in T. Curtis. Barvni film.
VITTORIA 14.30—22.00 «Good bay Bruce Lee». L. R. Lung in L. Fei. Barvni film.
rr» v« ■v
Irzic
EXCELSIOR 14.00-22.00 «L’inferno di cristallo». Barvni film.
PRINCIPE 15.00—22.00 «Il poliziotto della brigata criminale». Barvni film.
Nova Gorica
SOCA «Proti Kingu», jugoslovanski barvni film ob 10.00. «Dilinger», a-meriški barrai film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ubijte Charleya Warri-cka», ameriški barrai film ob 18.00 in 20.00. «Proti Kingu», jugoslovanski barrai film ob 16.00.
DESKLE «Kraljičina ogrlica», ameriški barrai film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontom e Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.
Prispevki
Gino Marega iz Sovodenj,
član
pevskega zbora «Oton Župančič», j® v spomin svojega pokojnega očeta Luciana, daroval društvu «Oton Župančič» znatno vsoto denarja, za kar se mu odbor najlepše zahvaljuje.
V sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Dolu so darovali. Marija Boneta - Vižintin iz Selc namesto cvetja za pokojno Marijo B®" neta, 5.000 lir; Olga Congerie, selce, 2.000; Gostilna Devetak, Vrn. 10.000 lir; Emilija Pahor - Colja, Doberdob, 15.000 lir; podjetje Viv**. Gorica, 200.000 lir. V sklad za graa-njo partizanskega spomenika v P®° gori je darovala pokrajinska fen racija KPI 100.000 lir, enako vsot« je prispevala mestna sekcija kom nistične partije.
ZAHVALA
Ob tolikih izrazih sočutja, našega dragega
smo ga bili deležni ob izgubi
RADA BEDNARIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Družina Bednarik in drugo sorodstvo
Gorica, 28. septembra 1975
KULTURA
ŽIVA GRUDEN
'V
Sola in jezikovna kultura
Referat na posvetu o slovenskem šolstvu v Italiji in priredbi Slovenskega raziskovalnega inštituta
Med nedavnimi javnimi diskusijami o rabi slovenščine v izvoljenih svetih je predsednik SKGZ na sej: izvršnega odbora dejal med drugim sledeče:
«Ob tolikšni vsestranski integraciji Slovencev v družbeno stvarnost nam ostane kot temeljna značilnost predvsem jezik in kar je z njim povezano, kultura in podobno. Razlikujemo se torej od italijanskih sodržavljanov predvsem po jeziku. Zato predstavlja jezik za nas tolikšno dragocenost. Saj z njim pri nas Slovenec zivi, brez njega pa kot Slovenec umre.»
Če parafraziramo zgornjo ugotovitev, lahko rečemo, da je Slovenec pri nas lahko Slovenec do tiste meje, do katere sega njegova jezikovna kompetenca. Človek, k- na primer obvlada zgolj slovensko narečje, bo lahko živel kot Slovenec le doma in v najboljšem primeru v okviru te ali one vaške skupnosti. Polno slovensko življenje pa bo lahko imel le ti-*ti. ki mu bosta jezikovna kompetenca in jezikovna zavest o-mogočali rabo ustrezne vrste slovenskega jezika v vsakem položaju. Ne smemo namreč pozabiti. da so pomanjkljiva jezikovna kultura in jezikovni kompleksi pri Marsikomu še vedno ovira za polnejše vključevanje v življenje nase skupnosti.
Pojma jezikovne kulture pa danes ne moremo več zajeti v nekdanje formule «lepega, živega, ljudskega izražanja». Jezikovno kulturo moramo danes nujno poj-Movati kot organsko sintezo jezikovne kompetence, to je realne gramatike, katere obvladanje o-Mogoča posamezniku, da zgradi in prepozna teoretično neskončno šte-vil° gramatično pravilnih izjav, da interpretira smiselne izjave in odkrije dvoumne, da spozna gra-Matično sorodnost izjav, ki so po glasovni podobi različne, in gra-Matično različnost glasovno podob-. • izjav, ter jezikovne zavesti, to le sposobnosti razločevanja posameznih delnih sistemov (vrst) da-uega jezika in zavestnega izbira-nJ& danemu položaju primerne vrste.
Formiranje take jezikovne kulture je nedvomno bistvena naloga naše šole, posebno če pomislimo, da se ta razlikuje od italijanske sole skoraj samo po učnem jeziku.
. Jezik, ki ga posreduje šola, pa Je hkrati tudi vse bolj jezik na-se8a javnega življenja, čim višja bo torej jezikovna kultura naše šole, tem višja bo tudi jezikovna kultura naše skupnosti.
Naloge, s katerimi se mora šo-ia spoprijemati pri formiranju jezikovne kulture, seveda niso lahke To ne velja samo za našo Manjšinsko šolo, ampak za slovensko šolo sploh.
Geografska razčlenjenost slovenskega ozemlja in zgodovinski razvoj sta povzročila veliko diferenciacijo med govori tako v horizontalnem smislu (dialekti ali holje krajevni govori) kot tudi v vertikalnem smislu (socialne ali h°lje funkcijske vrste jezika). Za-M je tudi diasistem sodobni slo-venski jezik izredno razplasten. oimk se mora med prvinami raz-icnih delnih sistemov, ki jih vsak • ?n srečuje v besedilih, znajti. Ih Prepoznati in nanje opozoriti cence. Pouk mora uravnavati tari?' i - P’ usmerjen zgolj k uče-Ju knjižnega jezika ali celo zgolj spoznavanju umetnostnih bese-
dil.
ampak da omogoči učencem
h poznavanje in aktivno obvlado-Wl.6 vsfk delnih sistemov (vrst) jLJka, ki jih bodo v življenju po-‘Mbovah, da ustvari v njih s£h za primerno jezikovno prila-viJ^nje' i™ bo omogočil ob-, «hvanje različnih govornih po-liBn'-,ev’ khMor jih bo pahnilo živ-n le', Večina slovenskih ljudi amrec potrebuje za normalno živ-ieziu6 V?ai .W. če ne štiri vrste ski v8 krajevni govor, pokrajin-vorn?°®OV?rPi iezik;. splošni pogo-zit 7uezi^ tn zborni (knjižni) jesti' /borni jezik bi namreč v va-nf trgovini učinkoval prav tako na ?ravno kot katerokoli narečje d teM posvetovanju.
srSe» ki jih ima šola v o-di n' - SIoveniji in ki se jim tu-sme?aSa Manjšinska šola ne bi žuiPi^	se Pri nas pridru-
geJ 1- Se,_ druŠe. specifične nalo-sehniv, Jlh uaiagajo posledice po-Dretow .z^hdovinskih razmer v pol-kontai,? dobi ter vedno tesnejši kontakt z italijanskim jezikom in jegovirm delnimi sistemi, bii n*? C*° Prve svetovne vojne je venrmmreC Je.zikovT1i Položaj Slo-v ffia, na tržaškem in Goriškem ve«	tak kot v drugih slo-
kot Pokrajinah, le da je tu liian«/i^S1 iezik Prevladovala ita-gostn h?3 P1 da j® oemščina po-fa ^bha komaj tretji jezik. Ska-
zika m nfttr?°V slovenskega je-ski P1 bila načeta. Sloven-druj-	50 bili torej bilingvni:
Poleg s?own”•bl1 V,njih Prisoten
riadovaif ne’ s katero 80 ob'
poleg s?//Je-bl1 v,nJlh Prisoten Zdi,,! enscine’ s katero so ob-oS1,VSe govorne Položaje v piné slovenske jezikovne sku-
Položaj se je bistveno spreme-viio Pastopom fašizma, z ukinit-SntTn.SkJh Šo1 ter 2 vrsto di-rinib? kl so popolnoma od-Takn 8 0venski jezik iz javnosti.
,	^'1 le pola	^
venskih govorcev prešla iz položaja bilingvizma v položaj diglo-sije: italijanščina ni več živela poleg slovenščine, ampak jo je v določenih položajih izpodrivala; skala delnih sistemov slovenskega jezika ni bila več polna, mesto nekaterih slovenskih delnih sistemov so začeli prevzemati istovrstni italijanski delni sistemi. Iz teorije jezikov v kontaktu pa vemo, da je tak položaj prva stopnja na poti k substituciji jezika, s tem pa tudi k narodnostni asimilaciji.
Posledica diglosije je bil tudi močnejši vdor italijanskih interferenc v vse delne sisteme slovenskega jezika. Interference je po drugi strani pospešilo tudi po mapikanje stikov z osrednjo Slovenijo. Druga, še pomembnejša posledica te izolacije pa je bila, da jezik pri nas ni imel možnosti da bi se razvijal v skladu s centralnim razvojem.
Posledice fašističnega obdobja se v našem jeziku poznajo še danes Tako za naša narečja kot za naš pokrajinski pogovorni jezik moramo ugotoviti, da so močno pretkani z interferencami vseh vrst, od fonoloških preko leksikalnih do morfosintaktičnih. Kljub temu, da je pogovorni jezik že po definiciji dokaj neustaljen, moramo ugotoviti, da je pri nas še mani ustaljen kot kjerkoli drugje, Razlike od govorca do govorca so pri nas mnogo večje, saj v času fašizma ni bilo primernih priložnosti za rabo slovenskega pogovornega jezika, priložnosti, ki bi lahko ohranjale in utrjevale večjo množico vsem govorcem skuonih značilnosti.
Glede stanja knjižnega jezika moramo sicer ugotoviti, da vsak uporabnik iz njega stalno odstra-muje leksikalne interference in da marsikdo v puristični zagnanosti pr tem celo pretirava, obenem pa jo večina uporabnikov skoraj brez moči pred morfosintaktičnimi interferencami, ki se najlaže izognejo kontroli zavesti, ter pred fonološkimi interferencami v knjižni izreki. Poleg tega se tudi našemu knjižnemu jeziku pozna dolgoletna izoliranost. Ker se je med fašizmom cela generacija seznanjala s slovenskim knjižnim jezikom skoraj samo s pomočjo že takrat nekoliko zastarelih knjig, je naš knjižni jezik nekoliko zastarel, neustrezen potrebam današnje družbene stvarnosti, pa tu-d1 različen od knjižnega jezika osrednje Slovenije, ki je v zadnjih desetletjih doživeta hiter in močan jezikovni razvoj. Naše izrazje je marsikdaj starinsko, slo vanske izposojenke, ki jih je so dobni slovenski knjižni jezik iz loči; kot nepotrebne, imajo pri nas še marsikdaj vlogo prestižnega izraza. Tudi v izreki se marsikomu pozna, da je jezikovni samouk, saj tudi v javnih govornih nastopih večkrat kar mrgoli hiper-korektur, ki se naslanjajo na pisano obliko.
Jezikovna kompetenca generacije, ki je zrasla v času fašizma, je torej dokaj omejena. To dejstvo pa vpliva tudi na jezikovno kompetenco mlajš h generacij, sai zaradi pomanjkljive jezikovne vzgoje večine naših staršev družina ne more v celoti opraviti svoje jezikovzgojne naloge. To je vse-
kakor velika pomanjkljivost, saj so pn formiranju jezikovne kulture prav prva leta otrokovega življenja bistvene važnosti.
Teorija jezikov v kontaktu pravi, da je otrokova jezikovna kompetenca najbolj prizadeta takrat, ko raba jezikov ali vrst jezika v otrokovi okolici ni funkcijsko in situacijsko motivirana. To trditev potrjuje tudi stanje pri nas: najbolj pomanjkljiva je jezikovna vzgoja v družinah, kjer se posamezne vrste slovenskega jezika, pa tudi slovenski in italijanski jezik rabijo pomešani med seboj, brez zadostne funkcijske in situacijske diferenciacije. Nič bolj u-spešna pa ni jezikovna vzgoja v tistih družinah, kjer hočejo za vsako ceno otroka naučiti «pravilne, lepe» slovenščine, ki je v najboljšem primeru funkcijsko in situacijsko nemotiviran knjižni jezik (ah visoka, prestižna oblika pogovornega jezika), največkrat pa kaotičen preplet najrazličnejših jezikovnih prvin, zabeljen z dolginu nedoločniki in podobnimi hi-perkorekturami.
Pa tudi takrat, ko je domača jezikovna vzgoja povsem normalna, je mlad človek pri nas izpostavljen vsakodnevnemu kontaktu z italijanščino, kar seveda pospe-
šuje interference. Normalnejši razvoj ki ga je imela italijanščina v zadnjem času, povzroča, da vidijo mladi ljudje v italijanščini u-streznejše izrazno sredstvo in se v trenutkih izrazne stiske zatekajo k tej ali oni vrsti italijanskega jezika. Vsaka vrzel v skali delnih sistemov slovenskega jezika pa privede do zelo izrazitih oblik diglosije: človek, ki ne obvlada norme slovenskega knjižnega jezika, bo pisal raje v italijanščini, človek, ki ne pozna slovenskega narečja ali vsakdanje oblike pogovornega jezika, se bo v pogovoru o vsakdanjih stvareh zatekel k italijanskemu narečju. Zadnja oblika diglosije, pri kateri stopi drugi jezik na mesto prvega v vsakdanjih, družinskih pogovorih, pa je za obstoj prvega jezi-ga najbolj nevarna.
Do diglosije prihaja predvsem zato, ker je italijanščina pri nas še danes funkcijsko polnejša od slovenščine, kar utrjuje njen prestižni položaj. V javnem življenju ni priložnosti, kjer bi se ne rabil italijanski jezik, česar za slovenščino zaradi številnih hudih diskriminacij glede javne rabe slovenskega jezika ne moremo trditi.
(Nadaljevanje v torek)
Mešani pevski zbor «Kočo Racin» iz Skopja je po nastopu na mednarodnem tekmovanju «Seghizzi» v Gorici gostoval tudi v Nabrežini. Nastopil je pred polno dvorano PD «Igo Gruden» in doživel s smiselno izbranim sporedom navdušen sprejem. Pevci pa so zapeli tudi pred spomenikom padlim občanom v NOB in s svojo gesto še povečali svoje simpatije pri naših ljudeh
NOVO PRI SLOVENSKIH ZALOŽBAH
Dve novi knjigi Zgodovine v slikah
Prva zajema obdobje od leta 600 do 460 let pred našim štetjem, druga pa obdobje od leta 460 do 160 pred našim štetjem
Naši bralci so že verjetno pozabili na novo zbirko Zgodovina v slikah, o katere prvih treh knjigah smo poročali že pred meseci. Zdaj smo dobili dve novi knjigi zbirke, četrto in peto in to je dokaz, da si je Državna založba Slovenije, ki to zbirko posreduje našim ljudem, resno zastavila svoj cilj: čimprej izdati obsežno delo. Po velikem uspehu, ki ga je tudi pri nas dosegla zbirka Umetnost v slikah, je slovenska založba uvrstila v svoj program tudi drugo izdajo iste nemške založbe (Holle verlag, Baden Ba-den), ki naj bi predvsem s slikovnim gradivom posredovala v poljudni obliki zgodovino vsega sveta. Po prvih treh knjigah imamo zdaj pred seboj nadaljnji dve, ki nam v zanimivi obliki posredujeta svetovna dogajanja v dveh nadaljnjih obdobjih.
Četrta knjiga Zgodovine v slikah zajema obdobje od leta 600 do leta 460 pred našim štetjem. Kot vse knjige te izdaje, sloni tudi ta knjiga na načelu, da na potek zgodovine niso odločilno vplivali le politični dogodki, temveč tudi duhovni dosežki človeštva Zato knjiga ne obravnava samo
OB TRADICIONALNI GORIŠKI MEDNARODNI PEVSKI MANIFESTACIJI
Visoko zastavljeno poprečje na letošnjem tekmovanju pevskih zborov «Cesare A. Seghizzi»
Odlični zbori iz vzhodnoevropskih držav ■ Napredek italijanskih in tržaških zborov - Uspeh Železničarskega zbora iz Trsta - Odsotnost slovenskih zborov - Nejasnost glede polifonije in ljudskega petja
Na letošnjem XIV. mednarodnem tekmovanju zborovskega petja «Cesare Augusto Seghizzi», ki je bilo od 18. do 21. t. m. v Gorici, je nastopilo enajst italijanskih pevskih zborov in osem inozemskih: iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Romunije in Zahodne Nemčije. Največ nagrad od prvega do tretjega mesta so odnesli zbori iz vzhodnih držav: sindikalni mešahi zbor iz Budimpešte prvo nagrado v polifonskem petju in drugo v ljudskih pesmih, ženski del tega zbora prvi nagradi v polifonskem petju in v ljudskem; mešani zbor «Aleko» iz Sofije drugo nagrado v polifonskem in prvo v ljudskem petju; mešani zbor univerze iz Bratislave tretjo nagrado v polifonskem in ljudskem petju, ženski del tega zbora pa drugo nagrado v polifonskem petju; moški zbor Politehnike iz Poznanja tretjo v polifonskem in prvo v ljudskem petju. Med italijanskimi zbori so bih najboljši: moški zbor Corra-dini iz Arezza, ki je prejel prvo nagrado v polifonskem in tretjo v ljudskem petju, tržaški zbor Rler-sberg, ki je prejel drugo nagra-
tiiiimiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiMimiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiimiMiimiiiimii
ČETRTI ZVEZEK «BERIL» GORIŠKEGA MUZEJA
«Škrbina na Krasu»
Zgodovinska in etnološka podoba vasi ter njen delež v protifašističnem in narodnoosvobodilnem boju
brez" clK ce a Seneracija ostala ie in sJfteMaticne jezikovne vzgo-Sa	Peznavanja slovenske-
kli„a jlŽnega jezika, saj je iz-Sm žhraba itabjanščine v jav-v	ukmila vse tiste go-
ra£„iP0l0Ž?je- ki bi narekovali u0Ven8kega knjižnega jezika, je jezikovna kompetenca slo-
Goriški muzej, ki izpričuje pomembno dejavnost tudi na področjih, ki niso izrazito muzealskega značaja (publicistika, razstave, prireditve itd.) je v teh dneh o-belodanit četrti zvezek svojih «Beril». Posvečen je Škrbini na Krasu. Zvezki, ki so vred tem izšli, imajo naslednje naslove: «Bovško berilo» (1971), «Veliki tolminski punt leta 1713»» (1973) in «Berilo o Rutu» (1972). V pripravi so še naslednji zvezki: «Poročni običaji na Primorskem», «Prvači-na», «Kanal ob Soči» in «S. Rutar, Zgodovinske črtice, 1L».
«Škrbina na Krasu» je izbor že objavljenega in neobjavljenega gradiva k zgodovinski in etnološki podobi vasi, založnik pa je v uvodu k temu gradivu zapisal:
«Četrti zvezek zbirke 'Berila', ki jo Goriški muzej izdaja od leta 1971 dalje, je povedal v publikacijo skromnejšega obsega tri prispevke o vasi škrbina na Krasu (občina Sežana). ' Najstarejši po datumu nastanka je prispevek Stefano Kocjančiča, ki je izšel v latinskem jeziku in ga je za sedanjo objavo prevedel prof Silvester Kopriva. Članek opisuje vas, pretežni del pa posveča cerkvenim razmeram. Drugi članek je napisal Skrbinški rojak Anton Fakin, prinaša gradivo za etnološko podobo vasi; članek je že bil objavljen. Prvič pa se na tem mestu objavlja spominska pričevanja Škrbinca Avgusta Dugulina-Mak-sa. ki jih je napisal po naročilu izdajatelja ter predstavljajo gradivo k zgodovini vasi med vojnama in med narodnoosvobodilnem bojem.
Izdajatelj je tudi pri četrtem zvezku svojih «Beril» ohranil metodologijo dela. Članke spremljajo
potrebne opombe in pojasnila, želimo, da bi tudi ta naša publikacija, kot predhodne, naletela na ugoden odmev pri bralcih, zlasti pri domačinih. Sledeče izdaje iz zbirke «Berila» bodo objavile malo poznano gradivo o poročnih o-bičajih na Primorskem, prispevke k zgodovini Prvačine in Kanala ter nekaj neevidentiranih spisov zgodovinarja Simona Rutarja».
Muzej se na koncu zahvaljuje Temeljni kulturni skupnosti iz Sežane, ki je izdajo tega zvezka finančno podprla.
Kljub svoji navidezni skromnosti (gre za ciklostirano broširano izdajo, natisnjeno v 300 izvodih u-rednik Branko Marušič), je zvezek vendarle dragocena dokumentarna publikacija, ki osvetljuje marsikateri doslej bolj malo znan ali celo neznan aspekt te male a lepe kraške vasice.
Ko bi imeli vse kraške vasi obdelane vsaj na tak način, bi dobili res zaokroženo zgodovinsko, polpreteklo in današnjo podobo Krasa in njegovih ljudi, njegovih naporov in bojev za obstanek na skromni, toda tako edinstveni zemlji. Zato zaslužijo «Berila» Goriškega muzeja vso pozornost in priznanje njihovim ustvarjalcem in avtorjem besedil v njih. Na misel pa nam prihaja, da bi se česa podobnega morali na sistematičen način lotiti tudi pri nas v zamejstvu, saj je Kras na obeh straneh meje nedeljiva zgodovinska, zemljepisna, etnografska, kulturna in narodnostna enota. Mogoče bi si to nalogo lahko prevzel Slovenski znanstveni inštitut ali pa slovenska Narodna in študijska knjižnica s sodelovanjem Založništva tržaškega tiska.
j. k.
do v polifonskem in ljudskem petju, ženski del mešanega zbora Melodiae iz Trsta, ki je prejel drugo nagrado v ljudskem petju, lepe uspehe so pokazali še moški zbor rudarjev S. Barbara iz Massa Marittima, mešani zbor Melodiae in mešani zbor Dopolavoro Ferroviario iz Trsta. K tem lahko prištejemo še avstrijski mešani zbor iz Velikovca, katerega genski del je prejel tretjo nagrado v polifonskem in ljudskem petju. Zanimiv je bil zbor kmetov iz Romunije, ki niso pokazali zadovoljive kvalitetne ravni, lahko rečemo, da je letošnje poprečje bilo precej vsoko. Tokrat tudi ni bilo tako občutnih razlik v kvaliteti rped mešanimi, moškimi in ženskimi zbori, kakor prejšnja leta.
Kar se tiče sprejemanja programov, še vedno ni jasnosti, kaj sodi v polifonsko oziroma v izvirno umetniško delo in kaj sodi v ljudsko originalno ali obdelano oziroma prirejeno pesem. Artistična direkcija bi morala v bodoče bolj paziti na to in pa tudi na kvaliteto priredb ljudskih, tudi za ceno odklonitve, če ne u-streza določenim kriterijem kon-kursa.
Pri ocenjevanju oziroma razvrstitvi zborov nas je presenetil primer moškega zbora iz Poznanja, ki bi v polifoniji zasluži) boljšo oceno sodeč po vokalni dovršenosti. to je intonacijski čistosti, zlitost: in celotni uravnovešenosti glasov (z izjemo rahle disper-ziranosti v ff) in predvsem po plastični interpretaciji, ki je bila dokaj dognana in prepričljiva. V ostalem razen že omenjene o-cene romunskega zbora ni kaj pripomniti, kajti obe žiriji sta zapustili vtis, da sta si prizadevali čim bolj stvarno opraviti svoje delo.
Mešani zbor iz Budimpešte se je predstavil kot vokalno izredno dovršena pevska skupina, ritmično precizna in eksaktna v izvajanju, v njej se odraža muzikalna razboritost dirigenta, ki ob notranje logični graditvi ustvarja napetostno izrazno moč. Skratka, visoka pevska in poustvarjalna kultura. Zbor vodi Bèlla Pallos.
Njemu enak zbor, ki nas je še posebno pritegnil pri ljudski glasbi, je bolgarski zbor Aleko iz Sofije; vodi ga Ivan Bogdanov. Čeprav ni dosegel tako nazorno oblikovanje obvezne pesmi v smislu stilne danosti, sta bili deli Teneva in Manolova zelo plastično izraženi, prepojeni z živim občutjem. Tu je zbor zazvenel v vsej svoji plemeniti glasovni razsežnosti, ki potrjuje dobro zastavljeno delo in rezultate vokalne priprave; to pogojuje izredne usposobljenosti za čistočo intonacije, homogenost, zlitost in elastičnost. Zato dirigentu ni bilo težko doseči z zborom muzikalno razgibanih poustvaritev, ki jih je z njegovo predanostjo oblikoval v učinkovita doživetja.
Akademski pevski zbor Univerze Komenskega iz Bratislave, ki ga vod; Jožef Potočàr, sodi med zelo dobre zbore. Polnozvočnost celote vznemirja rahla nehomogenost v sopranski skupini, ki se pojavi občasno zaradi intonacijske nepreciznosti posameznic, kar bi se dalo z vokalnimi vajami odpraviti. Obvezna pesem je bila boli vertikalno kakor linijsko kon-cepirana, manjkala ji je večja plastičnost, medtem ko sta deli P. Ebna in zlasti Martinuja bili izvedeni v močnejšem muzikalnem
zagonu in učinkovali z večjo intenziteto.
Moški zbor Francesco Corredini iz Arezza, ki ga vodi Fosco Corti nam ni neznan. Prav tu v Gorici je že pokazal svoje pevske in poustvarjalne vrednosti. Mnenja sem, da je iste od takrat še povečal. Glasovni material tega zbora je že sam na sebi izredno lep in nekako toplo obarvan. Dodana vokalna izvežbanost in skrbna priprava pogojujeta zlitost tako posameznih glasovnih skupin kakor celote zbora. Dober vtis precej plastično izvedene obvezne skladbe je že na začetku i dal slutiti izrazno moč, ki se je sprostila še bolj v Kodalyjevem delu in dosegla pravi interpreta-cijski triumf v izvrstni Est silen-tium in coelo R. Pezzantija. Prva s prepričljivo temperamentnostjo prežeta, druga v vseh svojih dinamičnih razlikovanjih in barvnih odtenkih izoblikovana, je v svoji celoti vzdržala do kraja močno napetost in izzvala redko doživetje. Skladba vredna truda in muzikalnega dirigenta. Zboi; iz Arezza je v Gorici že drugič dosegel vrh evropske zborovske kulture.
Med zbore sodi tudi moški zbor A. Illersberg iz Trsta, ki ga vodi Tullio Riccobon. Razpolaga z lepimi glasovi, med katerimi posamezniki zlasti na ff mestih zvenijo nekoliko izstopajoče , zaradi malce odprtosti in s tem povzročene rahle glasovne ostrine. Zaradi tega se včasih spreminja glasovno ravnovesje in zlitost celotnega zbora. Torej več pozornosti pri nadaljnjem delu v vokalni o-snovi. Sicer pa moramo priznati, da je zbor v zadnjem času napredoval: dosežena je večja pevska disciphna, večja sorodnost, kompaktnost v izvajanju, predvsem pa moramo poudariti inter-pretacijsko plat, ki se odraža v programski izbiri (če seveda izvzamemo tisto zadnjo pesem v folklori, ki ne sodi na mednarodni konkurs) in v stalno dvigajoči se oblikovalni vrednosti v zadnjem času. Kar se tiče ostvaritev na konkursu v Gorici, mislim, da bi jih zbor utegnil podati boljše, če primerjam izvedbo Estate Dalia-piccole s tisto, ki smo jo slišali nekaj dni prej v mestecu Melu, kjer je zbor gostoval. No, včasih ima trema pred žirijo svoje učinke, toda to lahko velja za vse zbore
Mešani zbor iz Velikovca v Avstriji, ki ga vodi nadarjena dirigentka Christine Winkler, ima kakor žametno obarvan zvok v ženskem delu. Čeprav soprahska skupina ni vselej popolnoma glasovno enovita zaradi izstopajoče so-pranitske. zveni v glavnem precej kompaktno in njegove interpretacije delujejo toplo.
Nekoliko je napredoval mešani zbor Melodiae iz Trsta. Opozoril bi na istopajoči «solistični» glas sopranitske. Dirigentka Maria Su-sowsky Semeraro je ponovno potrdila svoje muzikalne kvalitete, katerim pa ne ustreza vedno način dirigiranja, ki gestikularno preveč poudarja manj važne posameznosti, s tem včasih slabi kontinuirani potek oblikovanja faze. Njene interpretacije so dovolj plastične in prepričujoče.
Prvič se je predstavil mešani zbor Dopolavoro ferroviario iz Trsta pod vodstvom mladega in nadarjenega dirigenta, ki je kakor smo spoznali v njegovi pesmi Ave Maria, tudi nadarjen sklada-
telj; to je Gianpaolo Goral. Moški del zbora je glasovno zlitejši in kompaktnejši od ženskega dela, ki pa razpolaga z lepimi in sonornimi glasovi, pa v komaj enoletnem delovanju še ni prišel do vokalno zborovske dovršenosti, kar bo mora! v nadaljnjem prizadevanju izboljšati in to predvsem v sopranski skupini, ta je sorazmerno najmanj homogena. V celoti vzeto je to dober zbor. ki je svoje kvalitete pokazal v ost-varitvi dela Lewandbwskega, zlasti pa v dirigentovem, in tudi v Vrabčevem Vetru, v katerem je dal dirigent prednost iztanjšani barvitosti pred njeno izrazito pev-nostjo, vendar je bilo tudi to zanimivo in v celem prepričljivo. Ritmično precizna in sočno muzikalno zajeta je bila Papandopu-lova Svatovska pjesma. kakršna je redka celo pri jugoslovanskih zborih. Obe pesmi so pevci izvajali seveda v originalnih jezikih in to kar v sorazmerno dobri izgovarjavi.
Iz Jugoslavije se je tekmovanja udeležil mešani zbor Kočo Racin iz Skopja. V ostri konkurenci se ni mogel plasirati med prve zbore, no, v folklori je ženski del tega zbora zasedel četrto mesto — med štirimi zbori te kategorije. Predvsem bi zbor moral misliti na pomladitev oziroma na zamenjavo glasov s pevci, ki so zboru nekoč sicer prinesli priznanje, a čas teče in terja svoje. Zbor bo mora! v bodoče posvetiti vso pozornost osnovni zahtevi po vokalni izobrazbi — za večjo homogenost glasov in celotno zlitost, za intona-cijsko preciznost, za enotnost v vokalizaciji, za potrebno glasovno razsežnost itd. Nočem trditi, da dosedanja prizadevanja niso vodila k temu, toda vokalna plat mora doseči večjo raven dovršenosti, ki v svetu vse bolj raste, kar nam potrjujejo vsi mednarodni zborovski konkursi v zadnjih letih. Šele na taki dobri osnovi lahko pristopimo z večjim pričakovanjem za muzikalno utemeljeno in umetni-
ško prepričljivo interpretacijo. Sicer pa to velja, sodeč pa manjših uspehih in tudi neuspehih zadnjih let, za večino naših zborov. Smo pa vsekakor zadovoljni v toliko, da se je vsaj en jugoslovanski zbor pojavil letos v Gorici, obžalujemo pa, da se konkursa ni udeležil niti en zbor iz sosednje Slovenije niti kak slovenski zbor iz zamejstva.
Naj omenim še zbora, ki sta imela določen uspeh:	I cantori
di Perugia in moški zbor Aich-schiess iz Nemčije; mešani zbor «Montasio» pa je nekohko šibkejši po glasnimi ubranosti in zlasti v ženskem delu manj zlit in into-nacijsko stabilen, kakor prejšnja leta; delem uspeh je imel zbor Voces latinae iz Rovereta, ki je zasedel v polifoniji peto mesto. Nastopili so še zbor iz Maniaga, Polifonski zbor iz Urbanije in zbor Stele iz Rivignana.
Na večer slovesnosti podelitve nagrad zborom iz polifonskega petja, je nastopil kot gost dekliški zbor gimnazije iz Tolmina. Korektno. čeprav v naglici pripravljenemu sporedu, je manjkala ena ali dve živahni pesnu, na kar bo treba v bodoče polagati več pozornosti. Sicer pa v zadnjem času vse bolj čutimo, odsotnost literature, ki bi odražala pristno veselje in mladostno razigranost. Tega je po vseh naših mladinskih revijah premalo. To je vprašanje, ki terja posebne razprave Pravi kontrast je bil nastop oziroma program in sproščenost navdušenega izvajanja otroškega zbora mesta Gorice na slovesnosti podelitve nagrad zborom, zmagovalcem v folklori, ki je nastopil prvič in to muzikalno pristno in prepričujoče, čeprav še ne povsem vokalno izdelan.
Nazadnje še priznanje organizatorjem za dobro organizacijo in požrtvovalno delo, ki v takih primerih ni in ne bo nikoli dovolj poplačano.
Ivan Silič
takoimenovane politične zgodovine sveta v navedenem obdobju, temveč velik del prostora in zlasti slikovnega gradiva posveča duhovnim pridobitvam in sploh duhovni kulturi človeštva. Zato najdemo v knjigi poleg prikaza držav, vojn, kraljev in osvajanj sveta tudi prikaze umetniškega in miselnega razvoja, tolmačenja svet» v uporabljajoči umetnosti, gledališču, glasbi in tudi filozofiji Prav tako ta prikaz ni omejen samo na Evropo, temveč prikazuje politični in duhovni razvoj ljudi tudi na drugih celinah našega planeta v istem obdobju. Kot vsaka knjiga te zbirke ima tudi četrta knjiga snov razdeljeno ria tri dele. Najprej je zgodovinski pregled, nato je podan kronološki potek dogajanj v omenjenem obdobju, na koncu pa so pojasnila. In če si ogledamo o čem vse knjiga pripoveduje, lahko vidimo, da nam razlaga stanje v prednjeazijskem prostoru pred prihodom Perzijcev, koncentracijo moči na Daljnem vzhodu na Kitajskem, stanje v mestnih državah Grčije. Govori nam o perzijskih vojnah, o spopadih v zahodnem Sredozemlju pa tudi o grški, indijski, kitajski filozofiji. Pri tem je posebno velik poudarek na prikazu političnih razmer in duhovnega bogastva v stari Grčiji. Knjiga pa zajema tudi del starorimske zgodovine in sicer zadnji razcvet in propad Etruščanov ter vzpon Rima. Posebej je prikazan razvoj Arabskega polotoka pred islamom, razmere v Indiji in razvoj srednje Amerike z začetkom pred obdobjem, ki ga za ostale predele sveta zajema knjiga. Kot pri vseh knjigah t« izdaje je tekst kratek, jasen in predvsem pregleden. Poudarek je na slikovnem gradivu, ki je izredno bogato in skrbno izbrano. Je tudi barvno in je resnično bistven sestavni del knjige, ne pa ilustracija teksta.
Avtorjev četrte knjige je več, odveč bi jih bilo naštevati, ker za povprečnega bralca, nestrokovnjaka, imena niti niso zanimiva. Naj pa omenimo, da so slovensko izdajo pripravili Branko Božič, Tomaž Weber in kot prevajalec Stanko Jarc.
Peta knjiga Svetovne zgodovine v slikah je napisana in urejena po enakih principih kot četrta, le da zajema obdobje od leta 460 do leta 160 pred našim štetjem. Poudarek te knjige je na prikazu stare Grčije in njene duhovne kulture, s prikazom peloponeške vojne, makedonske države, Aleksandra Velikega, duhovnega sveta stare Grčije, grške fitozofije in grške dramatike. Velik del prostora je posvečen rimski državi v času nastajanja imperija, vojn s Kartažani in prvih vojn na vzhodu. Posebej je prikazana severna Evropa, razen tega pa širjenje Keltske države in stanje na drugih kontinentih: Indiji, Kitajski, Ameriki. Tudi ta knjiga ima vse odlike bogatega, barvnega slikovnega gradiva. Ima pa tudi vrsto razpredelnic časovnih, krajevnih, pregled dogodkov in pojasnila, ki razlagajo v tekstovnem delu na kratko omenjene stvari ter pojme. Avtorji ta knjige so isti kot četrte, tudi slovenski sodelavci so isti, le kot prevajalec nastopa Nataša Brumen.
Odlična oprema, bogato slikovno gradivo, zanimiv spremni tekst, vse to daje obema knjigama pečat imenitne izdaje.
Sl. Ru.
Cita j te

(iiiiiiiiiiiiiiiui n mn iiiiiiu im niiiiiii iiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii nun iiiiiiiiiiiiiiin 11,1,1,rnl|||||||||||||, mi| ninnili, im,|||„I|,,II|I|,II||||I||||||||%U1|1|J|||||V
MIDIEM K» RAZMIŠLJAJO 0 PREVODU SVETINOVE «UKANE»
Miško Kranjec v madžarščini
Prihodnji mesec proslava 30-Ietnice ustanovitve Demokratske zveze Južnih Slovanov - Odlikovanje slovenskega zbora iz Porabja
Pred kratkim je na Madžarskem izšla v visoki nakladi Kranjčeva «Povest o dobrih ljudeh». Prevod v madžarščino je uspešno oskrbel prevajalec Ištvan Tot, izdala pa znana budimpeštanska založba «Europa»
Pri isti založbi pripravljajo še več prevodov iz slovenske književnosti, med drugim razmišljajo celo o presaditvi enega dela Svetinove «Ukane» ter posredovanju stvaritev nekaterih sodobnih slovenskih ustvarjalcev. Izmed slovenskih avtorjev je doslej zaznamoval največji uspeh Ivan Bratko s svojim «Teleskopom», ki je izšel že v dr ' nakladi.
Toda to ni edina novost, ki se tiče naših južnoslovanskih rojakov na Madžarskem in njihovega narodnega in kulturnega življenja. Srbski, hrvaški in slovenski ži-
prihodnji mesec proslavil 30-let-nico ustanovitve svoje organizacije — Demokratske zveze Južnih Slovanov, ki ima svoj sedež v Budimpešti. Osrednja proslava tega pomembnega datuma v življenju južnoslovanske narodnostne skupnosti na Madžarskem bo 11. oktobra 1.1. v obdonavskem mestu Baji, kjer je bila manjšinska organizacija tudi priklicana v življenje. Soorganizatorja slavja sta še Domoljubna ljudska fronta Madžarske ter madž. ministrstvo za kulturo.
Slavnostna govornika na proslavi, ki se je bo udeležilo preko 200 povabljencev (med njimi tudi več udeležencev ustanovnega kongresa), bosta član CK MSDP dr. Ištvan Horvath ter generalni sekretar Dem. zveze J. Slovanov na Madžarskem Mihael Mandič.
velj na Madžarskem bo namreč I V Baji bo istega dne tudi kultur-
no - zabavna prireditev, na kateri bo nastopilo več južnoslovanskih ansamblov iz raznih krajev Madžarske.
V delegaciji iz Železne županije, kjer živi slovenska in hrvaška manjšina, bo na proslavi predvidoma 6 porabskih Slovencev. Ob tej priložnosti bo slovenski pevski zbor iz Gornjega Senika za svojo uspešno dejavnost prejel tudi posebno odlikovanje.
Tridesetletnica ustanovitve Demokratične zveze Južnih Slovanov na Madžarskem bo našla svoj odmev tudi v tiskani besedi, na straneh slavnostne številke «Narodnih novin», ki ima že več let tudi posebno slovensko bralno stran.
Slavnosti v Baji se bodo udeležili tudi jugoslovanski predstavniki.
Franc Šebjanič
TAKO ZAGOTAVLJAJO V KROGIH FAO
«RELAZIONI RELIGIOSE» POROČAJO
SLADKORJA PRIMANJKUJE IN EA RO PRIMANJKOVALO
Morda bi ga mogli nadomestiti s koruznim sirupom
KATOLIŠKA SKUPNOST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
Število vernikov narašča, v razmerju s prebivalstvom pa upada
Čeprav se v vsem svetu trudijo, da bi se pridelek sladkorne pese in sladkornega trsa povečal, se iz leta v leto čuti vedno večje pomanjkanje sladkorja. To je bilo izrazito očitno lani, ko je na sveto bilo tako malo sladkornih rezerv, da se je cena tega hranila ponekod dvignila za štirikratno prejšnjo ceno. Pri nas sicer ni bilo tako hudo, toda tudi pri nas so se cene sladkorja močno dvignile, v ZDA, ki pa so sicer tako bogate, plačajo gospodinje za kilogram sladkorja danes že 960 lir v naši valuti.
V	zvezi s tem velja dodati primer Kube. Ta dežela, ki je znana tudi kot dežela sladkornega trsa, ima v sladkorju za sedaj največjo ekonomsko bazo in je Fidel Castro pred nekaj leti grozil z odstopom, ker Kuba ni dosegla zaželenega cilja — deset milijonov ton sladkega belega prahu. Čeprav Kubanci niso dosegli tolikšnega pridelka, prav gotovo spadajo med razmeroma največje proizvajalce sladkorja, saj ga proizvedejo skoraj 1200 kg na prebivalca na leto. Pretežna večina ga gre v izvoz, kar prinaša deželi velikanske dobičke. Toda vrnimo se k pomanjkanju sladkorja kot svetovnem pojavu.
Pred nedavnim so se predstavniki 48 držav glavnih proizvajalcev in potrošnikov sladkorja sestali na zasedanju, da bi se pomenili, kako in kaj. Pri tem so strokovnjaki u-gotovili, da bo poraba sladkorja leta 1985, torej čez deset let, znašala že 108 milijonov ton na leto, kar je točno za 28 milijonov ton več kot danes. Ker pa že sedaj pridelek surovin in proizvodnja «sladkega belega prahu» ne dosegata potrošnje, bo treba iskati nove poti. Predvsem bo treba intenzificirati pridelovanje surovin, sladkorne pese in sladkornega trsa, nato pa i-skati nova sladila, nekakšna nadomestila za sladkor.
Seveda bi prišel v poštev tudi «saharin», ki ga pa znanost odklanja, razen v nujnih primerih zdravstvenega značaja. Rešitev pa mnogi vidijo v novi uporabi koruze. V ZDA se namreč čedalje bolj u-veljavlja koruzni sirup, ki nadomešča sladkor kot sladilo v raznih pijačah. Ne smemo pozabiti, da se kakih 30 odstotkov sladkorja porabi kot sladilo v raznih pijačah, sirupih in za podobne potrebe. Če bi se mogla ta poraba «zamenjati» z nečem drugim, torej z drugim sladilom, bi kriza sladkorja ne bila tako ostra.
V	pomirjenje tistim, ki se s tem ukvarjajo, pa lahko dodamo, da se v svetu poraba sladkorja sicer veča, da pa hkrati opažamo tudi relativno manjšo porabo. V prvih
dveh mesecih in pol letošnjega leta se je poraba sladkorja krepko skrčila. Žal pa spet tam, kjer je bila že doslej majhna, to se pravi v siromašnih, v nerazvitih deželah, torej tam, kjer potrošnik ne more do zadostnih količin, ker postaja sladkor zanj že pravo razkošje. Gre torej za tolažbo z grenkim priokusom, pa čeprav gre za vprašanje sladkorja.
VODORAVNO: 1. avtor Dume, 11. povzroča rdečico, 12. ime slovenskega pesnika Bora, 13 pred mestom Vegas, 15. termin. 16 Milan Lipovec, 17. Adolf Kostner, 18. Roger, francoski filmski režiser, 20. ameriški general, Grantov nasprotnik, 21. plemiški naslov, 22. grški bog gozdov, 23. a-meriško ime, 25. jugoslovanska denarna enota, 26. ob reki, 28. tuje žensko ime, 30. italijanske partizanske mestne enote, 31. medmet začudenja, 32. ime filmskega igralca Mixa, 33. furlansko mestece, 34. jeza, 35. središče zahodnega Krasa, 36. Pavel Golia, 37. bosi brez vokalov, 38. milanski stadion... Siro, 39. sveti v portugalščini, 40. Carlo, filmski magnat, 42. Deborah, filmska zvezda, 43. pripadnica plemstva.
WASHINGTON, septembra. — Višji krogi katoliške cerkve niso navdušeni nad razmerami svoje verske skupnosti v ZDA. Po najnovejših podatkih se namreč število katoliških vernikov v ZDA sicer veča,. vendar je to število z ozirom na število prebivalstva ZDA iz leta v leto manjše. Vrhu tega se krepko krčijo tudi
NAVPIČNO: 1. vas «pri našem kraju», 2. ruta, 3. francoska teroristična služba, 4. navedeno mesto. 5. kognitivna sposobnost,
6.	prestolnica pevke Edit Piaff,
7.	najmanjši delec telesa, 8. nedoločena oseba, 9. čaj brez vokala, 10. Pinochetovo taborišče, 11. latinski oče, 16. eremit. 18. furlanski center, 19. nemški spolnik, 20. dlaka, 22. francoski fizik, 24. rezki, 26. cilj, 27. «naš kraj». 29. prislov kraja, 30. naravno zavetišče za ljubimce, 33. račun, 34. reka pri «našem kraju», 35. oče moderne filozofije, 36. urejen javni nasad s Sprehajališči, 38. ra-diotelegrafski klic na pomoč. 39. teniška tekma, 40. grška črka, 41. Immanuel Kant, 42. Karl Alt-mann.
(loko)
njihove šolske ustanove. Tako izhaja iz podatkov, ki jih je objavila rimska agencija Relazioni religiose in iz katerih povzemamo nekaj konkretnih številk.
Po najnovejših statističnih podatkih je v ZDA 48 milijonov 702 tisoč katoličanov, kar je skoraj 23 odstotkov vsega prebivalstva ZDA. Nadaljnji podatki govore, da se število spreobrnjencev v katoliško vero veča, hkrati pa pada število krstov. Iz istih virov zvemo, da se število dijakov v srednjih in višjih šolah, ki jih vodi katohska cerkev, veča, hkrati pa se manjša število šolarjev v osnovnih šolah. ki iih nrav tako vodi katoliška cerkev. Iz istih statistiòn’h viro'' nadalje zvemo, da se je število duhovnikov povečalo za 2197, vendar pa to le na račun tega, ker so v število duhovništva vključili vse duhovnike - menihe in pa tudi duhovnike tujih verskih skupnosti v ZDA. V ZDA imajo zato 36.005 duhovnikov in menihov, kamor je treba prišteti tudi 313 članov ameriške višje cerkvene hierarhije.
Rekli smo, da se število vernikov veča, hkrati pa da je to večanje le relativno, ker v razmerju s številom prebivalstva prak-t;čno že nada. Leta 1972 je na katoličane odnadlo 23.3 odstotka državljanov ZDA. nasiednje^a leta jih je bilo le 23,1 odst. Leta 1974 je odpadlo na katoličane že 22.9, letos pa jih je komaj 22,8 odst.
V lanskem letu so zabe'ežili sicer nič manj kot 75.123 krstov spreobrnjencev, kar je za 382 več kot leto. prej, toda pred desetimi leti so zabeležili nad 126.000 spreobrnitev.
Še kak podatek o šolstvu: v lanskem letu so v ZDA zaprli pet semenišč, ki spadajo pod škofijsko kompetenco in 24 . semenišč cerkvenih redov. Kljub temu i-majo v ZDA še veliko tovrstnih šol in veliko gojencev. V 104 semeniščih škofijskega značaja i-majo 11.223 študentov, v 269 semeniščih verskih redov pa kar 6579 študentov, kar vsekakor ni malo. Pri tem pa velja dodati, da imajo letos v škofijskih semeniščih 542 študentov manj, v semeniščih verskih redov pa nad 1000 študentov manj kot pred letom dni. V katoliških zasebnih srednjih šolah se je prav tako za več tisoč znižalo število gojencev. In isto velja tudi za število učencev v katoliških zasebnih osnovnih šolah. Skratka število katoličanov sicer narašča, toda hkrati upada v razmerju z naglim naraščanjem ameriškega prebivalstva nasploh.
KRIŽANKA z našim krajem
1	2	3	4		5	8	7	8	9		10
Ti				m	12					M	
75			m	14		15				16	
17			18		19				20		
		21					H	22			
23	24		25			■	26				27
28		29				30				31	
n	32			m	33					S	
34				35		i				36	
37			38			m		n	39		
	1	40				41	S	42			
43 												
£	I											
Rešitev križ ankc v torek
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zvedeli boste za tajnost, ki pa je ne razglašajte, ker bi vam to škodovalo. Mirno vzdušje v vašem kro-
gu bo pozitivno vplivalo na napredek. Zaupanje sodelavcev je veliko vredno. Prav tako bo veliko vredno tudi prijetno razpoloženje v družim. Zdravje kar dobro.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Potolažite se zaradi neuspeha, ki ste ga doživeli pred nedavnim, ker boste v prihodnjih dneh doživeli
velik uspeh. Razmere so vam naklonjene tudi za družbeno uveljavitev. V ljubezni pa bo majhno razočaranje podkrepilo že uveljav-Ijeoo prepričanje. Prebavne težave.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zvedeh boste za nekaj, kar vas bo spravilo iz tavno-težja. Perspektive niso kdo ve kako dobre,
kljub temu ne mečite puške v koruzo. Vse se bo prav uravnalo in končni rezultati ne bodo slabi. Tudi v ljubezni boste doživeli presenečenje. Glavobol.
Veljaven od 28. septembra do 4. oktobra 1975
^_____ RAK (od 23. 6. do 22.
7.) Vaše težnje se bo-j bo vendarle uresniči-l	J le in uveljavili se bo-
tim:
ste na račun nekoga, ki ga niste imeli kdo ve kako v čislih. Nekdo vam bo pomagal, da se boste tudi gmotno okrepih. Neko že dolgo pričakovano srečanje pa ne bo dalo velikih rezultatov. Zdravje kar dobro.
___ LEV (od 23. 7. do 22.
'N. 8.) Nemir, ki je zajel f	\ vašo družbo, vam bo
J veliko škodoval. Temu V J pa ste v precejšnji ^' meri krivi sami. Privoščite si malo miru, da boste i-meli boljše živce, ki jih boste v prihodnje hudo potrebovah. Neko prijateljstvo, s katerim ste računali, se bo izjalovilo.
DEVICA (od 23. do 22. /"-Tv	9.) Razmere boste si-
f far \ cer kontrolirali, ne bo-l 'KV J ste pa popoln gospo-dar okolja, ki vam po-S staja sedaj bolj sovražno. Vaši računi so bili nekoliko zgrešeni in danes se vam bo to maščevalo. V družbi, ki vam je pri srcu, bo prišlo do večjih sprememb. Nervoza.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Lotite se spet starega načrta, ki ste ga odložili po nepotrebnem. Ravnajte se primemo tudi ko bo šlo za resnejše in zahtevnejše zadeve. Oseba, ki ste jo žalili, bo pristala na pomirjenje in vam celo odpustila. Drugič brzdajte živce. Huda nervoza.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 20. 11.) V začetku tedna vam bo 5a' J šlo vse kot po olju. Pozneje se bo zapletlo in bo potrebna precejšnja doza diplomacije, kajti sicer se bo kaj prelomilo. S počitkom in razvedrilom si boste pomagali proti precejšnji izčrpanosti. Ljubosumnost je zares nepotrebna.
STRELEC (od 21. 11. do 20. 12.) Zavihajte rokave, kajti ljudje, s katerimi morate sodelovati, so pripravnejši od vas in tudi podjetni. Vaša pomanjkljivost in vaša pozabljivost vas bosta veliko stali. Z ljubljeno osebo boste delali načrte. Bodite trezni. Na vidiku potovanje.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Že v samem začetku bodite v delu smotrni in iščite tisto pot, ki vam bo zagotovila uspeh. Vsa-
ko tveganje bi bilo sedaj nevar-, no, pa čeprav se vam obetajo velike stvari. Utrujenost je pogosto bolj psihičnega kot fizičnega značaja. Ljubosumni boste.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Tokrat boste morali zaupati predvsem sebi in svojim sposobnostim. Preveč ste se zanašali na
druge in rezultat je bil bolj žalosten. Sodelavci so ljubosumni nad vašimi uspehi in to boste plačali. Pa tudi neka druga ljubosumnost vas bo spravila v težave. Prehlad.
3!»
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Rezultati vašega dela ne bodo posebno veliki, ker ne boste znali svojih načrtov speljati do kon-
ca. Sicer pa boste doživeli še kako drugo težavo in vendar ne bo šlo vse po zlu. Veliko zadoščenja bo v družinskem krogu. Tudi o zdravju lepa zagotovila.
NEDELJA, 28. SEPTEMBRA 1S75
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.15	Kmetijska oddaja
12.55 Risani filmi: Fantastična Jeannie
13.30	DNEVNIK
14.00	Gost ob dveh popoldne: RENATO RASCEL
15.00	Le cinque giornate di Milano
17.00	DNEVNIK
17.25	Športni dnevnik
17.45	La vera storia della rapina all’ufficio postale della Via Z. Film z dolgim naslovom je delo madžarskega režiserja Koranta Lukacsa.
19.00	Registriran športni dogodek
20.00	DNEVNIK
20.30	IL MARSIGLIESE
Siže in scenarij za nadaljevanko v treh delih sta napisala Luciano Codignola in Giacomo Battiate.
21.40 športna nedelja: kronike in komentarji
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.00	Italijansko prvenstvo v tenisu, prenos iz Barija Kolesarska dirka Tours Versailles in Konjske dirke v Meranu
19.00	Saggitario d'oro
Vodi Arnaldo Foa. Prireditev je bila posneta v Teatro delle Fonti v Fiuggi ju
19.50	Športni dnevnik
20.00	Neznana obzorja
20.30	DNEVNIK
21.00	Stasera è di scena Sarah Vaugham
22.00	Sedmi dan: kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
9.05	POROČILA
9.10	Ch. Bronte: JANE EVRE, TV nadaljevanka
10.05	V 30 dneh okoli sveta in Biseri morja
11.00	PRIŠTINA MESTO HEROJ, prenos slovesnosti
12.00	Kmetijska oddaja
12.50	POROČILA
15.30	Pisani svet: NAŠA BESEDA
16.10	Za konec tedna
16.25	SNAHA
18.05	Moda za vas
18.15	POROČILA
18.20 MODRE ČELADE, dokumentarec
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski gospodarski komentar
20.05	A. Ingolič: IZGON - dramska trilogija žive vezi
21.05	Devet let skomin, tretji del oddaje 21.40 Športni pregled
22.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30 Risani film z Braccobaldom
20.00	Pregled tedenskega programa
20.15	Mehiški igrani film «LA CUCARACHA»
21.45	Jazz na ekranu
PONEDELJEK, 29. SEPTEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Obisk v muzeju, prvo nadaljevanje
12.55	Tedenska knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Sedem dni v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Na dnu morja
17.45	Program za mladino: Džungla, dokumentarec
18.05	Sto dni Gyule: Vrnitev v šolo Madžarski film
18.35	Klovn Božo
18.45	Toomai in Kala Nag: Deček in slon Prva epizoda
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	SUOR LETIZIA
Film je režiral Mario Camerini, v glavnih vlogah nastopajo Anna Magnani, Eleonora Rossi Drago, Antonio Cifariello, Ma risa Belli
22.30	Filmske premiere
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.00	Proglasitev zmag na natečaju za Premio Italia 1975
19.00	LE SPOGLIE DI POYNTON
19.45	Športni dnevnik
20.00	Neznana obzorja: Na meji preteklosti
20.30	DNEVNIK
21.00	SIKSTANT
22.00	Pregled koncertov ob svetem letu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 in 14.10 TV ŠOLA: Mesto dogajanja. Arheološki muzet Hrvatska v Jugoslaviji, Nemščina, Borba za socializem, Do lina Gangesa, Japonska, Pravljica
17.35	Medvedek Pu, pripravila skopska TV 17.50 Risanka
17.55	Obzornik
18.10	Plesni orkester RTV Zagreb
18.40	Pred izbiro poklica: PEDAGOŠKI POKLICI
19.00	Odločamo
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Dvajset let simfoničnega orkestra RTV Ljubljana
20.40	G. Massot: BOG IGRE
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Risanke za otroke
20.15	DNEVNIK
20.30	Magično število pet, serijski dokumentarec
21.00	PO SLEDEH NAPREDKÀ
21.30	Zabavno - glasbena oddaja: Burt Bacharach
TRST A
8.15. 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Albeni zova «Iberia»; 11.15 Mladinski o-der: Ježek se potepa; 12 00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbena skrinja; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Operetna glasba; 16.30 Glasba in šport; 17.30 «Trije tički», burka; 18.50 Folklorni program; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 23.00 Ritmične figure.
6.30, 7.30. 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.15 Ansambel Guitars;
9.30	Koncert na trgu; 10.15 Melodije; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Avsenik; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.05 Glasba po željah, 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.45 Orkester Dennis, 15.45 Parada plošč; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.15 Na športnih igriščih; 20.40 športna nedelja; 21.00 Radijski oder; 21.45 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila;
9.00	Godala: 10.15 Del Monaco;
12.00	Plošče; 13.20 Kič: 14.30 Folklora:	15.30 Glasba in pesem;
18.00	Nedeljski koncert; 19.20 Glasbeni variete; 20.40 Ponovno na sporedu; 22.00 Violina in klavir;
22.30	Nove ital. popevke.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.15 Umetni-ki-pevci; 13.00 Kvizi; 13.35 Dva komika; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Glasba 4n šport;
18.30	V diskoteki; 21.00 Operetna glasba; 21.50 Glasba v večeru.
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Žarko Petan: Prehlajena Sneguljčica - i-gra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Popevka poletja; 14.05 Nedeljska reportaža: 14.25 Nedeljsko popoldne - prenosi in poročila o športnih dogodkih ter humoreska: Mile Popovski: Humoreske, 16.00 Wolfang Ecke: «Skrivna vrata» -rad. igra: 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!:
20.00	V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT; 23.05 F. Derecki: Nezaposlen strokovnjak; 23.15 V lučeh semaforov.
TRST A
7.15, 8.15.	13.15,	14.15.	20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35	Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 1815 Umetnost in prireditve; 18.30 Baletna glasba; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna;
20.35	Slovenski razgledi; 22.15 Lahka glasba.
KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba;
8.35	Mali , umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folk glasba; 10.00 Radijski Oder; 11.15 Schumann Grieg in Čajkovski; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.10 Plošče; 14.35 Literarna oddaja; 14.45 La Vera Romagna;
15.00	Operne arije; 16.45 Operne uverture; 17.10 Melodije in ritmi;
18.00	Glasbeni koktail; 18.35 Zborovsko petje; 20.00 Domači pevci;
21.00	Literarna oddaja; 21.35 O-perna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00.	8.00. 13.00, 15.00. 19.00
Poročila; 8.30 Jutranje popevke:
9.00	Vi in jaz; 10.00 Reportaža;
11.30	Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Takšni smo bili; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Plošče za mladino; 17.05 Komorna in operna
glasba; 20.20 Ponovno na sporedu. 21.15 Lahka glasba; 21.45 Ital. folk.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30.	19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama:
9.35	Nadaljevanka; 9 55 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento;
13.35	Dva komika; 14.00 Plošče; 15.00 Neapeljske; 17.40 Posebna reportaža; 19.55 Paisiellova «La pazza per amore»; 21.50 Dva or- j kestra.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8 10 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe; 9.20. Izberite nesmico, 9.40 Mali vokalni ansambli; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 Ansambelska in solistična glasba; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...;	14.10 Amaterski zbori;
15.45 «Vrtiljak»; 17 00 Aktualnosti;
17.20	Koncert po željah; 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom;
18.20	Ob lahki glasbi; 19.40 Ansambel Toneta Žagarja; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Če bi globus zaigral; 20.30 Operni koncert; 22.20 Popevke; 23.05 Asta 1 Žnidaršič: Pesmi;
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 30. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA 1975 ,
TOREK, 30. septembra 8.10, 10.00, 11.20, 14.10 in 16.00 TV Šola; 17.35 Pobeglo otroštvo; 18.00 Obzornik; 18.15 Biseri morja; 18.45 Drama SNG na Bitefu;
19.30	Dnevnik; 20.05 Mi med seboj: dohodek; 21.10 Tolstoj: Ana Karenina; 22.20 Dnevnik; .03.15 Manila: Clay - Frazier.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.30	Thibaultovi; 21.20 Znamenite pustolovščine: Polkovnik Jenatsh; 22.10 Po dolgih potovanjih, dokumentarec.
SREDA, 1. oktobra 8.10, 10.00 Šola; 16.25 Boks: Clay - Frazier, posnetek; 17.25 J. Verne: V 80 dneh okoli sveta;
17.50 Obzornik; 18.05 Mladi za mlade; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna «Vojna z jabolki»; 21.50 Miniature: Donizetti, Rossini; 22.10 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Kotalkarji z Opčin; 21.30 Nicola di Bari.
ČETRTEK, 2. oktobra 8.10, 10.00 in 14.10 TV Šola; 17.20 L. Suhodolčan: Babičine rože; 17.55 Obzornik; 18.15 Bacil je živ, serijska oddaja; 19.30 Dnevnik; 20.05 Konec plovbe v mesečini, serijska oddaja; 21.05 Kam in kako na oddih?; 21.15 četrtkovi razgledi; 21.50 Jazz na ekranu;
22.25 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik: 20.30 Hudičev ovinek, film; 22.00 Pionirji modernega slikarstva: E. Munch.
PETEK, 3. oktobra 8.10, 10.00 in 14.10 TV Šola; 17.20 Pisani svet; 17.50 Obzornik; 18.05 Ansambel Lojzeta Slaka; 18.40 Od baroka do naših dni: U-metnost na jugoslovanskih tleh;
19.10	Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar;
20.10	Hollywoodsk; sprevod, film; 21.45 Skrivnosti velikih mojstrov kuhinje.
KOPRSKA BARVNA TV . 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.30	Blaznost čutil, igrani film;
22.00	Glasba narodov.
SOBOTA, 4. oktobra
9.30, 10.35 in 12.00 TV Šola; 14.25 Nogomet Olimpija - Velež; 16.15 Pred državnim prvenstvom v košarki; 18.20 Francosko slikar stvo; 18.40 Kje je resničnost?: 19.10 Risanka; Ì9.30 Dnevnik;
20.00	Življenje je lepo; 20.30 Moda za vas: 20.40 Staro in novo: 21.35 Kojak, serijski film: 22.35 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
14.25 Nogomet Olimpija - Velež;
19.30	Risanke; 20.15 Dnevnik;
20.30	Leonardo da Vinci; 21.30 Cvetje v jeseni, nadaljevanka.
ii! q Maj v deželi Sovjetov	27.
11 ODKRITJE i J SREDNJE AZIJE
Najprej smo obiskali bližnji hrib Kuhak, na območju starega Afrasiaba, kraja, kjer je nekoč v davnini stalo prvo naselie mesta.
Àfrasiab je v bistvu stari Samarkand m je danes o-gromno arheološko najdišče, «raj arheologov», kjer je dela in izkopavanj še za celo vrsto let. Včasih je bil Afrasiab že veliko mesto v prvi polovici prvega tisočletja pred našim štetjem, v četrtem stoletju našega štetja je bil prestolnica Sogda, medtem ko je v enajstem in dvanajstem stoletju doživel svoj največji razcvet. Leta 1220 so ga popolnoma porušili Mongoli in se potem nikoli ni več čisto opomogel. Poleg njega je namreč zrasel Timurjev Samarkand, njegov vnuk Ulugbek, veliki srednjeazijski astronom, pa je tod zgradil svojo veliko zvezdarno ali observatorij, izkopaninam katerega je na hribu Kuhak veljal tudi naš prvi obisk znamenitosti Samarkanda.
Kako so odkrili Ulugbekov observatorij, ki ga je prav tako zasul in zakopal čas, je zgodba zase in napeta kot zgodovina, hkrati pa kaže, da vztrajnost, volja in znanje pripelje sodobne arheologe do velikih odkritij. Tako je prišlo tudi do odkritja kraja Ulugbekovega observatorija,
Samarkand: Ulugbekov observatorij
oziroma do najdbe kvadranta, s katerim so izredno natančno lahko merili lege zvezd na našem nebu. Ko sem si ogledoval marmornati kvadrant, ki se je zgubljal v temno globino kakih petindvajset metrov in videl na njegovem marmornaten loku izredno natančno, do milimetra, zarezano skalo, mi je bilo jasno, da ta priprava na tem kraju v bistvu ni nič novega, saj so jo Arabci močno izpopolnili in uporabljali, čeprav so kvadrant izumili v tretjem stoletju pred našim štetjem. Ulugbekov kvadrant je torej krožni lok, označen s številkami in moral je biti opremljen z vizirnimi cevmi za merjenje višine zvezd nad obzorjem. Pravijo, da takšnih instrumentov ni odlikovala samo lepota, o tem sem se lahko prepričal na lastne oči, temveč tudi izredna natančnost, za katero pa sem se lahko kasneje prepričal v bližnjem Ulugbekovem muzeju, kjer sem videl njegovo knjigo «Nove astronomske tabele», v kateri so razloženi teoretski temelji astronomije in katalog položajev 1019 zvezd ter je izšla natisnjena v angleškem Oxfordu 1665. leta, torej dobrih dvesto let kasneje po svojem nastanku. Natančnost lege še danes preseneča in bi bilo morda kar dobro korigirati, oziroma popraviti pri nas v Evropi razširjeno mnenje, da je največjo natančnost pri merjenju s takšnimi napravami dosegel danski astronom Tycho Brahe, ki se je rodil sto let potem, ko je Ulugbek s svojimi sodelavci astronomi in matematiki tako dovršeno in še danes veljavno opisal zvezde in nebo nad Samarkandom, pri tem pa so vse to ti veliki mojstri astronomije dosegli brez teleskopov in drugih sodobnih opazovalnih priprav.
Vsedel sem se na klopco pod vrbe in pod menoj je ležal Samarkand. Razmišljal sem o kulturi in znanosti štirinajstega in petnajstega stoletja v Srednji Aziji, o kulturi in znanosti, katere središči sta bili najprej Buhara, potem
a Samarkand. Dejstvo je, da je v teh dveh stoletjih opati na tem območju dvig gospodarstva, znanosti in kulture, [ed svojim vladanjem Timur semkaj, v Maveranahr, ozi->ma v svojo prestolnico Samarkand, ni pripeljal samo notnih dragocenosti, temveč tudi ujetnike specialiste artnike, umetnike, arhitekte in znanstvenike. V Samar-andu je bilo moč videti mojstre iz Horezma, Isfahana, iraza, Haleba in drugih mest Vzhoda. Njihova tehms lanja in ustvarjalni navdih so uporabili in izkoristili p radnji dvorcev, džamij, mavzolejev in zunaj mestnih vrtov -
Vendar pa je razcvet znanosti in umetnosti v tej dežeU osegel svoj vrhunec prav pod vladavino Ulugbeka, ki se j ot Timurjev vnuk ukvarjal z državniškimi posli. Ulugbe J nel na voljo vse zaklade, ki jih je bil zbral njegov ded, °a -^s nel lepo zgrajena mesta, ki jih je kaj malo prizadel ca ajn ih pohodov. Blesteči Samarkand je ohranil vso sv □nosno lepoto. Tu je bila kar cela armada znanstveni m ^ raditeljev, obrtnikov, ki so bili pripravljeni nadaljeva stvarjalnim in kulturnim delom. Ulugbeka vse^?",°r fi-dlikoval talent vojskovodje tako kot njegovega de ^ mrlenka. Njegova zasluga je bila v velikanski skrbi z □j kulture in prav tako v njegovih znanstvenih delin-
Ulugbekova izgradnja observatorija v Sarnarkandm red katerega zares impozantnimi in nedvoumnimi o ;m sedel, je pomenila pomemben dogodek v	v
vljenju dežele in spremenila za tisti čas S|mar kandu redišče znanstvene misli. V tem obdobju so v Sama , £U. veli in ustvarjali takšni znani učenjaki kot Kazi- ^ ii, Horezni, Džamid Bin Masudi, Muidin in njego lansur Kaši in Ali Ibn Muhamad Biržondi.
{Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT

atletika
DANES IZREDNA PREIZKUŠNJA ZA NASO A TLETINJO
Borova atletinja Irena Tavčar na državnem prvenstvu v Cremoni
Bor je med tednom nastopil v Vidmu in Trstu • Tavčarjeva zmagala
Današnji dan je nedvomno najvažnejši za domačo atletiko v letošnji sezoni. Po dolgih letih nastopa Bor na državnem prvenstvu v ženski konkurenci. Do tega važnega cilja je prišla metalka krogle Irena Tavčar, ki je v kategoriji naraščajnic letos dosegla dober rezultat 10,03 m in s tem opravila normo.
Državno prvenstvo v Cremoni sicer ne bo prineslo kakih izrednih tekmovalnih uspehov za Borovo predstavnico, ker je v zadnjem mesecu metalka zašla v tehnično krizo in med komplicirano izvedbo meta z novo tehniko z obratom ne najde več pravega ritma in koordinacije, da bi v celoti izkoristila svoj nedvomno ve-bk^in še daleč neizkoriščen poten-
Tavčarjeva je med tednom nastopna na tekmovanju v Vidmu in, kljub zmagi z rezultatom 9,58 m, potrdila ze znano formo. Spričo emotivnosti
je njen nastop na državnem prvenstvu uganka in možni rezultat sega gotovo od znamke okoli 9 m do preko 10 m.
Med tednom se je Bor udeležil dveh tekmovanj v Vidmu in Trstu.
Naraščajnice, ki so tekmovale v Vidmu, so poleg Tavčarjeve dosegle tudi druge dobre uvrstitve. Sonja Antoni je na primer zmagala v teku na 200 m z dobrim časom 27”7, prej omenjena Tavčarjeva je bila tretja v disku z novim osebnim rekordom 29,50 m, Patrizia Padovan pa je znatno popravila svojo najboljšo znamko v krogli z metom do 9,29 m. V članski konkurenci je Loredana Kralj zmagala v krogli z metom 10,58 m in bila četrta v disku z 29,96 m.
Številna je bila udeležba na pokrajinskem prvenstvu deklic in dečkov v Trstu. V ženski konkurenci je Bor osvojil kar tri prva mesta, zanimivo pa je, da je njegovih 11 od 12 pred-
Umiii!iiii„,llllllll|||||||1|||||'|t|t||11||||I||m|||||||11|)||n||rI|mn||m|||m||||||m||||||||m1I||||||)l|IHIII||l|||
V hotelu «-Leonardo da Vinci» vi belega 28. e4!. Lepa zmaga mladega Milanu, kjer se je sredi avgusta I Idrijčana, ki je s pozicijsko igro .rigal veliki mednarodni turnir povsem nadigral nasprotnika.
dvanajsterice velemojstrov, je bil Konec julija odigran tradicionalni e-"'Pni turnir mladinskih šahovskih reprezentanc za «Alpski pokal» na katerem so nastopile reprezentance Avstrije, Francije, ZR Nemčije, Slovenije in dve moštvi Italije.
Po zelo izenačenih borbah so zrna gali šahisti Francije, na drugem westu so bili mladi šahisti Slove-niJe, ki so zaostali le točko za Zfflagovalci. Prva deska slovenske ekipe Darko Supančič iz Maribora Pa je dosegel najboljši rezultat na Prvi ^ deski. Supančič te dni zelo Uspešno nastopa na prvenstvu Ju-goslavijg za mladince v Golubcu Srbija). V ekipi Slovenije je uspešno nastopal tudi Idrijčan Sa-tuo Bevk, ki je kot prva rezerva rz dveh partij osvojil točko in pol. ^e lani sem komentiral njegovo panijo s turnirja alpskih držav v Gradcu, zato sem se tudi tokrat .ločil, da prikažem igro svojega nekdanjega učenca ki se razvija V odličnega šahista. Partija z Ita-ujanom Serpillijem ne pokaže vseh njegovih kvalitet, vendar je za mladega šahista pomembnejša, uinednar rodna zmaga izbojevana po dobri Pozicijski igri.
turnir alpskih držav
Slovenija - Italija «A» MILAN - julija S. BEVK - SERPILLI Retijeva otvoritev
!■ S/3 S/6, 2. g3 d5, 3. Lg2 Lg4 V tej poziciji je poznano tudi klateno Laskerjevo nadaljevanje 3...
t5. 4, c4 c6, 5. cd5 cd5, 6. Db3 u„bo. 7. Db6: ab6, 8. Sc3 Sc6. 9. d3 d®- 10. Sb5! Lb4 + , 11. Ld2 Ke7, Sfd4 Ld2:+, 13. Kd2: Lg6, n z boljšo igro belega kot v Partiji Portisch - Smislov Amsterdam 1972.
4- di Šbd7, 5. Se5 Lh5 Črni seveda ne sme vzeti skakača ;
Komentar: SILVIO KOVAČ
PRED TEDNOM DNI V IDRIJI
Ekipa Trsta spet zmagala
V počastitev praznika občine I-drija in ob 30-letnici osvoboditve je šahovski klub «Rudar» Idrija priredil v nedeljo, 21. septembra, v športnem centru v Idriji XII. mednarodni moštveni hitropotezni turnir obmejnih mest Slovenskega primor-
(Nadaljevanje m 8. strani)
stavnikov na tem tekmovanju zabeležilo nove osebne rekorde.
Tehnično najboljši rezultat in tudi prvo mesto je v skoku v daljino za mlajšo kategorijo dosegla Sonja Župančič, ki je skočila 4,02 m daleč. Njena starejša kolegica Sara Košuta je bila v višji kategoriji celo krajša in dosegla 3,79 m. Dobro je skakala tudi Vesna Bajc. Uvrstila se je med mlajšimi na peto mesto s skokom 3,68 m. Nadaljnje prvo mesto je dosegla Tamara Vecchiet v metu krogle za starejše deklice. 3-kg o-rodje je vrgla 9,47 m daleč, med metalkami pa je zmagala v starejši kategoriji še Ines Guštin, ki je disk zagnala 19,28 m daleč.
Med boljše dosežke treba pripisati tudi met 11,76 m Bruna Furlana v starejši kategoriji dečkov. V metu krogle mu je veljal tretje mesto. V mlajši kategoriji je David Blazina dosegel 7,61 m.
Mlajši deklici Leonora Krovatin in Sandra Montanari sta dosegli v krogli 5,75 m oziroma 5,56 m, kot edina tekača pa sta Adrijan Sedevčič in Laura Laurenčič pretekla 2000 oziroma 1000 m v časih 7’15”1, oziroma 3’45”3.
Edini, ki ni popravil osebnega rekorda, je bil Igor Bigatton v metu diska. Z rezultatom 26,28 m je o-svojil tretje mesto in za osebno znamko zaostal za približno en meter.
Do konca sezone bodo Borovi dečki in deklice opravili še precej tekmovanj in možno je, da bodo še popravili svoje dosežke, zaradi začetka šolskega pouka pa bodo verjetno tudi tekmovanja številneje obiskana.	k. b.
KOLESARSTVO
AKTIVNI LONJERCI
Veterani Adrie na treh frontah
Nekateri so med kandidati za osvojitev najvišjih mest
KOLESARSTVO	-
VILLINGEN - SCHWENNINGEN, 27. — Za levkemijo je včeraj umrl v tem mestu bivši svetovni kolesarski prvak Heinz Mul! er. SITetni Miil-ler je bil prvi Nemec, ki je osvojil naslov svetovnega prvaka v cestni kolesarski vožnji (1952).
Veterani Adrie bodo danes nasto- ( pali v treh različnih krajih: Bonanno bo tekmoval na italijanskem prvenstvu poštnih uslužbencev, Vižintin se bo udeležil klasične cestne dirke v Guii pri Trevisu, Maver in Macarol pa se bosta pomerila v dirki na kronometer za «Trofejo sv. Justa» na progi Opčine - Prosek -Gabrovec - Šempolaj in nazaj.
Dirke na Opčinah se bo udeležilo deset parov, v glavnem iz Trsta, največja favorita pa sta prav gotovo člana Mainetti j a iz Vicenze Boni-lauri in De Rose, ki sta zagotovila svojo prisotnost. Med tržaškimi tekmovalci ne bi smela imeti člana slovenskega kolesarskega kluba prevelikega dela in bi morala po predvidevanjih zasesti eno izmed prvih mest. Na vseh dosedanjih tekmovanjih so se lonjerski tekmovalci odlično odrezali v dirki s časom, kjer so postali nekaki specialisti, saj lahko vsi naštejejo vrsto osebnih uspehov v vožnji na kronometer. Edina med Tržačani, ki bi lahko ovirala lonjerska tekmovalca, sta Santoni in Del Ben, člana kluba SCAT. Santoni, ki je deželni prvak, ni v zadnjih časih dosegel velikih uspehov, vendar pa bi se moral na kratki progi izkazati. Izmed zunanjih tekmovalcev pa predstavljata nevarnost poleg kolesarjev Mainettija, če bodo res prispeli, še Tauro in Bergamo iz Trevisa.
Vižintin pa se bo udeležil dirke v Guii pri Trevisu, kjer verjetno ne bodo nastopili nekateri izmed velikih favoritov, ki so prejšnjo nedeljo tekmovali v Trstu. Lonjerski kolesar bo lahko pokazal marsikaj zanimivega, saj je trenutno v odlični formi, pa tudi proga ne bi smela biti neprimerna zanj, čeprav je na vrsti tudi nekaj lažjih vzponov.
R. Pečar
OBVESTILO
ŠZ Bor obvešča svoje odbornike, da bo društvena seja v torek, 30.9., ob 20. uri na stadionu «Prvi maj».
ZA POLIJEV MEMORIAL
Danes v Molfetti nastop atletov iz sedmih držav
MOLFETTA, 27.	— Jutri bo
v Molfetti mednarodno atletsko tekmovanje za Polijev memorial. Nastopili bodo tekmovalci iz Kanade, Alžirije, Romunije, Belgije, Španije, Francije in seveda Italije. Na sporedu bo 11 moških in 6 ženskih disciplin.
Med drugimi bo startal tudi Men-nea.
%
Zamejski slovenski odbojkarji so so začeli letošnjo sezono na mednarodni ravni. V Trebčah so kot reprezentanca ZSŠDI igrali proti Rijeki
iminninni!!iii!iiHMimiiimiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiUMmM“'mimmm|HU|l
V ORGANIZACIJI SPD TRST
PLANINSTVO
Prihodnjo nedeljo bodo na Peči odprli zamejsko «vertikalno» pot
Nova transverzala bo potekala po izredno zanimivih področjih
Naloga, ki si jo je že leta 1968 zastavil odbor Slovenskega planinskega društva Trst, je končno uresničena. Prihodnjo nedeljo, ob 11. uri dopoldne, se bodo na Peči, kjer se stikajo državne meje Italije, Jugoslavije in Avstrije, zbrali na skupnem izletu slovenski planinci iz treh sosednjih držav, da s svojo udeležbo poudarijo pomembnost otvoritve nove planinske poti, ki vodi od tam proti jugu vse do Trsta, vedno po ozemlju, na katerem živimo Slovenci v Italiji.
Nova pot poteka večinoma po že obstoječih stezah in kolovozih ter le izjemoma po cestah, ponekod pa p» posebej izbrani trasi, ki jo označujejo modre markacije SPD Trst. Planinca vodi s Karavank na glavne vrhove Zahodnih Julijcev, skozi Rezijsko in Tersko dolino v beneško-slovensko hribovje, čez Ivanac in Matajur na Staro goro pri Čedadu. Vije se ob zahodnih obronkih Brd, se povzpne na Krminsko goro, z nje v goriška Brda ter skozi Gorico in Sovodnje na Kras. Čez vrh Sv. Mihaela, mimo Doberdobskega jezera gre na Grmado nad Devinom, nato po vrhovih ob jugoslovansko-italijan-ski meji do Repentabra. Tam se o-brne proti Proseku, kjer zavije neposredno ob robu tržaškega Krasa čez Openski vrh do Drašce pod Glo-bojnarjem, nato skozi Bazovico in Jezero ter se konča ob vznožju prepadnih sten Glinščice pri spominski plošči trem slovenskim alpinistom padlim v NOB. Vsega skupaj je dolga nekaj nad 112 ur hoda in kdor jo bo dejansko prepešačil ter se med potjo z ljudmi pomenkoval, bo spoznal značilnosti vseh glavnih področij, v katerih živimo Slovenci v I-I taliji, posebno pa naš gorski svet
To je tudi glavni namen te poti, ki so jo tržaški planinci zaradi njene osnovne smeri sever - jug imenovali «vertikala». Pot je opisana v približno 120 strani obsegajočem vodniku, ki so ga pripravili člani Slovenskega planinskega društva Trst in ga je založilo Založništvo tržaškega tiska v Trstu.
Vertikala je razdeljena na pet delov - poti, od katerih se štiri imenujejo po pionirjih slovenskega planinstva na Primorskem: dr. Henriku Tumi, dr. Alojzu Dolharju, dr. Klementu Jugu in Zorku Jelinčiču. Del, ki poteka po beneškoslovenskem hribovju pa nosi simbolično ime pot Martina Čedermaca, v počastitev vloge, ki so jo njemu podobni sobrati med našimi beneškimi rojaki v preteklosti odigrali in jo tudi še danes imajo. Vodniku je dodanih 12 grebenskih skic in večbarvni izrez iz zemljevida z vrisano preglednico
iiiiimiiiMiiiiiimiiiiiimiiimiiiiMiiiiiiMininiiiiiiiii
DOMAČI ŠPORT
DANES
•C& I	1
Letošnje 14. SŠI vodi odbor ZSŠDI. Na sliki: odborniki ZSŠDI med pogovorom o igrah
na e5, ker bi no 5 Se5' 6 de5 I ................minil..m..................................................................................milimi.....................................................
zgubil važnega kmeta ng d5. '
^ ci c6, 7. Sc3 e6, 8. h3 t '',ra^a poteza zagotavlja belemu ntrolo nad poljem g4 in priprav-Ja napredovanje kmetov na kraljevem krilu.
Se5[_9. de5 Sd7, 10. cd5 cd5 . Poziciji, ko še nobeden od na-P fot m ko v ni dosegel prednosti, je ,,ni,Ponudil premirje. Bevk je od-naai Ponudbo .in nadaljeval v napadalnem slogu.
11 0-0 Le7
jj10 nevarno bi bilo vzeti kmeta im v> i*: 'n beli pride do napada 14 i 4 Sc6’ 15!. črnemu grozi 14 to 2 osvojitvijo figure ali pa 4 teS z odnrto f unijo.
12. /4 f5?!
hS?\ Se 1® utrašil napredovanja oenh kmetov na kraljevem krilu in zen zaustaviti njihovo napredovanje,
n ,.111 pa si je ustvaril slabost na Pofiu e6,
l513-Jfr6Je ^ S16: 14 94 Lc5 + , 5- 63 l/7, is. g5 Sd7, 17. b3
^ se Je pravilno odločil, da ai Postavil lovca na črno diagonalo k ~ vendar bi to lahko napravil bi k i r?1«26 b3- Pravilen plan naj bl bd De2, Ld2, Sb5 in Lc3.
Boiišfbk- {8- De2 De7’ 19 Lb2 Td8
bi nnsi-o,^1 crrb. zaščitil položaj, če Pa beli 1 trdnjavo na c linijo, tako izkorišča8	grožniami
^nem taboru ^ C5 in e6 V
20. Sb5 ,
Poliii^o?6 .se^aj upadel Vrneta na nima L ln g7' Seveda kmet a7
korifča -, ura-Ve vrednosti- zato iz-
še trdni-frl 0Znost’ da uvede v igro na c bnijo.
V "V °*'k’ 21 Tcl a6’ 22- Sd4 Ls64 odločilna Položaju črni naredi no kn™ oapako. katero Bevk efektna f7 , U,1-e' Pasivnega lovca s pobi. k7^e om: postavil na diagonalo 23. fgi’ da bi preprečil potezo
23- Tc5:/
tavHaa h!u Zrtev kvalitete, ki žago 23 rf rmu materialno prednost. Dc5: 24. Se6:
razrušil 'X>DC^a Se 1® v trenutku
kontrolW^toSrkÌ Par POP°ln0ma
7/7 "»7DnJ 25- sd8: Dd8: 2S- Dd2 Me* -Dd-4 m črni se vda.
harmdoniZmmi fi9Urami ni n°bene
izmZ ]e- vrav tafco Va mu grozi kmeta d5, po nadaljevanju
::::::::::::
ŠPORT NA ZNAMKAH
VELIKOBRITANSKA SREDNJA AMERIKA
Skoraj vse britanske srednjeameriške posesti so postale samostojne države, bolj ali manj vezane na britansko krono. In vendar so še danes samostojni otoki ali otočja, ki so obdržali pravni status kolonij, tudi če uživajo veliko upravno samostojnost. Med upravnimi samostojnostmi je seveda tudi pravica do tiskanja samostojnih znamk.
CAYMANSKO OTOČJE
Otočje, ki ga sestavljajo trije o-toki, se nahaja med Kubo in Jamai-ko. Nekoč je otočje upravno spadalo pod Jamaiko, a ko je ta leta 1901 dobila samostojnost, je postalo britanska kolonija in je s tem dobilo seveda tudi samostojne znamke.
Prve športne znamke so izšle leta 1966 ob priliki nogometnega tekmovanja za pokal Rimet, ki je bilo v Londonu. Izšli sta dve znamki (zemeljska obla in žoga). Leto kasneje je izšla turistična serija 4 znamk, ki je bila namenjena značilnim obmorskim športnim panogam: smučanju na vodi v dvojicah, morskemu ribolovu (dve znamki) in križarjenju z jahtami. Olimpijskim igram v Mehiki so namenili tri znamke- skok v daljino, v višino in skok s palico. Ta serija je res lepa, na žalost pa ne moremo posredovati reprodukcij, saj jo je pri nas zelo težko dobiti.
VIRGINSKO OTOČJE
Otočje, ki se nahaja vzhodno od Puerto Rica sestavlja kar 50 otokov, od teh so pa le 4 pod britansko upravo. Samostojno ime Virgin Islands se je na znamkah pojavilo že k ta 1866, edina športna serija pa je izšla leta 1967 ob priliki svetovnega prvenstva v ribolovu. Na treh znamkah so ribe in glava kraljice Elizabete, na četrti pa ribiški čoln, mapa otočja ter kraj, kjer se je prvenstvo odvijalo.
ST. CRISTOPHER
S tem imenom označujemo skupino odvetrnih otokov v Antilah. Na znamkah, ki izhajajo tu že od le-
ta 1870, se je ime otočja mnogokrat | Prva serija je izšla leta 1968 za. o-spremenilo. Današnje uradno ime je ! limpijske igre v Mehiki. Na štirih St. Cristopher Nevis, Anguilla. Do znamkah in bloku so prikazani tek, danes sta izšli le dve športni znam- skok v višino, jadranje in nogomet, ki za pokal Rimet leta 1966. Znamki | V ozadju pa so klasični motivi sta-
sta enaki kot tisti Caymanskega o-točja: zemeljska obla in žoga.
ANTIGUA
To je skupina otokov na vzhodnem predelu Antilskega otočja. Do leta 1862 so bile v veljavi britanske znamke, potem so pa začele izhajati samostojne. Prva športna serija (dve znamki) je tudi tukaj izšla ob priliki nogometnega pokala leta 1966 v Londonu. Na znamkah so prikazani nogometaši med akcijo. Ob 50-let-nici ustanovitve Rising Sun Cricket Giuba so decembra 1972 izšle tri znamke: na dveh sta prikazana igralca, ki se pripravljata na zaključni udarec, na tretji pa grb kluba. Iste znamke so kasneje izšle tudi v bloku. - Za svetovno nogometno prvenstvo v Miinchnu so leta 1974 izšle 4 znamke: na spodnji desni strani je grb prireditve, v sredini nogometaši v dresih raznih reprezentanc.
BARBUDA
Ta otok spada upravno k Antigui, od leta 1922 pa so tu v veljavi posebne znamke. Včasih so motivi e-naki znamkam iz Antigue in je spremenjeno le ime, večkrat pa izidejo samostojne serije, ki so na splošno okusne in poudarjajo bistvene trenutke špertnih prireditev.
Leto 1974: svetovno noKii..;tno prvenstvo v Miinchnu — priložnostu;i serija - ANTIGUA
roindijanske arhitekture (stopničasto svetišče) in umetnosti (izdelan ščit). Te podrobnosti seveda znamke popestrijo in jim dajo tudi višjo vrednost.
Leta 1974 sta izšli seriji za svetovno nogometno prvenstvo. Na prvi (tri znamke in blok) so zelo plastično prikazani trenutki igre. Druga serija je izšla le mesec kasneje in je le serija Antigue s pretiskom «Bar-buda». Ta druga serija je dejansko povsem odveč in je dokazala le špekulativnega duha po dobrem finančnem uspehu prve.
MONTSERRAT
Otok spada med Odvetrne otoke in se nahaja v neposredni bližini že prej omenjenih otokov. Samostojne znamke dobimo že leta 1876, prej pa so uporabljali velikobritanske znamke. V teh letih je bila poštna uprava zelo varčna, saj je do danes izšlo le 223 znamk, ki pa so skrbno in mično izdelane. Med športne znamke lahko uvrstimo tri, ki so izšle v seriji za propagando turizma iz leta 1967. Na znamki za 5 c. je prikazano jadranje, na tisti za 16 c. ribolov na odprtem morju in na znamki za 24 c. golf.
Za olimpijske igre v Mehiki so izšle leta 1968 štiri zelo lepe znamke: ženski tek (15 c), v ozadju je stadion in zastave; dviganje uteži (25 c) in vaja na krogih (50 c), v ozadju so umetnine iz preteklosti; moški tek ( 1 dolar), v ozadju totem. To je zopet dokaz, kako lahko na posrečen način kombiniramo športne panoge in glavne značilnosti države, ki manifestacijo priredi.
DOMINIKA
Tudi ta otok spada med odvetrne Antilske otoke. Ime je dobil, ker ga je Krištof Kolumb verjetno odkril na nedeljo. Nekdaj je bil otok francoska kolonija, leta 1874 pa je prišel pod velikobritansko upravo. I-
stega leta so izšle tudi prve samostojne znamke. Športnih znamk je do sedaj izšlo 11. Prva serija je izšla leta 1966 (dve znamki) za svetovni nogometni pokal v Londonu. Motivi so enaki znamkam Antigue. Izvirna serija pa je izšla za olimpijske igre v Mehiki: izšlo je osem znamk, štirih različnih velikosti, prikazanih pa je pet športnih panog in sicer nogomet, plavanje, skok v višino, met kopja in košarka. Zadnja znamka pa je izšla leta 1969 v turistični seriji in nam prikazuje podvodni ribolov.
SV. LUCIJA
Ta otok pa spada med privetrne Antilske otoke in je stara britanska kolonija. Samostojne znamke so začele izhajati leta 1860. Otok ima danes veliko administrativne samostojnost in bo verjetno v kratkem času postal samostojna ' država.
Po vzorcu skoro vseh kolonij je prva športna serija izšla leta 1966 za svetovni nogometni pokal v Londonu. Izšla je običajna serija dveh znamk. Leta 1968 pa sta izšli še znamki za prvenstvo v cricketu Karibskega morja: prikazano je igrišče in igralec med akcijo.
SV. VINCENT
Otok se nahaja zelo južno v Antil-skem otočju že v bližini Južnoafriške obale. Samostojne znamke so začeli tiskati leta 1961, do sedaj je pa izšla samo ena športna serija. Izšla je 13. julija letos v turistični seriji 4 znamk: znamka za 15 c. je namenjena podvodnemu ribolovu.
Dominika (1974): prikaz dveh moštev, ki sta sodelovali na svetovnem nogometnem prvenstvu: Italija in Brazilija
NEDELJA, 28. septembra 1975
NOGOMET
MLADINCI
10.45 v Dolini
Breg — Primorje * * *
10.00 v Križu
Vesna — Libertas TS
ZAČETNIKI
12.30	v Dolini
Breg — Muggesana * * *
10.00 v Nabrežini
Sistiana — Primorje * * *
10.30	v Doberdobu
Mladost — Romana
NARAŠČAJNIKI
10.00	na Proseku
Kras — Opicina Supercaffè * * *
15.15 v Trstu, Sv. Sergij
Union — Soncini
TURNIR
30-LETNICE OSVOBODITVE
15.00	v Doberdobu
Mladost — Juventina
16.45 v Doberdobu
Sovodnje — Primorec
KOŠARKA
14. SŠI
9.00 na Opčinah
RMV — Dom (Ml)
* * *
10.30	na Opčinah
STS — Dom (ČL)
* * *
16.00	na Opčinah
Dom — Polet (Ml)
* * *
17.30	na Opčinah
Polet — Dom (ČL)
TURNIR MARLESA
9.30 v Mariboru
Sodeluje tudi Kontovel
POP
14. SŠI
8.00 PD Jezero-Doberdob Organizira RMV
KOLESARSTVO
DIRKA VETERANOV NA KRONOMETER
9.00 na Opčinah
Nastopa tudi Adria
DIRKA VETERANOV
14.00	v Trevisu
Nastopa tudi Adria
grebenskih skic, kar naj vertikalcu olajša iskanje in orientacijo.
V plastični ovitek vezana knjižica bo v prodaji na sami otvoritvi in nato tudi v knjigarnah.
Planinci, ki se želijo udeležiti o-tvoritvenega izleta na Peč, se za skupni prevoz lahko prijavijo pri ZSŠDI v Ul. Geppa 9, kdor gre pa z lastnim vozilom naj se pelje do Bele Peči po državni cesti št. 54 Trbiž - mejni prehod pri Ratečah. V vasi, pri bivši gostilni Carella, kjer je kažipot za Camping Madonnina, naj sledi kažipotu ter zapusti državno cesto. Z avtomobilom se nato lahko pelje še do križišča, kjer drži v desno pot na Kopje (M. Coppa.) Tam naj pusti vozilo, ker je cesta nato slabša. Peš krenemo nato na levo, pri naslednjem križišču pa v desno, mimo lesene barake. Samo za silo skoraj prevozna cesta nas pripelje pod sam vrh Peči. Pri zapuščenih vojašnicah krenemo s ceste v desno in po bližnjicah smo v 15 minutah na vrhu. Od križišča za Kopje, kjer smo pustili avto, je slabo uro hoda. Pot, ki naj ji sledimo, je označena z modrimi markacijami.
Izletnike opozarjamo, da na vrhu Peči ni koče. Zato naj si vsakdo prinese potreben prigrizek in pijačo s seboj.
BLIŽANJE
ZSŠDI obvešča, da zapade rok vpisovanje v bližanju 4.10. in da tekmovanje 7.10. ob 20. uri.
BALINANJE
Izločilni del v balinanju za Goriško bo v sredo, 1. oktobra, ob 19. uri v Doberdobu.
14. slovenske športne igre
PRAVILNIK KROSA
1.	Kros organizira ŠD ADRIA -atletski odsek
2.	Tekmovanje se bo odvijalo v Lonjerju dne 11. oktobra 1975 ob 15. uri.
3.	Zborno mesto in preverjanje vpisov ter delitev številk dne 11. oktobra od 13.30 do 14.30 na sedežu PD Lonjer-Katinara.
4.	Vpisovanje na sedežu Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Ulica Geppa 9, Trst, tel. 31-119 do 14. ure dne 10. oktobra.
5.	Tekmovalci bodo razdeljeni v tri starostne skupine:
začetniki: do 14. leta starosti; mladinci: od 14. do 20. leta; člani: od 20. leta dalje.
6.	Začetniki bodo pretekli en krog (1.200 m), mladinci dva (2.300 m), člani tri (3.500 m).
7.	Velja pravilnik italijanske a-tletske zveze ter disciplinski pravilnik 14. SŠI.
8.	Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe tekmovalcev in spremljevalcev.
9.	Obvezen je športni dres.
10. Objava rezultatov tekmovanja eno uro po zaklučku nastopa.
KOŠARKA
JUTRI NA «PRVEM MAJU»
Predavanje Mirka Novosela
Jutri bo na stadionu «Prvi maj» v okviru 10-letnice košarkarske dejavnosti ŠZ Bor priredilo predavanje za naše in ostale tržaške trenerje. Začetek predavanja bo ob 20.30, predaval pa bo Mirko Novosel, trener Lokomotive iz Zagreba in jugoslovanske državne košarkarske reprezentance. Pod Novoselovim vodstvom bodo razne vaje prikazovali mladinci Bora. Tema predavanja: «Telesna priprava in tehnika v napadu».
liiiiimimiifiiiuiiiiiuiiiiiiifiiitiiiiiililitiiiiiimiiiHiuiiifirainiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiu

ROD MODREGA ^
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
so
CA
H
ŠE O LOKOSTRELSTVU
Če smo se v prejšnjem sestavku o istem argumentu (PD, 17. avg. 75) seznanili z glavnimi značilnostmi in orodjem, ki ga pri tem športu uporabljamo, si danes še nekoliko oglejmo tehniko lokostrelstva.
Dinamiko celotnega gibalnega procesa, katerega logični zaključek je pač strel v tarčo, lahko razdelimo na osem faz:
1.	začetni položaj,
2.	prijem,
3.	nastavljanje puščice,
4.	napenjanje,
5.	sidranje,
6.	ciljanje,
7.	spuščanje,
8.	drža po strelu.
Seveda ni taka razdelitev v posamezne faze realna, temveč je to le pripomoček za boljšo ponazoritev posameznih gibov in pravilne drže začetniku. Tehnično najzahtevnejši so gotovo napenjanje — to je pravilni gib in poteg, s katerim tetivo napnemo, sidranje — položaj v katerem za hip obstanemo, ko smo tetivo do konca napeli, in nato še spuščanje — to je najbolj kočljiv trenutek, ko moramo popolnoma mirno sprožiti tetivo in s tem vso silo, ki smo jo vložili v prožnost loka. Mislim, da nima smisla, da bi tu posamezne faze podrobno opisoval ali dajal kakršnakoli navodila. Praktični prikaz in poizkus pri tem zaleže mnogo več kot pisana beseda. Kdor se za to zanima in bi se rad pobliže seznanil z lokostrelstvom, bo imel za to priliko v okviru letošnjih 14. športnih iger.
Kar se tehnike tiče lahko še kaj povemo o točki za nastavljanje in
0	nastavljanju tetive. Točka za nastavljanje je točka na tetivi, kamor nastavimo puščico. Za natančno ciljanje je nujno, da to točko pravilno označimo. Puščico postavimo na ležišče in jo nastavimo. Točka za nastavljanje je pravilna, če je kot
, med tetivo in puščico 90°, poprav-
1	Ijena za 1/8”. Tetivo pa lahko na-
stavljamo na lok na različne načine. Najpreprosteje tako, da s primernim prijemom lok upognemo in pravilno nastavimo zanko tetive. Če je pa lok večji in močnejši se lahko po-služimo raznih tehničnih pripomočkov, kot so pritrjeni škripci ali na-stavljavec.
Čedalje bolj znanstvene metode, ki jih v zadnjih letih uvajajo v lokostrelstvo, nam zagotavljajo ob rednem treningu hiter napredek in doseg visoke natančnosti, čimvečja tehnična izpopolnjenost nas običajno dovede do spoznanja, kako so rezultati odvisni od psiholoških faktorjev in kako je torej redno treniranje duha in telesa nepogrešljivo.
Za konec pa še nekaj besed o lokostrelski etiki. Nekaj točk, s katerimi se mora že začetnik seznaniti in jih tudi vedno resno upoštevati.
1.	Nikoli, pod nobenim pogojem, ne ciljaj na človeka.
2.	Nikoli ne streljaj v zrak. Puščica pristane z isto hitrostjo kot odleti in nikoli ne veš, kje bo pristala.
3.	Pri skupinskih vajah morajo vsi strelci streljati hkrati in pobrati puščice prai- tako hkrati. Nikoli ne hodi po puščice, ko drugi še streljajo.
4.	Med vajo se alarm za nevarnost daje s prekinjenim piskanjem na piščal. Nehaj streljati, če ga slišiš.
5.	Ne uporabljaj pokvarjene opreme, kot so počene puščice in izrabljene tetive.
6.	Izberi tako vadbišče, kjer ne bo nevarnosti za druge, če zgrešiš tarčo. Pazi, da je visok zid ali pa kaka druga trdna zgradba za tarčo, da ustavi puščico
brin
SOŽALJE
Ob smrti drage mame izreka 6D Primorje svojima članoma Dinu in Romanu Danevu ter ostalim sorodnikom iskreno sožalje.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 5S9 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran g	28. septembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIt » • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno-
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itaiije pri S. ••
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
EVROPSKI POKAL
Italija s svojo igro povsem razočarala
Včerajšnji remi odraža globoko krizo italijanskega nogometa
Italija — Finska	0:0
ITALIJA: Zoff, Rocca, Roggi, Belletti, Bellugi, Facchetti, Oraziani, Pecci, Savoldi, Antognoni, Morini.
FINSKA:	Enckelmann, Vihtilae,
Tolsa, Maekynen (Kautonen), Ranta, Jantunen, Haiskeinen, Suomaleinen, Toivola, Rissanen (Hamalainen) in Paatelainen.
SODNIK: Santhoulis (Ciper).
Nobenega dvoma ni: italijanska državna nogmetna reprezentanca je v tem srečanju za evropski pokal narodov odigrala eno najslabših tekem v svoji zgodovini. Čeprav je igrala dejansko proti amaterskim igralcem, ki imajo dokaj skromno mednarodno veljavo, je povsem odpovedala in je pripravila vsem italijanskim ljubiteljem te igre globoko razočaranje. Morda še več: celo o-gorčenje! In to povsem upravičeno.
«Azzurri» so bili prava senca ekipe, kakršna bi morala biti tista, ki jo sestavljajo dobro plačani profesionalci. Igrali so medlo, neodločno, brez ostrine, netočno, strele na vrata (tudi manj nevarne) bi lahko prešteli skoraj na prste ene roke. Sistem ni deloval. Taktike dejansko nismo videli nobene, saj se je na igrišču dogajalo prav nasprotno od tega, kar bi se moralo. Igralci so bili nenavadno slabo razporejeni in še tistih nekaj žog, ki bi lahko postale za Fince nevarne, ker so se približale na nekaj metrov njihovim vratom, so skoraj vedno našle italijanski napad nepripravljen.
Za Fince ne moremo reči, da so veliko moštvo. Pokazali pa so srčnost, borbenost, dobro taktično zasnovo, precejšnjo kondicijo in odločno obrambo, ki je znala zaustaviti skoraj vedno italijanske napadalce v varni oddaljenosti od svojih vrat. Če bi imeli Finci strelce, ki bi se bolje znašli v trenutkih, ko so bili v ugodnih položajih za strel, kate-
rih so si vsekakor ustvarili več kot domačini, potem bi danes italijanska reprezentanca doživela celo zaslužen poraz.
Kriza italijanskega nogometa se tako nadaljuje. V zadnjih letih se je izmenjalo v vodstvu reprezentance že več trenerjev, vendar ni doslej, po Mehiki, uspelo še nobenemu ustvariti dovolj trdne osnove za ponovni preporod nekoč slovitega italijanskega nogometa. Nasprotno: vse kaže, da tone raven «azzurrov» vedno nižje. Zato ni čudno, če gledalci včerajšnje tekme niso izražali svojega negodovanja le z žvižganjem, ampak so celo skušali zažgati tribune. Tak način izražanja nezadovoljstva seveda ni pravilen, vendar pa jasno kaže, kje se danes nahaja italijanski nogomet: na dnu!
Italija ima zdaj le še teoretične možnosti za napredovanje v tem tekmovanju: morala bi namreč premagati Poljsko in Nizozemsko (pa še Poljska bi morala nato zgubiti ali remizirati z Nizozemsko), nakar bi odločala razlika v golih. To pa pomeni praktično toliko, kot da je Italija že izpadla. In s tem so se v italijanskem taboru bolj ali manj že vsi sprijaznili.
TENIS
NA TURNIRJU GAJE
Košuta in Lasič danes v finalu
Na Padričah je v teku tradicionalni klubski teniški turnir Gaje, katerega se udeležuje 36 igralcev. Po predvidevanju sta se v finale uvrstila prof. Boris Košuta in prof. Igor Lasič. Ta finale bo na sporedu danes ob 15.30, medtem ko bo finale dvojic 1. oktobra.
aiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiimuuiiuiiiimuiiiiimiiiiiiimiiniimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiimimiii
KOLESARSTVO
VČERAJ V P0DC0RI
Množična udeležba
Tekmovanje je bilo v okviru 14. SŠI
V okviru svečanosti ob odkritju partizanskega spomenika v Podgori in v sklopu 14. slovenskih športnih iger, je včeraj dopoldne prosvetno društvo «A. Paglavec» pripravilo kolesarsko tekmovanje, ki ni bilo hitrostnega značaja. Tekmovalci so namreč med progo, ki je potekala po podgorskih in oriških poteh, morali odgovarjati na vprašanja iz časov NOV in o naši zgodovini kolesarstva. Na startu, ki je bil postavljen pred spomenikom, se je zbralo veliko tekmovalcev z Goriškega, ki so bili razdeljeni v dve kategoriji: mladinci (pod 14. letom) in starejši. Prireditelji so zmagovalcem obeh kategorij dali pokale in medalje.
Rezultati:
Mladinci: 1. Sancin in Dornik 45 točk; 2. Kumar in Vižintin 34, 3. Kanezin in Serate 26; Favaro in Brezigar 24, 5. Peteani in Primožič 22; 6. Lazič in Ciani 20, 7. Bresciani in Hvali 17; 8. Rossi in Skorja 16; 9. Kocjančič in Kodermac 12; 10. Humar in Peršolja 12; 11. Cej in Bensero 15 točk.
Starejši: 1. Plesničar in Marki 42 točk; 2. Jarc in Kuštrin 41, 3. Ožbot in Marušič 38, 4. Klavčič in Bresciani 29; 5. Blažič in Bresciani 21; 6. Bandelj in Humar S. 17; 7. Bradaschia in Morello 15; 8. Morello in Teršič 3; 9. Bosco in Edelli 1 točka.
nogomet
nticipiranih tekmah 1. jugoslo-e zvezne lige so včeraj dose-izide:
luk — Željezničar	5:1
k — Crvena zvezda	2:0
grad — Dinamo	0:2
JADRANJE
PRVA PUH IN MIKLAVC
PORTOROŽ, 27., — Dopoldne so Portorožu ob zvoku fanfar slo-esno zaključili letošnje balkansko rvenstvo v jadranju. Po petdnev-em tekmovanju, ki so ga spremiale tudi razne nevšečnosti zaradi eugodnih vremenskih razmer, smo ončno dobili balkanske prvake v reh razredih. Za Jugoslovane je sekakor najbolj razveseljiv uspeh >uha in Miklavca, ki sta v razre-u «leteči Holandec» prepričljivo o-vojila prvo mesto, druga pa sta lila prav tako jugoslovanska pred-tavnika Zorčič in Grbavec.
V	razredu jadrnic optimist je magai Romun Ispas Horia, najbolj-i Jugoslovan pa se je uvrstil na ismo mesto.
V	razredu finn za mladince je magai Grk Banduris, za člane pa iadjipavlis, prav tako predstavnik Jrčije. Jugoslovani se v tem razre: lu niso kdo ve kako uveljavili, saj o najboljši mladinci pristali na pe-em in šestem mestu, najboljši čla-n pa komaj na 17. mestu.
Na slovesnosti je s kratkim na-'ovorom čestital tekmovalcem in »rganizatorjem predsednik Brodar-
ske zveze Slovenije dr. Edo Pirkmajer.
Ekipa Trsta
(Nadaljevanje s 7. strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
SPOROČILO ZDRUŽENJA TRGOVCCV
JUTRI STOPI V VELJAVO ZIMSKI URNIK TRGOVIN
Združenje trgovcev opozarja svoje člane, da začne z jutrišnjim dnem veljati zimski urnik trgovin: trgovine z jestvinami in ■ drogerije: od 8. do 13. ure in od 16.30 do 19. ure;
mlekarne: od 7.40 do 13. ure in od 17. do 19. ure; ribarnice: od 8. do 14. ure; trgovine s sadjem in zelenjavo: od 7.40 do 14. ure, ob dnevih pred prazniki pa od 7.40 do 13. ure in od 16.30 do 19. ure; trgovine z mešanim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30; cvetličarne: od 8. do 13. in od 16.30 do 19. ure.
Urnik železarn, trgovin z električnimi predmeti in drugih trgovin o-stane. začasno nespremenjen, ker so v teku pogajanja z občinsko u-pravo.
Seminar za slaviste
Društvo tržaških in goriških slavistov sporoča, da bo od 2. do 4. oktobra v Postojni strokovno zborovanje Slavističnega društva Slovenije.
Na pobudo občinskega odbora
V torek in sredo sestanka
v Sesljanu in Stivami
Na pobudo občinskega odbora in komisije za decentralizacijo bo v torek, 30. septembra 1975, v prostorih italijanske osnovne šole v Sesljanu sestanek o decentralizaciji devinsko-nabrežinske uprave. Podoben sestanek bo tudi v sredo, 1. oktobra 1975, v prostorih osnovne šole v štivanu št. 19/a.
Zadnji dan tržaških zdravniških dnevov
Z dvema okroglima mizama, o kroničnem vnetju črevesja in srčnih napakah, so se sinoči zaključili tradicionalni tržaški zdravniški dnevi.
Zadnje zasedanje je vodil znani italijanski kirurg tržaškega porekla, prof. Valdoni, ki je predal besedo prof. Montiju za poročilo o operacijah' ha jetrih, nato ’ prof. Fegizu iz Rima o kirurgiji ožilja v primeru visokega pritiska. O kirurgiji ožilja je govoril še Tržačan Petri, o rakastih tvorih na ustnicah pa prof. Siila.
Zadnji je, med drugim, omenil vzročne zveze med pojavi rakastih tvorb im kajenjem.
Odrezek, ki ga bo banka vrnila zavarovancu in ki vsebuje podatke o njegovi istovetnosti, izplačano vsoto, pojasnilo, če gre za predujem ali za saldo in podatke o trajanju bolezni, bo moral zavarovanec dopolniti z datumom rojstva, preden ga pošlje zavodu za socialno skrbstvo INPS, da mu vpiše socialne prispevke za dobo obolelosti.
VČERAJ POPOLDNE PRI OREHU
14-letno dekle izgubilo življenje v prometni nesreči
Včeraj popoldne se je v Ul. Flavia, pri Orehu, pripetila izredno huda prometna nesreča, ki je terjala življenje mladega dekleta in pri kateri je bil hudo poškodovan njen 17-letni prijatelj. Okoli 16. ure sta se po omenjeni ulici peljala na vespi z evidenčno tablico TS 42111 17-letni Piero Zornada iz Trsta, Ul. Kolonja 65 in 14-letna Bibiana Fi-ciur iz Milj, Ul. Carpentieri 4. Iz še nepojasnjenih razlogov, po vsej verjetnosti pa zaradi prevelike hitrosti, je v vespo trčil nasproti vozeči mercedes, ki ga je upravljal 63-letni nemški državljan Karl Heinz.
Sunek je bil tako silovit, da je oba vrglo z vespe. Ficiurjeva je obležala mrtva na asfaltu, Zornado pa so prepeljali z rešilnim avtom Rdečega križa v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s strogo pridržano prognozo zaradi pretresa možganov, številnih udarcev po glavi in verjetnih notranjih poškodb, nato pa so ga premestili v oddelek za nujne posege, kjer so ga nemu-
Umrl je Drago Bordon rodoljub in revolucionar
V častitljivi starosti 87 let je v Kopru preminil zaslužni primorski rojak Drago Bordon. Rodil se je v Loparju pri Pridvoru nad Koprom v narodno zavedni kmečki družini. Ker takrat v njegovem domačem kraju ni bilo šole, se je znanja željni fantič sam naučil brati in pisati, potem pa si je kot samouk pridobil potrebno izobrazbo. Že kot mladenič se je vključil v napredno gibanje ter deloval v raznih narodnoobrambnih in prosvetnih organizacijah. V letih pred prvo svetovno vojno je stopil v državno službo ter služboval v Trstu, Sežani in Pulju. Reakcionarne avstro-ogrske oblasti so ga nekajkrat preganjale zaradi njegovega trdnega narodnega prepričanja in delovanja. Po razpadu Avstro-ogrske, ko je italijanska vojska zasedla naše kraje, se je
doma operirali. Voznik mercedesa je Drago Bordon kot prostovoljec pri-
utrpel le lažji šok, za kar so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč.
ACEGAT sporoča, da se bosta odslej v Lakotišču, pred trgovino pohištva, ustavljala dva avtobusa prog 23 in 40. Slednji se je pred tem ustavljal sredi križišča.
družil borcem generala Majstra odhitel na Koroško branit našo severno mejo. Ko se je zopet vrnil v svoj Trst, ni mogel dobiti zaposlitve, pač pa se je moral ob nastopu fašizma z družino umakniti v Jugoslavijo. Služboval je v Ptuju in Ljubljani, dokler ga ni nazadnjaški
ja in dežele Furlani je-Julijske krajine. Tekmovanja se je udeležilo 20 štiričlanskih ekip in sicer 15 primorskih in 5 italijanskih. Žal, pa se šahisti avstrijske Koroške in štajerske niso odvzali vabilu.
Po pozdravnem govoru pokrovitelja tekmovanja, predsednika izvršnega sveta občine Idrija Marjana Groffa se je pričelo tekmovanje, ki je potekalo v znaku boja za prva mesta med ekipami Postojne, Kopra in Trsta. Ekipa Idrije je i-zredno slabo startala, saj je po prvih petih kolih zbrala le polovico točk in tako ni posegla v borbo za vrh, čeprav je v nadaljevanju uspela premagati Koper s 3,5:0.5 in v zadnjem kolu še Postojno s 3:1 ter je tako omogočila Trstu, da je slavil že peto zmago na dosedanjih dvanajstih turnirjih.
KONČNI VRSTNI RED:
Trst 60,5 (Olivotto, Battisti, Seleni, Bellulovich) ;
Postojna 58 (Nikolič, Bombač, Hajna, Gospodarič) ;
Koper I. 54 (Milinkovič, Brečevič, Petrinja, Horvatič) ;
Idrija I. 53,5 (Kovač, Šemrl, Cmo-brnja, Jereb);
Nova Gorica 48,5;
Pivka 44,5;
Videm 44;
Gorica L 42,5;
Tržič 42;
Tolmin 41,5;
Ajdovščina L 40,5;
Ajdovščina II. 38;
Most na Soči 33;
Šempeter 31,5;
Semedela 29;
Sežana 26,5;
Idrija H. 26;
Gorica H. 25;
Cerkno 18,5;
Senožeče 3 točke.
Organizatorji so osem prvouvr-ščenih nagradili s pokali in plaketami, Primorska šahovska zveza pa je vsem udeležencem poklonila spominske diplome. Da je ta največja vsakoletna manifestacija šahistov ob meji, ki je potekala pod geslom «Šah druži narode» izredno lepo uspela gre zahvala nekaterim idrijskim delovnim in družbeno-političnim organizacijam, ki so prispevale sredstva in tako pokazala razumevanje za organizacijo te mednarodne prireditve v Idriji. Posebna zahvala gre tudi uredništvu «Primorskega dnevnika», ki je prispevalo pokal, katerega so dobili prav i-driiski šahisti.
Številnim obiskovalcem mednarod nega turnirja so prireditelji pripravili tudi razstavo o delu in rezultatih v preteklem obdobju in tako znova dokazali priljubljenost šahovske igre v tem najstarejšem ru darskem mestu.
SILVO KOVAČ
• Tržaška občina obvešča krošnjarje, ki se želijo udeležiti Miklavževega sejma, ki bo v Drevoredu 20. septembra od 4. do 8. decembra, da zapade rok za prijave nepreklicno 20. oktobra ob 12. uri. Prijave sprejemajo v občinski palači na Trgu Co-stanzi, soba štev. 30. (III. nadstr.).
Mehanizirano izplačevanje odškodnin
zavarovancem INAM
Državni zavod za zdravstveno skrbstvo INAM sporoča, da bo začel s 1. oktobrom 1975 izplačevati svojim zavarovancem odškodnine po meha-nografskem sistemu, ki ga je uvedel že v drugih pokrajinah. Odškodnine za izostanke od dela zaradi bolezni, do katerih bo prišlo po omenjenem datumu, bodo izplačevali z bančnimi čeki, ki jih bo moral vnovčiti naslovnik v banki Credito Italiano ali, v krajih, kjer ta banka ne posluje, v podružnicah Tržaške hranilnice ali v Kmečki in obrtniški posojilnici na Opčinah.
tiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimimiiiiiiiifHiiimiiimiiiimimtumiiiiiiii
DR. VEKOSLAVU POVHU V SPOMIN
V sredo, 24. septembra, smo se poslovili od primorskega rojaka dr. Vekoslava Povha v Ljubljani na Žalah v kapelici sv. Jurija, tržaški rojaki pa so ga spremljali v petek, 26. septembra na njegovi zadnji poti v objem rodne grude na tržaškem pokopališču. Pokojni se je rodil 1. 1897 avstrijskemu poštnemu uslužbencu v Voloskem, toda kaj kmalu se je družina Povhovih preselila dokončno v domače tržaško mesto. Tu se je mladi Povh šolal najprej v slovenskih osnovnih šolah, nato na državni gimnaziji in si izbral visoko trgovsko šolo, staro Revoltelio, za učenje ekonomskih ved. že kmalu po doktorski diplomi je dr. Povh prevzel formalno vodstvo tveletnega trgovskega tečaja, ki ga je slovensko Trgovsko izobraževalno društvo odprlo na podlagi svojih družinskih pravil. Nekaj pasa je učil trgovske predmete in tudi formalno vodil šolo, ker pobudnik in dejanski voditelj te šole dr. Lavo Čermelj ni smel nastopiti kot voditelj, ker je bil v disciplinskem postopku. Dr. Povh seveda ni mogel dobiti v trgovskem Trstu pod fašistično vlado sebi ustrezno mesto v številnih trgovinskih ustanovah, inštitutih, bankah m podjetjih. Vse svoje moči je zato posvetil tistim trgovskim tržaškim ustanovam, kjer so še ostali v vodstvu slovenski trgovci in gospodarstveniki. Delal je nekaj časa pri tržaški «Zadružni Zvezi» in tudi pri Tržaški posojilnici in hranilnici. Fašisti so že začeli 1. 1927 asimilirati slovenske gospodarske u-stanove in tako je fašistični režim
danes ob obali
KINO
KOPER; ob 10.00 — ameriški, NAJ-BOU NORA DIRKA; ob 16.00 in 18.00 špansko . - angleški, VIVA PANCHo VILLA; ob 20.00 - francoski, NA MEJI BLAZNOSTI. IZOLA: ob 10.00 — ameriški, TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT; ob 16.00 in 18.00. ameriški — UMAZANE ROKE NAD MESTOM; ob 20.00 — francoski, ŠUM NA SRCU.
ŠKOFIJE: ob 17.00 in 20.00 - italijanski, DECAMERON*
PIRAN: ob 10.00 — ameriški, ČAROBNA PAJČEVINA; ob 16.00 in 18.00 ter 20.00 — ameriški, CAHILL, ŠERIF ZDA.
PORTOROŽ: ob 20.00 - nemški VSI DRUGI SE IMENUJEJO ALI. TRGOVINE
Na obali bodo dežurale med sedmo in deseto uro naslednje trgovine: Piran: Samopostrežna NANOS — Zelenjavni trg, sadje zelenjava KZ Zelenjavni trg, Mesnica Agraria, Zelenjavni trg,
Portorož: Samopostrežna KOLONIA-LE, .sadje zelenjava KZ in mesnica EMONA.
Lucija: Market NANOS.
Izola:	Samopostrežna JESTVINA,
Drevored L maja, Market NANOS v Pittonijevi ulici ter Kmetijska zadruga Ljubljanska 5.
V Kopru bo dežural eden izmed marketov na cesti JLA.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Nočna in dnevna zdravniška služba
je organizirana v vseh treh obalnih mestih, prav tako pa dežurajo tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Danes bodo odprti vsi športni objekti, v večernih urah pa bodo zabavne plesne prireditve v vseh večjih hotelih na obali. Barski program si lahko ogledate v hotelu Triglav v Kopru, v Palacu in Metropolu, v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu.
ŠPORT
Koper: Ob 10. uri — republiška odbojkarska liga za ženske Koper -Ljubljana.
Ob 11. uri — srečanje moških odbojkarskih ekip Kopra in Ljubljane. Izola: Ob 10. uri — republiška rokometna liga za ženske — Izola -Iskra (Nova Gorica), ob 11. uri moška republiška rokometna liga Izola - šešir. ob 15. uri primorski nogometni derbi republiške lige Izola - Vozila. Portorož: nadaljevanje evropskega jadralnega prvenstva.
že junija 1928 postavil v upravni in nadzorni odbor Zadružne-fašistične zastopnike. Ti so odstranili najprej višje slovenske trgovske strokovnjake in tako se je tudi dr. Povh 1. 1929 znašel na cesti. Po brezuspešnem iskanju kakršnekoli službe, se je moral končno izseliti.
V majhni Sloveniji so bila 1. 1930 vsa pomembna mesta zaradi svetovne gospodarske krize že zasedena. Zato je nadaljeval pot do Beograda. Po krajšem čakanju je dobil mesto v novoustanovljeni «Privilegirani agrarni banki», katere namen je bil s cenenimi krediti izboljšati stanje jugoslovanskega kmetijstva. Ko je po nekaj letih dobila 1. 1936 tudi Slovenija svojo podružnico «Privilegirane agrarne banke», je dr. Povh izkoristil priložnost in kot izkušen strokovnjak dobil vodilno mesto direktorja slovenske podružnice ter se preselil v Ljubljano. Toda le pet let mu je bilo dano, da dokaže svojo strokovno znanje in izkušenost v bančni stroki parastatalnega državnega inštituta. Isti ljudje, ki so mu v Trstu onemogočili, da bi dobil službo, so že v aprilu 1941. leta preplavili Slovenijo in ohromili sleherno gospodarsko delovanje bančnih zavodov. Dr. Povh je tedaj stopil v vrste borcev Osvobodilne fronte, da bi čimprej odvrgli tuji uničevalni režim. Tako je moral iti tudi on na pot v Dachau. Prestal je najstrašnejši čas dachauskega uničevanja tisočev Slovencev. Po naključju je še ostala v njem iskra življenja, da se je vrnil v Ljubljano, kjer je svobodno življenje v domovini o-krepilo njegove fizične moči. Z vesel jen je dal na voljo svojo dolgoletno izkušenost v gospodarskih zadevah. Delal je z vso prizadevnostjo v raznih oblikah novega gospodarskega sistema v Denarnem zavodu Slovenije, pri Narodni banki v oddelku za statistiko in planiranje in posebno dolgo let pri Zavodu socialistične republike Slovenije za družbeno planiranje. Pred nekaj leti je odšel v zasluženi pokoj in bil zadovoljen, ko je videl, kako je Slovenija razmeroma hitro izplavala iz povojnih težav in začela dosegati raven evropskih razmer. Posebno zadovoljstvo sta delala svojemu o-četu, trdnemu in preudarnemu gospodarskemu delavcu, njegova sinova Bogdan in Dušan, ki sta znana v tujini med Nemci in Švicarji kot evropska strokovnjaka, prvi kot jedrski fizik, drusi v električnih vedah in izkušnjah.
Dr. Povh je bil tih delavec, trdovraten garač redkih besed in je sramežljivo skrival svojo ljubezen do svojega mesta, do Trsta. V Sloveniji je delal dolga desetletja, toda za dokončni stalni počitek si je izbral svoj grob v Trstu. Povhovim iskreno sožalje.
ALBERT REJEC
Mali oglasi
klerikalni režim leta 1936 premestil v Split.
V Splitu je Bordon pričakal razpad stare Jugoslavije. Brez obotavljanja se je pridružil osvobodilnemu gibanju, zbiral za partizane orožje, širil ilegalno literaturo, pomagal pri reševanju aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja iz zaporov in pri-skrboval ponarejene dokumente itd. Italijanski okupator ga je odpustil iz službe, zato je odšel v Ljubljano, kjer je nadaljeval s svojim ilegalnim delom. Njegova sinova Rado in Dušan sta bila tedaj že v fašističnih ječah, od koder sta pozneje odšla v partizane. Dušan je spomladi 1944 padel v boju kot politkomisar 23. Garibaldinske brigade «Pio Borri». V Kopru smo se njegovemu spominu oddolžili s tem da smo po njem imenovali osnovno šolo v Semedeli in mu letos odkrili v atriju šole doprsni spomenik, delo znanega kiparja Pohlena.
Po osvoboditvi je Drago Bordon opravljal pomembne funkcije v organih ljudske oblasti na Koroškem. Bil je prvi vodja kriminalistične službe pri okrajnem ljudskem odboru Koper, nato delovni inšpektor itd. Kot vseskozi zaveden, prizadeven in požrtvovalen družbenopolitični delavec (bil je odličen priljubljen govornik), je mnogo prispeval k utrjevanju naše ljudske oblasti in k urejanju razmer na Koprskem. Ljudje so ga močno cenili zaradi njegovega obsežnega znanja, njegovih izkušenj in pripravljenosti pomagati vsakomur, kdor je bil potreben nasveta ali pomoči. Osebno je bil skromen človek, ki mu je bila nenehno pri srcu misel, da bi svojemu desetletja zatiranemu «kldstvu pomagal k napredku in blaginji. Za njegovo nesebično delo med narodnoosvobodilnim bojem in v povojni graditvi socialistične samoupravne družbe, ga je predsednik republike odlikoval z redom bratstva in e-notnosti, z redom zasluge za narod in redom za hrabrost. Z Dragom Bordonom smo na Koprskem izgubili markantno, daleč naokrog znano in priljubljeno osebnost. Požrtvovalnega rojaka, borca za svobodo primorskega ljudstva in vseskozi naprednega človeka, bomo o hranili v trajnem spominu. Svojcem iskreno sožalje.
Albert Klun
Demonstracije in ogorčenje
(Nadaljevanje s 1. strani)
TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje tudi inozemstvo
zuje, da v Španiji gori z vedno večjo silo plamen svobode.
Končno je tajnik PSI De Martino ugotovil, da pomenijo usmrtitve jasen demanti tez, po katerih naj bi v Španiji pripravljali bolj popustljiv režim. Dolžnost svobodnih ljudi in narodov je, da u-strezno odgovorijo na to izzivanje, kajti ne gre za notranjo špansko zadevo, ampak za stvar Evrope in vsega sveta. Predvsem pa je treba popolnoma izolirati frankistični režim v vseh mednarodnih forumih.
V Rimu je bila na Trgu di Spagna mogočna manifestacija, katere se je udeležilo več desetin tisočev ljudi. Na manifestaciji so kratko spregovorili predstavniki strank ustavnega loka .nakar so priredili sprevod po ulicah mestnega središča. Svojo demonstracijo so organizirale tudi levičarske izvenparlamentame organizacije. Dva španska avtobusa so zažgali, dva pa poškodovali. Policija je posegla s solzilcem. Tudi v Milanu so bile manifestacije na pobudo partizanskega združenja ANPI in enotnega antifašističnega odbora. Tudi tu je med ločeno demonstracijo izvenparlamentarnih skupin prišlo do manjših incidentov.
Federacija CGIL, CISL in UIL je sporočila, da bo 2. oktobra «evropski dan mobilizacije proti fran-kističnemu režimu». Na pobudo sindikata uslužbencev letalskih družb FULAT bodo od danes do 2. oktobra ukinjene vse letalske zveze med Italijo in Španijo. Na današnji nogometni tekmi med Italijo in Finsko v Rimu so se igralci in gledalci z enominutnim molkom poklonili spominu umorjenih antifašistov.
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. ■ AGENCIJA GENERALI Opčine. Ul. Salici L tek 211-489.
AUTOSALONE TRIESTE - ČARU VIRGIUO - 126 73, 127 74, 128 70-
74,	1500 C 66. 124 coupé 5 m 68. 850 coupé 70. A 112 74. Citroen 1000
75,	Fulvia coupé 67, 125 68, Opel 1000 tam. 70 m drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giu. lia 10 in UL Cologna 7.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
IŠČEMO 15-16 letno uradnico začetnico, po možnosti z znanjem strojepisja in slovenščine. Telefon 768 059 urnik trgovin, razen ob ponedeljkih.
PEKARNO, dobro vpeljano, oddamo v najem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Pekama».
FRIZERKO išče Stalno slovensko gledališče. Zagotovljena strokovna specializacija. Prijave na Upravi SSG v Trstu, Ul. Petronio 4, V uradnih urah. Tel. 734265/9.
OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč hr, v odvisnosti od vrste. DARWIL Trst. Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje.
KUPIM Citroen DS 21, DS 23, D Su-per5 ali D Super od letnika 1971 dalje; lahko tudi v «Break» izvedbi. Cenjene ponudbe pošljite na: ADIT, p.p. 171, 61001 Ljubljana.
SLOVENSKO GOSPODARSKO PODJETJE V TRSTU
išče hišnika. Dobri pogoji in stanovanje. Pismene ponudbe nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Hišnik».
ATTUALFOTO
TRST — UL. DELLTSTRIA 3
v sodelovanju s firmo «ERGA — MILANO»
V	ČETRTEK, 2., IN PETEK, 3. OKTOBRA, OD 16. DO 21. URE
V	HOTELU SAN GIUSTO — UL. BELLI 3 (vogal Ul. dellTstria) bodo tehniki firme
DURST — POVEČEVALNIKI predstavili najsodobnejše aparate za barvno in črno-belo povečanje fotografij
Vabljeni!
STROKOVNA ŠOLA ZA GRADBENE DELAVCE V TRSTU
Scuola di Qualificazione Operai Edili di Trieste
bra t.l.
1.
2.
3.
4.
5..
Ravnateljstvo šole sporoča, da se bo pouk začel 20. okto-‘ 1 in da se je začelo vpisovanje tečaja za:
zidarje
tesarje — železokrivce žerjavarje — elektrikarje vodnike mehaničnih orodij delovodje
za zemeljska dela
V šolo se lahko vpišejo:
—	vajenci
—	mladeniči, ki pridejo iz drugih strok in ki nameravajo postati kvalificirani gradbeni delavci
—	kvalificirani gradbeni delavci, ki želijo doseči specializacijo
—	specializirani gradbeni delavci, ki želijo postati delovodje
Za informacije in vpis, obrniti se na sedež šole:
TRST, UL. ROSSINI 4/IV. NADSTR. — TELEFON 38-670
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■ sprejema hranilne vloge in H nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Umik:	8.30 — 12.30
16.00 — 17.00	Ob sobotah zaprto
svpjšp pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da ver skodelic
okusne in dišeče kave.
CR EMC A F F È praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
Največja izbira surove In pražene kave v Trstu po najugodnejših cenah DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 PRAZARNA : UL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 . Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
Na novo odprt velik salon pohištva
DNEVNE SOBE SPREJEMNICE
kuhinje
VHODI
Vst za sodoiao apremo ter slllao pohištvo ■ tzbraai artikli ■ BOBRU 6®* SERVIS IN GARANCIJA OD KVALIFICIRANEGA OSEBJA Odkup rabljenega pohištva pc godnih cenah