i:2xm TOŽILSTVO v ljubljahi
Došlo . a«Yi;M§30'
____krat,_prilog.
PoSfnfna plačana r gotovini.
Leto XI., št. 180
Ljubljana, sreda 6. avgusta 1936
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešcr, nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št Z — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub. ljana št 11.842; Praha čislo 78 180; Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te>
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon žt. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Silna suša v Ameriki | JUGOSLAVIJA UČITELJICA EVROPE
Suša traja že mesec dni in znaša dosedaj škoda pol milijarde dolarjev — Povprečna vročina je 40—50 stopinj Celzija — Nad 200 oseb podleglo solnčarici
Newyork, 5. avgusta. Neznosna vro-lina, ki vlada nad vzhodnim, južnim in srednjim zapadnim delom Zedinjenih držav že skoraj štiri tedne, je dosegla temperaturo kakor je ne pomnijo šest-desetletja.
Vročina zahteva dnevno številne pnirtne žrtve. V Newyorku je včeraj umrlo 6 oseb na solnčarici. Boje se, da bo pričelo povsod primanjkovati mleka in vode, če bo vročina trajala dalje, kar kažejo zaenkrat še vsi znaki. Kmetje bodo prisiljeni uporabiti požeto žito za živinsko krmo. Škodo, ki jo je povzročila suša doslej poljedelstvu, cenijo na pol milijarde dolarjev, ki pa ilnevno narašča. V Newyorku samem /naša škoda, ki jo povzroča neznosna vročina gospodarskemu življenju, nad ;> milijonov dolarjev dnevno. Zaradi su-ir'' je prizadetih 25 zveznih držav.
Washington, 5. avgusta s. Povprečja vročina 40 do 50 stopinj Celzija, ki da od 18. julija nad vsem srednjim ■dom in vzhodom države, je povzro tamošnjemu poljedelstvu nepopisno ndo.
I Isednik osrednje zveze poljedel-
skih zadrug je sporočil predsedniku Hooverju, da pomeni letošnja vročina in suša za dve tretjini vse države ogromno katastrofo.
Žito na poljih se je večinoma posušilo. Pašniki so zaradi tropičnih temperatur kar porjaveli kot bi bili požga-ni. Zapadno od Misisipija so gozdni požari uničili mnogo plodovite zemlje in pridelkov. Reke in jezera se suše, ribe izumirajo. Živali poginjajo zaradi pomanjkanje vode in marsikje primanjkuje tudi že pitne vode.
Predsednika Hooverja so zaradi tega pozvali zastopniki poljedelstva, naj preskrbi farmarjem čim obsežnejše kredite. Bati se je, da bodo letošnje letine prediva, volne, vina, krompirja, tobaka in poljskih pridelkov končale s katastrofalno izgubo. Do sedaj povzročena škoda je že tako velika, da bo treba nositi posledice še več let.
V Chicagu je umrlo 60 oseb zaradi solnčarice in utonilo pri kopanju. Najsi niso še znane točne številke tropične vročine, vendar domnevajo, da ji je podleglo skupno nad 200 oseb.
Prijateljski stiki med fašisti in boljševiki
Slovesen podpis nove trgovinske pogodbe med Italijo in sovjetsko Rusijo - Francoski gospodarski krogi zahtevajo omejitev sovjetskega uvoza
.Moskva, 5. avgusta d. V Moskvi so bila usodno zaključena dolgotrajna pogajanja o razširitvi trgovinske pogodbe med Rusijo in Italijo ter o poglobitvi medsebojnih gospodarskih stikov. Na podlagi te nove pogodbe bo sovjetska vlada podvojila svoja naročila v Italiji. Italijanska vlada se je obvezala prevzeti 75% jamstvo za vsa sovjetska naročila pri italijanski industriji.
Novo pogodbo sta podpisala za Italijo, finančni minister Moscogni in minister za korporaciie dr. Bottai za sovjetsko Rusijo pa namestnik komisarja za trgovino Ljubo-mov, ki ga ie v posebno svečani avdijenei sprejel sam predsednik Mussolini in ostal z njim dolgo časa v prijateljskem razgovoru, v katerm sta razpravljala o raznih aktualnih vprašanjih.
Moskva, 5. avg. d. »Izvestja« pozdravljajo z velikim zadovoljstvom podpis nove italiiansko-sovjetske pogodbe in napovedujejo, da se bodo v bližnji bodočnosti odnošaji med obema državama še bolj poglobili. Zanimivo je, da se to oficijelno glasilo kremljskih komunističnih mogotcev ni-
ti z eno besedo ne napada fašizma, temveč ga celo hvali kot pokret, ki je izdatno izboljšal položaj italijanskega delavstva.
Pariz, 5. avgusta d. Francoski gospodarski krogi so zelo nezadovoljni zaradi stalno naraščajočega uvoza sovjetskih proizvodov v Francijo, katere prodajajo sovjetske trgovinske agencije daleko pod tržno ceno. Pod uplivom teh krogov je pričelo mnogo politiko, ki so dosedj zagovarjali pojačenje trgovinskih stikov s sovjetsko Rusijo, zastopati stališče, naj bi se sploh prepovedal uvoz sovjetskih proizvodov, odnosno vsaj znatno omejil. Po statistiki trgovinskega ministrstva je izvozila Francija v Rusijo za 10 miljonov dolarjev raznega blaga, dočim pa so Rusi plasirali na francoskem trgu za 33 miljonov dolarjev proizvodov. Na čelu krogov, ki so nastopili proti sovjetskemu uvozu stoji senator Dal-biez, ki je izrazil sum, da sovjeti nalašč prodajajo pod ceno blago, da bi s tem podprli svojo propagando, ki hoče porušiti družabni red v zapadnih državah.
Ofenziva kitajskih komunističnih čet
Zasedle so znova mesto Čangsu ter se bližajo Hankovu Žalostna usoda dveh ujetih Angležinj
Šanghaj, 5. avgusta, s. Komunisti, ki so ponovno udrli v mesto Cangš, so včeraj zjutraj otvorili ogenj na ameriško topničarko »Palos«, ki je zasidrana pri Cangš. Topničarka je odgovorila z ognjem, tako da so napadalci končno umolknili. En ameriški mornar je bil ranjen. Razen ameriške topničarke sta bili obstreljevani iz Cangša tudi itali-janska^ in japonska topničarka.
Peking, 5. avgusta, s. Kakor se je zvedelo, so komunistične tolpe, ki imajo od 18. julija ujeti dve ženi angleških misijonarjev, odrezali vsaki po en prst ter ga poslali oblastvom z zahtevo, da jim plačajo 50.000 dolarjev odkupnine, (2.8 milijona dinarjev), če hočejo oprostitev ujetnikov. Komunisti so zagrozili, da bodo ujetnicam odrezali še ostale prste, če odkupnina ne bo prispela dovolj hitro.
Šanghaj, 5. avgusta, s. V Cingtau je bilo izkrcanih 20.000 nacionalističnih vojakov. 50.000 nacijonalistov pričakujejo za napad na Cinanfu, s katerimi hočejo pasti severno-kitajskim četam za hrbet.
Zaradi opasnega položaja na Kitajskem je sklenila japonska vlada odpo-slati v kitajske vode flotilo torpednih rušilcev, ki so že zapustili vojno luko Saseho ter odvozili v smeri proti Han-kom. V Hankovu je položaj nadvse opasen. Komunistične čete so oddaljene od-hankovskih predmestjih samo še 20 kilometrov. Prebivalstvo iz okoliških mest beži trumoma v Hankov ter pripoveduje strašne prizore o divjanju komunistov, ki plenijo in požigajo vsepovsod, kamor pridejo.
Evropci in Američani so se že večinoma vsi vkrcali na vojne ladje, ki so v najstrožji pripravljenosti. Splošno napovedujejo, da bo postal položaj nacijonalistične vlade nevzdržen, če se posreči rdečim četam zasesti Hankov.
Šanghaj, 5. avgusta, g. Med komunisti in inozemskimi topničarkami, ki
so zbrane pred mestom Cangšu, se je danes ponoči vnela ogorčena topovska bitka, v kateri so bili težko ranjeni 3 angleški in 2 ameriška mornarja, dočim je bilo večje število mornarjev lahko ranjenih. Izgube komunistov so baje zelo velike.
V pristaniščih so trenutno zasidrane angleške, italijanske, japonske in ameriške topničarke. Po zadnjih vesteh se zdi, da se komunistična revolucija širi. Komunisti uvajajo že sovjetski sistem v provincah, ki so jih zasedli. Številne vladne čete so prestopile h komunistom.
Polkovnik Dvorak oproščen
Praga, 5. avgusta, s. Divizijsko sodišče v Pragi je danes ob pol 13. izreklo raz* sodbo v naborni aferi, zaradi katere je bil podpolkovnik dr. Arnošt Dvorak obtožen zločina zlorabe uradne oblasti. Razsodba je bila v vseh točkah obtožnice oprostilna, ker divizijsko sodišče obtoženca zaradi po> manjkanja dokazov ni spoznalo za kri« vega.
Čudno ozadje imenovanja dr. Strafelle
Dunaj, 5. avgusta, g. Imenovanje znane« ga Heirmvehrovca dr. Strafelle v general, no direkcijo zveznih železnic, daje poli« tičnim krogom še vedno mnogo opraviti.
Sedaj se je izvedelo, da sekcijski načeU nik dr. Enderes, na čigar mesto je prišel Strafella, sploh ni podal ostavke. Trgov, ski minister dr. Schuster je poslal Ende. resu pismeno vprašanje, kako stališče bi zavzel, če bi bil Strafella imenovan za ge> neralnega ravnatelja. Dr. Enderes je odgo» voril, da bi v tem primeru podal ostavko na službo pri zveznih železnicah. Dan po. zneje je trgovinsko ministrstvo objavilo odstop dr. Enderesa. Dr. Enderes potrjuje dafies ta dejanski stan in izjavlja katego« rično, da je gospodarstvo pri avstrijskih zveznih železnicah popolnoma odvisno od strankarskih in klikarskih intrig.
Sinajski sporazum o carinski uniji med Jugoslavijo in Rumunijo Je vzbudil po vsej Evropi ogromno pozornost - Kažipot gospodarski uniji Evrope
Ženeva, 5. avgusta. M. Ugledni švicarski list »La Tribune de Geneve« objavlja pod naslovom »Ideja dr. Marin-koviča« daljši članek o carinski uniji med Jugoslavijo in Rumunijo. V članku pravi med drugim:
»Evropa sama ne proizvaja toliko žita, kolikor ga potrebuje. Njena letna potrebščina znaša 150 milijonov meter-skih stotov nad evropskim pridelkom. Ker Rusija ne pride v poštev, mora Evropa uvažati žito iz prekomorskih držav, za kar izda ria leto okrog 4 milijarde zlatih frankov. Pri tem pa vlada v večini evropskih agrarnih in pol-agrarnih držav huda agrarna kriza, kar dela situacijo še bolj komplicirano. Nihče se doslej ni lotil naloge, da bi s primernimi ukrepi napravil temu nevzdržnemu stanju konec. Zopet je morala dati inicijativo Mala antanta in poučiti Francijo, Italijo in Švico, kako je treba reševati ta težavni problem. Mnogo je že bilo predlogov, toda inicijativa, k jo je dal jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič, je najbolj logična in najlažje izvedljiva. V svoji spomenici, poslani rumunski vladi, poudarja doktor Marinkovič, da je edina pot iz te krize pameten sporazum med agrarnimi in industrijskimi državami. Njegov nredlog je bil sprejet v Beogradu in Bukarešti in baš te dni je bila med Jugoslavijo in Rumunijo sklenjena carinska unija, ki bo gotovo prej ali slej pritegnila tudi ostale agrarne države.
Dejstvo, da sta Rumunija in Jugoslavija v tesni zvezi s Češkoslovaško, ki je pretežno industrijska država, kakor tudi okolnost, da bosta iskali najprej sporazum z njo, bosta znatno olajšala nadaljnje sporazumevanje z drugimi industrijskimi državami. Predsednik ru-munske vlade je pristaš enotne gospodarske organizacije Srednje Evrope in se poteguje za to, da se pritegneta k temu sporazumu tudi Madžarska in Avstrija. Konferenca v Sinaji je bila velevažna in bo imela koristne posledice za vso Evropo, ker je pokazala edino pravo pot do rešitve obstoječe gospodarske krize.
Dr. Marinkovič je s svojim predlogom in s svojo inicijativo napravil veliko uslugo tudi Društvu narodov, ki si že leta in leta zaman prizadeva najti primerno rešitev tega problema. Jugoslavija in Rumunija skupno s Češkoslovaško so predhodnice bodočega mednarodnega pokreta, ki vodi k evropski carinski uniji. Ta akcija je dober odgovor onim, ki so leta 1918. vpili, da po meni razkosanje Avstro-ogrske »balka-nizacijo Evrope«. Baš ta »balkanizaci-ja« danes rešuje Evropo pred gospodarskim propadom.«
Podrobnosti o podpisu in vsebini sinajskega sporazuma
Bukarešta, 5. avgusta AA. Snoči so se vrnili iz Konstance v Bukarešto jugoslovenski delegati, ki so prisostvovali sinajski gospodarski konferenci. Spremljal jih je na izletu zastopnik rumunskega prometnega ministra. Naši delegati so se sestali z rumunskimi delegati ob 10. dopoldne v kabinetu trgovinskega ministra Madgeara, kjer je bil nato (kakor smo kratko že včeraj poročali) podpisan provizorični jugo-slovensko-rumunski gospodarski sporazum. Svečanemu dejanju so prisostvovali od rumunske strani minister za trgovino Madgearu, poljedelski minister Mihalake, minister za finance Popovici, zastopnik prometnega ministra Christan in pomočnik trgovinskega ministra Popescu. Od naše strani so bili prisotni ministri dr Kumanudi, Juraj Demetrovič in dr. Šibenik, naš poslanik v Bukarešti Čolak-Antič ter naši eksperti gg. Pilja, Stojkovič, Dja-kovič in Subotič.
Po prečitanju besedila trgovinskega sporazuma pa sta v imenu naše delegacije podpisala zgodovinski akt ministra dr. Kosta Kumanudi in Juraj Demetrovič, za rumunsko delegacijo pa ministra Madgearu In Popovici. Po izvršenih podpisih so ministri pritisnili na listino svoje pečate.
Sporazum bo stopil v veljavo dne 1. septembra t. 1. Ostal bo v veljavi dotlej, da se sklene na podlagi sinajskih sklepov definitivna trgovinska pogodba, kar se bo zgodilo vsekakor pred koncem tega leta. Sporazum je logična posledica sklepov sinajske konference. Njegova naloga je, da pripravi carinsko unijo med obema državama in razne druge ožje sporazume, ki jib je treba sprejeti pred uveljavljenjem carinske unije in katerih glavni bo trgovinska pogodba, ki ji pač gre posebno vidno mesto.
Naloga tega sporazuma je nadalje v
tem, da odstrani brezpogodbeno stanje v naših medsebojnih odnošajih, ki bi moralo nastati 1. septembra, ko stopijo v veljavo konvencije na osnovi klavzule o največji ugodnosti.
Čeprav je ta sporazum gospodarske narave, mu je edina svrha, da pripravi kasnejši popolni sporazum. Navzlic temu že podrobno ureja razna osnovna vprašanja, med drugimi n. pr. vprašanje pravnega postopka napram podanikom ene in druge države, vprašanje uvoženega in izvoženega blaga ua cs-novi načela o največji ugodnosti. Ta princip je posplošen tudi na vse carinske formalnosti, na carinsko tehniko in administracijo. Sporazumu sta priložena dva podrobna protokola, ki urejata veterinarska vprašanja v lojalne mduhu in prevoz blaga.
Zadoščenje v Beogradu
Bograd, 5. avgusta č. V vseh gospodarskih krogih vlada zaradi sporazuma, ki je bil dosežen z Rumunijo, veliko zadoščenje. Niti največji optimisti niso pričakovali, da bo imela kon-
ferenca tako velepomoinben uspeh. Sklepe sinajske konference smatrajo za pričetek nove dobe našega gospodarskega življenja in ureditve naših gospodarskih odnošajev do drugih držav. Rezerviranost češkoslovaškega tiska smatrajo v tukajšnjih gospodarskih krogih za docela neupravičeno. Sporazum med Rumunijo in Jugoslavijo stremi za tem, da se čim prej doseže sporazum tudi s Češkoslovaško kot industrijsko državo ter se da s tem temeljna osnova gospodarski Mali an-tanti. Sporazum, sklenjen v Sinaji, se lahko razširi tudi na druge države, s čimer je obenem ugodeno tudi želji Poljske, ki je predlagala ustanovitev bloka vseh evropskih agrarnih držav.
Povratek naših delegatov
Beograd, 5. avgusta č. V vseh gospo-so se vrnili v Beograd člani naše delegacije na sinajski konferenci gg. dr. Kumanudi, Demetrovič in Šibenik z ostalimi eksperti in pomožnim osob-jem. Minister dr. Frangeš se je že včeraj pripeljal iz Bukarešte z letalom.
Oduševljen sprejem predsednika vlade v Splitu
Predsednik vlade je posetil včeraj mnoge južnodalma-tinske otoke in prispel zvečer v Split, kjer je bil od prebivalstva svečano sprejet
Split, a. avgusta, č. Davi ob 7. je admiralska ladja i Vila i z ministrskim predsednikom na krovu krenila iz gruške luke proli Splitu. Spotoma se je parnik ustavil v vseh lukah na otokih, kjer je prebivalstvo prirejalo ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču navdušene ovacije. Posebno svečan je bil sprejem na Mljetu, Korčuli in na Hvaru.
>Vilac je ob 11. dopoldne prispela na Korčuio, kjer je bila v pristanišču zbrana ogromna množica. Ko se je pojavil parnik na obzorju, so začeli streljati iz topičev, ob prihodu parnika v luko pa je igrala godba, dočim je publika prirejala viharne ovacije. Ministrski predsednik se je pojavil na krovu in množici živahno odzdravljal. Po polurnem pristanku je parnik krenil dalje v Makarsko. Tam sta ministrskega predsednika pozdravila Maštrovič, ki je v nagovoru naglašal, da je to prvi službeni poset ministrskega predsednika v Dalmaciji. Ministrski predsednik je nato šel v mesto, si ogledal sresko načelstvo in druge državne ustanove, nakar se je vrnil na krov. Iz Ma-karske se je odpeljal v Supetar na otoku Brač, kamor je prispel ob 4. popoldne, prav tako navdušeno sprejet od vsega prebivalstva. Tja je prispela popoldne na parniku »Ugljant posebna deputacija Splita z banom primorske banovine dr. Tartaglio in
mestnim županom dr. Račičem na čelu, da pozdravi ministrskega predsednika in ga spremi do Splita.
V Split je prispel ministrski predsednik ob pol 7. zvečer. Prebivalstvo mu je priredilo izredno veličasten sprejem. Vse mesto je v zastavah. Na obali se je zbrala ogromna množica domačinov in letoviščar-jev iz mesta in okolice, ki so prirejali ministrskemu predsedniku dolgotrajne in vedno znova se ponavljajoče ovacije. Ministrski predsednik se je nastanil v hotelu sBel-levuec.
Split, 5. avgusta, r. Ko so včeraj popoldne prispele prve vesti o njegovem prihodu v Split, so bile hipoma vse javne in privatne zgradbe okinčane z zastavami. Danes vihrajo po vsem Splitu naše državne troboj-nice. Občina je izdala na meščane proglas ki pravi, da se hoče predsednik vlade ca svojem potu seznaniti z željami in potrebami prebivalstva. Današnji listi so posvečeni ministrskemu predsedniku in nou.iar-jajo veličino jugoslovenske zamisli njegove vlade ter njeno veliko delo. Ob enem omenjajo, da je prvič po uedinjenju, da prihaja v Split aktiven predsednik vlade in to predsednik, ki ima mnogo večjo moč, a tudi mnogo večjo odgovornost od predsednikov vlad pod prejšnjimi parlamentarnimi režimi.
Popravljanje ,Karadjordja'
Kotor, 5. avgusta, n. Sodna komisija v Kotoru je pod vodstvom sodnega svetnika Sulice definitivno ocenila škodo na parni, ku »Karadjordje«. Parnik popravljajo v doku vojne mornarice v Tivatu. Dela izvaja Jadranska plovidba v lastni režiji, vojni ar. zenal je dal na razpolago samo orodje in druge potrebne priprave. Po popravilu že. lezne konstrukcije bodo parnik prepeljali v Kraljevico, kjer bodo popravili notranjo opremo.
Kongres Zveze občinskih in mestnih uslužbencev
Beograd, 5. avgusta, r. Novo ustanovljena Zveza jugoslovenskih občinskih in mestnih uslužbencev bo imela v času od 15. do 17. avgusta v Sarajevu svoj prvi kongres. Poleg stanovskih vprašanj, ki so na dnevnem redu, bo kongres razpravljal tudi o načrtu novega zakona o občinah in mestih. Zveza je bila osnovana 19. januarja 1930. v Zagrebu. Doslej je včlanjenih v Zvezi sedem pokrajinskih društev občinskih nameščencev, v teku pa je akcija, da se združijo v Zvezi vse obstoječe organizacije. Za kongres je dovoljena polovična vožnja.
Prometne priprave za izvozno kampanjo
Beograd, 5. avgusta. AA. Gospodarske ustanove so prejele tale razpis generalne direkcije državnih železnic:
Da bo mogla generalna direkcija železnic tudi tekom letošnje jesenske sezone pra» vočasno odrediti potrebne ukrepe za do. stavo potrebnega števila vagonov za pre. voz poljedelskih pridelkov, rabi podatke o naslednjih predmetih, ki prihajajo v po» štev za natovorjanje v letošnji sezoni: o sadju, predvsem o svežih slivah in grozdju, o hmelju, o svinjah, ovcah in kozah, o perutnini, svežem mesu in mesnih proiz> vodih.
Vrh tega je zahtevala generalna direk« cija poročilo o količini žita, ki ga bo treba y jesenski sezoni prevoziti po železnici.
!
Avto padel v 15 m globok prepad
Sarajevo, 5. avgusta, p. Na cesti med Pr» njavorom in Tesanjem se je pripetila da. vi huda avtomobilska nesreča. Trgovec Be» čir Hadži se je peljal s svojim avtomobi. lom v Sarajevo. Na nekem ostrem ovinku je nenadoma odpovedal volan in šofer je izgubil oblast nad vozilom. Avto je zdrk« nil preko ceste v 15 metrov globok prepad. V zraku se je štirikrat preobrnil. Šofer se je pri padcu ujel za neko vejo in je obvi. sel nad prepadom, trgovca pa je pokopalo pod ruševinami docela razbitega avtomobi. la. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
Nov član banskega sanitetnega sveta
Beograd, 5. avgusta, p. »Službene Novine« objavljajo odlok ministra socialne politike in narodnega zdravja, s katerim je izjemoma imenovan za člana sanitetnega sveta dravske banovine šef veterinarskega odseka banske uprave Alojzij Pavlin.
Tri žrtve Velikega Kleka
Ileiligenblut, 5. avgusta, s. Včeraj ob 11.35 dopoldne so se pri sestopu z Veliksa Kleka smrtno ponesrečili trije turisti, in sicer mizarski pomočnik Leopold Nreuter, zidar Josip Wranka iz Dunaja ter ključavničar Josip Heindl iz Markta na Nižjem Avstrijskem.
Drzni turisti so hoteli iz športnega sa-moljubja prehiteti skupino koroških orožnikov, ki so bili tamkaj na vajah. V naglic! niso bili dovolj previdni ter je srednjemu izmed njih na strmem ledeniku spodrsnilo, tako da je potegnil tudi ostala dva s seboj. Padli so preko južne stene Malega Kleka ter so jih našli popolnoma razbite pod steno. Trupla so orožniki s težavo našli ter jih prinesli danes v Kals na Tirolskem.
Mednarodni šahovski turnir
Bruselj, 5. avgusta. AA. V Liegeu bo ob priliki velike proslave stoletnice Belgije 19. t m. otvorjen velik šahovski turnir, ki se ga udeleže domala vsi šahovski moj. stri Evrope. Poročajo, da bo med njimi tu. di Jugoslovan prof. dr. Vidmar kot zastop. nik jugoslovenskih šahistov.
Slovesen sprejem Johnsonove V Lontfonu I Nas »Lojzecc v Beograda
Pogumno letalko, ki je preletela z malim športnim letalom v 20 dneb pot iz Anglije v Avstralijo so sprejeM v Londonu nadvse prisrčno
London, 5. avgusta AA. Snoči je prispela r Croydon mlada letalka miss Amy Johnson, ki je v letalu »Gipsi« v 20 dneh preletela pot iz Anglije v Avstralijo. Letalkl, so priredili velikanski sprejem. Pogumno mladenko so pričakovali njeni starši, člani vlade, vodilne osebnosti letalstva in ogromna množica, ki je letalko frenetično pozdravljala. Sprejema sta se udeležila tudi letalski minister Thomson in minister dela, gospa Bonfield.
Miss Johnson ie bila vsa obsijana z reflektorji in je imela v mikrofon kratek nagovor. Letalka ie v svojem govoru obžalovala, da so njen polet tako povzdignili in izrekla bojazen, da se bodo fotografi in tu-
di drugi nasitli njene slike. Nadalje je Johnson omenila, da bo priredila drugi teden po Angliji več poletov in propagirala letalstvo med mladimi ljudmi.
Letalski minister lord Thomson je čestital letalki na sijajnem uspehu in dejal, da je njen čin eden največjih v letu 1930. Gospa Bonfield je v svojem pozdravnem go-' voru omenila karijero pogumne Ietalke !n izrekla priznanje na njeni vztrajnosti ln sposobnosti.
Po sprejemu se je odpeljala miss Johnson iz Croydona v Park Lane. Na poti, ki ie dolga 12 milj, so pozdravljale pogumno letalko ogromne množice, ki so čakale v najhujšem dežfju ure in ure, da so jo videle
Senzacije v madžarski korupcijski aferi
Nove aretacije uglednih oseb — Kompromitirani so tudi najvišji krogi Listi o aferi ne smejo poročati
Budimpešta, 5. avgusta M. V znani oudimpeštanski korupcijski aferi, v ka tero je zapletenih več višjih uradnikov, je nastal zopet nov preokret. Nedavno je bil v zvezi s to afero aretiran ministerialni svetnik Kazimir Vay. Te dni je bil aretiran župan v Stolnem belem gradu Aladar Szivari. Istočasno je bilo aretiranih še deset drugih višjih uradnikov.
Zaradi te afere je ministrski predsednik grof Bethlen prekinil svoj dopust ter se vrnil v Budimpešto. Takoj
po svojem prihodu je izdal preko državnega pravdništva strog nalog, da se o. tej aferi ne sme ničesar poročati. Sestdset novinarjev, ki so kljub temu objavili o tem nek podrobnosti, je bilo obtoženih po tiskovnem zakonu zaradi prestopka cenzurnih predpisov. Afera ima, kakor zatrjujejo, še drugo pikantno ozadje. Napoveduje se namreč aretacija osebe, ki je zelo blizu grofici Bethlen in baš zaradi tega si prizadevajo oblasti, da bi vso stvar potlačile.
Zaporno povelje proti grofu Szaparyju
Bivši guverner na Reki in njegova avstrijske trgovce in ostala
Dunaj, 5. avgusta g. Proti bivšemu guvernerju na Reki in poznejšemu gospodarskemu poslaniku v Londonu grofu Ladislavu Szaparyju in njegovi ženi. rojeni grofici Ungnad-Weissen-wolf so bile vložene pri, dunajskem kazenskem sodišču številne ovadbe zaradi goljufij. Zaradi tega je izdalo državno pravdništvo danes zaporno povelje za grofa in njegovo soprogo.
Med drugim si je nabavila ta gro-fovska dvojica pri nekem dunajskem draguljarju za 28.000 šilingov draguljev in jih nato takoj zastavila, ne da bi prej plačala juvelirju en sam vinar. Menice, ki jih je izstavljal grof, so ostalne neporavnane. Ko je končno oškodovana tvrdka vložila kazensko ovadbo, se je izvedelo še za nadaljnje slične goljufije, ki sta jih imela na vesti grof in grofica. Pri tem sta si dič-
soproga sta ogoljufala številne dolžna 4 milijone dinarjev
na aristokrata povsod sklicevala na svoj položaj v madžarski plemiški družbi. V dunajskih hotelih sta imela zakonca Szapary nič manj ko 10.000 šilingov dolga za stanovanje in hrano.
Terjatve avstrijskih upnikov znašajo pol milijona šilingov. Grofov ska dvojica je imela v Jugoslaviji pri Murski Soboti veliko posestvo, ki sta ga šs pravočasno prodala. Posestvo, ki ga cenijo na 19 milijonov dinarjev vrednosti, je bilo v ostalem obremenjeno z 9 milijoni dinarjev dolga in sta ga zakonca Szapary prodala za 8 milijonov dinarjev, dočim so se upniki obrisali pod nosom. Grof Szapary je izvršil to kupčijo kljub temu, da se je prej obvezal napram dunajskim upnikom, da brez njihovih zastopnikov ne bo izvršil nobenega premoženjskega prenosa-
Nov močan potres v Južni Italiji
Rim, 5. avgusta, g. V pretekli noči so čutili v mestih Melfiju in Rioneru, ki sta bili pri zadnjem potresu najbolj prizadeti, nnv valovit potresni sunek, ki pa je trajal zelo malo časa in povzročil samo neznatno stvarno škodo. Sunek je kljub temu izzval med prebivalstvom veliko paniko. Na mestni hiši v Rioneru so nastale tako velike razpoke, da jo je bilo treba izprazniti. V bližini kraja Travi go v južno-italijanskem potresnem ozemlju, je nastalo žrelo s premerom več metrov, iz katerega se dvigajo zemeljski plini, žrelo je najbrže precej globoko. Znanstveniki proučujejo izvor te zanimive nonre tvorbe.
Čudne metode sofijske policije
Sofija, 5. avgusta. M. V Sofiji živi že več let jugoslovenski državljan Sasivar Omerovič, po poklicu slaščičar, ki ima svo« jo slaščičarno na Bulvaru Marie Lujize. Ne« davno ga je sofijska policija aretirala. Na policiji so mu sporočili, da je osumljen so« delovanja pri ugrabljenju nekega dekleta. Dasi je Omerovič dokazoval svojo nedolž« nost, so ga na policiji tako pretepali, da je po vsem životu pokrit z ranami od udar« cev. Še le na intervencijo našega poslani« štva so ga zopet izpustili.
Ko je Omerovič prišel !z zapora, je ho« dil v Sofiji od zdravnika do zdravnika, da bi dobil zdravniško spričevalo, toda ni« ti eden sofijski zdravnik si mu ga ni upal izstaviti.
Proces proti voditelju bolgarskih fašistov
Sofija, 5. avgusta AA. V par dneh se bo začel proces proti sofijskemu odvetniku, Jo-vanu Tabakovu, znanemu bolgarskemu fašistu in piscu senzacionalnih brošur. Ta-bakov ie nedavno tega napisal brošuro ln v njej dejal, da je bil pokojni Stambolijskl nerazsoden človek in pravo* nasprotje zdravega politika. Zaradi teh žaljivk so pisca tožili nasledniki pokojnega Stambolijskega.
Obtoženec se sklicuje na pričevanje raznih politikov in tudi zemlioradnikov, ki na! izpričajo moralno pokvarjenost pokojnega Stambolijskega. Nadalie predlaga zaslišanje mnogih evropskih politikov, n. pr. Lloyda Georgea in Nittija.
Napad na stavkokaze
Roubaix, 5. avgusta, s. »Journal de Rou-baixc poroča, da so snoči stavkujoči delavci v Halluinu in Meninu ob belgijski meji napadli avtomobile, ki so odvažali stavko-lomce ter jih obmetavali s kamenjem. Razen tega so pretepli več žensk.
Ko so ob 10. zvečer avtobusi odpeljali delavke iz Francije v Belgijo in so se na belgijski carinarnici ustavili, so skušali demonstranti iz Menina ženske pretepsti. Posredujoče orožnike so obmetavali s steklenicami, opeko in kockami za tlakovanje, pri Čemer je bil en orožnik težko ranjen. Policijski komisar iz Menina ie demonstrante posvaril, nakar je orožništvo nabilo karabin-ke, kar je zadostovalo, da so se demonstranti razšli. Delavke je nato orožništvo spremilo v stanovanja.
Angleško priznanje našemu gospodarstvu
London, 5. avgusta. AA. »Times« s pri« znanjem ugotavlja, da se je finančno sta« nje Jugoslavije znatno poboljšalo. To dej« stvo je posebno pomembno in razveseljivo zaradi tega, ker je Jugoslavija ona balkan« ska država, ki je po vojni dobila najmanj podpore iz inozemstva, temveč je iz lastnih sredstev v nekaj letih stabilizrala dinar. Sedanje povoljno finančno stanje je na« grada za dobro gospodarstvo v Jugoslaviji.
Za povzdigo izvoza naših vin
Beograd, 5. avgusta, p. Direktor Privilegirane dd. za izvoz dr. Gottlieb je dal novinarjem daljšo izjavo o organizaciji posebnega oddelka za pospeševanje izvoza naših vin. Ker je sedaj že izvedena organizacija izvoza žitaric in ostalih agrarnih pridelkov, se je zavod posvetil organizaciji izvoza vin.
Zavod bo v vseh vinorodnih krajih ustanovil vzorne kleti in skrbel za strokovnjake, tako da se bo kvaliteta vin dvignila na oni nivo, ki ga zahteva inozemski kupec. V svrho boljše organizacije in prodaje v inozemstvu se bodo v vseh večjih konzumnih centrih osnovala lastna vinska skladišča pod vodstvom in nadzorstvom naših domačih strokovnjakov, ki bodo skrbeli za ugodno prodajo vin. Na ta način upa zavod, da se bo izvoz našega vina dvignil tako, da ne bo več govora o vinski krizi ali vsaj ne v toliki meri, kakor sedaj.
Stanje hmelja na Madžarskem in v Alzaciji
Praga, 5. avgusta, h. Srednjeevropski hmeljski urad v Žatcu objavlja stanje hmeljskih nasadov v Alzaciji in na Ma« džarskem. Poročilo pravi, da je v Alzaciji stanje hmelja zaradi zadnjega dežja do« bro. Ker pa v Alzaciji, kjer je donos hme« lja običajno majhen, zemlje niso gnojili, izgledi za letino niso ravno najboljši in to tembolj, ker so gojitelji nasadili pod hmeljem druge rastline, ki mu škodujejo. Manje hmeljskih nasadov na Madžarskem je naslednje: Nasajenega je 405 katastral« nih oralov. Izgledi za letino: 3 meterski stoti na katastralni oral. Stanje nasadov dobro, brez bolezni, torej z izgledi na kva« litativno zelo dobro letino. Cenitev letine slaba ali srednja, ker so suša.in orkani do« vzrocili znatno škodo.
Zagrebška atrakcija se preseli v Ljubljano
Zagreb, 5. avgusta, n. Akrobat Str oh-schneider, ki izvaja razne akrobatcije na visoko v zraku napeti vrvi ln ki že tri dni zabava Zagrebčane, se bo p« svoji jutrišnii »poslovilni predstavi« preselil v Ljublja.-o
Samomor dijaka zaradi ljubezni
Dubrovnik, 5. avgusta, n. V šiipadu je izvršil davi samomor 20-letni dijak Bartol KaravidovlC i* Slavonije. Zaljubil se ,1e v neko učiteljico v okolici. Ker ga ta nI marala, se je ustrelil.
Beograd, 5. avgusta, d. Nocoj ob 19. je prispelo v Beograd novo letalo ljubljanske« ga Aerokluba »Lojze«. Iz Zagreba je odle« telo ob 17., tako da je rabilo za nad 400 km dolgo pot točno dve uri. Za ves polet iz Ljubljane v Beograd, absolviran v dveh etapah, je novo letalo potrebovalo 2 uri 43 minut, kar predstavlja za naše razmere vsekakor lep rekord.
Napredovanje v davčni službi
Beograd, 5. avgusta p. »Službene Novine«
objavljajo ukaz o napredovanju v davčni službi. Med drugimi so napredovali v višjo skupino: Aleksander Golia in Ivan Grčar davčna kontrolorja urada Ljubljana-okolica Ivan Vodlak v Brežicah Oskar Križ v Sarajevu, Jurij Kramberger in Anton Ada mič Ljubljana - mesto, Anton Dolenc v Murski Soboti in Ludvik Lešnik v Krškem.
Iz rudarske službe
Beograd, 5. avgusta p. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je imenovan za šefa oddelka pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani dr. inž. Josip Močnik, dosedanji referent. — Upokojen je rudarski referent inž. Bogumil Cihelka. Za direktorja državne rudarske šole v Celju je imenovan inž. Kornelij Ferjančič.
Vrhovni šerijatski sodnik v Skoplju
Beograd, 5. avgusta. AA. Kralj je imenoval za vrho-vnega šerijatskega sodnika v 1-3 pri šerijatskem sodišču v Skoiplju g. Osmana Viloviča, bivšega ministra za trgovino in industrijo.
Mariborski občinski svet
Maribor, 5. avgusta. Nocoj se je vršila četrta redna seja ma« riborskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so bile razne tekoče zadeve.
Na predlog predsednika pokopališkega odseka se bo nabavil nov pogrebni avto, ki bo stal 131.000 Din, pri takojšnjem pla« čilu pa 118.000 Din. Izkazalo se je, da so avtomobili ža pogrebni zavod rentabilnejši kakor konji Avtomobil se bo amortiziral že v dveh letih.
Obširna debata se je vršila o brezstanos vanjcih, ki so se naselili pod državnim mostom. Župan je zavračal trditve, da je temu kriva mestna občina, saj je občina izdala za zgradbo stanovanj že ogromne zneske. Od skupnega dolga v znesku 60 milijonov je porabila 30 milijonov posojil za zgradbo stanovanj ter je do danes zgra« dila že 450 stanovanj. Razen tega je pod« pirala stavbno gibanje z dajanjem garancij. Skupno je žrtvovala v stanovanjske svrhe okrog 40 milijonov Din, to je sorazmerno več kakor katerakoli druga občina v Ju« goslaviji. Več občina z ozirom na svoje fi» nance ne zmore. Od naseljencev pod držav« nim mostom je samo pet družin pristojnih v Maribor, vse druge pa so se doselile iz okolice. Za onih pet družin bo mestna ob« čina zgradila zasilno barako, v kateri bo skupno prostora za kakih 20 družin. To pa bo seveda le začasna rešitev.,tega proble« ma. Iz higijenskih razlogov bo mestna ob» čina naprosila bansko upravo — svet pod državnim mostom je namreč državna last — da prepove nadaljnje naseljevanje pod mostom. Proti temu je nastopil občinski svetnik Ošlak, češ da nimajo brezstano« vanci nobenega drugega zavetišča. Občin« ski svetnik Grčar in tovariši so stavili pismen predlog, naj bi občina intervenirala pri vladi, da izda novo tolmačenje v tem smislu, da se stanovanjske najemnine sub« sumirajo pod zako? o pobijanju draginje. Z večino glasov je bil odobren predlog žu» pana glede zgraditve zasilne barake.
Za »prejem v občinsko zvezo je prosilo
38 oseb, za zagotovilo sprejema pa 8. Dru« štvu za zdravstveno zaščito dece in mladi« ne se dovoli iz prihrankov mladinskega skrbstva izredna podpora 50.000 Din. Odo« bri se regulacijski načrt za Aljaževo in Primorsko ulico. Prošnji športnega kluba Maribor za posekanje dreves ob teniškem igrišču se ugodi samo pod pogojem, da klub poprej na lastne stroške zasadi pro' štor z nižjim drevjem in grmičevjem. Odo« brena je bila sprememba mestne meje z občino Košake. Popravilo asfaltnih hodni« kov se odda domači tvrdki Piki kot edine« mu ponudniku za znesek 250.000 Din. V bodoče bo mesto ta dela izvrševalo v last« ni režiji.
Pri izmerjavi mesta je zaposlenih pole^ dveh geometrov 25 slušateljev geodetskega oddelka ljubljanske univerze iu 30 dijakov srednje tehnične šole. Akademiki dobivajo od občine za svoje delo urnine v znesku 3.50 do 5 Din, dočim dobivajo dijaki srednje tehnične šole, ki izvršujejo s tem predpisano počitniško prakso, samo neznatno subvencijo od države. Zato prosijo omenjeni dijaki mestno občino za primerno odškodnino, da bi jim bila omogočena eksistenca. Občinski svet je sklenil, da ugodi tej prošnji na ta način, da zniža urnine akademikom m prizna dijakom srednje tehnične šole urnine po 1 Din.
Razne prošnje za odpis in znižanje občinskih davščin in doklad so bile zavrnjene, med njimi tudi prošnja Delavskega doma za odpis enoodstotne prenosne davščine, ker občina v to ni upravičena. Policijskemu predstojništvu se dovoli za pisarniške in druge potrebščine 15.000 Din. Dr. Mirku černiču se za tri leta odpišejo najemninske doklade za njegov novozgrajeni sanatorij. Za zgradbo vzpenjale na Pohorje prispeva mestna občina pol milijona, v primeru, da se zasigura za zgradbo najmanj 3 milijone Din potrebnega kapitala drugod.
Prošnja dr. Edvarda Feldmana za dovoljenje za zgradbo modernega hotela na Mariborskem otoka je bila odkazana kopališkemu odseku, da jo prouči, ker je prosilcev predlog v sedanji obliki nasprejemljiv.
V zadevi zamenjave vojašnic je bilo sklenjeno, predlagati vojaški upravi, da zamenja za mestne vojašnice ^taro dravsko vojašnico in vojaška skladišča. Oceno naj izvrši mešana komisija, v primeru nesporazuma pa naj posreduje banska uprava.
Nekatere prošnje za koncesije so bile odklonjene, ker ni lokalne potrebe. Na pritožbo mesarjev, naj se zabrani hitra vožnja avtomobilov po Koroški cesti, kjer imajo mesarji svoje stojniee, je bilo sklenjeno, da se bo la cesta pogosteje škropila. Obč. svet. Weixl je zahteval, naj se končno izvede Ze večkrat sprejeti sklep, da se premeste mesarske stojnice na novi del Glavnega trga.
Med drugimi je občinski svet odklonil prošnjo ljubljanske tvrdke žužek za koncesijo prevažanja oseb z avtobusom na progi Ljubljana - Maribor. Pač pa je bila tz-dana koncesija Franu Šnuderlu za avtobusni promet na progi Sv. Jurij - Sv. Jakob-Maribor. Ob 19.30 je bila javna seja zaključena, nakar se je vršila še tajna.
Pogreb dijaka Šramla
Ravnateljstvo državnega moškega učite= ljišča v Mariboru vabi vse gg; profesorje in dijake, ki bivajo v Mariboru ali v bli« žini, da se zanesljivo udeleže pogreba tra« gično preminulega dijaka, odnosno součen« ca Toneta Šramla. Pogreb bo danes, 6. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče na Pobrežju.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah bolj oblačno, sem in tja morda že s padavinami. Temperatura zaenkrat še nespremenjena.
Plavalne tekme juniorjev za prvenstvo Jugoslavije
Vsi trije veliki favoriti za juniorsko plavalno prvenstvo so že zbrani na licu mesta. Sušaška Victoria je dospela v Ljubljano že .v ponedeljek z okrog 30 tekmovalcev broječo ekipo. Včeraj popoldne je v dveh posebnih Pullmannovili vagonih, ki ju je stavila na razpolago splitska železniška direkcija, prispelo nekaj preko 30 tekmovalk in tekmovalcev splitskega Jadrana, približno toliko tekmovalcev pa postavlja tudi ljubljanska Ilirija, tretji veliki favorit. Ostali klubi, ki se udeleže tekmovanja, pridejo s svojimi plavačicami in plavači v Ljubljano današnji in jutrišnji dan, in sicer SK Jug iz Dubrovnika, ki je že najavil svoj prihod in pripelje s seboj 5 dam in 15 plavačev in pride danes dopoldne. Gradjanski in KSU iz Karlovca, Concordia iz Zagreba ter Veslaški klub Beograd in Športni Bob klub iz Beograda. Po svojih uspehih, ki jih je dosegla v Sel-cah ob priliki otvoritve novega kopališča, ima gotovo največ izgledov za prvenstvo sušaška Victoria. Tekmovanje samo so vzeli silno resno in se nanj temeljito pripravili. Nabrali so dokaj novih, svežih moči, pa tudi stari kanoni so v res odlični formi. Kako vestno se pripravljajo na boj, je razvidno že iz tega, da so že v ponedeljek prišli kot prvi v Ljubljano, da se privadijo vodi. Njihov izvrstni hrbtni plavač in rekorder Dušan MarCeta pa je bil že v soboto tukaj, da se dostojno pripravi na svoje srečanje z Grbičem (Jug) in Wilfa-nom (Primorje). V kolosalni formi je tudi njihova sprinterka Ruža županova, ki je nedavno na 50 m prosto s časom 35.4 izboljšala državni rekord ter je s tem časom ca tej progi sigurna favoritka. Vprašanje pa je seveda, če bo tak rezultat dosegla tudi pri nas, v sladki vodi, ki je za plavanje dokaj neugodnejša kakor morje.
Jadran je pripeljal s seboj nekatere že prav renomirane tekmovalce, med katerimi bi bilo na prvem mestu omeniti državnega reprezentanta Vjerana Birimišo, ki je v prsnem plavanju brez resne konkurence. Poleg tega pa je tudi odličen hrbtni plavač in prav dober sprinter. V sprintu sta razred zase še Marovič, ki je tudi bil kot državni reprezentant lani v Varšavi, in pa Brainovič, ki je že na lanskem državnem prvenstvu dosegel odlične uspehe. Poleg teh še cela vrsta drugih: Ivančiče-va, Jakaševa, šuričeva, Midžor, Pazino-vič, Nadali. Mateljan itd., ki so nam vsi še v dobrem spominu od lanskega državnega prvenstva.
Ilirija postavlja v boj svojo gardo, ki se je tako uspešno uveljavila že na podsavez-nem prvenstvu. Zlasti v damskih disciplinah bodo Ilirijanke brez dvoma imele veliko besedo. Sprinterke Bradačeva, Jenkova, Lampretova, Fettichova, Zalokarjeva in Vvoalfartova so v prav dobri formi in na Oorbo vestno pripravljene. Vedo, da imajo zlasti v Sušačankah, predvsem v Županovi prav resno konkurenco! V hrbtnem plavanju se razen Prekuhove Ilirijanke Dolenčeva, Kušejeva, Wohlfartova in Lampretova nimajo bati nikogar, bolj tr-,da pa bo šla Severjevima in Wohlfartovi in Kušejevi v prsnem plavanju, kjer imajo mončno konkurenco v Primorjankah kakor tudi v Jadranašicah, Victorijašicah, Karlovčankah in Zagrebčanki Matotovi. MaDj ugodna je situacija v moških disciplinah. Pa tudi tu more Ilirija računati na nekaj placementov, dasi mora nastopiti nekompletna.
Med navedenimi tremi klubi se bo predvidoma vršila borba za prvenstvo. Zelo verjetno pa je, da se jim bo pridružil še eden ali drugi od ostalih, o katerih nam je danes še prav malo znanega in ki znajo temeljito prekrižati račune!
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da je naš preljubi jeni soprog, oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Rudolf Oroszy
trgovec in posestnik
v ponedeljek 4. avgusta 1.1. po prejemu sveto-tajstev za umirajoče v 58. letu starosti, po dolgi mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v četrtek, 7. avgusta ob 4. uri pop. v Grazu iz kapele pokopališča St. Leonhardt.
Ljubljana, Graz, Maribor, dne 5. avg. 1930.
11261
Žalujoči ostali
»JUTRO« 9L tS6
li.iBmimrr,-----j TTTITT^ 11 '
6. Vin. 1090
Maši kraji in ljudje
Kočevska proslava
V nedeljo je bila zaključena tro-"dnevna proslava šeststoletnice naselitve nemških Kočevarjev v Kočevje in okolico. O prireditvah zadnjega dne je obširno poročal »Ponedeljek«. Pokrovitelja proslave, kraljeviča Andreja, je zastopal g. polkovnik Radovan Jovanovič. ki ga vidimo na naši sliki, ko zapušča po slovesni službi božji kočevsko cerkev. Med glavnimi nedeljskimi prireditvami je bil lep in pester sprevod narodnih in zgodovinskih noš. V njem ie bila tudi zanimiva skupina z Veroniko Deseniško, ki nam jo kaže zgornja slika.
Noč groze v dolskih hribih
Dole, 5. avgusta
Prejšnji teden je doživela okolica Dol v litijskem okraju velik strah, ko je v noči od četrtka na petek divjala v vsem okolišu strahovita nevihta, združena z močnim nalivom, treskanjem in točo. Takega neurja ne pomnijo že dolgo. O podrobnostih smo dobili naslednje poročilo:
Že v četrtek popoldne je kazalo, da .=e pripravlja k hudi nevihti. Nenadoma se je pooblačilo nebo, vmes pa je pričelo grmeti in treskati. Enkrat se je zadrla ognjena strela prav blizu Dol. Treščilo je v visoko drevo na hribu Knapovno. Drevo je strela razklala na dvoje.
Višek nevihte pa je nastal v petek med 2. in 3. uro zjutraj. Neobičajni ples divjih elementov je otvoril močan vihar. Bil je tako silen, da je odpiral okna. Ponekod je razmetal vse cvetlične lonce in črepinje nastlal daleč na okoli. Značilno za jakost virarja je tudi to, da je v nekaterih hišah odpahnil celo zaklenjene duri. Besni zračni vrtinci so privzdignili strehe in so ponekod odkrili več opeke, ki so jo s tru-ščem raztrosili okrog hiš.
Tudi na pokopališču so našli drugi dan priče nočnega divjanja. Ljudem je najbolj žal za križem, ki je stal sredi božje njive. Našii so ga na tleh daleč od prejšnjega mesta. Vihar ga je odtrgal tik nad betonskim podstavkom.
Vmes je tudi močno deževalo. Dolska
dežjemersks postaja, ki Jo upravlja Šolski upravitelj g. Janko Bajec, je zabeležila za oni čas med enourno nevihto 5 cm padavin, kar je le redkost v tako kratkem času in bi šteli petkov naliv za maksimum deževnosti v teh krajih. Naliv je poškodoval okoliška pota, ki jih je tako močno razora 1, da bo treba zdaj precej truda, prederi jih bodo spravili v red.
Med neurjem je ropotala tudi toča, ki je oklestila precej sadnega drevja. Vendar ni prizadejala večje škode, ker jo je zaviralo deževje.
Sadaa letina kaže v okolici še precej zadovoljivo, posebno kar se tiče jaboik. Pod ničlo pa bodo hruške. Letošnje leto nikakor ni letina za te vrste sadja. Za nič bodo tudi češplje, drevesa stoje domala prazna. Razveseljivo lep uspeh kažejo orehi.
Ivan Bunc f
Aleksandrovo na Krku, 4. avgusta.
V soboto je nenadoma zadet od srčne kapi preminul tukaj upokojeni sreski šol« ski nadzornik Ivan Bunc. Vsi slovenski le« toviščarji so poznali markantno osebnost s častitljivo belo glavo in ponositim sta« som, ki se mu ni poznala teža sedmih kri« žev. Mož naprednjak, jeklen značaj, blaga duša, drag prijatelj in dober tovariš je bil povsod zelo priljubljen in visoko čislan. Zadnje leto je bil tudi .župan aleksandrov« ski. Tukajšnji Sokol pa objokuje smrt svojega najboljšega staroste in najvzornej« šega brata. Kruta smrt mu je strla ponos« na krila, ki niso nikdar omahovala, kadar je bilo treba braniti sveto domovino, ki jo je iskreno ljubil nad vse.
Pokojnik je bil rojen v Kamnju pri Aj» dovščini. Služboval je v Trstu in Istri, kot nadzornik pa v Pazinu, Voloski in Opatiji. Med vojno je moral bežati iz ljubljene do« movine. Zavetišče mu je dalo prijazno No* vo mesto, ki se ga je rajni rad in z vese* Ijem spominjal. Po vojni pa se je aprila 1921, ko so Italijani zapustili Krk, vrnil v ljubljeno domovino na kršni otok Krk, kjer je prevzel nadzorniško mesto. Stano« val pa je vedno v zavednem Aleksandro« vu. Po 43 letih službe je stopil v pokoj, ki pa ga je užival jedva dve leti. In sedaj je odšel.
Nenadomestljiva vrzel je zazijala po nje« govi smrti, — on pa je legel v domačo gru« do, ki mu je dala grob ob morju, ki mu bo v veke pevalo za uspavanko: .. .»bilo si in boš slovansko! Ivan, prijatelj, počivaj v miru!
Smrtna nesreča pod vozom
Reteče, 5. avgusta.
V soboto na večer je tragična nesreča zahtevala življenje skrbnega in dobrega kmetskega gospodarja Antona Kavčiča iz Godešiča pri Škofji Loki. Da prične v po« nedeljek z mlačvo, se je odpravil gospodar s svojimi konji v domačo Strojno zadrugo z namenom, da si izposodi mlatilni stroj. Na poti nazaj pa sta se iznenada vprežehi živali splašili in sta zdivjali s težko mlatil« nico po cesti. Voznik je skušal podivjana konja zadržati, kar pa mu ni uspelo Na vso nesrečo so se potrgale tudi vajeci. Par hipov nato se je nudil maloštevilnim oči« vidcem strašen prizor. Nesrečni Kavčič je odletel z voza na trdo cesto. Prišel je pod kolesa, ki so mu pod težo mlatilnice pri« zadejala težke notranje poškodbe. Pozva« ni zdravnik ni mogel ponesrečencu nuditi nobene pomoči. Ob prihodu na Kavčičev dom je mogel ugotoviti zgolj nastop go« spodarjeve smrti. Za nesrečno preminulim posestnikom žalujejo vsi vaščani. Težko prizadetim svojcem naše sožalje!
Novke s Krškega polja in okolice
Leskovec, 4. avgusta
Redkokdaj se kaj piše o naših krajih in njih posebnostih. Z ozirom na jako rodovitno gobje leto pa je potrebno o tem povedati kaj več. Redki listnati gozdovi z mahovito in s praprotjo poraščeno zemljo že sami nudijo najbolj primerno podlago za rast gob, ki jih je ravno letos v veliki množini najti po vsej okolici. Aj-dovke, kukmaki, karželji, užitne golobice in druge užitne gobe v izobilju nudijo okusno hrano okoličanom, ki se poleg vsega pečajo največ tudi s sušenjem gob, kar jim prinaša precej lep postranski dohodek. Skoro ni najti hiše, pri kateri bi ne imeli opravka s sušenjem. Cena suhim gobam je za sedaj precej nizka, tako da se plačuje kg suhih gob I. vrste 35—40 Din. Oni, ki so si .z večletnim osuševanjem in prodajo pridobili izkustvo, polagajo mnogo važnosti na pravilno sušenje, še več pa na sortiranje. Mnogo se pazi na to, da suhe gobe ohranijo svojo naravno svetlo barvo. Seveda se jim tako sortirano blago dražje plača. Ko pa bi se ljudje znali otresti raznih špekulativnih prekupčevalcev, bi se jim dohodek gotovo za dve tretjini zvišal. Čuti se že potreba po organiziranju, kar bi pripomoglo splošni koristi, poleg tega pa dvignilo gobarstvo v okraju na visoko stopnjo. Tej panogi narodnega gospodarstva bi se moralo posvetiti več pažnje in bi baš v naših krajih prirejanje poučnih predavanj po strokovnjakih toplo pozdravili gotovo vsi okoličani.
Z žalostjo pa je potrebno ugotoviti, da sadja letos ne bo. Niti jabolka, niti hruške niso obrodile. Edino kar je v pričakovanju, so vinogradi in orehi. Vinogradi so lepi in z zadovoljstvom gledamo na trte, obložene s težkimi grozdi, toda v večnem strahu, da bi še tega toča ne vzela. Ravno v sredo popoldne se je s strahom pričakovala huda ura. Težki črni oblaki so sredi popoldneva izpremenili dan v noč. Med bliskom in gromom se je vlila ploha tako jaka, da je ljudje že dolgo ne pomnijo. Lilo je kakor iz škafa. Spremljan s silnim vetrom se je naliv povlekel proti vzhodu. Dobro uro nato se je isto ponovilo s še gostejšimi oblaki, ki so zavili goro Libno tako, da je izgledala kakor bruhajoč vulkan. Slika, ki jo je bilo vredno videti, a tudi grozna. V noči pa se je v četrtek pojavil še hujši naliv, spremljan s točo, ki pa ni povzročila hujše škode.
Tudi čebelarji imajo svoje skrbi. Spomladansko pašo jim je pokvarilo deževje, poletne paše paradi suše ni bilo in prisiljeni so, da čebele pošteno krmijo, ako jim je do tega, da jih obdrže pri življenju. Zaznamovati pa je že mnogo izgub panjev v okolici.
Sejem, ki je eden največjih na Dolenjskem, je bil izredno dobro obiskan. Opazilo se je med kupci mnogo Italijanov, ki se posebno zanimajo za našo živino.
življenje ob Savi je dokaj pestro. Za enkrat ni zaznamovati nobene nezgode, ker se kopalci bolj aktivno udejstvujejo na bregu in se le »junaki« spuščajo med valove.
#WECK-ove
čase ln aparati za vkuha-
vanje SO prispeli.
„FRUCTUS", Ljubljana,
KREKOV TRG 10.
60a
Danes premiera! Sloviti božanski ljubavni par
{John &arrymore
itt €amffla Mem
v divnem zvočnem filmu
Brezkončna ljubezen
Krasni ljubavni prizori! Divne arije! Visokoa.pinski kraji! Snežne lavine! Očarljiva vsebina!
Globoko znižane letne cene! Predstave ob 4., y2S. in 9. zvečer!
»Elitni kino Matica"
KULTURNI PREGLED
Osiroteli Bayreuth
Po smrti Cosime NVagnerjeve, ki nam je še v svežem spominu, je zadela 4. t. m. Bayreuth druga težka izguba: umrl je Siegfried VVagner, ki mu je bila življen« ska naloga čuvanje tradicij svojega oče« ta, skladatelja Rikarda Wagnerja na bey« reutskih svečanostih.
Siegfried VVagner, režiser, dirigent in komponist, se je narodil skadatelju Ri« kardu Wagnerju in njegovi ženi Cosimi (še napol Bulowi (6. junija 1869.) v Trieb« schenu pri Luzernu v Švioi. Veliko je bi« lo veselje v domači hiši ob njegovem rojstvu. Oče in mati sta dala sinu naj« skrbnejšo vzgojo, poslala sta ga v Char« Iottenburg in Karlsruhe študirat arhitek« turo. Plod tega učenja je mavzolej Fran« ca Liszta v Bayreuthu. Pozneje je Siegfried VVagner opustil stavbarstvo in se posve« til gledališču: režiji, dirigentstvu in kom« pomiranju.
Kot skladatelj je dosegel dokaj pičle uspehe. Začel je kot simfonik s pesnitvi« jo »Hrepenenje« 1895, zaključil kot oper« ni komponist z opero »Marienburški ko« vač« (1. 1920). Vmes je napisal kakih de« set oper, ki so se naštudirale večinoma samo po enkrat, S svojo izrazito težnjo
po popularnosti je postal množicam tuj in ni prekoračil meje nemškega odra.. Vi« deč, da mu sreča v izvirni glasbi ni mila, se je vrgel na delo za Bayreuth, kjer se je ponovno odlikoval kot režiser in in« scenator. Smola pa je hotela, da Bayreuth vzlic temu ni mogel doseči viška vsa po« vojna leta. Šele letos so svečanosti dobile mogočen poudarek s sodelovanjem diri« genta Toscaninija — tu pa se je Siegfried \Vagner izčrpal in umrl.
Najbolj je bil pokojnik upoštevan kot režiser \Vagnerjevih oper. Te sposobnosti mu je priznavala svetovna kritika skoro brez pridržka. Kot dirigent ni bil prvo« vrsten, dasi se je skušal v tem pravcu močno uveljavljati. Letos je s priličnim uspehom dirigiral ciklus »Prstan Nibelun« gov« na milanski ScaB. V glavnem pa je in ostane njegovo ime zabeleženo v Wag« nerjevi tradiciji kot ime organizatorja. Kljub trdnim rodbinskim zvezam se bo težko našel naslednik, ki bo to delo vršil uspešnejše od Siegfrieda Wagnerja, sinu glasbenega novotarja Humperdinckove glasbe.
Mednarodni kongres kritikov v Pragi. V
Pragi se bo vršil od 19. do 22. septembra mednarodni kongres gledaliških in glasbe-
nih kritikov. V glavnem se bo bavil s formulacijo in izdelavo pravil Confederation Internationale de la Critique dramatique et musicale. Slatute je sestavil Belgijec Hono-re Lejeune. Kongresisti bodo obravnavali tudi aktualna vprašanja sodobne kritike v posebnih predavanjih. Priglašeni so delegati iz Francije, Anglije, Poljske, Belgije, Danske, Nemčije in Rumunije. Če se udeleži kongresa tudi Jugoslavija in po katerih odposlancih, še ni znano.
Usoda splitskega gledališča. Na pobudo baria primorske banovine dr. Tartaglie, se je vršil pred dnevi v Splitu sestanek interesi ranih činiteljev, ki so obravnavali vprašanje splitskega gledališča. Sklenjeno je bilo, da se osnuje društvo za dramo, ki bo štela vsaj 10 članov. Društvo bi moralo dati letno 16 premijer. Banovina bo gledališče podprla z 20.000 Din mesečno. S tem denarjem in z inkasom gledališke blagajne upajo, da bi se mogla institucija držati nad vodo. Po dosedanjih načrtih bo od začetka sezone do 24. decembra samo drama, pozneje morda tudi opereta, pri kateri bodo sodelovali tudi dramski igralci. Organizacija za sestavo dramskega društva je poverjena režiserju Sibirjakovu in igralki Lidiji Mansvjetovi.
Vsakoletne saleburske svečanosti so se otvorile letos dne 1. avgusta s Hofmanns-thalovo dramo >Jedermannc, ki nam jo v prihodnji sezoni obeta tudi ljubljanska drama. Inscenacija je bila v običajni Retn-hardtovi režiji.
Tretla dvoštevilka »SAMORODNO-STI« z Are Grabeljškom — slovenskim Do-stojevskijem, pravkar izšla.	986
Ogorelo, zdrav« kožo
dobite, ako si oterete telo pred xra6-nimi in solnčnimi kopelmi z
144)9
MIVEA-CBE?«
tudi pri zastrtem nebesu, ker tudi veter in zrak porjavita kožo. Suho pa mora biti Vaše telo pri direktnem solnčnem obsevanju. In dobro oterite z NIVEA - CREME že naprej! To zmanjšuje nevarnost bolečega ožganja. Spričo samo njej lastne vsebine Eucerita se Nivea-Creme lahko vpije v kožo, ker šele v kožo vpita Creme more svoj dobrodejni učinek privesti do polne veljave.	Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. Tube po 9 in 14 Din.
Proizvaja v Juzoslaviii: Jucosl. P. BE1ERSDORF & Co.. d. s o. L. Maribor — Meljsk« cest« 86.
Rod črnega diamanta
Pogled na sektor belih šotorov s planote proti Radovljici.
Da bi vendar kdo ne mislil, da je »rod črnega diamanta« preostanek kakega indi« janskega plemena, ki so se še pred dvema desetletjema hodili kazat v Evropo kot iz« umirajoča posebnost svoje vrste. Tako se le imenujejo gozdovniki, ki so doma tam, kjer kopljejo črni diamant — v Trbovljah. Že zadnjič, ko so nam sporočili, da tabo« rijo v romantični radovljiški okolici, so nas povabili, da si njihovo življenje sami ogle« damo, da si bomo z vsevidnim novinar« skim očesom ogledali njihov tabor in ga popisali.
Nu, Radovljica tudi ni tako od rok, da z motornim konjičem ne bi bila doseg« ljiva v pičli uri. 2e v mestu kažejo pšice in druga skrivnostna znamenja pot do ta« bora. Dvajset minut za mestom, na vzvi« šeni planoti v trikotu, ki ga začrtujejo obe objemajoči se Savi, Bohinjka in Dolinjka, opaziš že od daleč vrsto belih šotorov. Dva, ki imata službo na čolnu, te kaj urno prepeljeta čez vodo nad jezom, po« tem si pa koj v taboru. Vse je mirno in
nega in iz sto grl zaori: Živio ferdaman tat prvi. In cesar ni ostal dolgo v Ribnici.. Sicer je Štefan Ljubljančan, pa se vsako leto priključi rodu črnega diamanta in ta« bori ž njimi. In kdo ne bi bil vesel te za« loge smešnic, dobre volje in fakirske ma« gije!
Pred dnevi sta obiskala tabor direktor Higijenskega zavoda dr. Pire in sreski sa« nitetni referent dr. Slivnik. Oba sta se o vzornem redu in čistosti v taboru pohval* no izrazila. Že pred nastopom gozdovanja je otroke preiskal starešina trboveljskega voda dr. Baumgarten in je pretekli teden zopet prišel med nje. Seveda je bil prav vesel zdravja in veselja otrok.
Jugoslovenska gozdovniška liga, ki ji na« čeluje dr. Bajič, je določila za letošnje le« tovanje omenjeni prostor med obema Sa« vama. Na idealnem svetu so letos taborili tudi ljubljanski gozdovniki in »Borci« od Krekove mladine. Dobro bi bilo, da bi se ta prostor pridobil za vsakoletno tabore* nje. To pa bržkone ne bo mogoče, ker za*
Privlačnost »debeluharjevih« umetnosti zbere okoli ognja ves tabor, ki z naslado sledi njegovim duhovitim prigodam in šalam.
tiho. Sredi tabora stoji velik Tee«pee, ki spravi pod streho ob slabem vremenu do« brih 10 ljudi in v sili še nekaj po vrhu. Kadar je prazen, izgleda kot majhna cir« kuška lopa. Spredaj stoji totem, indijan« sko znamenje, na vsaki strani pa blešči po tucat šatorov, levo oni lastovičk, desno pa medvedkov. Malo ob strani tli sveti ogenj, še dalje pa se kadi iz taborove kuhinje.
Izza šotora se prikaže zagorela postava. Že se spoznava: on je starešina taborečih gozdovnikov. Ti so ta čas vsi v vodi on« stran griča. Na znamenje z rogom pa se vsiplje po stezicah roj zagorelih taborni« kov, fantje in dekleta so. vsi smejočih lic. žarečih oči, polni mladostnega veselja. Kmalu stoje v krogu, strumno, brez besed. Starešina jim pojasni, da so dobili obisk in naj pokažejo, kaj znajo in kako žive v taboru.	.
Pa je res imenitno to gozdovniško zivlje« nje. Ob šestih zjutraj je budnica, po umi« vanju zbor, četrt ure telovadbe, posprav« ljanje šotorov in zajtrk. Tedaj je ura že 9. in prične se gozdovniška šola: raba go« zdovniških pripomočkov, predavanja iz na« ravoslovja in zemljepisa. Opoldne je ko« silo in gospe Hudarin in Kostajnšek imata obilo dela, predno nasitita 115 zdravih že« lodčkov, ki jim nikdar ne primanjkuje do« brega teka. Po odmoru pa zopet igre, ob« vezno kopanje, plavanje, veslanje, metanje kopja, diska, odbojka itd., vse do večera, ko se po izdatni večerji določijo straže m gozdovniki posedejo okoli ognja in se ta« krat šele pokaže vsa prikrita romantika gozdovniškega življenja: čitajo se dnevna poročila, razipravlja o pomenu gozdovni« štva, potem so pa na vrsti petje, deklama« cija in zabava. To je običajno zadnja toč« ka in atrakcija večera. Z izbranimi toč« kami nastopi Štefan Okrupa alias »debelu« har« in zabava s coprnijami, razbojniškimi povestmi in polnim peharom dovtipov, da se vse krivi v smehu. Kako vprizarja tek« me z dresiranimi bolhami je vredno več ko smeha. In je »debeluhar« tudi meni »eno* povedal: »Predno je prišel cesar Fer« dinand I. obiskat Ribnico, je zbral župan vse Ribničane in jih podučil: Kadar dam znamenje, zavpite vsi kot en mož »Živjo Ferdinand prvi«. Pripelje se cesar ves v zlatih cofih, Ribničani stoje v špalirju in na županovo znamenje hočejo zavpiti po« zdrav cesarju, pa so spozabili« njegovo ime, vendar pa se spomnijo nečesa podob«
hteva občina Ribno oz. Bodeščani za ta* borenje od vsakega gozdovnika dinar dnevno. To bi za tritedensko taborenje zneslo nad 2000 Din, vsoto, s katero bi bi« lo taborilo do deset vode, zraka in solnca potrebnih trboveljskih otrok. Prostor se tudi med taborenjem uporablja za pašnik kot sicer, in ni goved niti malo prikraj* šana pri krmi. Okoliški vaščani pa nimajo od gozdovnikov le dobiček, saj jim dobro prodajajo živež, predvsem mleko po 3 Din iiter, ki bi zanj v mlekarni dobili komaj polovico. Sam trboveljski vod je konzu« miral dnevno povprečno 50 1 mleka in v par tednih tudi to prinese precej dobička. Naj bi merodajne oblasti preskrbele, da se za taborenje ne bodo zahtevale previsoke odškodnine in s tem oviralo razvoj tega zdravega pokreta.
S pomočjo Bratovske skladnice, Rdeče« ga križa, Društva za varstvo otrok in dru« gih dobrotnikov je taborilo v Radovljici prav lepo število otrok. Naj bi ta dobrot« Ijivost tudi prihodnje leto storila toliko dobrega in koristnega. Kaj je tako trite* densko taborenje za šolsko mladino ve in spozna le tisti, ki je mladino videl pri od« hodu in vrnitvi s taborenja.
Dopisi
DOLENJSKE TOPLICE. Tukajšnje so* kolsko društvo deluje zelo živahno in ne« umorno, kljub temu da so člani večinoma kmečki fantje, se telovadba redno vrši. Preteklo nedeljo se je društvo z velikim številom članstva in naraščaja udeležilo s prapori javnega telovadnega nastopa br. društva v Novem mestu, kjer so nastopili tudi s svojimi posebnimi prostimi vajami in so za svoje izvajanje želi obilo prizna* nja. Prihodnjo nedeljo 10. t. m. pa prire« di zlet v Valto vas, kjer bo nastopilo s prostimi vajami in orodno telovadbo. — V kratkem priredi tudi priljubljeno zaba* vo »piknik« na travniku gospodarskih po« slopij br. Ig. Sitarja. Bralno ki pevsko društvo »Toplice« namerava konec t. m. prcelaviti 25 letnico svojega obstoja in delovanja, budenja narodne zavesti in po« nosa.
JKa Ci fc Ccfi~€t
zobna pasta Vam da bele zobe in svež dihljaj
Zaloga: DROGERIJA GREGORIC, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5
Domače vesti
* Poljski učenjak v Dalmaciji. V Split je prispel znani poljski zoolog dr. Tadej Wol-ski, direktor prirodoslovnega muzeja v Varšavi. Posetil ie prirodoslovni muzej v Splitu in zoološki vrt na Marjanu. O obeh institucijah se je izjavil zelo laskavo. V Dalmaciji, ostane dalj časa v svrho znanstvenega proučavanja faune.
+ »Jugoslovenski marš« v Karlovih Va-rih. V Karlovih Varih so priredili predvčerajšnjim lepo glasbeno svečanost, ki je bila prijateljska manifestacija za Jugoslavijo, obenem pa tudi za ameriškega poslanika v Beogradu g. dr. Princea, ki se s svojo soprogo nahaja sedaj v Karlovih Varih. Pred nekaterimi meseci je poslanik dr. Prince 1 omponiral »Jugoslovenski marš«. Na predvčerajšnjem koncertu vojaške godbe v Karlovih Varih, kateremu je prisostvoval tudi g. Prince, se je nahajal v programu tudi »Jugoslovenski marš«. Občinstvo je pri tej priliki priredilo navdušene ovacije navzočemu poslaniku dr. Princeu in naši kraljevini Jugoslaviji.
*	Novi fcilki. Finančni minister je odredil, da se 1. septembra letos pusti v obtok nova emisija kolkov po 0.50, 1, 3, in 50 Din, dosedanja emisija kolkov iste vrednosti pa ostane še dalje v obtoku do popolne razprodaje.
*	H krstu novega letala našega Aerokluba. Ob priliki krsta in blagoslovitve novega letala »Lojze« v Ljubljani so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Aleksandru I., Nj. Vis. knezu Pavlu ter pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku generalu Peri Živkoviču, ministru vojske in mornarice in komandi vazduho-plovstva gen. Stanojloviču. Z vseh strani pa je Aero - klub prejel čestitke, med drugimi tudi sledeče brzojavke: Grubisno-polic-: Čestitam sijajnemu uspehu krsta aviona — apotekar Klobučar. — Kranjska go.a: Prisrčne čestitke k slavnosti — ža! sem zadržan priti v Ljubljano — P r a-protnik. — Maribor: Zahvaljujem se Vam za cenj. vabilo k blagoslovitvi in krstu novega letala Ljubljanskega Aero-klu-ba, žal pa se te svečanosti ne morem udeležiti, ker sem ta dan službeno zadržan Prosim, blagovolite tudi ob tej priliki sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja — župan mesta Maribor: dr. Ju van.
+ Pregled samoupravnih računov. Finančno ministrstvo ie finančnim direkcijam na-iočilo, da v najkrajšem času izvršijo pregled vseh občinskih in samoupravnih računov. Tak pregled je potreben zaradi ureditve splošnega finančnega stanja samoupravnih korporacij.
*	Tovarši iz svetovne vojne! Minuli so krasni dnevi zborovanja »tihih junakov® gasilcev. Sedaj nas čaka še en dan, ko se zbero vsi tisoči skromnih in tihih trpinov iz vojne, ki so poleg vseh drugih težav vojne morali prenašati tudi ta madež, da so bili Slovenci. Zberemo se, kot vsako leto na Brezjah v nedeljo 10. t. m. Nimamo kričečih plakatov, nimamo siiaine reklame, ampak naš plakat bodi prelita kri naših vojnih drugov in naša reklama ono silno tovarištvo, ki je edina lepa cvetka utrgana i a vulkaničnih tleh groznega ognjenika. Zato tovariši 10. t. m. vsi kot en mož na Urezje na Gorenjsko. Naj gre kot glas t rombe to vabilo v zadnjo našo vas v slednje gorsko selišče. Tovariši, naš zbor 10. avgusta na Brezjah: Za Boga, kralja, dom in družine naše! — Glavni odbor ZSV Ljubljani.
*	Otvoritev proge Trebinje-Lastva. Pro-
šlo nedeljo je bila na svečan način otvorje-na nova železniška proga Trebinje-Lastva. Svečanosti je v imenu vlade prisostvoval minster za javna dela Trifunovič, ki jc <zp-stonal tudi obolelega prometnega ministra. .Proga Trcbinie-Lastva je dolga 12 km. To je samo začetek proge, ki bo vezala Tre-binie z Nikšičem. Nadaljevanje te proge iz Lastve proti Bileču ie že v delu. De! proge Pi!cče-N k*ič ie »»asirai,
*	Ekskurzija mladih Črnogorcev po Jadranu. Pod pokroviteljstvom bana Zetske banovine generala Krste Smili a niča priredi prosvetni oddelek banovine v sporazumu s krajevnim odborom Jadranske straže na Cetinju ekskurzijo šolske mladine Zetske banovine po Jadranskem morju. Ekskurzije se udeleži 70 učencev osnovnih in srednjih šo! s svojim profesorji in učitelji p>d vodstvom generala Todoroviča, predsednika krajevnega odbora Jadranske straže. Dijaki posetiio važnejše kraje na Jadranu od
Ulcinja do Sušaka. To j*; prva večja ekskurzija, ki jo prireja mladina Zetske banovine po Jadranskem morju. Pred odhodom je bila na Cetinju prirejena akademija, kateri je razen ekskurzistov prisostvovalo veliko število meščanov. Zabavo je posetil tudi ban general Smiljanič. General Todo-rovič je na akademiji predaval o važnosti Jadranskega morja.
* Ameriški Slovenci v Zagrebu. Predvčerajšnjim zjutraj so z beograjskim vlakom prispeli v Zagreb slovenski delavci, ki so pred tedni iz Amerike prišli obiskat svojo staro domovino in svoje rodbine. Obiskali so najprej Ljubljano, potem Split in Dubrovnik ter preko Sarajeva in Beograda še Zagreb. Na zagrebškem glavnem kolodvoru so jih sprejeli zastopniki Delavske zbornice in mnogih zagrebških delavskih sindikalnih in kulturno-prosvetnih organizacij. Tekom dneva so si pod vodstvom svojih zagrebških tovarišev ogledali mesto in njega institucije. Sredi L m. se naši rojaki vrnejo v Ameriko.
Konfturzna
razprodalo
še ostalega blaga pri tvrdki
Gričar & Mejač
LJubljana, šelenburgova ulica
se vrsi samo se
dne 6., 7. in 8. t. m. do 12. ure opoldne
po skrajno in izvanredno nizki ceni, vsled izpraznitve trgovskih lokalov
Konkurzni upravitelj:
Dr. Luce Treo
Samo še danes ob 4., pol 8. in V^lO.l CONRAD VEIDT v velefilmu iz življenja avstralskega izseljenca, tragična usoda kopača
Jfevesta štev. 68
(Zemlja brez žensk)
Najnižje cene!
KINO IDEAL
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani 5. julija 1930.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm 8. vrsta Dadavin.
Ljubljana, 758.9, 15, 80, mirno, 0, —, —, Maribor 757.4, 17, 85, mirno, 0, —, —. Mostar 758.7, 21, 80, mirno, 0, —, —. Zagreb 758.9, 17, 80, mirno, 0, —, —. Beo* grad 759.0, 21, 75, mirno, 0, —, —. Saraje* vo 759.6, 18, 65, mirno, 0, —, —. Skoplje 759.1, 23, 75, NW2, 0, —, —. Kumbor 757.6, 23, 90, mirno, 0, —, —. Split 758.7, 23, 75, mimo, 0, —, —. Rab 758.5, 22, 80, mirno, 2, —, —. Vis 758.2, 23, 90, mirno, O, —, —. Solnce vzhaja ob 4.50, zahaja ob 19.21. Luna vzhaja ob 18.28, zahaja ob 0.58.	, '	,
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 26.0, najnižja 13.6, Maribor 14, Mostar 18, Zagreb 15, Beograd 17, Sarajevo 12, Skop* Ije 16, Kumbor —, Split 20, Rab —, Vis —.
*	Na mejo, v Apače! Da se omogoči tudi manj premožnim udeležba na prvi slov. veselici v Apačah v nedeljo 10. t. m. imamo do sedaj na razpolago še tri nadomestne (tovorne) avte s sedeži za voznino tja in nazaj v Maribor — preko prelepih Slov. goiic — po 30 D:n za osebo, za podeželske izletnike primerno manje. Prijave za Maribor v pisarni N. O. Narodni dom vsak dan od 18. do 20. ure, za deželo po dopisnici najpozneje do sobote 9. t. m. (v nedeljo pošta ne posluje). Odhod iz Maribora (Nar. dom) v nedeljo točno ob 12. uri, vstop na vsaki postaji do Zg. Radgone, koder bo izobešena rdeča zastava, prihod v Apače po 14. uri. Odhod iz Apač ob 21. ali 22. uri oziroma na občo željo kadarkoli prei. Društva in drugi, povzročite čffi' večio udeležbo za propagando in ugled slov. življa na meji! — Narodna Odbrartaf,' Sokolska župa in klub »Meja«.
*	Smrtna kosa. V ponedeljek je umrl v Gradcu ugledni ljubljanski trgovec in posestnik g. Rudolf O r o s z y, star 58 let. Danes bo njegov pogreb na centralnem pokopališču v Gradcu. — V ljubljanski deželni bolnici je umrla gospa Ivana F 1 e g o, soproga višjega stražnika in bo njen pogreb jutri ob 16.30. — Smrt je ugrabila 78 letno posestnico v Št- Vidu gospo Heleno B r e-mec, mater g. Pavla Bremca, knjigovodje finančnega ministrstva v Beogradu. Pokojnim blag spomin, rodbinam iskreno sožalje!
+ Katastrofalen vihar v Slavoniji in Vojvodini. V velikem delu Slavonije in Vojvodine je v nedeljo popoldne in ponedeljek 'zjutraj divjal grozen vihar. Od Našic proti Osijeku je bil pravcati orkan. Izruval in polomil je najmanj deset odstotkov drevja, trgal strehe na poslopjih in razbil neštevil-r.o oken. Telefonska zveza z Beogradom in Vojvodino je bila pretrgana. Približno sedem minut padala debela toča, ki je napravila mnogo škode zlasti na vrtovih. V Mitrovici je strela zapalila neko hišo, vendar so gasilci kmalu omejil požar.
*	četvorčki in trojčki. V vasi Goricah pri Kotoru je kmetica Stana Nikičeva ro» dlia četvorčke, in sicer tri fantke in punčs ko. Mati je zdrava in tudi novorojenčki so razmeroma živahni,' ni pa verjetno, da bo vsi ostali pri življenju. Kaj čuden po= rod je dohitel siromašno kmetico Smiljas no Živojinovičevo v Kumodražu. Že 17 let je vdova, zadnja leta pa Je stanovala pri svojem svaku in vzdrževala zveze s kme« tom Markovičem, ki pa se je nedavno poročil z drugo in vdovo prepustil usodi. Ko je svak uvidel. da je Smiljana v bla» goslovljemom stanju, jo je izgnal in je našla zatočišče pri svojem bratu v sosed* nji vasi. V nedeljo zvečer je povila punčs ko, ker pa so krči le še trajali, so porod«
nico urno z vozom prepeljali v beograjsko porodišnico, kjer je v teku 8 ur dala živ* ljenje še dvema deklicama. Prva tehta 2150, druga 2350 in tretja 1750 g.
*	Smrtna poškodba. 60 let staro posestnico Marijo Svenšek iz Hajdine .ie pred kratkim povozil neki motociklist. Težko poškodovana je bila prepeljana v ptujsko bolnico, kjer je podlegla nevarnim poškodbam. O tragičnem primeru se bo razpravljalo pred sodiščem.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz Ljubljane
u— Poslopje banske uprave bodo pre-pleskali. Poslopje banske uprave na Blei-weisovi cesti dobi te dni »novo obleko«. Delavci Gradbene družbe so že pričeli s postavljanjem odrov, nakar bodo pričeli s prepleskavanjem palače. Lepo poslopje je bilo sezidano I. 1898. in od takrat ni bilo prepleskano.
u— Popravek. Pri objavi Darila: »Za Društvo slepih je darovala Stavbena in sta novanjska zadruga v Sp. Šiški namesto venca na grob Antona Kristana 200 Din« je pomotoma izostala označka »Mali dom«, kar se s tem popravlja.
u— V mestni klavnici se bo jutri v četrtek ob 15. prodajalo prašičje meso.
u— Zamenjan voziček. Meta Smeralčeva stanujoča v Obrijah Št. 13 je prijavila, da ji je v ponedeljek dopoldne nekdo za nalašč zamenjal 750 Din vreden ročni voziček, ki ga je imela na Krekovem trgu. Smerajčeva je našla na mestu, kjer je stal poprej njen rumeno pleskan voziček, staro podrtijo, ki je vredna kvečjemu 100 Din. Zamenjani voziček Smerajčeve je označen s črkama S. M.
Ljubljano. Dogodek Toma ne bi preveč ganil, če ne bi istočasno opazil, da mu je Tončka odnesla vse njegove prihranke v
znesku 2600 Din: Fant se je- vsedel v vlak in se odpeljal naravnost v Ljubljano, kjer je predsnočnjim taval po Šiški in na Gasilski cesti naenkrat zapazil Tončko samo. Tomo jč brž poiskal stražnika, ki je dekleta aretiral. Tončka je bila vsa nova in je imela še v torbici par 100 Din. Vendar pa je na vso moč tajila, da bi okradla Toma. Na policiji pa, kjer jo poznajo že zaradi starih grehov, ji seveda niso verjeli in tako je navihana Tončka obtičala v zaporu.
ln potrebščine najceneje » drogerijab
« KANC, LJUBLJANA
w	in
KANC .rWol!ram!, MARIBOR cenik grat1s!
Izvršujemo vsa amater, dela v 12. urah.
u— Stanovanjske podgane. Tatvine po stanovanjih so vedno pogostejše, vendar se varnostnim organom le redko posreči iztak niti pravega storilca. Krojaški mojster Anton Habe, stanujoč v Verovškovi ulici 22., je predvčerajšnjim zjutraj ugotovil, da mu je neznan storilec premetal v stanovanju vse mogoče predmete v omari ter iztaknil 1600 Din v gotovini, ki jih je seveda tudi odnesel. Enako je prijavila tudi zasebnica Rozina Krošljeva, stanujoča v Orlovi ulici 21., da ji je bil predvčerajšnjim dopoldne izpred stanovanja odnešen 150 Din vreden dežnik. V obeh primerih so sumljivi tatvine berači in sicer mladi postopači, ki hodijo v hiše v prvi vrsti zaradi tega, da kaj ukradejo.
Iz Celja
Danes ples
I
v hotelu
BELLEVCE
to
CO
Svira SOXXV BOY-JAZZ
u— Pobeg od doma. Delavec M. Celarc je prijavil, da je dne 3. t. m. neznanokam pobegnil od doma na Glinški ulici št 7., njegov sin, 18 letni brivski pomočnik Vilko Celarc. Istočasno se je oglasila na policijski upravi tudi vdova Svete, ki je povedala, da je odšel ž njim tudi njen sin 18 letni trgovski vajenec Stanko. Kakor je omenil Stanko, sta se šla oba kopat v So-ro, zato ni izključeno, da se jima je pripetila kaka nesreča. Še bolj verjetno pa je, da sta se fanta podala na pustolovsko pot Čez mejo.
u— Navihana tatica. Mlada natakarica Tončka K., ki ni mogla dobiti mesta v Ljubljani, se je odpeljala v Zagreb, kjer pa ji je šlo prav tako, kakor v Ljubljani. Pred nekaj dnevi je sedela na večer na Zrinjev-cu, kjer pa se ji je pridružil mehanik Tomo C. Prišla sta kmalu v živahen razgovor in slednjič je Tomo povabil Tončko k sebi na dom. Tončka je pristala na njegovo ponudbo ter ostala pri Tomu tri dni in tri noči. Četrti dan pa jo je zmanjkalo in je Tomo takoj vedel, da se je odpeljala v
e— Na veliko sokolsko prireditev, ki bo
v nedeljo v Gornjem gradu, bo vozil poseben avtobus. Odhod v nedeljo ob 8. izpred Narodnega doma, vrnitev iz Gornjega grada ob 19. Cena za osebo za vso vožnjo samo 40 Din. Avtobus bo vozi! samo, če se do petka zglasi dovoli udeležencev. Prijave sprejema župni tajnik Capin v Celjski posojilnici. Na razpolago ie samo še 15 sedežev. Zasebni avtomobili, ki peljejo tudi v Gornji grad naj. se po možnosti priključijo avtobusu.
MALINOVEC, pristen, Din 18.— kg.
Lekarna »Pri orlu«, CELJE. 10460__
e— Iz našega državljanstva hoče izstopiti 50 letni železniški ključavničar Maks Godec, po rodu iz Celja, sedaj bivajoč v Trstu, ker želi sprejeti italijansko državljanstvo.
e— Nesrečen padec s kolesa. Delavec Ivan Mogu, ki je zaposlen na parni žagi v Nazarju pri Mozirju, je padel 3. t. m. s kolesa in si je pri tem nalomil roko v sklepu. Pomoč je moral iskati v celjski javni bolnici.
Odkritje Cankarjevega spomenika na Vrhniki
10. avgusta t. 1.
Znano vsem je prav gotovo dosti klejkih muholovov, dobri so le dva, tri dneve, potlej prejšnje so zadeve.
Toda ta-le nova stvar je, ki Te muh pošteno varje — te nadloge prav nič vredne na en dan — tri, štiri tedne.!
Medeni bluholovec Aeroxon
^ponce^
e— Karambol avtomobila s kolesarjem.
Na Dobrt i je zavozil preteklo nedeljo trgo-
veo Ladislav K. iz Maribora z avtomobilom v trgovca Ladislava Herzbergerja iz Bez-dana v Bački, ki se ie peljal na kolesu, in ga podrl na tla. K. trdi, da je vozil pravilno in da je nezgode kriv Herzberger sam, ker je nepravilno kolesaril po sredi ceste.
e— Obleke po meri izdelujem samo iz pri meni kupljenega blaga. Za fazono jamčim. Blago, katero prinesejo stranke s seboj, se ne prevzame v delo, ker se za isto blago za fazono ne more jamčiti. Atelje F. Meško, Celje.
Iz Maribora
a— Češki gost v Mariboru. Po večteden-skem študijskem potovanju po srbskih okrajnih središčih je prispel te dni v Maribor bivši predsednik in sedanji knjižničar ČSL v Budjejovicah prof. Vuga, ki ostane nekaj dni na odmoru. Prof. Vuga ie slovenski rojak in je bil pred vojno dalj časa v Trstu. Ogledal si je kopališče na Mariborskem otoku, o katerem se je zelo laskavo izrazil in ga poseča vsako popoldne.
a— Tone Šramel — umrl. V ponedeljek zvečer ob 21. je v tukajšnji bolnici preminul dijak 5. letnika učiteljišča Tone Šramel
A E R O X O N se zove, ah, A E R O X O N ta mušji strah; A E R O X O N je sredstvo pravo, A E R O X O N lovi za stavo. 14439
iz Pragerskega, katerega je v noči od sobote na nedeljo neki zločinec z nožem sunil v glavo. Šramel je bil že v ponedeljek dopoldne v bolnici operiran, vendar se ni več zavedel in je podlegel težki poškodbi. Pokojnik je bil izredna prikazeD med dija-štvom, bil je izredno nadarjen in kazal je izredne sposobnosti za delo med narodom. Vse svoje počitnice je posvečal prostovoljnemu delu med ljudstvom, ustanovil je na Pragerskem gledališki oder, kjer je večkrat s prijatelji igral. Vodil je tudi tamo-šnje tamburaško društvo, ustanovil ie podružnico sadjarskega društva ter je imel še veliko novih načrtov, velikopoteznih tn idealnih, porojenih iz mlade duše. Dasi Sc mlad dijak, je bil širokega obzorja in vsi ki smo ga poznali smo bil prepričani, da bo igral še važno vlogo v zgodvini našega naroda. Njegovi tovariši in vsi mi drugi, globoko obžalujemo njegovo nenadno smrt. Naj mu bo ohranjen lep spomin!
a— Državni tožilec g. dr. Jančič se ie vrnil z dopusta in prevzel v ponedeljek zopet vodstvo poslov državnega tožilstva pri okrožnem sodišču v Mariboru.
a— Gasilsko slavnost posebne vrste so imeli sinoči mariborski gasilci, ko so na kolodvoru — okrog 19. — sprejemali in prevzemali novo, 26 m visoke gasilsko »Maginus« lestvo, ki jo je nabavilo gasilno društvo. Lestva ie edina v Dravski banovini in — izvzemši Zagreb — tudi v državi. Stala je 50-8.000 Din in vzbujala na gasilski razstavi povodom vseslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani največje zanimanje.
a— Revija gasilcev v obmejnem Št. Ilju.
Prostovoljno gasilno društvo v Št. Ilju v Slovenskih goricah ima v nedeljo 10. t. m. svojo poletno slavnost pri g. Baumanu poleg kolodvora. Spored je zelo pester. Čisti dobiček je namenjen za nabavo brizga!-ne in drugega orodja. Obenem bo te dni v Št. Ilju revija gasilcev z levega dravskega brega. V primeru slabega vremena se bo prireditev vršila sedem dni kasneje.
Od začetka do konca — be-reš Kari Maya nepretrgoma!
Dosedaj so izšli 4 zvezki »Križem po Ju-trovem« po Din 13, vezani v eno knjigo Din 65, celo platno Din 70, in trije zvezki »Po divjem Kurdistanu« po Din, 13. Naročajte v Tiskarni sv. Cirila, Maribor.
a— Smrtna kosa. Umrla je v bolnici v 71. letu starosti Marija Melcer vdova po upokojenem kapetanu. Pogreb bo danes ob 17. na Pobrežju. — Včeraj je umrl v 72 letu starosti g. Ivan Filiplič, upokojeni nadzornik mariborske kaznilnice.
a— Nezgoda v tovarni v Hočah. V Riid-gerovi tovarni za impregniranje pragov v Hočah je v ponedeljek 35 letni Štefan Fuks iz Rogoze med delom prišel z desno roko tako nesrečno med dva težka brzojavna droga, da mu je roko zmečkalo. Zvečer so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
a— 22 metrov verig je ukradel neznan dolgoprstnež prevozniku Rudolfu Rusu z voza na travniku v Linhartovi ulici. Bile so to tri težke verige v skupni dolžini 22 m.
a— Brez aretacije je minil včerajšnji dan v Mariboru. Policijsko izvestje javlja le o 16 prijavah in 6 poročilih.
a— Iz javne kuhinje na Slomškovem trgu je bilo v ponedeljek ukradeno 1000 Din vredno kolo ključavničarju Aloziju Žegi.
Znižali smo cene Ovomaltine!
Povečanje prometa nam je omogočilo, da bomo od 1. avgusta t. 1. znižali cene našemu priznanemu okrepilnemu proizvodu Ovomaltine. Izkoristite zato tudi Vi ta dogodek, da uporabite v svojem domu to koncentrirano, naravno krepilno pijačo, ki v obliki okusnega zajtrka mesto kave ali čaja s povečanjemi Vase telesne odpornosti čuva Vaše zdravje, povečuje Vašo sposobnost za duševno ali telesno delo in miri Vaše živce. Ovomaltine se po želji lahko priredi kot mrzla ah topla pijača. Topla Ovomaltine je najokusnejši in najbolj zdrav zajtrk za otroke in odrasle. Mrzla Ovomaltine pa je najugodnejša
pijača, ki osvežuje in krepi od poletne žeje trudno telo. ženam, ki doje, otrokom, bolnikom, ljudem, Id duševno ali telesno mnogo delajo, vsem, katerim je potrebno jačanje telesne moči brez preobtežitve
želodca, pomaga Ovomaltine, izvor zdravja in moči.
10365
DR. A. WANDER D. D., ZAGREB.
GOSPODARSTVO
Pred realizacijo železniške zveze Slovenije z morjem
Nedavna konferenca zastopnikov gospodarskih in drugih zainteresiranih krogov iz dravske in sav3ke banovine, ki se je vršila na inicijativo sušaške ob ine na Sušaku, je ponovno pokreni-la ikc-ijo za zgradbo železniške zveze Slovenije z morjem z mrtve točke.
Po informacijah, ki so došle gospodarskim krogom na Sušaku, na merc-dajnih mestih tega problema niso pustili nikdar iz vidika in je za realizacijo železniške zveze dravske banovine z morjem že vse pripravljeno. Detajlne priprave so dovršene, načrti pregledani in odobreni in tudi proračuni so sestavljeni že v podrobnostih. Treba je rešiti samo še finančno stran problema. s čimer se bo začelo takoj po povratku finančnega ministra dr. Šver-ljuge v Beograd. Kakor nam nadalje poročajo iz Sušaka, bo tudi ta problem kmalu rešen in se bodo takoj nato lahko razpisala in oddala gradbena dela.
To vest moramo vsi iskreno pozdraviti, saj gre za realizacijo železnice, ki bo omogočila slovenskemu gospodarstvu pot na morje po lastni zemlji. Ta vest pa nam tudi dokazuje, da uspeli složne manifestacije gospodarskih krogov dravske in savske banovine na Sušaku ni izostal. To je docela naravno, ^aj ne gre za kako vicinalno železnico, temveč za prometno žilo, ki bo po popolni izgraditvi vezala Ljubljano in Maribor, v transitnem prometu pa tudi naše sosede na severu, z našim morjem.
Čez 80 milijonov Din dajemo na leto t-iiim pristaniščem samo zaradi tega, ker v dobi celih 11 let nismo zgradili prcge, ki stane komaj nekaj čez 200 milijonov Din. Da se sedaj približuje-
Ri realizaciji tega projekta_ k temu
je ' rez dvoma mnogo pripomoglo tudi de.i-tvo, da smo se Slovenci, ki se nas proga v prvi vrsti tiče, sami prenehali prepirati zaradi trase, po kateri nai se izvede zveza. Pri tem nas navdaja z zadovoljstvom dejstvo, da je zmagal Klodič-Hrovat-Kavčičev projekt, ki sistematično izpolnjttje že obstoječe železniško omrežje in upošteva predvsem splošne interese. Klodičeva proga iz Kočevja na Vrbovsko omogoča gradbo Kratkega in lahko izvedljivega odcepa na Črnomelj, ki bo dolg samo 26 km. Na ta način bo preko zveze Št. Taaž-Sevnica na mah združena vsa dravska banovina z morjem.
= Sestava davčnih reklamacijskih odborov. Z davčno novelo od 18. maja t. I. so se določila glede sestave davčnega rekla-macijskega odbora deloma spremenila, tako, da sedaj sestavi prvo polovico članov davčni oddelek fin. ministrstva na predlog fin. direkcije, za drugo polovico pa delegira vsaka zbornica iz vrst davčnih zavezancev po enega člana in namestnika. Ako je število zbornic, katerih uradno področje se razteza na področje reklam, odbora manjše, ka.kor število delegiranih članov, potem delegira pristojno Zbornica za TOI še toliko članov in namestnikov, kolikor jih manjka do polovice odbornikov, če pa je število zbornic večje, potem pozove predsednik rek lam. odbora po svoji izberi delegiranih članov samo potrebno število, pri čemer mora paziti, da je v odboru navzoč vsekakor p-edstavnik Zbornice, ki ji pripada davčni zavezanec. Po prejšnjih določilih so v praksi drugo polovico članov odbora v celoti delegirale zbornice za TOI. Ker so glede tolmačenja novih predpisov v praksi nastali dvomi, je finančno ministrstvo z odlokom od 28. t. 1. pojasnilo, da zakonodajec n< mislil edino na gospodarske zbornice temveč tudi na strokovne zbornice, torej na odvetniške, zdravniške, inže-njerske in lekarniške. S tem tolmačenjem se je zastopstvo trgovine, obrti in industrije v reklam, odboru tako skrčilo, da v primerih, v katerih bo šlo za interese trgovine, obrti in Industrije, o pariteti ne more biti govora. O pritožbah trgovcev, obrtnikov in industrijcev, ki tvorijo nad 90 odstotkov vseh davkoplačevalcev, bodo torej pretežno odločevali prosti poklici, ki ipridobitnih razmer v navedenih gospodarskih strokah ne poznajo po lastnih izkušnjah, kakor trgovci, obrtniki in industrijalci sami. Prepričani smo, da se bo gospodarskim korporacijam in organizacijam posrečilo v tem pogledu izdejstvovati spremembo tolmačenja ali davčne novele, tako, da bodo pri določanju pritožb iz trgovskih, obrtniških in industrijskih krogov odločali zastopniki trgovine, obrti in industrije, glede pritožb iz vrst davkoplačevalcev, ki imajo proste poklice, pa njihovi predstavniki.
= Novo glasilo Zavoda za pospeševa* nje zunanje trgovine. Za boljšo informa* cijo inozemstva o položaju na naših trži« ščih in za propagando naših izvoznih pred* metov v inozemstvu bo Zavod za pospe» sevanje zunanje trgovine glede na skoraj* šnji početek izvozne sezone pričel izdajati poseben propagandni časopis pod nazivom »Trgovinski bulletin«, ki bo tiskan v Iran* coskem, nemškem in angleškem jeziku. Prva številka bo izšla sredi septembra. — Te dni je izšla 7. številka »Glasnika Za? vod* za pospeševanje zunanje trgovine« (od 1. avgusta), ki je posvečena predvsem naši žitni trgovini in izvozu žita. Vsebuje pa med drugim tudi zanimive razprave o možnosti našega izvoza na Madžarsko, o nizozemskem in španskem tržišču ter o izvozu sirovih kož.
= Stanje Narodne banke. Iz izkaza Nas rodne banke od 31. julija je razvidno, da so devizne rezerve v zadnji četrtini lulija nazadovale za 29 milijonov Din (v tretji četrtini so se povečale za 116 milijonov dinarjev). Zaradi znatnih dvigov zirovnih dobroimetij se je obtok bankovcev dvigs ni! za 231 na 5317 milijonov Din. Stanje od 31. julija je bilo naslednje (vse v nrlis jonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. julija): Aktiva: kovinska podi .ga 340.9 (+ 8.8), saldo raznih raču> nov U86.6 (— 37.8), posojila na menice
1167.6 (+ 8.0), lombard 226.8 (+ 2.7); pa* siva:, obtok bankovcev 5316.9 (+ 231.3), žirovne obveznosti nasproti državi 252.7 (— 48.0), ostale žirovne obveznosti W73 7 (— 183.8), ostale obveznosti 179.5 (— 18 6)
= Udeležba berlinske tvrdke Aron Hirsch pri Kranjski industrijski družbi. Dunajska »Neue Freie Presse« poroča iz Berlina, da se je berlinska tvrdka Aron Hirsch & Sohn udeležila pri Kranjski industrijski družbi.
= Ustanovitev oddelka za izvoz sadja pri naši trgovinski agenciji na Dunaju. Glede na razmere, ki vladajo na dunajskem trgu sadja in zelenjave (Naschmarkt) in zaradi nesolidnosti večine komisijonarjev, pri katerih so naši izvozniki pogosto izgubili precej denarja, se je tamošnja naša trgovinska agencija odločila ustanoviti posebni oddelek, ki naj posreduje pri plasiranju našega blaga in obvešča naše izvoznike, kdaj naj se pošilja blago na tamošnje tržišče, da ne bi pri pošiljkah, odposlanih v neugodnem času. ko je trg zatrpan z blagom, utrpeli izgube zaradi kvarjnja blaga. Ta posebni oddelek bo deloval pod firmo >Jugoimpom, kije bila te dni ustanovljena in prevzema naše blago (sadje in zelenjavo) v komisijsko prodajo. Naslov naše pooblaščene trgovinske agencije na Dunaju je: Wien, I., Seilerstatte 30.
= Železo in njegovi izdelki v našem uvozu. Za presojo investicijske delavnosti f naši državi, kjer je domača težka indu* strija le slabo razvita, je predvsem znaeil* no gibanje uvoza strojev, železa in izdei* kov iz železa. Sedaj, ko so nam znani uvoz« ni podatki tudi za junij, nam je dana mož* nost primerjati uvoz teh predmetov V pr. vem polletju, z uvozom v prejšnjih letih. V prvi vrsti je treba omeniti, da je bil uvoz strojev in aparatov v prvem polletju tekočega leta precej manjši kakor lani. Zna» šal je namreč 220.9 milijona Din nasproti 280.3, 229.5 in 152.1 milijona Din v prvem polletju prejšnjih let. Iz tega moremo skle* pati, da so bile letos investicije v naši in» dustriji zaradi slabšega konjunkturnega raz« voja manjše. Da pa se elektrifikacija de* žele navzlic poslabšanju konjunkture na« dalje razvija nam priča ponovno povečanje uvoza elektrotehničnih predmetov. Ta je v prvem polletju znašal 90.2 milijona Din nasproti 83.6, 70.6 in 61.8 milijona Din v odgovarjajočih razdobjih prejšnjih let. Uvoz železa in polizdelkov iz železa je ne» koliko nazadoval na 63.6 milijona Din na« sproti 68.5, 62.9 in 38.2 milijona Din. Tudi uvoz železne pločevine se je nasproti lani nekoliko zmanjša! na 46.3 milijona Din na« sproti 51.6, 43.6 in 46.6 v prvih polletjih prejšnjih let. Znatno povečal pa se je uvoz raznih izdelkov iz železa, in sicer na 196.5 milijona Din nasproti 155.8, 157.3 in 143.9 nnljona Din, dočim ie uvoz železniškega materijala padel od 129.4 na 75.2 milijona Din.
- T JlI,S0s,0vensko " italijanska direktna zelezniska tarifa. V generalni direkciji železnic zbirajo materijal za novo .jugoslovensko - italijansko direktno tarifo. Generalna direkcija se je zaradi tega obrnila na gospodarske organizacije, da podajo svoje mišljenje in da navedejo železniške postaje in blagovne vrste, ki jih je treba vnesti v novo trrifo.
= Dobave. Direkcija državne železarne Vares sprejema do 20. t. m. ponudbe srlede dobave plinskih cevi. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 21 t m ponudbe glede dobave gonilnih jermenov: Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije- 19 t. m. pn direkciji državnih železnic V Za-
ZfU	d0bave 10000 komadov cement-
nega sknljevca; 20. t. m. glede dobave
nih žehf	m"	dobave žig
nih žeblje v, lesa, karbolineja; 22. t. m "lede dobave hrastovih mostnic; 23. t. m -lede doba vematerija la za gornji ustroj; 25. t. m Pa glede dobave varnostnega materijala--o t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave barv in firneža- 20 L !;, P? 'lekciji pomorskega prometa v ■ P.iitu glede dobave 269 zastav; 25 t m ^'Ji državnih železnic v Subotici glede dobave 12.000 komadov metel. (Pred
nicenza°PTo}.)S0 VPOgIed V Pisarni Zbor"
160 bi. do 110,
(i6ii* Vevče ____ _____^w
400,'Jadranska 490 den., Oceanija 210—225, Trbovlje 400 — 402.
Beograd. Vojna škoda 454 zaklj., za november 457 — 457.5 zakli., za december 461.5 — 463, investicijsko 92 zaklj., agrarne 55.75 — 56 zaklj., 7% Blair 88.75 zaklj.. Narodna 8250 — 8260.
Blagovna tržiSča
LES
-f- Ljubljanska borza (5. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramov. Glede na 20% znižanje izvoznih tarif za drva, je nekaj več zanimanja za drva, vendar so cene ostale nespremenjene.
ŽITO
-i- Ljubljanska borza (5. t. ni.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudili so (slov. post plač. 30 dni): pšenico: baško. 80/81 kg po 240 - 242.5, 79/80 ke po 235 - 237.5, 78/79 kg po 230 do •!,52.5. rž: baško, 72 kg po 170 — 172.5. jermen: ozimni,, 66/67 kg po 185 — 187.5. koruzo: baško po 180 - ib'2fi; oves: o ranjski. novi r>o 210 - 21.">; moka: baška "0* iz stare pšenice po 405 — 410, iz novi pšenice po 395 — 400
-f Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 22 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa. 1 vagon ječmena. 18 vagonov koruze in 9 vagonov moke. Pšenica: baška, 79/80 kg 175 — 177.5; gor-njebaška, 79 80 kg 177.5 — 180; baška, Tisa. slep, 79/80 kg 180—182.5; srem, 78 kg 165 — 167.5. Oves: baški in sremski 155 do 160. Ječmen: baški in sremski. 63/64 ka 307.5-317.5; >2* 277.5-287.5: »5« 232.5-242.5"; j6< 172.5 - 182.5; »7« li2.5 - 120; s>8< 115—120. Koruza: baš. in srem. 130—132.5. ladja D u na v 125—1S0, za avg. 132.5—137.5: ban. 122.5—127.5. Moka: baška »Og«, »Oggt 97-5 — 100. Otrobi: baški, sremska in bana-ški 92.5 - 97-5.
+ Somborska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca nespiemenjena. Promet: 416 vagonov. Pšenica: baška, 78 kg 170 — 175: baška. Tisa, šlep, 80 kg 175 — 180; gornje-baška, 79/80 kg 172 — 175: sremska, 78/79 kg 160 — 165; slavonska, 78 kg 157.5 do 162.5. Oves: baški 145 — 150; sremski 140 do 145. Ječmen: baški. 64/65 kg 117.5 do 122.5. Koruza: baška 127.5 — 132.5, za avgust 130 — 132.5. Moka: baška »Og« in Oggr 310 — 320;- »2< 280 — 290; 235 do 245: »6< 170 — 180. Otrobi: baški 85 do 90.
-f- Budinipeštanska terminska borza (5.
t. m.) Tendenca trdna: promet živahen. Pšcnica: za oktober 18.53 — 18.54, za marc 20.19 — 20.20, za maj 20.95: rž: za oktober 12.36 — 12.40, za marc 13.68 — 13.70; koruza: za avgust 16.70 — 16.72. za maj 17.22 do 17.25, tranzitna, za avgust 14.15—14.20.
borze
v . U,- 5. avgusta.
Na ljubljanski borzi ie bil danes devizn. promet zelo slab. Le v devizah Trst in Dunaj je bilo nekaj potrebe. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Ie deviza Irst je popustila od 295.35 na 295 20
i\a zagrebškem efektnem tržišču je Voma škoda danes pri nespremenjenih tečajih ostala brez prometa. Do zaključkov pa je
a« t- V lnJes"cilskem Posojilu po 88.5 do • '„J V? Blairovem posojilu po 86.875 in v 7% dolarskih zastavnih listih Drž. hip banke po 86.5. Med bančnimi vrednotami je bila zakliucena Ie Jugo banka po 77 5 ir. Praštediona po 910; med industrijskimi
ion'6 PJ™° d? ?rometa v Trboveljski po 400 - 402 v šecerani po 314 - 316 in v Danici po 103.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22 6&n _ 007« (22.715), Berlin 13.4775, Bruselj 7.8905, Bu-dimpešta 9.8917, Curih 1094.4 — 1097 4 (1095.9), Dunaj 796-799 (797.5), London 274.66, Newyork 56.275, Pariz 221.86, Praga 167.24, Trst 294.20—296.20 (295.20).
Zagreb. Amsterdam 22.715, Dunaj 796 do '99, Berlin 13.4625-13.4925, Bruselj 789 05' Budimpešta 987.66 — 990.66, Milan 294 283 do 296.283, London 274.26 - 275.06 New-vork ček 56.175 — 56.375, Pariz 220 6?» do 222.639, Praga 166.84 - 167 04
Cijrih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.24, London 2o.0o37o. Newyork ol4.35o. Bruselj 72 Milan 26.945, Madrid 57.2. Amsterdam 207 2 Berlin 122.93, Dunaj 72.73. Sofija 3.73, Praga 15.25, Varšava 57.7. Budimpešta 90 25 Bukarešta 3.06125.
Dunaj. Beograd 12.5325 — 12.5725, London 34.40375 - 34.50375, Milan 36.99 do 37.09, Newyork 705.95 — 708.45 Curih 137.23 — 137.73; dinarji 12.57 — 12.63 Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.5 bl„ 7% Blair 87.5 bi., Celjska 160 den., Liubljan. kreditna 122 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 124 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 439 — 439.5, kasa 439 — 439.75, za december 438.5 — 440, investicijsko posojilo 88.25 — 88.75, atrrarne 55 — 55.5, 8% Blair 97.25 — 97.75, 7% Blair 86.75 — 87 7% Drž. bipot. banka 86 — 86.5, 6% beglu-ške obveznice 77 den,- bančne vrednote: Praštediona 909 —r 912.5, Jugo 77.5 — 78, Union 191 — 192, Narodna 8200 den., Srp-ska 186 den., Zemaljska 135 den.. Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmanri
ŠPORT
VI. internacionalni tenis turnir za prvenstvo Bleda 1930
Kakor vsako leto, je tudi letos Beograj« ski tenis klub priredil na Bledu internacio* nalni tenis turnir za prvenstvo Bleda. K turnirju se je prijavilo 54 gospodov in 28 dam, poleg Jugoslovenov še Čehi, Avstrij* ci in, Nemci.
Omenimo naj le nekaj najboljših igralcev na turnirju, ki so se skoro vsi borili v fi* nalu. G. Alaleček, ki je tretji najboljši igra« lec v Pragi in je tudi že nastopal v Daviš cupu, nadalje g. Šada, ki ne zaostaja mno* go za Malečkom, a se odlikuje po svojih lepih forhandih m je izvrsten pri mreži. Go* spod Šada je peti igralec v Pragi. Nadalje so se od tujcev odlikovali še gg. Gertner (Niirnberg) in g. Kruski (osmi igralec Av* strije). Od Jugoslovenov moramo omeniti g. Radoviča (Beograd), ki je letos zasto* pal Jugoslavijo pri Daviš cupu proti Šved* ski in Španski. Dalje gg. Fridrich in Šeleke* tinski. Tudi pri damah je bila konkurenca zelo velika. Gdč. Štreger iz Subotice, ki je prišla v finale z g. Frelih (ČSR) in zma* gala v treh setih. Gdč. Šreger je druga najboljša igralka Jugoslavije. Gdč. Ajdi* njanova (Avstrija) pa letos očividno ni v formi in ni od lani mnogo napredovala, do* čim je vsako leto mnogo boljša gdč. Blis iz Zagreba, kateri se pozna trening, toda kljub temu je izpadla v semifinalu proti močni nasprotnici gdč. Šreger. Od junior* jev je najboljši Konjevič (Sombor), ki je v finalu gladko porazil svojega nasprot* nika Flussa (Dunaj) 6 : 0, 6 : 0.
Tudi ljubljanska Atena in Ilirija sta bili zastopani pa svojih igralcih. Vkljub moč* ni mednarodni konkurenci in slabo izpad« lemu žrebu so Ljubljančani pokazali lep napredek in dobre rezultate.
Semifinale gospodov: Alaleček : Šeleke« tinski 6 : 1, 6 : 3; Radovič : Šada 6 : 1, 6 : 0. V finalu sta se srečala oba Čeha Ma* leček : Šada. Zmagal je Maleček v krasni igri v štirih setih 6 : 4, 1 : 6, 6 : 2, 6 : 3.
Nadaljnji važnejši rezultati gospodov so bili naslednji: Kovač : Gertner 1 : 6, 6 : 3, 2 : 6; Gertner : Vaso Zajec 7 : 5, 6 : 0; Koželj : Hagenauer 0 : 6, 3 : 6; Zaje La* do : Kruski 1 : 6, 0 : 6.
Finale dam: Frelih : Šreger 3 : 6, 6 : 3, 1 : 6. Zmagala je gdč. Šreger, ki je zlasti dobra pri mreži.
Semifinale: Frelih : Ajdinjan 3 : 6, 10 : 8 9 : 7, borba je trajala 3 ure. Šreger : Blis 6 : 2, 6 : 2. Ostali rezultati predfinalnih damskih iger: Svoboda : Janežič 6 : 4. 6 : 1
Šreger : Svoboda 6 : 2, 6 : 1; Blis : Premelč 6 : 2, 6 : 1; Ajdinjan : šaplja 6 : 4, 6 : 1; Šaplja : Zorko 7 : 5, 6 : 4, Premelč : Griin* leld 6 : 1, 4 : 6, 6 : 2.
V	finalu gospodje v dvoje sta zmagala par Maleček*Šada proti Radovič*Kruski 6 : 1, 6 : 2, 6 : 1. V tej točki so se tudi Ljubljančani držali. Odlična igralca Fri* drich*Kumanudi sta dosegla proti Vaso Zajec*Ristič le 9 : 7, 12 : 10; igra je bila do poslednjega geama zelo napeta in zma* ga Fridricha zelo nesigurna. Vaso Zajec* Ristič sta se zelo odlikovala po svojem servisu in pri mreži. Tudi ilirijanski par Koželj*Zajc Lado sta se dobro obnesla in si izvojevala nekaj setov. Koželj=Zajc Lado : Posser*Janjič 6 : 4, 2 : 6, 6 : 4; Koželj* Zaje Lado : Praprotnik*EisenschimmeI 6 : 2, 10 : 8; KožeIj*Lado Zaje : Šeletinski* Zednikar 3 : 6, 1 : 6. Kakor pri vseh final* nih igrah, tako so tudi v mixed doublu prišli v finale odlični igralci Maleček*Šre* ger proti Šada*Frelih.
Semifinale mixed double: Šreger*MaIeček • Švajghart*Radovič 6 : 2, 6 : 2; Ajdinjan* Gertner : Frelih*Šada 3 : 6. 6 : 3, 2 : 6.
Od juniorjev je dosegel Drago Zaje tret* ie mesto in dobil plaketo.
V	nedeljo popoldne je semifinalnim in finalnim igram prisostvovala princesa Olga ter grški princezinji Elizabeta in Margari* ta, ki so z velikim zanimanjem opazovale potek igre. Nadalje so prisostvovali turnir* ju rumunski, češki, italijanski in madžarski poslaniki ter nebroj tujcev. Predsednik turnirja je bil g. dr. Momčilo Ninčič, vsa pohvala pa gre tudi gg. Vučkoviču, ki je podpredsednik BTK, g. dr. Janežiču ter vodji turnirja g. Savi Grujiču, ki so turnir vzorno organizirali.
SK Bled : SK Krakovo (Ljubljana) 5:0 (0:0). V nedeljo se je odigrala med navedenima kluboma prijateljska nogometna tekmi, v kateri so domačini predvedli posebno v drugi polovici zelo koristno igro ter skoro pregazili nasprotnika. V prvi polovici so Krakovčani igrali bolje ter večkrat prisilili domačega golmana Mitrovi-ča, da je pokazal vse svoje znanje. Poleg njega se je posebno odlikoval zopet srednji krilec Rožankovič, ki je neumoren ter pomaga enako napadu kakor obrambi. Obenem je zabil najlepši gol dneva iz velike daljave. Sodnik prav dober.
Iz LNP. Danes v sredo seja poslovnega odbora v Delavski zbornici ob 19. Naproša se g. V. Cimperman, sav. sodnik, in g. Koroar (Grafika), da prideta k seji ob 19.15.	Tajnik U.
SK Svoboda. Jutri v četrtek od 18. dalje strogo obvezen trening. Vsi in točno.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Trening skupine I danes in v petek, trening sku*
pine II v četrtek, vsakokrat ob 18.
SK Krakovo. Danes strogo obvezen tre* ning I in II skupine na igrišču SK Jadra* na, jutri trening odpade.
Iz uradnih In dragih službenih objav
Dražbe. Pri okrajnem sodišču v Novem mestu bo dne 18. avgusta ob 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Golobinjek, vL št. 592 in 594. Cenilna vrednost 1743.50 Din, najmanjši ponudek 1162.50 Din. — Pri okraj-nem sodišču na Vranskem bo dne 5. septembra ob pol 10. dražba nepremičnin zemlj. knj. Šntiklavž, vL št. 133. Cenilna vrednost 16.651 50 Din, vrednost pritikline 2542 Din; najmanjši ponudek 13.103 Din.
—	Pri okrajnem sodišču v Sevnici se bo 12. septembra ob 10. dopoldne dala na javni dražbi v zakup koncesija za fotografsko obrt s sedeženi v Sevnici. Izklicna cena znaša za 1 leto 12.000 Din. Kot varščino mora vsak ponudnik položiti v gotovini '1200 Din.
—	Pri okrajnem sodišču v Novera_ mestu bo 15. septembra ob 9. dopoldne dražba nepremičnin zemlj. knj. Potovrh, vlož. št. 82 in 324. Cenilna vrednost 4959 Din, vrednost pritikline 26620 Din; najmanjši ponudek 3306 Din. — Pri okrajnem sodišču v Laškem bo 9. avgusta ob pol 9. dražba nepremičnin zemlj. knj. Mamo, vlož. št. 169. Cenilna vrednost 14.904.70 Din, vrednost pritikline 2620 Din; najmanjši ponudek 9936.50 Din. — Pri istem sodišču bo 20. septembra ob pol 9. dražba nepremičnin zemlj. knj.. Sv. Jurij nad Tinjem, polovica vL št. 32. Cenilna vrednost 3657 Din; najmanjši ponudek 2438 Din.
Dobava. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 18. avgusta ob It. dopoldne nabavo 300 kub. m jamskega lesa. Podrobnosti pri direkciji.
Poziv upnikom. Zadružna zveza v Celju, r. z. z o. z. v likvidaciji se je razdružila in •zato v smislu § 40. zadružnega zakona poziva svoje upnike, da ji v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve na naslov >Zveza slovenskih zadrug« (za Zadružno zvezo v Celju), Ljubljana, Pražakova ulica št. 11. Likvidatorji.
Objava. Advokatska komora v Ljubljani objavlja, da je gosp. dr. Miha Krek vpisan v imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
Razpisano notarsko mesto. Notarska zbornica v Ljubljani razpisuje po smrti gosp. notarja Avgusta Drukarja izpraznjeno notarsko mesto v Celju, oziroma drugo notarsko mesto, ki bi se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnje do 25. avgusta.
Razlastitveno obravnavo in politični obhod za zgraditev klančine na žel. postaji Grosuplje razpisuje za 20. averusta kr. banska uprava. Seznam prizadetih zemljišč ln načrti so na vpogled v obč. uradu Grosuplje. Ugovore je treba ustno ali pismeno vložiti do 17- avgusta pri sreskem načelstvu v Ljubljani.
V	neizmerni žalosti naznanjam, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je umrla moja ljubljena žena in mati, gospa
IVANA FLEGO
soproga višjega stražnika
danes, dne 5. avgusta, ob pol 6. uri popoldne po težki, mučni bolezni, previdena z zakramenti sv. vere.
Pogreb blage pokojnice bo v četrtek ob pol 5. popoldne izpred mrtvašnice dež. bolnice v Ljubljani.
Maša zadušnica se bo brala 12. avgusta ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Petra.
V	Ljubljani, dne 5. avgusta 1930.1
Jakob Flego, soprog. Miroslav, Marija, Ana, otroci in ostalo sorodstvo.
s 100 — 120 m2 ogrevne površine, v popolnoma uporabljivem stanju, KUPIMO.
Ponudbe z opisom, načrtom in ceno pod »J. B.« na oglasni zavod »FAMA«, Beograd, Dečanska 12.	11272
Zastave
1 ali brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi. izdeluje in razpošilja: JOSIP \VEVKLER, Subotica, poštni predaj 48/d. Dustrovani cenik brezplačno.	82
Lokal za m t
primeren za zdra\nika ali zobotehnika, na razpolago v bližini sodišča. Posredovalci izključeni. Le direktnim referentom daje pojasnila pisarna dr. Fetticha, Ljubljana, Dalmatinova ulica 7.	11261
Št. 28787/30.
11274
RAZPIS.
Načelstvo mestne občine ljubljanske razpisuje oddajo:
1.	Kamnoseška dela za renoviranje glavnega magistralnega poslopja.
2.	Napravo železobetonskega rezervoarja za vodo na ljubljanskem gradu.
3.	Napravo vodovodno-instalacijskih del na ljubljanskem gradu.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti do dne 12. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne v mestnem uradu, Šolski drevored št. 2/H.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 5. avgusta 1930.
Oficirske it
lovske škorni«
izdeluje po men 10339 Zalokar Gosposvetska cesta 6.
—v-l
IVO SVET, bančni uradnik IVANKA SVET roj. VREČKO, učiteljica
sta se v ponedeljek, 4. t. m., poročila na Brezjah.
Šoštanj, avgusta 1930.	11253
.-O
svecica.
Kupujte po tabeli in po številu!
lavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo:
Roberi Vtfeinbzrger d. d.
Zagreb, Gajeoa nI. 10
KptNISCH WAŠŠER
lota. Vh U«s«r tot>ri»»
.ClOCKtNGASSf HN7IT W,
. - KdLN-m	"j
laude
olo gn e
ljakov jih je dobil le 80. Spor je odločil kralj španskih ciganov v prid pre-tendenta Bazila, ki je znatnejšega roda in izvaja svoje pokolenje v ravni črti od nekih indijskih kraljev. Odstavljeni kralj je pokazal velikodušno umerje-nost, vdal se je volji večine in se prvi poklonil novemu kralju.. Njegovemu lepemu vzgledu so sledili njegovi pristaši in volitev se je zaključila z velikansko pojedino, dasi je bilo pričakovati krvavega boja med mihaelovci in ba-zilovci.
Telefon št. 2182.
Telefon št. 2182.
BRZOPROMET"
avtoprevozniška družba z o. z«, Ljubljana,
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 4
se priporoča za prevažanje vseh vrst blaga s tovornim avtomobilom v Ljubljani in na deželo. — Cenik vožnjam iz mesta na kolodvor in obratno in v notranjem delu mesta:
do 300 kg Din 15.— do 500 kg Din 20.— do 750 kg Din 25.—
do 1000 kg Din 30. do 1500 kg Din 35. do 2000 kg Din 40.-
Vagonske vožnje in vožnje v okolico mesta in na deželo po posebnem dogovoru.	11259
Ameriške šege na evropskih tleh
Sprejem prekooceanskega letalca Kingsforda-Smitha v Amsterdamu; po ameriški šegi so letalca spremljale na obhodu povorke avtomobilov in neštete godbe, svirajoče najnovejše poskočne jazzove komade.
nje vina, piva in mineralnih voda. Ako se uvede splošna uporaba teh posf potem bomo morali najti nov izraz, kajti beseda steklenica za papirnate izdelke ne bo več primerna.
Hladnokrvni zdravnik
Južno Angleško je obiskal vihar, ki je napravil velikansko škodo. Med neurjem je grozovito treskalo in mnogo požarov je nastalo zaradi strele. Tako je treščilo tudi v pedletonsko bolnico (Manehester) baš ko je neki kirurg imel bolnika pod nožem. Kirurg je mirno nadaljeval in dokončal operacijo, dočim so gasilci skušali pogasiti ogenj, ki ga je zanetila strela. To jim ni uspelo in bolnico je moral ostaviti tudi hladnokrvni kirurg in operirani pacient.
Hvaležnost v drugem pokolenju
Kakor neštevilni njegovi rojaki, je prispel tudi ruski častnik Stamin po prevratu v Carigrad, kjer je životaril nad vse bedno. Nekega dne je prišel zaprosit bogatega Turka za pomoč. Turek ga je prijazno sprejel, češ, da ma je naravnost dolžnost pomagati Rusom. Njegov oče, pribočnik Osmana paše, branitelja Plevne, je prišel po padcu te trdnjave v rusko ujetništvo. Neki ruski general, ki je bil pri napadu na trdnjavo izgubil eno nogo, se je zavzel za mladega Turka, spravil ga je na svoje posestvo in skrbel zanj kakor za
šola za slikanje na presno
Gojenci berlinske umetno-obrtne šole se vadijo na dvorišču v slikanju na presno. Vse dvoriščne stene so učencem na razpolago, da si lahko v praksi izpopolnijo svoje teoretično znanje.
Radio
Volitev ciganskega kralja
Nedavno smo poročali o »monarhi-stični« razprtiji med poljskimi cigani, ki je bila te dni odločena na vsecigan-skem kongresu v Lodzu. Kralj Mihael, proti kateremu so se dvignili mnogi poglavarji ciganskih plemen, je pri ponovni volitvi popolnoma propadel. Od 600 glasov navzočih ciganskih ve-
Prazgodovinske najdbe v srednji Aziji
V ogromni srednjeazijski puščavi Gobi je znani ameriški raziskovalec Roy Chapman Andrevvs, ki išče po puščavi ostanke pračloveka, naletel na znamenito odkritje. Na dnu davno usahlega predzgodovinskega jezerca je Američan izkopal okostje predpotop-ne zverine mastodonta, ki je živel na zemlji pred kakimi 3 milijoni let. Pred-zgodovinsko jezerce je bilo v davnih sto tisočletjih središče in zbirališče prastarega živalstva, kajti razen popolno ohranjenega mastodontovega oko stja je ameriška odprava našla tudi silne množine kosti drugih živali iz pradavnine. Rov Chapman Andrevvs in njegov sodelavec de Chardin sta uver-jena, da je srednja Azija prava zibelka človeštva, zato bosta nadaljevala raziskovanje, da morda najdeta ostanke človeka, prednika najstarejših doslej znanih človeških tipov. Dasi se jima doslej še ni posrečilo najti sledov človeka, so vendar dosedanja odkritja zelo pomembna. Okostje mastodonta, te davne vrste našega slona, je bilo prepeljano v Peking, odkoder bo poslano v Ameriko.
lastnega sina. Pozneje se je Turek vrnil domov. Pred njegovo smrtjo mu je moral sin priseči, da bo pomagal sle hernemu bednemu Rusu, ki bi ga srečal, po svojih močeh. Tako je pomagal tudi Staminu. Ob koncu svoje zgodbe je pokazal Turek temu sliko tistega ruskega generala, ki se je bil zavzel za njegovega očeta. In kaj se je izkazalo!« Da je bil to general Stamin, oče sedanjega begunca Stamina, ki se je z listinami izkazal Turku kot generalov sin. Turek je bil tega odkritja tako vesel, da je begunca posinovil. Sedaj živi ta razkošno življenje in je marsikakšnemu svojemu rojaku v pomoč.
Veslaška tekma na progi London — Pariz
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Sreda, 6. avgusta.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18.30: Ohcetna godba Magistrov. — 19.30: Ura dobre knjige. — 20: Staroan-gleška glasba: ga. Osterc - Val jalova. — 21: Prenos z Bleda. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 7. avgusta
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Plošče. — 19: Predavanje o Avguštinu. — 19.30: Otroška ura. — 20: Plošče. — 20.15: Prenos iz Salzburga: se-renada. — Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 19.30: Večerni koncert. — 20.15: Pevski koncert — 21: Prenos iz Salzburga. — 22.30: Poročila. — 22.45: Plošče. — ZAGREB 12.30: Opoldanski koncert — 20.15: Prenos iz Salzburga.
—	PRAGA 17: Koncert iz Bratislave. — 19.35: Plošče. — 20: Plesi in pesmi Hana-kov. — 20.30: Staroitalijanske pesmi in klavirske skladbe. — 21.30: Plošče. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Koncert iz Bratislave. — 18.20: Plošče. — 20: Koncert iz Prage. — 20.30: Odlomki iz Puccinijevib oper. — 21: Dueti starih čeških oper. — 22.15: Jazz - band. — VARŠAVA 18: Koncert solistov. — 20.5: Večerni koncert — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Lahka godba orkestra. — 19.40: Večer narodnih pesmi. — 20.15: Prenos svečanosti iz Salzburga. — 22.15: Godba za ples. — BERLIN 18.40: Koncert lahke glasbe. — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Pesmi. — 20.30: Koncert solistov. — Lahka glasba. — LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Lahka godba orkestra.
—	21: Prenos slovesnosti iz Salzburga. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfuita.
Tekmovalci startajo v lahkih čolničih pod \vestminsterskim mostom v Londonu.
Kraji - žrtve svetovne vojne
Grozno divjanje svetovne vojne je z ognjem in železom izbrisalo z lica zemlje na stotine francoskih vasi. Večina teh je bila obnovljena, vendar so tudi take, ki še danes leže v razvalinah, ker se je prebivalstvo porazselilo. Francoski turistični klub želi ohraniti vsaj imena teh žrtev ter bo na mestu izginulih vasi postavil stebre z njih imeni. Med temi seli, ki ne bodo več obnovljena, so iz vojnih poročil znani kraji Tahure, Craonne, Doudumont, Fleury in mnoga druga. Spomenik bo prost steber z vklesanim imenom, v betonsko podnožje pa bo vdelano kamenje in opeka porušenih krajev. Razen tega bo klub postavil ob cesti od Ro-kavskega preliva do švicarske meje 119 miljnikov, ki bodo nosili imena krajev, kjer se je vršil kak pomembnejši boj.
Steklenice iz papirja
Papir se dandanes porablja že v najrazličnejše namene. Med vojno so napravili prve poskuse, kako nadomestiti blago za perilo in obleko s papirnatim suknom. Pri tem ni ostalo, marveč so tudi v tej panogi doseženi izvestni uspehi. V Ameriki že izdelujejo dežnike iz papirja, ki so lažji, cenejši in proti vlagi vsaj tako odporni kakor platno, vsekakor pa bolj nego svila. Veliko zanimanje pa vzbuja angleško odkritje papirnatih steklenic. Tovarne že izdelujejo tako posodje, ki ima zopet prednost, da je lažje, cenejše, omogoča hermetično zatvarjanje in se ne razbije. Primerne so zlasti za pošilja-
Mesto zadnje večerje
Iz Jeruzalema poročajo, da bo stari spor med muslimani in rimokatoliki zavoljo prostora, kjer je Odrešenik baje slavil s svojimi učenci zadnjo večerjo, v kratkem ugodno končan. Na istem mestu je svojčas stala krščanska cerkev s frančiškanskim samostanom. Šele 1. 1547. pa so Arabci zavzeli cerkev in jo spremenili v džamijo. Po muslimanski legendi stoji cerkev na grobu kralja Davida, ki je islamski svetnik. Rimokatoliki so si na vse načine prizadevali, da bi dobili v svojo posest ta posvečeni kraj, toda muslimani so vse poskuse' obrezuspešili. Šele v zadnjem času je med obema cerkvama došlo do sporazuma. Muslimani so pripravljeni prodati džamijo rimokatoli-kom za 4,500.000 dolarjev. Kakor poročajo, so ameriški katoliki že uvedli nabiralno akcijo in obstoji nada, da bo kupnina v kratkem zbrana in bo džamija spremenjena v cerkev zapadnega obreda.
Neki dunajski ključavničar je iznašel pripravo, ki drži človeka poljubno dolgo na površju vode. Priprava sestoji iz kratkih gumijastih hlač, ki se napolnijo z zrakom.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
tfCdor hoče po posti nat/or
aH (cafcc «ff»u£c m/ormom';c ticcec me matih oglasov naj prilcii v »namGah a i^V®
o prejel odgovora t * E^mTm
ra« naj ticer ne bo
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.

Žagmojstra
r; :ma dolgo prakso v re-mehkega in trdega e5'a na Dolnoiarmenikin, ■ s?-«o za 1. seot. t. 1. — F-ecise izpričeval in zahteve ie poslati na Gozdni urad Dr. F. Attemsa covenski Bistrici
v
31903
Pletiljo
popolnoma veščo, zmožno samostojno vseh vrst pletilstva na enostavni ,-roj soreimem takoi za sra'no. Ponudbe z zahtevki poslati naravnost na Meh strojno pletilstvo »^ava« lastnik J. Kocmut.
Kram.
31SS1
Učenko ali učenca
t predpisano šolsko ored-Ifohrazbo. v trgovino usnja jn-eime Produktivna zadruga čevljarskih mojstrov v i iubljani. Hrenova ulica
St. 4.
31569
Učenca
fco'iših staršev, z dobrimi -evali sprejme špece-r veletrg. M Soreitzer v Ljubljani	28031
Več vajenk
«->--'-n<= izielcvalnica peri-V"'ska. Wolfova 12.
32165
2 boljši služkinji
t s« razumeta oa kuha-r ■ in stanovanje v redu criati, z dolgoletnim spričevalom sprejmem eno za Mojstrano ' na Gorenjskem in 'drugo za Podgorico v črni gori Ponudbe z navedbo' plače na gospa Li-zeta Rozman, soproga rav-jia.felia. Mojstrana — Gorenjsko.	32099
Korespondenta
ra slov. in nemški jezik išče več;e trg. podjetje v Krilni Celja. — Predpogoj najmanj 4 tszr. meščanska ali' srednja šola. strojepisje in vsaj dveletna praksa Nastop takoj Začetniki iz-k učeni. Oferte z zahtevkom plače in navedbo dotedanjega službovanja na oclas oddelek »Jutra« pod šifro »Stalnost«. 32098
Monterja
azvežbanega in popolnoma samostojnega v e'ektroteh-nični in strojni stroki ter navijanju motorjev sprejme Mlla-n Freiberger, Za-greb, Ilica 52.	32231
Kuharico
k majhni družini v trgov-► ko h:.-o sprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek ».Tutra« pod šifro »Dobra služba:.	32240
Stalno službo
in udeležbo na podje»ju dihi tisti, ki vloži v varno podjetje 30 000 Din. — rinuidihe na oglas, oddelek »Jut ra« pod šifro »Resno podjetje«.	32217
Pletiljo
« hrano in stanovanjem v V Ji sp-ejme Zertuš. Kamnik. Samostanska Ulica 56 32228
Služkinjo
rridno. zanesljivo, zdravo, katera ima veselje stalno služiti, sprejmem. Znati mora kuhati meščansko hrano biti pripravna in veselje imeti do dela. Boljša mestna hiša. Starost 20 do 35 let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32259
Krparica
(Kunetetopferin), potrebna oddiha, dobro izvežbana dobi mesto proti oskrbi in n^kaj plače v Chur. Svira. Potovanje takoj omogočeno. Zahteva se samo slovenščino. Pojasnila daje !. P u a, Ljubljana, ali Toni Pua, Chur.	32226
Penzionista
M ima zmožnost in veselje
d>o večje ekonomije, takoj sprejmem. Stanova.nje na. razpo'aro. — Ponudbe pod »Takoj nastop«, na oglasni oddelek »Jutra«. 32205
Trgovski pomočnik
dober manufakturist. z do-b-imi spričevali, pošten in dober prodajalec, kateri bi bil tudi zmožen za potovanje, dobi p 1. septembrom mesto. Istotam sprej-mem tudi
trgovskega vajenca
ki bi imel veselje do trgovine Biti mora lepega vedenja, z dobrimi šolskimi spričevali ter čedne fa-nanjosti. Ponudbe na naslov: Ant. Savnik, t-rff. v Sbofji Loki.	33206
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo sp-ejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe pod »Trgovski učenec« na oglasni oddelek »Jutra«.
32210
Trg. pomočnico
pošteno in izobraženo, ki bi lahko dobila obrt za mešano trgovino na delel, sprejmem s hrano io stanovanjem v hiši. Prednost imajo tiste, ki so se izučile na deželi. Poleg tega j« še druga obrt dobro epeljana. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro preskrbljena«. 32209
Mehanik, vajenca
s svojo oskrbo, sprejmem. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«.	32196
Dekle
mlado in zdravo, ki ima veselje do otrok, sprejmem takoj'. Ponudbe na naslov: L ban, Brežice ob Savi.
32207
Medičar. pomočnika
sprejme B. Grah, Ljubljana Kolodvorska ulica št. 11.
32255
Pridno služkinjo
ki ima veselje do stalne službe pri boljši družini z odraslimi otroci, sprejmem za hišua dela. Biti mora zdrava in skrbnih staršev. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	33258
Učenca in učenko
za veliko konfekcijsko trgovino, s predpisano šolsko predizobrazbo sprejmemo. Znanje nemčine je za deklico pogoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Res poštena«.	32263
Učenko
siprejme modna trgovina A. Turi, Prešernova ul. 48.
32270
Učenca
z dežele, močnega, 'za trgovino mešanega blaga, z vso oskrbo, kakor tudi
mlajšo služkinjo
čedno, pridno in pošteno, k dvema otrokoma in ki hi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod značko »Trgovina«.	33273
Šiviljo na dom
za vsakdanje obleke in popravila iščem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32277
Perico
ki bi hodila na dom prat, iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33279
Več dobrih zidarjev
sprejme stavbno podjetje Rudolf Terčelj, Celovška cesta 41.	33280
Mizar, pomočnika
mlajšega sprejme takoj Ivan Sedej, Ljubljana, Mala čolnarska ulica. 32303
Gdč. vzgojiteljico
ki zna malo šivati sprejmem k . dvema otrokoma. Ponudbe « sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Vzgojiteljica«.
32299
Monterja
samostojnega in dobro iz-vežbanega,- za vodovod in centralno kurjavo takoj sprejmem. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celiu.
33389
Vinskega potnika
za Slovenijo, vpeljanega, sprejmemo takoi. Ponudbe pod »Zmožen« na Aloma Companv. Ljubljana. 31717
Potnik
■strokovnjak v tekstil-n i etroki, dober poznavalec predvojne Srbije, išče odigovarjajoče mesto. Ponudbe na Juigomosse. Beograd, Terazaje 35 pod šifro »180«.	32274
Potnika
mamufalkturista za obisk privatnih strank, sprejmem .pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na podrnžnico Jutra v Celiu pod šifro »Stalno nameščenje«.	32230


Zastopnike
sprejmem za prodajo dobro idočega predmeta proti 30 % proviziji. Nasiloiv peve oglasni oddelek »Jutra«.
33245
Šivilja
za obleke in periko. gre takoj šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33238
Avto-podzastopnika
za Štajersko iščemo za že vpeljano prlima znamko. — Le resne ponudbe sfcrotov-no vpeljanih, agilnih in kavcije zmožnih prosimo pod šifro »Maribor-Ceilje« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.	32330
Mizar
za politiranje. specialist za kla-virje in fino pohištvo, .pride na dom. Ponudbe na oplas. oddelek »Jutra« pod šitro »Mizar«.	o**,™
1000 Din tistemu
ki posreduje, da prodam v dobrem stanju se nahajajoče lokomobile, 20 Ks, z dimnikom in pečjo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
31651
i. oblastv. koflcestlonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta Stev. 30
(Jngoavto) telelon 2236 Pouk in oraktične vožnje 351
Šoferska šola Gojko Pipenbacher
I luhliana Gosoosvetska 12
Specialni učni avtomobil 32168
Pouk nemške stenografije
želim. Ponudbe na naslov: Klanšek. Gallusovo nabrežje 13.	33315

Prodajalka-šivilja
stara 20 let. izučena mešane stroke, ki govori slov. in nemško, želi mesto v trgovini, event. tudi kot blagajničarka ali šivilja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »V. B. 97« 31597
Opekarski mojster
z dolgoletno prakso v tu-in inozemstvu ter z večletnimi spričevali, išče mesto za prihodnje leto. Cenjene ponudbe na oglas oddelek ijutra« pod šifro »Zvesti opekar«.	32103
Zobotehnik
z daljšo prakso išče mesto. Nastop takoj Cenjene ponudbe pod šiiro »Zobotehnik« na oglas. odd. »Jutra«.	31979
Natakarica
mlada in zanesljiva, želi z 10. avgustom premeniti službo Ponudbe na cglasni oddelek »Jutra« pod značko ^Zmožna natakarica«. 33250
Poklicni šofer
išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kamorkoli«. 32249
Prodajalka
z daljšo trg. prakso, dobro verzirana v manufakturi in galanteriji, kakor tudi v aranžiranju izložb, želi premeniti sedanje mesto Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mamifakturi-etinja«.	32344
Pekovski pomočnik
išče službe Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32252
Bivši podoficir
zmožen v s e n pisarniških del, išče službo. Sre tudi h kakemu podjetju na deželo ali za občinskega tajnika. Ponudbe na .oglasni oddelek »Jutra« pod ^šifro »Zmožen 88«.	32197
Izurjena pletilja
išče mesta e hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«. °	32203
Šivilj, pomočnica
išče mesta — M. P is k ar. Bled, Vidovdanska C. 86.
32206
Uradnica
z večletno prakso, vešča strojepisja, išče primerno silužbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna 440«.	32227
Brivski pomočnik
dober delavec išče službo za takoj, proti fiksni plači. Naslov v oglasnem oddelku » Jutra«._32260
Trg. poslovodja
in izložbeni aranger, z večletno samostojno prakso, išče namestitve v boljši galanterijski trgovini v mestu Slovenije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Desna roka šefa«.	32264
Učiteljica
v pokoju, stara 34 let, išč« v mestu ali na deželi primerno službo za takoj ali poaneje. PonutKbe na Oigl. oddelek »Jutra« pod šifro »Učiteljica«.	33282
Pekovski pomočnik
priden in pošten, z dobrimi spričevali ter dobro izvežban, vojaščine prost, išče sl.užbo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
Strojnik
kralj, mornarice, s šestletno prakso in zelo dobrimi spričevali, išče elužbo k parnim strojem. aH Diesel-motorjem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojen strojnik«. V	33286
Postrežnica
išče zaposlitve. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Positrežfiica«. 33286
Kot učenka
bi rada nastopila ^ mesto v trgovini, za kar imam posebno veselje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Maribora pod »Nastop takoj«
Prodajalka
dobro izvežbana v delikatesni trgovini, vešča »lov. in nemškega jezika, želi premeniti službo f 1. oktobrom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce:ju pod šifro »Izvežbana«
32291

Pletilja
išče stalnih odjemalcev za svoje prvovrstne izdelke. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa izdelava«.	318SO
Ženskih vestij
100 kom., oletenih, domač prvovrsten izdelek. po ugodni ceni naprodai. Na-siov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31879
Več traverz
petmeterskih, premer 42 cm zakovanih, vporabnih tndi za mostove, prodamo Pojasnila daje tvrdka »Ori-ent«. Dunajska cesta.
31874
Tehtnice
»Florenz E*oress«. tehta 10 kg. brez Dtežev. deci-malke 1'100 1/1000 kg malo rabljene do nizki ceni prodam vsled opustitve trgovine. Naslov oove ogl. oddelek »Jutra«. 29052
Najboljši kis
za vlaganje
po 5 Din. oljčno olie (dalmatinsko) no 15 in bučno olje po 16 Din nudi tvrdka Marija C e r n a k in druc. Ljubliana. Vodnikov trg.
2S5
Puhasto perje
kz do 38 Din razDOŠiljam oo Dovzetin nalmanl 5 kg. potem tisto belo gosie kg oo 130 Din In čisti ouh kg po 250 Din L. Brozovič. Zagreb, tlica 82. kemična čistilnica oeria.	262
Paviljon
z eternitom krit, na vese-ličnem prostoru ljubljanskega vel esej m a. se z inventarjem vred zelo ugodno proda. Informacije daje Fr. Kham, Miklošičeva c. 8, ali urad ljubljanskega vele-sejma.	32163
Otroški voziček
zelo lap. na peresih, vsled selitve prodam za 420 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32150
Namizni service
popolnoma nov. pozlačen, relief za 6 oseb, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32324
Opremo za mesarijo
sestoječo iz pulta, blagajne, tnale za sekanje mesa, medene tehtnice z uteži in obešalnikov, poceni proda Ivan Jellenz, trgovina usnja, Celje, Prešernova ul.
33103
Otroški voziček
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
33269
2 železni postelji
z mrežo, navaden železen štedilnik in otroško posteljico po zelo nizki ceni proda Glavan, Ljubljana, Vidovdanska cesta 1-1 — dvorišče.	32S78
2 kompletna okna
200/1100,- proda hotel Štrukelj.	32307
Harley-Davidson
motor s prikolico, malo rabljen in v izvrstnem stanju poceni prodam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »6000 km«.
31677
Auto plašča
740 X 140, skoraj nova, rabljena 500 km. po nizki ceni naprodai. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
31648
Motorno kolo
brezhibno, Puch 250 m', tipe 29, elektr. Boscb razsvetljava in klaksonom prodam za 6 vagonov bukovih d.rv. Drvara, Zagreb, Ka maufova ulica 3.
Motorno kolo
s .prikolico — tipa Kudge Whitworth, Ks 4.99. v zelo dobrem stanju prodamo. — Ogledati v Kolinski tovarni, Ljubljana.	32235
F. N. motorno kolo
500 com ohv, tovarniško-novo. s polmo garancijo, na obroke prodam. — Na ogled pri tvrdki H. Kenda. Ljubljana.	31495
Fotoaparat
9 % X 9. dobro ohran jen kupi Pavel Kune, Ljubljana, Knafljeva ulica 4
32137
Biedermajer
garnituro
obstoječo i i mize, divana in 2 foteljev kupim. Naslov porve oglasni oddelek »Jutra«.	32337
Več stolov za kino
rabljenih in dobro ohranjenih kupim Ponudbe pod »Kino stoli« na oglas, oddelek »Jutra«. 32210-a
1—2 kompl. postelji
kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 32288
VoitiiU*'
Lepa jedilnica
kompletna naprodaj pri prostovoljni dražbi dne 6. in 7 t. m v Kapiteljski ulici št. 3.	32257

Dva trgovska lokala
s stanovanjem in dve samski sobi
oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32281
Gostilno
dobro vpeljano, izletišče. vrt. sredi lastnega vinograda oddam v najem najkasneje do 20. avgusta — radi nujne preselitve. Potreben kapital do 30.000 Din Naslov: »Vinovrb«. Zagreb, Vrhovec.	31554
Gostilno in trgovino
s stanovanjem in gospodarskimi poslopji, v lepesi kraju na Notranjskem od. dam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32271
Hrastove hlode in frize
kupujem. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Šiška, tovarna par-ketov in parne žage. Ljubljana. Metelkova ulica 4.
28349
Dijakinji
sprejmem v najboljšo oskrbo. Pomoč ori učenju. Na razpolago nov oianino. — Rimska c. 3/1.	31914
Dva dijaka
samo iz boljše hiše sprejmem na prvovrstno hrano in lepo stanovanj«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32219
Dijaška stanovanja
preskrbujem. Poljanska cesta št. 15. II stopnjišče, n. nadstropje — vrata 9.
33068
Majhno hišico
z zemljiščem, ta trgovin« ali gostlino, v prometnem kraju vzamem v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cena. in opis« _ 31790
Posestvo in gostilno
z dvema lokaloma in vse* mi pritiklinami v dobrem stanju en četrt nre nad Trbovljami, prodam. Martin Ccbim ml.. Sv. Katarina št. 3. Trbovlje H.
32063
Manjšo hišo aH vilo
z 2 stanovanji ali več, i vrtom, v Ljubljani ali najbližji okolici kupiirf. Ponudbe na naslov: ^ugnn, Kostajnioa, Hrvatsko.
31992
Vila v Ljubljani
naprodaj. Trisobno stanovanje za vselitev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Pritlično hišo
z gospodarskim poelopjem ter 1 % johom sadnega vrta prodam. Dragomelj št. 42 pri Domžalah. 32232
Posestvo
obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, sadonoe-nika, njive in travmtka, v naileipši legi blizu Celja prodam za 70.000 Din. — Dopise na podružnico Jutra v Celja pod »Ugodnost«.
33191
Majhno hišico
aJi majhno posestve. v bližini cerkve, najraje kje na Gorenjskem kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »St. 26c.	31836
Posestvo
3 orale veliko, prodam v
Bresternici 41 pri Mariboru Pripravno za vsakega obrtnika.	32285
Gostilno in mesarijo
dobro idočo. z lepim gostilniškim vrtom in njivo, hlevom, ledenico in klavnico. na zelo prometni cesti, z vsem inventarjem prodam za 360.000 Din. — Prevzame se lahko takoj. — Naslov pove podružnica »Jutra« v Mariboru 32298
Večje zemljišče
kupim v bližini Ljubljane, v smeri proti Dravljam. Št. Vidu ali Ježici. Cenj. ponudbe z označbo lege in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zemljišče 10.000«	32304
Parcelo
ca 5—10.000 m*, v bližini mesta na severni strani kupim. Ponudbe z navedbo lege in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Parcela 5000«.	32305
Komfort. stanovanje
3 manjših sob tako) oddam v vili ob Tivoliju Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
31668
Mirna stranka
(1 oseba) snažna išče stanovanje sobe in kuhinje — event. sobo s štedilnikom. Naslov z navedbo stanarine na oglas, oddelek lutra Dod šifro »Dobra stranka«.
29413
3 stanovanja
oddam s 1. septembrom mirnim strankam brez otrok Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	33176
Stanovanje
sobe in kuhinje išče trgovec blizu kolodvora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zelez-ninar 35«.	32035
Stanovanje
3 sob in pritiklin išče stranka štirih odraslih oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 100«.	32034
Komfort. stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklUn odnajn takoj v novi hiši v I. nadstropju. Kodeljevo — ob Ljubljanici Štev. 31
Stanovanje
1_2 sob išče majhna družina . za september. Pismene ponudbe na naslov: Litija 116, B.	32031
Dvosobno
stanovanje
za september oddam, v Idrijski ulici 12. 32329
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam s X. septembrom t. 1. stranki brez otrok v Rožni dolini V/24.	332123
Lepo stanovanje
3 sob, kuhinje in pritiklin, parket in elektrika, odda^n 6 1. oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Stanovanje
5 sob in pritiklin oddam samo odraslim osebam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32262
Lepo stanovanje
2 sob, kuhinje in pritiklin taioj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32366

Opremljeno sobo
oddam v vili blizu bolnice. Na Kodeljevo 13. 32139
Prazno sobo
s kako shrambo, išče učiteljica za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped šifro »Sredina mesta« 32138
Sobo
posebnim vhodom oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v oglas. »Jutra«.	31935
Sobo
v centru mesta, na Jurčičevem trgu št. 2-II oddam gospodu s 15. avgustom.
32247
Lepo sobo
oddam 2 gospodoma ali gospodičnama v Florijanski ul. št 28-1, vhod iz Hrencve ulice.	33246
Opremljeno sobo
6 poseb. vhodom in električno lučjo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	33233
Sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »JutTa«.
32202
2 opremljeni sobi
vezani, event. 1 opremljeno in 1 prazno, v I. nadstropju. v bližini sodišča oddam. Ogledati med 14. in 16. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32234

S
Opremljeno sobo
z elektriko in posebnim vhodom oddam blizu bolnice. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 32213
2 čista Dunajčana
Sfičeta ravnotako sobo z uporabo kopalnice, event. s hrano. Plačata dobro Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nur im Zentrum«.__32220
Sostanovalca
v lepo sobo v Sp. Šiški sprejmem, event. s prehrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33214
Separirano sobo
z električno razsvetljavo oddam dvema gospodoma v bližini sv. Jakoba. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«.	32218
Opremljeno sobo
z elektriko tn posebnim vhodom takoj oddam v Idrijski ulici i.	33235
Gospoda
spreimem kot sostanovalca takoj ali s 15 avgustom. Cesta v Rožno dolino 5 — pritličje.	32254
3—4 gospode
sprejmem s 15. avgustom sredi mesta na dobro domačo hrano. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32275
33200 žič.
Moški zobje
so se izgubili od StreliSke do Florijanske ulice. Najditelj naj jih proti nagradi odda v Rožni ulici št. 14, dvorišče — Valentin Jane-
32201
V hotelu »LIoyd«
v Ljubljani, Sv. Petra e. 7
dobite naslednja
naravna vina
dalmatinska z otoka Prviča. Šepurina. iz vinogradov Boka Vlahova in Fogulcva, « stopinjami 12.5 ter 13.5. Cene zmerne Kdor želi kupiti. naj se oglasi. — Rok Vlahov - Foiruiov — hotel Lloyd, v Ljubljani. 33180

Jožefa!
V nedeljo žaj zamudil — prosim točen naslov. — P. S.	32236
Zvezda—Gradišče ponedeljek
Gospod na levi. naproša damo v rožnati obleki in večjem klobuku, če je svidenje mogoče Dopis na ocias. oddelek »Jutra« pod »Deutsche Konvereation«.
32284
Črn pianino
pO ugodni ceni naprodaj — Ljubi 'ana-Vič, Tržaška cesto št. 28.	32248
Klavir
ugodno naprodaj za 3200 Din v Šiški pri policiji — Edrova hiša 117 . 32268
Mlada ločena gospa
išče inteligentnega in dobro situiranega gospoda v svrho skupnega življenja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Harmonija I«.
32292
Resna ženitna
ponudba!
Kmečki sin, srednjih let, neomadeževane preteklosti, s 25.000 Din gotovine — se želi priženiti na kako srednje ali boljše posestvo — najraje v bivši mariborski oblasti. Vdove od 20—30 let stare, z enim ali brez otrok, niso izključene. Le resne ponudbe. če mogoče « sliko na oglas, oddelek »jutra« pod »Dober gospodar 397«. — Tajnost častno zajamčena.
32204
Pletilni stroj
nov, znamke »Ideal« štev. 8/50, radi pomanjkanja prostora prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32209-a
Pozor, kleparji!
Kombinirani stroj za obrob-ljenje (Abkantmaschine) — popolnoma nov prodam za 7200 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Ugodno«.	32300
Psa
čistokrvnega nemškega ovčarja, 1 leto starega, hu dega in izbornega čuvaja prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 33157
Mlad lovski pes
nemški kratkodlaki Forste-hund je ušel. Kdor bi ga dobil se naproša, da ga proti nagradi odda v Ilirski ulici št. 31.	33267


Klavirji!
Zaloga in izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo, brez vsakega pribitka ali vračunania kakršnihkoli obresti. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservatorij. Glasbeno Matico in druge zavode izgotavlja moja tvrdka. Gre tudi na deželo
Izdelovalec klavirjev R. VV a r b i n e k. Ljubliana Gregorčičeva 5. Rimska 2.
31674
Garniture
klubske in moderne v usnju ter blagu, kakor vsa druga tapetniška dela izvršuje najsolidneje in poceni spe-cijalna delavnica klubskih garnitur Kobilica Avgust v Ljubljani, Dunajska c 25. dvorišče.	32287
lnf*rftuui}e
Kapitalisti, pozor!
Ako bi hoteli začeti kako trgKHvino. obrt ali industrijo, Vam stojim z vsemi informacijami in eventuel-no organizacijo, kakor tudi preskrbo tozadevnega posJov. . z obrtno pravico. Natančne podatke dajem ustmeno ali pismeno, če priložite znamko za odgovor na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Trgovina, obrt in industrija«.	32199
Javna prostovoljna dražba
V soboto dne 9{ t. m. se
vrši v Ljubljani. Kolodvorska ulica štev. 31 javna prostovoljna dražba 1 to-varniško-nove International Harvester tovorne šasije — 2<itonske.	32261
Prostovoljna javna dražba
se nadaljuje danes v sredo in jutri ob 9. uri t Kapiteljski ulici štev 3 — dvorišče.	32276
IZVANREDNA PRILKAl
Železna sluiinska patent postelja zložljiva, s ta-pecir&nom madracom, ie-lo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče " Ssobe stane samo Din	»
Razpošiljam po poitn«-nom povzttju.
TAKO IZGLEDA SLOŽEN
crrvooEN
Lesena patent postelj
zložljiva. « tapeciranim madracom. zelo Pr«" tična. stane samo D 28».
Dijaške gospodinje
imajo redni sestanek jutri dine 6 t. m. ob 3. uri popoldne v restavraciji Vol-kar, Poljanska cesta št. 9.
32303
Izjava
Izjan-ljam. da nisem plačnica dolgov, katere bi napravil kdorkoli na moje ime. Marija Egger, Ljubljana.	32312
Ležalka ta sunč««.« —
(Liegcstuhl) najnovije vrsti, stane samo Din
Madraci punjeni z vol-nom stanejo samo D "Srn. L. BROZOVIČ. ZAGREB ILICA 82.
138
čudežni
halzam.
Pošljite še 20 lončkov Radio balsama, ker so ljudje zelo zadovoljni. Spoštovanjem: Franc Maček, črevljarna, Dol. Logatec.	10626
Rešite se tudi Vi: kurjih očes, žuljev, bradavic, trde kože, izpuščajev, bul itd. z Radio blsamom: brez nevarnosti, brez noža, ki je že marsikaterega pokopal.
Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje. Dva lončka 28 Din, trije 40 Din pošlje: R. COTIč, Ljubljana (šiška), Kamniška ulica 10 a.
Poceni in vendar najboljša je
Severjeva otomana
z 32 peresi v sedežu tn 4 v zglavju.
Velikost 185 X 78
Najboljši materijah
Cena 570 do 850, po Izbiri preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2.
Izjavn.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove in posojila, ki bi jih napravil moj mož Franc Potočnik.
TEREZIJA POTOČNIK
Maribor — Račje.	11276
Naročajte
„Našo dobo"1
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob smrti našega ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda «
Avgusta Drukarja
kr. notarja v Celju
• -
se vsem najtopleje zahvaljujemo.	J	, ^ J J
Posebno se moramo zahvaliti g. notarju Aleksandru Nudoverniku kot predsedniku notarske zbornice, dalje Sokolskemu društvu iz Kranja, Celja, Stražišča in Laškega za udeležbo in častno stražo ob mrtvaškem odru ter zastopnikom raznih društev iz Celja.
Nadalje naj sprejmejo našo zahvalo za iskrene poslovilne besede . ob odprtem grobu gg. notar Fran Burger in upravitelj Ivan Prekoršek iz Celja ter gg. dr. Stanko Sajovic in načelnik Sokola Janko Sajovic iz Kranja.
Iskrena hvala gg. pevcem iz Kranja za žalostinke, kakor tudi darovalcem prekrasnih vencev in vsem, ki so se udeležili pokojnikovega pogreba, posebno stanovskemu tovarišu g. Franu Košenini iz Gornjega grada, g. notarju Peganu iz Radovljice in njegovim prijateljem in znancem iz Celja in okolice, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.	11275
Celje, dne 5. avgusta 1930.
Žalujoči ostali
V. Williams:
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike francoske revolucije.
Takrat se je godilo v Parizu sto in sto, morda tisoč in tisoč ljudem prav tako kakor njima... moškim, ženskam in otrokom. Kolikorkrat jih je silila usoda k skupnemu življenju, da so morali bivati v skupnih stanovanjih, čeprav ni bilo med njimi zakonske vezi!
Tisti večer, ko je prišel Hektor k Loisonki, sta še dolgo sedela roka v roki pri oknu. In ko je noč razgrnila svoj temni pajčolan, je Hektor zanesel malo Loison v posteljo, sam pa si je napravil na tleh pred vrati iz odej ležišče. In tako je ostalo med njima — postala sta najboljša tovariša. Samo tovariša, drugega ne. Mnogokrat se je moral Hektor nasmehniti, če se je spomnil svojih prejšhjih let in si predstavil, da bi nenadoma vstopil kdo izmed njegovih tedanjih prijateljev ter zagledal pred Loisonkino posteljo bel zastor, ki jo je popolnoma zakrival. In kadar ponoči ni mogel zaspati, je z očmi božal ta beli zastor in bilo mu je, kakor da leži v cerkvi.
Loison je bila njegova edina tolažba v teh težkih dneh. Kadar mu je zmankovalo poguma za to težko življenje, je vedno našel v njej oporo. Kako bi mogel kloniti pred težko usodo, ko mala Loison nikoli ni klonila! Prenašala je največjo bedo z največjo samoumevnostjo. Bila mu je vselej dobra tovarišica in čeprav je bilo tudi njo skrb za bližnjo bodočnost, mu vendar tega ni nikoli priznala.
On pa se ji je oddolžil s tem, da ji je odvzel vsak težji posel. "Vsako jutro je šel na dvorišče k vodnjaku in prinesel v vedru vode. Pomival je ood in sekal drva.
Obleke je imel le še tisto, ki jo je nosil na sebi. Tako rad bi si bil kupil vsaj eno srajco — a za to ni bilo sredstev. V stanovanju gospe Buttrellove mu je stala polna omara oblek in uniform, a kaj ko ni mogel do nje! Tako se je zgodilo, da je šel mladi gardni
poročnik nekega dne z visoko zapeto suknjo na izprehod, med tem ko mu je mala Loison prala srajco.
Loison je bila vedno dobre volje. Samo kadar je moral Hektor po opravkih, je postala tiha in malodušna. In če se je spet srečno vrnil, ji je obrazek žarel od sreče in veselja, čeprav je bila vsa šibka od lakote.
Hektor jo je imel vsak dan rajši. Edina ona mu je znala olajšati grozoto teh dni. In kadar se je spustil mrak nad mesto, takrat so prišle njune najlepše ure. Sedela sta pri oknu, se držala za roke in kramljala.
Hektor je bil Loisonki že davno povedal, kdo je v resnici. Začudila se je, ko je zvedela, da je Anglež. Vsa presenečena je strmela vanj ter ga prosila, naj ji pove, kako je v Londonu in kakšno je bilo tam njegovo življenje. Prav tako mu je tudi ona povedala doživljaje svojih otroških let in mu časih zapela kako pesmico, ki ji je bila še ostala v spominu.
Ob takih urah je Hektor jasno čutil, da je nekdanji Hektor Fortheringay utnrl in da je njegovo novo življenje — čeprav skromno — neprimerno lepše od prejšnjega. Vkljub vsem nepri-likam se je čutil srečnega kakor nikoli poprej.
26. POGLAVJE.
Poročilo za Mr. Graya.
Med tem ko je ležala nad Parizom noč in ni bilo slišati drugega kakor rahlo pljuskanje valov ob barko, je Hektor pripovedoval svojima znancema iz kavarne Conti doživljaje državljana Charpentierja. Iz previdnosti so sedeli v temi. Hektor je pripovedoval, major O' Farrell je sedel naslonjen na mizo in držal svojo pipo v ustih, a Savory je neprestano zrl Hektorju na usta.
Molče sta poslušala mladega moža. A ko je pripovedoval o svoji službi pri Couthonu in o Couthonovi politiki je vzkliknil Savory:
»Kaj? Couthonov tajnik ste bili? Videli ste Robespierra in govorili z njim? Citali ste Saint-Justovo poročilo o vojski? In Bareresov načrt, kako misli vladi odtegniti vojne čete, vam je znan? Človek, to je imenitno! To je poročilo, kakršno je težko
najti! Joj, kaka škoda, da se nismo že prej poznali! A midva na žalost nisva vedela za vaše ime. Engstrom ga ni bil nikomur povedal. Kavarna Conti je Sila nekaj tednov po Engstromovi aretaciji pod strogim nadzorstvom in midva sva se je morala ogibati. — Sicer je bil pa Engstrom izboren dečko, Mr. Fotheringay. Prav za prav se je imenoval Marcvvell in je bil Anglež. Šele pred tednom dni naju je Jules obvestil, da. je zrak v kavarni Conti spet čist.«
Nato je vzel Savory" iz svojega žepa zvit časopis ter ga razgrnil po mizi. Nato je privlekel iz drugega žepa dobro zamašen črnilnik in peresnik.
»Na delo!« je vzkliknil. Niti minute ne smemo izgubiti. Ob petih odide za London brza pošta, s katero naj dobi neki prijatelj važno sporočilo. Dajte, Mr. Fotheringay, bodite tako dobri in pomagajte mi, tako bova najhitreje gotova s pisanjem!«
Tako govoreč je jel popisavati drobne bele prostorčka med tiskanimi vrsticami razgrnjenega časopisa. Hektor je opazil, da piše z nevidnim črnilom; komaj je bila beseda zapisana, je že postala bledejša, dokler ni naposled popolnoma izginila.
»Pariz,« je šepetal Sovory, med tem ko je pisal, »dne 25. julija 1794. Pregled sedanjega položaja...«
Skoro dve uri so sedeli skupaj. Neumorno je begalo Sovoryjevo pero po časopisu med tem ko se je zunaj že danilo. Naposled je bilo poročilo končano. Sovory je bil s kratkimi besedami orisal položaj in sestavil načrt za Robespierov padec.
Zložil je časopis, ga vtaknil v zavitek in napisal naslov: Mr. Ino Smithers trgovec z žitom
Dover nasproti glavne pošte.
In ko je bilo tudi to storjeno je spravil svoje pisalne potrebščine in se zaspano pretegnil.
»Mr. Sovory,« je izpregovoril Hektor, »če nimate zanesljivega človeka, da bi dostavil to pismo, sem vam drage volje na razpolago.«
Savory je pomežiknil O' Farrellu in se zasmejal.



<oP*	\e
Sele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati
liARSIT
ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno
uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. _ Po
pošti razpošilja	166
DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE.
„AVllfAL" OZDRAVI
pijančevanja:
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, je edino sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo:
N. Popovic, Beograd, Kolarčeva 7
INSERIRAJTE V „ JUTRU"
mm - ■
Trstje za strope
naročajte le pri domači tvornici,
katera EDINA izdeluje to blago
Iz najboljšega materijala ln prodaja najceneje
Jos. R. PUH, Ljubljana
Gradaška ul. št. 22. tel. 2513
Zahtevajte ceni/e t
271
JI. Suttner, Upuhljana £
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici
Prešernova ulica 4.
CPoleg frančiškanske cerkve.)
Birmanske are sa dečke od Din 44.— naprej Birmanske zapestne nre od Din 70.— naprej
Zahtevajte cenik, gratis in franko.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Claven« je mast
Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvor-nice in slavnesa skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak
261
SI «
"S v,
^ o u
Mlekarne pozor!
Mlekarski praktik (Slovenec), popolnoma izvežban v sirarstvu in maslarstvu, absolvent kmetijske, zadružne in mlekarske šole, z 20 mesečno specializacijo v inozemstvu, z večletno prakso in dobrimi spričevali, vešč slovenskega, srbohrvatskega, nemškega in danskega jezika, zmožen tudi knjigovodstva in pisarniških poslov, želi prevzeti vodstvo večje mlekarne, najraje zadružne. Reflektira le na popolnoma samostojno vodilno mesto. Kavcije zmožen; plača po dogovoru. Nastop 1. dec. 1.1. ev. kasneje. Prednost kraji, kjer bi si mogel ustanoviti lastno ognjišče.
Pismene ponudbe je poslati čimprej na upr. „Jutra" pod označbo »Zmožen".	10558
Torarae
v Nemčiji oziroma tovarn, skladišča.
Cenik zastonj.
Violine od Din »5«-Ročne harmonike od Din 85*-Tamburice
od Din »»•-Gramofoni
od Din 345--
MEINEL k HER0LD
MARIBOR štev. 101-B
Oglasi v »Jutru" Imajo
siguren uspeh?
Zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za izkazano sočutje v bolezni in smrti našega nad vse ljubljenega očeta in starega očeta, gospoda
Ivana Majcena
Zahvaljujemo se vsem sovaščanom, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba, nadalje odličnim pevcem iz Mokronoga in okolice za nad vse lepe in ganljive žalostinke, potem gospodu župniku za tolažbo ter vsem njegovim prijateljem, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti.
Vsem najiskrenejša hvala.
Tržišče, Pragersko, dne 3. avgusta 1930.
11251
Žalujoči ostali.
431
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc
Jezeršek. Za Lnseratoi de" je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v LjubKani