in praznikov. Sundajs and / a »■ i« i PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE _ Uradniški ta upravnUkl prodori: 2057 South upravntikl i Lawndalc Ava. Offlooof Puhlica tion: M0T South Lewndele An. Talepkone, Rockw«ll 4004 Aat ol a im. CHICAGO. ILU ČETRTEK. 15. FEBRUARJA (FEB. 25). 1943 SubacripUon $6.00 Yoarty ŠTEV.—NUMBER 99 for mslHng at apodal rato of postege prorldod ter to Oection 1101, Act of Oct 9, 1917, authortied on Juna 4,1919. Rommelove oklopne ko vržene nazaj v Tuniziji Rusi zavzeli tri nemške vojaike trdnjave v Ukrajini in zdrobili sovražno gamizijo. Sovjetske čete prodrle 50 milj daleč v smeri reke Dnjeper.—Ameriške čete vrgle Rommelove kolone nazaj v severozapadni Tuniziji. Britski 40-tonski tanki v akciji.—Zavezniški letalci izvršili nove napade na japonske mor-narične in letalske baze Afrika« 24. skih tankov in 48,000 težkih in lahkih topov. Zevesnlški stan. Afrika. 24. febr.-—Ameriške čete in bojna letala, ki ščitijo tebeško cesto, so vrgle Rommelove oklopne kolone nazaj proti prelazu Kasseri-nu in jim zadale težke udarce. Ameriške in britske čete so ustavile sovražnika na ozemlju pod Thalo v severozapadni Tuniziji. Poročilo s fronte pravi, da so srdite bitke prenehale in da se ob strani pripravljata za obnovo operacij. V hribih na severni strani prelaza Kasserina so ameriški in britski tanki ter pehotni oddelki odbili sunke Romme-lovih oklopnih kolon s podporo bojnih letal. Ta so bombardirala osiščne pozicije iz zraka. Doznava se, da so 40-tonski britski tanki tipa Churchill šli v akcijo v centralnem sektorju fronte. Ti so razbili osem nemških tankov v operacijah na vzhodni strani Sbibe. Melbourne« Avstralijs. 24. feb. —Ameriški in avstralski letalci so izvršili nov napad na Rabaul, japonsko mornarično bazo ob otoku New Britain. Bombe se ---------------Ha*s I-japonsko kritarkfr ln dva kova. ukrajinskega jeklarskega' pami^ porušile militaristlčne središča, do Kijeva, glavnega I naprsVe in zanetile požare, ukrajinskega mesta. | Drugi roji zavezniških letal so I Zavezniški stan. febr. — Rommelove oklopne e-note so bile pognane nazaj proti prelazu Kasserinu po ameriških in britskih četah, ki so ustavile ,ovražnika po tridnevni bitki. Ena oklopna enota, ki je udrla ikozi ta prelaz, se je morali u-jnakniti štiri milje pod udarci let, katere so podpirala zavez-iiška letala. Itondon. 24. febr. — Časniška »gentura Reuter poroča iz Moskve. da so Nemci poslali 22 vojaških divizij iz Francije, Belgije in Norveške v Rusijo v zadnjih 24 urah. Druga vest pravi, da so naci-ji vrgli močno letalsko silo v boj na zapadni strani Rostova, da zavre prodiranje ruskih čet proti Azovskemu morju. Prej je bilo objavljeno poročilo, da so Rusi zdrobili nemško garni-rijo pri Lebedinu, ko je poveljstvo ignoriralo ultimat, naj se poda. London, 24. febr.—Ruska armada je zavzela Sumy in dve drugi nemški vojaški trdnjavi v svoji ofenzivi v Ukrajini. Vse te w na črti, ki se Rusi so vkorakali v Sumy, ki leži 100 milj severozapadno od Harkova, Ahtirko, 42 milj južno od Harkyva, in Lebedin, 20 milj dalje proti zapadu. Slednje me-«to leži 175 milj vzhodno od Kijeva. Okupacija teh nemških vojaških trdnjav, naznanjena v Moskvi, pomeni, da so ruske armade prodrle 30 do 50 milj daleč v ofenzivi in osvobodile bogate ukrajinske poljedelske pokrajine v obsegu več sto kvadratnih milj Sumy je glavno mesto ukrajinske province istega imena in leži ob železnici, ki vodi v Konotop. Z okupacijo Ahtirke »o st Rusi približali Poltavi, strategicnemu mestu, ki leži 50 milj vzhodno od reke Dnjeper, naravno obrambne črte, kjer se morda Nemci ustavili in pripravili za odbijanje ruskih napadov. Posebni ruski komunike naznanja tudi okupacijo atrategič-n< i a mosta ob železnici Kursk-Orrl. 41) milj južno od Orla, kjer )<• zl>rana močna nemška vojaška po:,adka. Sovjetske čete so *< obkiožile Orel s treh strani. i ju < bitke se nadaljujejo na J^m fronti. Uradni komunike, 1 1 danes zjutraj, pravi, • kc čete prodirajo naprej " " "d Rostova in južnoza-f Vorošilovgrsda. Sled-.to leži 100 milj severo-I "i Rostova. i uske vojaške kolone proti Azovskemu mor-lu, da bo nemška sila i kotlini kmalu obkro-H istočasno bombardirali Laejo, Nova Gvineja, otok Kal in japonske letalske baze na otokih v severnem in južnem delu Pacifika. VVashington. D. CZ 24. febr.— faomarični department poroča, da je "bila nemška podmornica potopljena na Atlantiku in ja-jonska na Pacifiku. Mornarični ajnik Knox je dejal, da so se zgube ameriških parnikov kot poaledica operacij osiščnih podmornic na Atlantiku znižale. t za pa ftitfir nj< Z; D pi f K JU \ ! p:,i! r I E,rl«n 24. febr.—Vrhovno po-•iletna Frances Gr-madnik, rojena v Štor ju pri Sežani na Primorakem. V Ameri< ki je bila 30 let in tukaj je biva lo 10 let. ZopuŠčo sina pri vojakih, dve hčeri, brata^ sestro Bila je članica društva 138 SN PJ. - Družina Radinsky (dekliš ko ime metere je bilo Retzel) je dobila hčerko prvorojenko, SNPJ pa novo članico. Čestitke!—* V soboto, dne 27. t. m., bosts poročena Jamea Kreaal in Mary Ludvik. Nevoata je članica društva 138 S.N.P.J. ln upanje je, da pripelje tudi svojegs ženine v nsše društvo. Obilo srečo! Wickard zatre nelegalna trliiča Weshington, D. C., 24. febr. — Poljedelski tojnlk Cloude Wl-eksrd, ki je tudi načelnik živilske administracije, ae jo odločil zo zatrtje nelegalnih (črnih) tržišč z mesom. Ta teden bo lzdol odredbo, do pridejo vae klavnlš-ke firme in trgovci z govejo živino v območje federoli^ih regulacij. Akcija je odmev pritožb proti nelegelnlm tržiščem, ki prlhojojo v VVashington. Wick-ard ae je odločil zo ustsnovitev sistema llcenziranja, ki se bo s-pllclrsl ns vse živinorejce, od nsjmsnjšegs do nsjvečjegs. Vsi bodo morsli dobiti dovoljenje od okrejnih odborov glede prodsje-njs in pobijenje živine. Preiskava razmer v in• ternacijskih taboriščih VVashington, D. C., 24. febr,— Kongres je odredil preiskavo razmer v taboriščih v zapadnih državah, v katerih so intornironl Japonci, po objsvi konfiiktnih poročil. Ts govors o strogem postopsnju in csrkljsn)u inter-nirsneev. V desetih toboriščih v Calif orni j i, Arizoni, Idahu, Uts-hu, Colorsdu in Wyomingu se nshsjs 107,000 Jsponcev in dve tretjini izmed teh so državljani, ker so bili rojeni v Ameriki. Js-ponsko-smeriški odbor zs demokracijo in Ameriški odbor zs protekcijo tujerodcev vodita agi-tacijo za uposlltev v Ameriki rojenih Japoncev v industrijsh In na farmah. Izpremembe v jugo> slovanski vladi Mihajlovič ne bo več vojni minister 22. febr. (ONA).—Do-planik te ogenture (Oversees News Agency) je doznal iz dobrega vira, de prihaja nova izpremembe v jugoslovanski vls di, kstsrs prinese več edinstvs v vladi ln sporazum z Rusijo glede civilne vojno v Jugoslovi Ji. Milan Grol, vodja srbsko de-mokretske strsnke in sdsj mini ster promets, bo nsjbrže mini ster.zs zunsnje zadeve, ki jih zdaj vodi predsednik vlade Jo-vanovič. Grol je posnan kot napreden, liberalen Intelektualec, ki je kot minister prosvete pred vojno pokazal precej uspehe, Grol in drugi nepredni elemen tl v vladi delujejo, da genere Draže Mihajlovič ne bo več voj ni minister, pač pa ostane vr hovni poveljnik četniške armade in kot tak bo Imel oprevitl le z vojaškimi operecijaml, ne pe politiko. Kolikor se doznsvs, niso sovjetski krogi v sporu z Mlhejlo-vičem osebno, temveč z nekaterimi njegovimi vojaškimi skupinami. Pričakuje se, de bo kon flikt med temi četniškiml ln na sprotnimi (pertizanakiml) skupinami kmalu likvidiran. Wallace obiUe latinske republike Washlngton, D. C., 24. febr Podpredsednik Henry A. Wsl-lace Je naznenll, de je sprejel povebllo glade obiske sedmi H Is-tlnskih republik. Te so Kosts-rika, Cile, Bolivija, Colombls, Kkvador, Panama ln Peru. Wal-lace Je dejel, de Jih bo obukal prihodnji Kelly zmagal z veliko večino skorski priznal p0te2k0-ce z rusijo Stališče Moskve vznemirja poljsko vlado POTREBA ENOTNO-STI MED ZAVEZNIKI London. 24. febr.—G e n o r o 1 Vladlalav Sikorski, predsednik poljske ubežne vlade, Jo v razgovoru s reporterji prisnsl ve-ike potežkoče s Rusijo, soeno e izrozil upenje, ds bqdo premagane. Vsrok nesporazumu je stališče, ki ga zavzema sovjetska vlada napram Poljakom, ki bivajo na ozemlju med storo mljsko-riiHko mejo in demarka-ijsko črto, katero sta potegnili lusija in Nemčija 1. 1038, ko je Hitlerjeva sila porazila Poljsko, ruske Čete pa zaaedle vzhodni dol Poljske. ' "V tem momentu no morem zenlkati nastalih potežkoč s sovjetsko Rusijo," je rekel Sikorski. "Ne poljsko-ruski moji no pode ssmo Adločltsv o poljskem »roblemu, temveč ss odloči tudi vprašanje miru v centrolnl ln vzhodni Evropi, kekor tudi ata-išče aovjotov napram demokraciji." Sikorski je povedel reporter-jem, "ds tsjns rusks rodlopo-stsjs KoSciussko dnsvno spollro ns Poljske, nsj revoltlrsjo, obenem pa zahteva od meno, noj izdam povelje so rovolto. Jos no morem Isdstl takega povelje, ker bi rezultirol v potopitvi polj-skogo naroda v morju krvi. Čas i revolto proti nscijslU.jnillU-stlčni mašini še nI prišel." Izjava predaedniks poljsko vlade je prvo uradno roskritjo trenja s sovjetsko Rusijo. Sikorski je sicer Isrssll uponjo, do se bodo potežkoče Isrsvnslo, tods diplomstlčnl krogi v Londonu ne vidijo to možnosti, H "Uverjen sem, ds so vss vpro-Šanjs lahko rešijo s dobro vojjo na obeh strsneh," Jo rekel Sikorski. "Stslin ml je dsl ssgotovi-lo, ds on hoče močno Poljsko kot odboj prptl Nemčiji. Rusijs Jo nsšs zaveznica v tej vojni. Jos sem vedno ln še noglošom potrebo enotnosti med sovesnlkl. Enotnost med zevssntkl Jo go-rancija zmage In bodočego miru in te ne smemo rušiti od znotraj." Sikorski je deljo rekel, do Jo on zegovornlk federeclje držav v centrolnl in vzhodni Evropi ln da tri mešane komisije Študirs- jo zadevni načrt. Proslave ustanovitve rdeče armade v Washingtonu 9 VVashington, D. C., 24. febr. — Uradni VVashington so jo udeležil proslave 26-letnlee ustanovitve rdeče armede, ki se Jo vršila v palači sotjetskegs poelanlštva. Gostje poslanika Lltvinovo In njegove žehe so bili podpredsednik VVallace, senator Tom Con-nally, načelnik senatnega odseka za zunsnje zadevo, kongree-nlk Bloom, načelnik zborničnega odseke sa sunanje sadove, ed-mlrel Leehy, Donold M. Neleon in Edwerd Stattinius. Italijanski general ubit v Rusiji London, 24. febr, — Radijsko poročilo Is Rima pravi, da Je bil genere I Grezion Serdo, poveljnik Italije nekih ^moerejčnik/;v no rueki fr4S glaaov. Njegova protikandidata na demokratski listi sta bila John S Boyle In Bllly Petta. Prvi je do- Mežico Clty, 24 febr — Unijo bil 1)2,836 glesov drugi pe 33,722. ceetnih z^lc/ničarjev Jo zapretl-George H. McKibbln, republMle z oklicem stavke, če bo njena kanski kandidat, je dobil lft0,03A zahteve ze r višanje plače odbl-glasov, Arthur F. Albert ln John u. Izjevlla Je, da eo eo življen-H Lyle, protikandidaU, pa, pr- ski stroški zvišali za 44 odstot-vi 40,434 glssov, drugI ps 0068 kov v zadnjih šestih meoeeih. O- glesov. Kelly Je dobil 70 odstotkov vseh glasov, oddenih pri primernih volitveh. On in Mc Kibbln si bosta stalo nasproti pri župenekih volitveh. ki se bodo vršile 6. aprila. na zahteve * višanje plače za deset rentavov na uro onim delavcem. ki zaslužijo manj ko 300 pasov na mesec, in pot eentevov o-nlm, ki prejeme jo več ko 100 patov ne meeec. r PROSVETA PROSVETA THE EMLJOHTEKMENT GLASILO IX LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE of aad publiahod by Sloveae Natioaal I itrlese (bvto Chictoi) la aa lato, $3 00 aa pel lata, f 1 SO sa t*rt Utaj sa Chteago la stm sa celo lato. 93.7» aa pol Utoi sa iaesemstvo M M. ratost for Um Uaitod Stat« (eacopt Chicago) M 00 par j—m, Chicago aad Cicero 17 JO pav r*ar. for alga člaakov sa aa mlajo. Rokopisi Uterarae itd.) a« oaaojo pošUJalelJa lo v la (črtica, po vas ti, lo h prttotil artlcles wUl not be plars, potmi, ate« wtll ho br self-addraaasd aad Naslov aa vsa, kar has aMk a ^ PROSVETA SM7-H So. Lavradato Ava« or THS FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (Fabruary 28, 1943), poleg vaiega imena aa aaalovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročniaa. Peno vile Jo pravočasno, da ae vam list ne ustavi. Slepci na odgovornem mestu 2e dolgo, dolgo lot ni bilo tako mizernih ljudi v tako velikem itevilu v federalni zbornici v VVashingtonu, kskor so v sedanjem kongresu. Novi kongres je komaj dobrih osem tednov v zasedanju, a ie je jasno demonstriral, da bo raje igral cirkus, kakor pa sklepal kaj pametnega in času ter razmeram potrebnega. Razumeti je trebe, kdo in kaj je večina individijev v novem kongresu, izvoljenem v zadnjem novembru, pa nam bo jasno, zakaj je tako in česa ie lahko pričakujemo od ie zbornice^- Staroverni, burbonski republikanci in demokratje (pod krivim imenom!) so se končno po desetih letih znsili v večini—in sicer zaradi strašne brezbrižnosti naprednih delavcev v vojnih industrijah, ki "niso imeli časa," da bi bili iU volit. Sicer se ti burbonci, kl so pod politično kožo perfektni bratci po ekonomski in socialni veri, fte vedno razlikujejo po zunanji barvi te kože, ampak to jih prav nič no moti, kadar manifestirajo skupno sovrsltvo do—Roo-aevelta in novegs deela. Republikanska stranka v Združenih državah je že dobrih petdeset let strsnka največje stagnacijo; to je strsnka popolnega "statuss quo" v notranji in zunanji politiki, v gospodarstvu in socialnih zadevah. Nsjlepfte se je U "status quo" manifestiral v dvanajstih letih po zadnji vojni od Hardinga do Hoovra, ko so burbonski republiksnei zavozili Ameriko v največji ekonomski polom v vsej zgodovini. Demokratska stranka (ne demokratičns, ksr znači le ime in ne značaja, ker sploh ne vemo, kdaj je bila demokrstaka strsnka na splošno res demokrstičns) je v bistvu že od civilne vojne le poli-ttčns opozicija republikancev. V južnih državah jf ta stranka tradicije, neka klen monopol; druge politične formacije na jugu ne sme biti, ker bi to bilo poniženjc stare, častitljive tradicija. V cstallh delih Amerike so bili demokrstje (beseds znači le ime, ne ps značaje demokracije) samo opozicija po imenu do—novega Po prihodu novega deela—ki znači prvo fazo socialne revolucijo v Združenih državah—eo so demokratje in republikanci notranjo razcepili. Napredni (progroalvni) demokratje in republikanci— napredni v ekonomskem In aocialnem smislu—so pod vplivom Franklina D. Roosevelta formirali stranko novega deela, katora pa sa nI formalno odcepila ln postsls samostojno politično telo, temveč je ostsls pod streho obeh vodilnih starih strank. Deset lot so novodoalci kontrolirali administracijo in kongres ln dobili so tudi vrhovno sodišče pod svojo kontrolo. To jo bila doba največjih ekonomskih in socialnih reform v vsej zgodovini Združenih držav. V zadnjem novembru se je pa zgodilo—ker novodealski delavci v vojnih industrijsh "niso imeli čass," ds bi bili ftll volit—da jo prišlo v kongres toliko starovernih ali burbonsklh republikancev, da lahko kontrollrsjo vsaj nižjo zbornico, ksdsr so jim prtdruiljo staroverni demokratje. In zdaj je cirkus v kongresu. Stsro verne črede, ki slepo cspljs zs nsjvečjlmi ekonomskimi in socislnimi reekcionsrji Amerike in vzdihujoče gleda nazaj v mrtvo preteklost—se msnj zanima za nujne zakonodajne ukrepe, kl naj povspešijo zmsgo ns bojiščih, kskor se sanima za strankarsko intrige, s ksterim! bi rada nagajala predsedniku Rooeovottu in vsem pridobit vem novodealake revolucije. Ta slepe črede nima nobenega konstruktivnega programa, kl bi bil vsaj ss spoznanje prav tako dober kot je program novega deal*; niti burbonaki republikanci, niti burbonski demokratje—teh jo največ is južnih držav, is krajev svetih tradicij—nimajo ničesar konkretnega, s čimer bi Ishko nsdomestlll—ds bi izboljšali, nI nobenegl govora—novodealake ustanove in zakone. • V novodealakih ustanovah in ukrepih je mnogo pomanjkljlvoati in šopevusti, ki se lahko upravičeno kritizirajo—ampsk je nekaj konkretnega, nekaj pozitivnega, česar Amerika do danes še ni imola. Burbonska čreda gobesdsčev je docela negativna opozicija, ki samo zabavlja in pobija novodealake ustanove ln zakone, samo meče polena pod noge administraciji, katera vendar nekaj dela in ustvarja—sama pa nima ničesar pozitivnega. Ker slepci nimajo ničesar pozitivnega, so ae zdaj vrgli na poael negativne obstrukclje. Ta poeel bi si Amerika lahko privoščila v mirnem času, Uide danea. ko mora Amerika dan ln noč napenjati vse svoje tile za uaoešno nadaljevanje vojne—ko njeni sinovi dan za dnevom padajo na bojiščih—danes je to početje mizernih bur-boneev v kongresu naravnost hudodelsko. Burbonska čreda ima zdaj na dnevnem redu celo vt-sto preiskav, ki ao naperjene proti raznim vojnim odborom, proti ljudem, kl se r.oč in dan potijo, da ne bi orodukcija bojnega matcHala zastajala, ua naše armade na bojiščih sproti dobe. česar potrebujejo, ds ne bo štrena odmerjanja potrebftčln za civilno prebivalatvo fte bolj zamešana kot je—ki se trudijo na stoterih mestih in na stotere na-čine za zmago Amerike ln Združenih narodov v tej največji vojni v zgodovini. Te /aptjelene ljudi bodo zdaj kongirsni burbonci motili in jih klicali "na odgovor kakor da ao zldttnci. Burbonska sv o) s t grozi z vaetni mogočimi preiskavami, le ene pretskave ae ne bo nikdar lotila, katera pa bi bila najpotrebnejša, ako je sploh katera pretakava danes potrebna:—to je pretakava "črnih trgov," na katerih privatni dobtčkolovci sleperijo vlado in konzumente. in glede oderuških dobičkov, ki jih grabijo pod roko. na sleparske načine sUitori induatnjskl in finančni magnet je. To preukavu bodo potlačili, če b<» U- mogočo—preiskavah pa bodo, če je roa. kar trdi doktor Goebbels is Berlina, da ee Angleži na debelo okoriščajo z ameriškim ' IctuMeeanlm* materialom. . . Huda slfie Eliaabetk, M. J. — Tukaj imamo hudo zimo. Ze od leta 1934 ni bilo tako mrzlo kot v tednu, ko to pišem, ko imamo sedem pod ničlo. Snega nimamo dosti na vzhodu, vendar pe smo dobili pravo kanadsko zimo. V Mladinskem listu sem čita-la, da imajo tudi v Montani hudo zimo. Dobro se spominjam tamkajšnje zime leta 1914-15, ko je bilo 53 stopinj pod ničlo. Takrat sem služila pri Finkel-steinu v Heleni. V tistem mrazu pem morala iti vsako jutro en blok daloč v trgovino, da sem zakurila v poči. Ko sem odpirala vrata, je bilo železje tako mr- , v starem kraju, kjer ga sedaj zlo, da mi je kožo odtrgalo na koljejo največji volkovi vse Ev-prstih. Potem pa v drugo trgo- roPe« Pu8tl11 srno tim °*eta ^ vino še en blok daleč, da sem "»^»V brate in sestre in druge tudi tam zakurila. Helena je v sorodnike. povedano, se oglasi gospod Trunk iz gorate Colorade. Torej tudi on bere to "pregr^no" Prosveto in fotovo si ne umije rok. V roke jo mora vzeti, če hoče vedeti, kaj je v nji, kajti biz-nis je biznis. Pri tem si gotovo ne misli, da bo radi tega pogubljen. Agnes Pssarlck. Poalv Aurorčanom Aurorsu Minn.—V naši naselbini že dokaj časa prevladuje mnenje, da jo skrajni Čas, da tudi mi stopimo na plan, v vrste zavednih Slovencev in pomagamo našemu Nesrečnemu narodu vzhožju hriba in zelo mrzla pozimi. V stari domovini sem imela pozimi veselje. Z očetom sem vozile drva in gnoj pa kole v vinograd, toda nisem take zimej občutila kot tukaj, kajti Um je podnebje bolj milo, V listih čltamo, kako Italijani v naših krajih v Beli Krajini u-ničujejo vinograde in gozde ob železnici, da se ne bodo mogli skrivsti v njih gerilci. Obenem pa poiigajo vasi ln zidanice v vinskih goricah. Od Semiča do Črnomlja so na obeh strtfneh železnico sami lepi vinogradi. Kdor so jo že vozil tam, je lahko vidol vse zeleno in trte obložene z grozdjem. Sploh je tam rastel nsjboljši vinski pridelek ns Dolenjskem. Sedaj pa vse to uničujejo Italijani. Nič ne pomislijo, kako je moral kmet težko delati in skopariti, da si je prihranil kak denar, kako je itioral prekopati en meter globoko, da je zsssdil trte. Ja, z vinogradi je bilo veliko trpljenje. Zda} so nam v rodnih krajih vse to uničili, trte poeekali ali populili, zidanice in vasi požgali ln brate pomorili. Sploh Italijan mori že sedem let, od leta 1935, ko je napadel Etiopijo, potem pa Albanijo. Ves U čas jo ropal in moril in pri tem Imel podporo Rima. Po u-moru jugoslovanskega kralja je Mussolini dal zaščito v Italiji tudi Pavellču in njegovim moril-com, kl sedsj skupaj lz Itslijani ln Nsmci pa Ogrl morijo in poži-gajo po Jugoelavijl. Ampsk Rim ss no zmeni za vss ta hudodelstvo, ps nsj morijo po kloštrlh ali vaseh. Toda prišel bo čas, ko bo začelo padati tudi po Rimu. Nekatera italijanska mesta so io dobili svoje. Pregovor pravi, da je čez sedem let vse povrnjeno. Upamo, da se to zgodi tudi v tem slučsju. Katie Krsintz je v svojem dopisu dobro odgovorlls Trunku. Čeprav smo prišli kot psstlrjl is Citamo, poslušamo ln se med seboj pogovarjamo. Torej že vsi vemo, da je potrebna pomoč. In to pomoč moramo sedaj preskrbeti, da jim jo pošljemo kakor hitro bo to mogoče in rešimo gladu one,- kar jih bo še ostalo, jih oblečemo in jim pomagamo zgraditi domove kakor tudi poiskati grobove, kamor so jih roparji pometali. Dobro vemo, kaj se zdaj godi tam, še več pa bomo izvedeli vpo vojni. Torej, da nas ne bo pekla vest, da smo pustili. naše drage njih žalosthi usodi, moramo storiti korake, ki vodijo do praktične pomoči našim ljudem v stari domovini. Iz tega razloga je naše društvo 43 SNPJ na svoji ieji že zadnje poletje začrtalo pot, da se ustanovi jugoslovanska pomožna akcija, iz katere se je potem razvil tudi Slovenski ameriški narodni svot. Maše društvo je zaključilo, da priporoča to akcijo na decembrski seji S. D. dvorane, v kateri so zastopana vsa tukajšnja društva. Zastopniki dvorane in Posamezni člani so to priporočilo z veseljem sprejeli in sklenili, da se v ta namen vrši škodna seja 7. februarja v mostni dvorani. Ali resnici na ljUbo moram povedati, da je bila udeležba na tej soji premajhna kljub temu, da je tajnik dvorane poslal pismeno vabilo, vsem tukajšnjim društvom. Radi nepovoljne udeležbe jo bilo sklenjeno, ds se ponovno povabijo vsa društva Siv posamezniki ls Aurore in okolice na akupno sejo, ki se vrši v nedeljo, 28. februarja v mestni dvorani. Upamo, da ne bo nihče izostal, marveč pokasal svoj obraz, da je za akupno delo v svrho skupne pomoči našemu nesrečnemu narodu onkraj morja. Seveda ne more nihče čltati misli tega ali onega. Ampak nihče noče nikomur nekaj vsiliti, kar mu ni po volji, Vemo, da nI vse tako, kakor bi moralo biti. Vemo, da sta marsikateri oče in mati dala svo- dežell, ker doma ni dela, čeprav živimo v srcu železorudniške industrije. Zatorej ne živimo v kakšnem izobilju. Ali dolžnost nas vdže, da pomagamo po svoji moči, kolikor kdo more. Star pregovor pravi, da zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Pomagajmo vsi, kolikor kdo more in skupno bomo lahko veliko storili za lečenje ran našemu narodu onkraj morja. Torej vsi na skupno sejo v nedeljo, 28. februarja ob dveh popoldne v mestni dvorani. Charles Jerich, začasni zapisniksr. Nekaj o zgodovini In drugem Ročk Springs, Wyo,—Oni dan mi je dala mrs. Remitz knjigo "Ameriški Slovenci", naj jo pre-čitam. Ko pridem do strani 539, vidim veliko pomoto glede pokojnega Johna Koprnika, ki je utonil v toplicah v Washakie Fortu. V tej knjigi je rečeno, da ni bilo nikogar zraven. Naj povem, kako je bilo. Dne 2. julija leta 1916 napre-žejo konje John Dolenc, njegov 12-letni sin John, John Befce in John Koprnik in se odpeljejo v toplice. Tja pridejo že pozno popoldne. Ko se navečerjajo, gredo spat. Drugo jutro John Koprnik vstane precej zgodaj in pravi, da gre v vodo, drugi naj pa zajtrk pripravijo. Ko je bila kava pripravljena, pokliče Dolenc Koprnika, naj pride k zajtrku. John odgovori, da bo takoj nazaj, plaval bo po sredini z nasprotnega brega, da vidi, koliko jo tam vroča voda. Res začne plavati. Ko priplava blizu sredine, je kar obetal in se pričel potapljati. Ko John Ber-ce to vidi, brž skoči v vodo in ga še dosefe, da ga potegne h kraju, toda ni bilo več življenja v njem. Potem ga nalože na voz in odidejo domov. , Ker so domov prišli že pozno, je pokojni ležal v Dolenčevi hiši čez noč, drugi dan, 4. julija pa je prišel "coroner" in vse popisal, kako se je nesreča pripetila. Mrtvega Koprnika je vzel s seboj in ko ga je mrliško napravil, so ga z vlakom poslali k hčeri mrs. Koblar v Cumberland, Wyo. Spremljal ga je Frank Ro-lich. Potem je mrliški oglednik povedal, da je pokojni imel počeno srce in pljuča raztrgana, ker je bil preveč prekuhan od vroče vode. Vse to mi je znano, ker takrat sem se bečljal v Dolenčevi "šen-di" in sem jih videl, ko so odhajali v toplice in ko so prišli do-mov. To pišem zato, da bi sorodniki, ako bi kdo čital to knjigo, ne rekli, da so Johna kar pustili utoniti. Pokojni John Koprnik je bil precej študiran in znal je več jezikov. Z Jackom Pogonom sta malo prej govorila latinski. Na unijski soji je večkrat kaj pod-učnega povedal. Sedaj po vseh listih lahko vidimo, kako junaško se obnašajo nemški in italijanski rablji napram neoboroženim delavcem in staroga krajs, vseeno vemo, ko- joga sina v armado. Vemo, da mu gre za nohte. Kader je prav je mladina raztresena po vsej ČETRTEK, 25. FEBRUARJI usoda lahko doleti tudi ubogega vanja z osiščem," amoak , 7"J pastirčka, ako bo na paši delal nr*«oi Hrti«*, " piščalke in bi dobili pipej: pri njem. Kaj rečete k temu vi nemški klečeplazci? Večkrat čitamo o komunistih, kaki prekucuhi so in še brez vere. Sedaj se pa vidi, da imajo več ioobrazbe kakor Nemci aH Italijani, čeprav se slednji štejejo med zelo civilizirane narode, toda so grši kot Ctilukafri ali ljudožrei. Tudi vere imajo več in boljšo kot Italijani, čeprav jo Italija med najbolj katoliškimi državami. Ampak se vidi, da je vera le pretveza za netefnje sovraštva. V Rusiji ni nikomur zabranjeno, da ne sme verovati; vse narodnosti imajo tudi kulturno svobodo, da lahko govorijo v svojem jeziku.' Pa poglejmo Nemčijo in Italijo, koliko se sme govoriti slovensko v Pri-morju, na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem. Še starši ne smejo govoriti slovensko z otroki in tudi molitev je prepovedana v slovenskem jeziku. Res lep "novi red" je Hitler obeta\. Pa ga bo skoro gotovo moral le sam imeti. Naš shod v nedeljo, 14. februarja je bil dobro obiskan. Največ je bilo žensk, ker mora veliko moških delati tudi ob nedeljah. Nekaterim pa je Slovenija deveta briga, posebno onim, ki nimajo svojih ljudi tam. Glede drugih in glede Slovenije se pa že dobi kak izgovor, magari če ga pes na repu prinese. Na shodu je bilo tudi veliko mladine, ki je verno poslušala Franka Plemla, ki je v angleščini povedal, kaj vse se dogaja po naših slovenskih krajih in kaj-pomeni ta shod. Dekleta so nam pred shodom zapele ameriško himno, ob koncu pa še "Hej Slovenci". Res, lepo. je bilo. J. Pintar, 10. Kdo Je pU—kaj? Cleveland.—Ne vemo, kaj je naš partizanski generalisimo Anton Šabec pil predno nam je v našem listu Enakopravnosti dne 18. februarja serviral "vest" pod naslovom: "Protest moskovske vlade". Ne verjamemo, da je bilo mleko, pa bilo kislo, sladko s smetano ali pa tudi samo "carnation milk". In sicer nam je še prej serviral kot so drugi listi poročali. Rekel je, da je posnel novico po radiu, da je sovjetska vlada pri jugoslovanski zamejni vladi formalno obtožila generala Mihajloviča, da sodeluje s sovražnikom. 1 Zdi se nam, da imajo angleški listi nekalf dogovor z radijskimi postajami, da oni poročajo vesti skoro istočasno, ampak Tone Šabec Jih je prehitel. No, on že ve kako je treba, saj je bil nekoč črkostavec pri Prosveti po zaslugi pokojnega Jožeta Za-vertnika. Nam tudi to ne gre v glavo, zakaj nima Šabec sedaj rad Prosvete. Well, well, mr. Šabec! Kaj ste pa vi do sedaj še storili za odrešitev Jugoslovanov ali Sloven- kmetom. Kaj pravite k temu vi H*7*1* « z^ate le na So-nemški petolizcl? Poročano je vJeU*° RuslJ°. k«tere bi itak ne i • i •mamnlt a/% li .a -------1 9 _____ a • tudi bilo, da je Hitler dal ukaz, da bo ustreljen vsakdo, pri katerem bodo. našli orožje. Taka Roakl oklepni avhMaobill v Schlueeeelburgu. trdajavskem ~ ~ obleganja Leningrada. marali, če bi se morali ravnati po disciplini komunistov, ki so do zadnjega poletja slavili Mihajloviča in prodajali njegov* slike po dolarju. Sedaj ga pa kažejo kot izdajalca, ker menda niso dobili dovolj "kastumarjev" za njegove slike in obenem iščejo drugega generala, čijega slika bo vredna vsaj dolar pet centov. Tega generala menda žt imajo v osebi dr. Ribarja. Mi he damo dosti ha generale, prav nič pa na ameriške, hrvaške In kranjske komuniste. Še manj pa damo na urednike, ki niso tič ne miš, marveč le Straus-sov "Netopir*. Ksj smo do sedaj storili v mp-j tropoli, da odrešimo Primorce in .Korošce pod plaščem izobraže-| valnega lista kot jO Enakopravnost? Kaj pa vendar čakamo? Kdaj se pričnemo dramlti mi I "najbolj kulturen narod," ki smo | spili toliko "kulture" za božične j In novoletne praznike, da so vse llkerske trgovine v Ohiu skoraj prazne? Ali ne mislite, da boste morali spremeniti taktiko svojega pisanja, če žellt* odrešiti naš narod? Meni se zdi. dal Ako bi se Šabec ne bil prenaglil v svoji navdušenoeti ža j partizane, bi bil mogoče poročal ;to vest neksko tako kot Cleve-lsnd Press istega dne. Tudi ta • i o i JL . (meščanski list je 18. febr. prjne-kl so ga Rual zasedli po slonu t0 vest pod naslovom: Rusija obtožuje Mihajloviča sodelo- precej drugače kot pa Sab^T »pisal jo jo Robert Do?!1, štabni poročevalec United « v Londonu in se v "London, 18. febr.-Komun stično glasilo Daily Worker h danes rekel, da je Sovjetska »£ da poslala jugoslovanski vl*s noto, v kateri obtožuje geniT la Dražo Mihajloviča sodeW nja z os iščem, toda to poročib je bilo zanikano v avtoriteta«, krogih. m (Moja opomba: Mirko Marko, vich je v svoji brošuri "YUg0. slav Front Against Fascism" L pisal na šesti strani, da ie bo Da«y Worker (newyorški), J lo cirkulacijo edini časopis, ki obdolžil generala Mihajlovfc enakega dejanja. Torej Dajh Worker več ve kakor pa ^ sovjetska vlada. Toda naj savr. nem k poročilu Cleveland Prej! sa.) Neki zastopnik jugoslovanski vlade je dejal, da ji ni bila do-stavljena nikakšna nota take vsebine. Dostavil je, da so bila zadnje tedne v teku pogajanji med jugoslovanskimi sovjet-skimi zastopniki v svrho izravnave nesporazumov med Mihaj. lovičevimi pristaši in komuni-stičnimi partizani v Jugoslaviji "Ta pogajanja se še vrše," je d* ial zastopnik. "Mi upamo, da * do vsa stvar rešila zadovoljivo* V uradu sovjetskega tiska ni» nič vedeli o kakšni taki noti Neki zastopnik sovjetske časopisne agenture Tass je dejal, da ve le to, kar je čital v Dailr Workerju. V nekaterih krogih so mnenja, da so rusko-jugoslovaiufc pogajanja mogoče prišla do zastoja in da so Rusi mogoče dal^ namig Daily Workerju, naj privleče na dan staro povest od zadnjega avgusta, da s tem napravijo pritisk na jugoslovansko vlado. Komunistično glasilo pravi, dt imajo sovjetski krogi neizpodbitne dokaze o Mihaj lovičevem sodelovanju z osiščnimi elementi. Od časa do časa so prihajala poročila, da so se njegovi pristaši sem pa tam združili z na-cijskimi ustaši in napadli partizane, ki so pod komunističnim Vodstvom,- • ■ Resnost te obdolžitve je povečana, ker je Mihajlovič vojni minister jugoslovanske vlade in je vsaj do sedaj užival zaupanje angleške in ameriške vlade in borbenih Francozov pod vodstvom generala De Gaulla. Krogi jugoslovanske vlade vedno odločno zanikali, da bi imel Mihajlovič kakšne stike l osiščnimi, elementi. Neoficielni jugoslovanski krogi pa so priznali, da so se Mihajlovičevi pristaši sem pa tam spopadli s partizani, da preprečijo čine, ki bi prinesli Ie rejlresalijske ekseku-cije s strani osišča, ne pa kakšnih strateških vrednot. BH Na drugi strani se pa komunistično navdahnjeni partizani pri vsaki priliki zatekajo k sabotaži, umorom ln drugim fjcnl-skim aktivnostim brez ozira ni posledice na lokalno prebivalstvo, samo da prisilijo osišče, m drži čim več vojaštva izven Rusije. Nedavno je angleški vojni urad čestital Mihajloviču in nje govlm četnfkom na njih pom«1 zaveznikom. Zadnji teden ie P general De Gaulle odlikoval generala Mihajloviča z redom voh nega križi." Tako torej poroča časnikarrfi poročevalec Rdbert Dowson « Londona, ftobec pa seveda F" svoje. Frank Barbli. 53 Popravek Kemmerer, Wyo. - V mjg dopisu z dne 16. februar'« j* Is mala pomota. Glasiti bi * moralo, da ie bU na dopustu pn svojih dragih Joe Mohsr, rr Mlakar. Anton Trataik^ SLOVENSKJT NARODNA PODPORNA JEDIfOTA Isdaja svoje publikacij. IsjJ. posebno llet^rosveta ss kort« ter potrebno Sgltaeilo «r0<' društev la čUaatva ln ss P'** gando svojih klel. Wkak*J ne sa propegaado drugih P^ parnih oeganisecij. Vssks^ ganUadJa Ima običajno glasilo. Torej agitatorji *** in naznanila drugih P°f^ , organizacij ln nJI* j SO no pomjajo Usta Proi^ I »ctpTFK. 25. FEBRUARJA Vesti z fronte VESTI IZ DOM0VUIE Iipred vojaškega so''"I k Times in New *ts priobčila v zad-"bširne članke o položaju na Balka-"" v pogledu Hitler •'•''v m kov".„ V New «»u izroča znani pu-Sulzberger. Iz •isfpta navajamo "•*«ilne podatke.) London, 14. febr.'*(NVT).—V London prihajajo vesti o govo-ridah, da se Hitlerjevi pomagači v južno vzhodni Evropi skušajo rešiti iz vojne in radi tega iščejo stikov z vladami Zedinjenih narodov. Te govorice so postale bolj verjetne po govoru dr. Edvarda Beneša, predsednika če-hoslovaške vlade v izgnanstvu, ki je na radiu izjavil, da se Nem ci pripravljajo na umik do Dnje-pra in da nameravajo nasloniti avojo obrambno linijo na Pri-petska močvirja, na Dvino in na Dnjester. Ako bi bila U informacija pravilna, bi sledilo iz nje, da se bo pomaknila fronta nazaj do neposredne bližine vzhodne meje Rumunije in Poljske. Jasno je, da bi to povzročilo največjo hervoznost med Hffterjevimi marionetnimi zavezniki. Toda, tudi ako je res, da si žele Rumunija in Madžarska—a tudi Finska—konca te vojne in miru, je treba priznati, da tega ne bodo mogle storiti, predno se he zruši nemška vojaška sila. i Prestiž rumunskega kmečkega vodje dr. Julia Maniu je tako Zrastel, da zdaj že napada predsednika Antonesčuja; njegov vpliv Je tako velik, da se ga vlada ne more nasilno znebiti. Iz Rumunije poročajd vedno več o propadanju zaupanja v zmago in Volje do boja; vse si želi miru in konca vojne, trpljenja ln izgub. Najnovejša poročila zatrjujejo, da je rumunska armada po ivo-jih strašnih izgubah ha ruski fronti Stopila v hudo opozicijo proti obema bratoma Antonescu. Tudi glede Madžarske so zače-le krožiti govorice, da si prlta-•deva najti pot do miru. Madžarska kot katoliška dežela baje najbolj išče ugodnega terena v vatikanskih krogih. Koliko je resnice v teh govoricah, je težjio reči, toda res je najbrže, da ao pomagači osišča na Balkanu do grla siti vojne in porazov ter v velikem strahu pred bodočnostjo. Mrinja ln strah vladata na Balkanu (Johannes Steel v New York Postu, 16. februsrjs 1943) Nemški vojaški položaj, ki stoji pod vplivom dogodkov na ruski fronti in anglo-ameriške grožnje napada na Evropo z juga in zahoda, je težko pravilno oceniti, ako se ne upošteva v vseh podrobnostih tudi položsj na balkanskih ozemljih. Nobena Izmed onih balkanskih dežel, ki so danes v službi osi-* šča, ne veruje več v zmago Nemčije. Druga za drugo so prišle do zaključka, da je njihova edina rešitev v tem, da sklenejo kakor hitro mogoče mir z Zedi-njenimi narodi. Te vlade skrbno prikrivajo svojim narodom, koliko njihovih divizij je bilo uničenih na ruski fronti (30 romunskih, 6 madžarskih in 9 italijanskih). ' 1 Po nevtralnih poročilih presegajo romunske izgube tristo tisoč mož, a dva rumunska generala sta napravila samomor. O Klllkl teh govoric piše švicarski t "St. Galler Tageblatt": "Pfr-sledics teh porazov se kaže v naraščajoči množici dezerterjev, ki nočejo v vojaško službo in se v vedno večjem številu zsteksjo na Bolgsrsko." Istočasno se je rszgibala živa propaganda proti nadaljevanju vojne; ves Balkan, uključno Makedonija in Grška, je nemiren ln vre. Osnovni cilj madžarsl^e politike po sklepu trlanonskega miru je bil pridobivanje ozemlja. Po Monakovem so takoj naznanili Čehoslovaški svoje teritorialne zahteve. Od tega trenotka naprej j« Madžarska posvetila vse svoje moči grabežljivi politiki nabiranja teritorialnih odpadkov z nemške mize. ne da bl pri tem Nemčiji v vojaškem ozlru pomagata. Kljub temu so ji Nemci dovolili, da zaaede Rutenijo. Naslednji korsk je bilo priključe-nje Transilvanije, katero so Iztrgali Rumunom. Nato pa je prišla "zmaga" nad Jugoslavijo. Dozdaj je Madžarom uspelo omejiti svojo vojaško udeležbo na ruski fronti; poslali so tja komaj devet divizij (približno 130,-009 mož), dočim so morali prispevati večje število svojih divizij za boje proti hrvaškim in srbskim gerilcem. V primeri z maso 20 divizjj, katere so Ru-muni morali poslati na rusko fronto, se je Madžarska rešila iz te zagate zelo poceni, kar še danes jezi njene sosede. Nemci so mojstri v izsiljevs-nju. Madžarska, kateri je pripadel levji del Transilvanije, se mors bati romunske osvete. Ru-munijo pa drže v škripcih z grožnjo, da bodo izgubili vse svoje pridobitve na vzhodu, ako bi Rusija v tej vojni zmagala. Glede Bolgarske pa ne smemo pozabiti, 'da je kralj Boris leta 193« obiskal Hitlerja in Muasoli-ni j a in da je od te dobe naprej bolgarska zunanja politika popolnoma posvečena realizaciji ideje Velike Bolgarske—na račun Grčije in Jugoslavije—tako da je Bolgarska popolnoma zašla v vode osišča. To je na kratko slika položaja v treh diktatorskih deželah, ki so računale na to, da jim bo nemška "nepremagljivost" za vse veke in z malo ceno poma- ■ , li i i ----r PROSVETA gala do teritorialnega poveča nja. Politika Velike Nemčije bo uspevala le toliko časa, dokler bodo tam nastanjene divizije nemških vojakov in držale vaje- v rokah. ^^HI^^B Gangster, ki ne more več plačevati dnine sVojUn hlapcem, je v hudih škripcih. Kakor pojemajo vojaške sile Nemčije, tako naraščajo in postajajo bolj pre» cizne njene zahteve. Marionet ne vlade, katerim so naslovljene te zahteve, pa se izgovarjajo na nevoljo svojih narodov, ki vidijo kako kopne njihove moške sile in kako njihovo bogastvo propada—te vlade se upirajo in nočejo več podpirati te v na prej izgubljene in nepotrebne Balkanski polotok med Črnim ln Sredozemskim morjem krije desno krilo nemške armade na vzhodni fronti. Kje bodo udarili zavezniki, na Balkan, na Italijo ali v južno Francijo, to je skrivnost Csssblance; mrzlična nsgllca, s katero Nemci utrjujejo jsdransko in egejsko obalo, pa jasno kale, kake Itlske zmage in groseča dominacija Sredozemskega morja s strani Angležev ln Amerikancev vplivajo na Bal kan, ki je bil za Nemčijo zaloga, lz katere je črpala novih b11, a zdaj postaja zanjo težko breme. V. Office of War Information, Foreign Language Division, Washington, D. C. Novi program racioniranja se Ko stopi v veljavo raclonlra-nje sadja ln zelenjave ter juhe v konzervah (canned), steklenicah (bottled) ali v zmrznjenem stsnju (frozen) in osušeno sadje (dried frUits), bo lažjč za občinstvo rszumeti, kaj in kako deluje ts metods racioniranja na točke (point rstioning). Zaloga živeža v zgoraj omenjenih oblikah, ki je na razpolago civilnemu prebivalstvu, je mnogo manjša—vsled velikih količin, ki jih potrebujejo vojaki in vsled manjše produkcije konzerv radi prihranka -nujno potrebnih kovin. To je povzročilo potrebo, da se ono, kar preostsne, enako deli med občinstvo po raclonlra-nju, ki se začne 1. marca. Prodaja vseh teh rscionlrsnlh jestvin s strani prodajalnic na drobno Je prenehala 20. februarja, registrscijs zs novo knjižico—War Ration Book Two—se ps vrši ta teden v šolah, cerkvsh sli drugih primernih prostorih. Kjer so ljudje naseljeni preveč narazen sli v slučaju slabega vremena, je tudi dovoljeno registriranje po pošti. En sam član družine sme registrirati vse druge, sko prsdioži prvo knjižico— War Ration Book One—zs vsakega člana družine. Prva doba, za kštero bo veljalo tO novo radonlranje, bo obsegala mesec marec in vsak Ustnik knjižice štev. 2 bo imel 46 kuponov-točk, dS jih porsbi za nakup racioniranlh živil, razen kuponov za konzerve, ki jih Ukoj odtrgajo, ako je kde dne 21, februarja imel še v svoji shrambi več ko pet konzerv (cans) na vsako osebo. Konzu ment, ko vpraša za knjižico, mora v svoji prošnji (Coniumer Application) isjsviti, koliko konzerv je imel, ko se je začelo racioniranja kave. Ako se zahteva, da kdo pove, koliko zaloge ima doms, nl treba to razumeti, kot da bi bil do-tičnlk na sumu, da je nakopičil živeža, kajti mnoge gospodinje imajo navado imeti doma večjo količino konzerv. I^uponl se pa vendarle odtrgajo enostavno za to, da nikdo ne bo na boljšem na račun drugih že ob samem začetku racioniranja. Konzerve, ki se dovoljujejo vsakemu kon-zumentu, bi morale zadostiti do 1. marca, ako konzu men t rabi tudi sveže ssdje in .zelenjavo. Rscionlraaje čevljev Racionirartje Čevljev, ki se Je začelo dne 9. februarja, j« bilo naloženo, ker je civilno prebivalstvo že nekoliko mesecev kupovalo več čevljev ket so tovar-ne mogle Izdelati noVll) in obenem zalagati naše •'Vojske in mornsrje. Po odredbi bodo vsak moški, ženska in otrok mogli dobiti prihodnjih 12 metteih po tri pare čevljev na vsakega. Znamka (stamp) štev. 17 v stsrl knjižici — War Ration BOok One — je dobra za par Čevljev do 16. junija in se ta znamka sme prgpe-stl od enega člsna družine na drugega. Ako kdo še ni dobil prve knjižice — War Rajfton Book One — vpraša naj takoj za to knjižico pri lokalnem uradu za racioniranja (rationlng board). Ako potrebuje čevlje, po nima znamke štev. 17 v svoji knjižici, niti v knjižici kakega drugega Člana svoje družine, sme vprašati lokalni "board" za posebno dovoljenje za nakup čevljev (shoe purchsse certificate). Ako ae delo ne smatra sa nujno potrebo Vsi oni, ki so po starosti podvrženi vojaški službi in delajo v 29 poklicih in 3* podjetjih ali službah, ki s« ne smatrajo za nujno potrebno sa vojni program, bodo lahko uvrščeni v armado dne 1. aprila, razum sko bodo tedaj uposleni pri kakem potrebnem vojnem delu. Prošnje ljudi v teh starostnih skupinah za odložitev vojaškega nabora, češ da imajo sorodnike, ki SO odvisni od njihovega zaaluika, se bodo manj upošteval« s strani lokalnih nabornih oblasti, ki ao bile obveščene o ogromni potrebi sposobnih ljudi za oborožena službe in vojne industrije. Vsak delsvec. ki bl rad stopil v vojno Industrijo, naj se posvetuj $ z najbližjo federalno poare-dovalnlco dela (United State« Employment Service), kj« bi mogel dobiti kako vojno delo, o-Zlroma kje bl se mogel izveibati za isto, in prosilci naj se izognejo onim središčem, ki so prenapolnjeni ljudi, rasen ako jih posredovalnica sama tja pošlje. i "WAVES" ln "SPARS" Prvič v s voj i zgodovini ima bojna mornarica Združenih držav svojo žensko rezervo, znano pod okrajšano WAVES. Svrha teh uradno organiziranih žensk je nadomestiti moške člane mornarice na obrežnih postajah znotraj kontinentalnih mej Združenih držav. Odgovarjajoča ženska rezerva na obrežni straši (Coast Gusrd) je znana pod o-krsjšsno SPARS. Za dopolnitev teh rezerv, WA-VES in SPARS, je sedaj potrebnih 35,000 žensk, da napolnijo službe v radiu ln vojaških shrambah. Nekatere so potrebne za važna mestš pri mehaničnem delu ln za zrakoplovno delo na tleh. Vse ženske, ki so ameriške državljanke ln ki odgovarjajo spodaj označenim zahtevam, ae pozivajo, nsj stopijo v VVAVES ali SPARS takoj. Stare morsjo biti vsaj 20 in manj kot 36 let, morejo biti samske ali poročene, brez otrok pa pod 18. letom. Zahtevata se vssj dve leti srednje šole (high school) ali trgovske Šole (buslness schOol). Vpis v WAVES ali SPARS nudi sledeče ugodnosti: 1. Brezplačno izvežbanje za WAVES ln SPARS v najboljših višjih, šolah (colloge).' 2. Zanimiv vežbilnl urnik, vštevšl dopust za zabavo ob koncu tedns. — Zs čsse veŽbanja ni treba kuhati, streči pri mizi td. 3. Polns mornariška plača, zs-čenšl s $50 pa mogoče do $126 ns mesec, ps dodatne doklsdc zs preživetek in stsnovanje. 4. Uniforme v vrednosti $200 — brezplačno. 5. Dobrs hrana, nsjbolJS« zdravniška in zobarska pskrbu. dodstnl prispevki zs odviane ljudi, vladno zavarovanje ns živ-jenje ob nizki ceni, manjše prevozne cene, manjše vstopnino zs glcdsllščs in kinemstografe. Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"! Podpirajte svoj tisti TO IN ONO s m i&m w letnem delu ki )• potopila Piše Zvoako A. Novsk • Kaj bo. kaj botl — Tragična u-soda, ki je zadela izbrano nemško vojsko pri Stalingradu — Tannenbergu v povečani obliki — pomeni nezaslišano ponižanje "neprekoaljivega" nemškega voj-skovodstva ln strahovit poraz "nepremagljive" nemške \*)jne sile. Divji beg nemških vojev in o-klopnih divizij pred mogočnim valom zmagovite rdeče armade, ki je včeraj obhajala svojo pet-indvajsetletnico, je, kakor vse kaže, začetek neizogibnega razsula pošastne nemške vojne ma-šine v Evropi in drUgod.1 2e bo dobre tri mesccc temu, odksc podijo hrabre in junaSke čete rdeče armade pobitega so* vrsšniks pred sabo, a še ni opa-tlti nobenegs upehanja med njimi. Hitler pošilja sveže divizije is zasedenih detel drugo za drugo tjakaj, pa vse nič ne pomaga. Rdeča armsda se člmdalj« bolj bliža nemškemu osemlju ln že je pri Dnjepru. No, zdsj bo obtičala tamkaj, je pobožna želja tistih, ki so is ne-osnovsnlh razlogov še malo nevoščljivi Rusiji ter ji sastran toga ne privoščijo preveč zmago-vltosti. Toda zdi se, ds ne bo temu tako. Kaj bo, kaj bo, Če prilomast^ razjarjeni ruski medved v Berlin? To Je tfato, pred čemer u-pravlčeno trepeta prav vsa Nemčija danes ln Hitlerju se že tresejo hlače, pa skuša trapa traps-sta iprsvitl v tsk strah še tudi Anglijo ln Ameriko s pomočjo llsjaške pretkanostl v Vatikanu. KsJ bo, ksj bo, če prehitijo Rusi sngleško pa ameriško vojsko ter pridejo prvi v Berlin, še tsrnsto nekstt ri ameriški listi odkrito v svojih vrsticah ln prikrito med njimi ... Če uženeio sovjeti Hitlerja in njegovega, Ae pred nedavnim sila gobezdavegs lsksjs Qenita prvi v kozji rog, vzdihujejo drugI, potem bo nekaterim ubežnim vladam, ki s kronsnlml glsvsml vred ČsksJo liki grešne duše v vlosh na vso moč zsželjefie|a odrešenja v Londonu, odklenkalo za vselej. Ježeš, kaj, bo, če bo Btslinovs beseda odločevlla v Evropi, tožijo vsi verni krlstjsnje ns pobudo vstlksnsklh trobil ter s tem hote In nehote nspeljujejo vodo ns Hitlerjev milni Da, kudo se bojijo ti ljudje ln vidijo strahove, kjer jih ni. Moskovska vladq Je že večkrat povedala brez vsakršnih zavijanj ln ovinkov, ds ji gre zs uničenje fašizma vseh vrst, za zagotovitev trajnega miru po vsem svetu, za svobodo vseh nsrodov, velikih in majhnih, ne ps za kako prisvojitev Ulje zemlje. Obenem je ps že tudi uradno priznala Slovanom pravico do vse-gs slovenskegs ozemljs, česar žal Še ni storila nobens drugs vlada Združenih narodov. Londonska vlada Je res pripravljena napeti vse svoje sile zs zlom naclams ln fašizma, ali nl pa še rekla nobene, kaj misli storiti s Indijo, ki je bsš sedsj, ko si Mshstm* Gsndi s postom krsjšs življenje, v jsko kočljivem položsju, niti nl doslej še črhniia besedice o svojih namerah v Evropi po vojni. In tudi o vprašanju Daljnega vzhoda molči kakor grob. Tu pri nas se naša javnost predvsem opira na znamenito Atlantsko izjavo ter zanaša na zdravs načela v njej. Ali vseeno se premalo p« < umo s povojnimi vprsšanji, ki so tako važna kskor vojna sama. Zmaga vojnega orožja bres zmage miru ni zmaga, nego le premirje, v katerem se svet priprsvljs sa prihodnjo, še vse hujšo ln straŠnej-šo vojno. Zs dokaz temu nam Ishko služI mir' prve svetovne vojne. Ta dežela ne hlepi po tujih o-zemljih. Politika naše vlade ni bila ln ni politika grabežljivo-' stl, nl polltlks Imperijallzma 1 Tudi ne bo nikoli, če se ne najde1 kdo, da bl ji ^gLdrugsčno smer In ravno te dni se pojavljajo med nami ljudje, ki pravijo, da moramo doMtl za to, kar dajemo Rusiji 9 sedanjih bojih, od nje1 plačilo v obliki nekaterih ruskih pomorskih oporišč V kongresu as je zadnji teden oglasile neka kongreenlca ter dejala, de mors priti po tej vojni do ameriškega stoletjs', v kate- rem naj Združene države ameriške zagospodujejo svetu ter igrajo vlogo Britanije pred vojno. Kjer kdo gospoduje, morajo biti tudi podložmkl, nesvobod-njakl ln na Angleškem se fte poraja strah, da bo Amerika po tej vojni v sraku to, kar je bila Anglija poprej ns morju. To močno diši po lmperijaliz-mu ter ustvarja sumnlčenje, vznemirjenje, nezsupsnje, strah Take Ideje krhajo prepotrebno povezanost med Združenimi narodi, ki bodo morali, kskor je dejal predsednik Roosevelt oni dan v svojem tfovdru po rsdlu, ostati povezani tUdI po vojni, če hočejo, da se bodo Izvsjsla načela Atlantske izjsve. Ksj bo, kaj bo, če se to ne zgodi?! To, ne pa, kdo bo prvi prišel v Berlin, naj bi skrbelo vse tiste, ki resno mislijo po zmagi na krvavih bojnih poljanah tudi na smago miru sa seleno mizo. Značilna izjava. — Naš pomožni odbor in naš narodni svet sta resni, potrebni organizaciji ln zato tudi vredni, ds ju podpirajo slovenski Amcrlksnci po vseli svojih močeh. AU če hočeta užlvsti popolno zsupanje med nsšimi ljudmi šl-rom po Ameriki, mora biti popolnoma jasno, da nimata nobenih stikov s zastopniki ubežne Jugoslovanske vlade ne tu ne v Londonu. Obe orgonlsacljl morata biti edlnole ameriški uata-novl, ki ju moralno ln gmotno podpira le ameriški Šivelj. Mi smo smerlškl držsvljani, pa ne maramo nikakšne svese s zastopniki kraljeve jugoslovanske vlade, V Imenu svezlnega člsnstva so obsoja Jugoslovsnakl informacijski biro v New Yorku, ker potvarja izvirne vesti is stare domovin« tako, da so v soglasju s smernicami ubežne Jugoslovanske vlad«, čeprav se ne da utajiti dejstvo, da so tamkaj nsši ljudje, orgsnlzlranl v Osvobodilni fronti, zsres prsvl borci sa demokracijo vaega slovenstva. V teh bojih si zsmlšljajo povojno Slovenijo v federativni republiki, do katere bodo imeli v smislu hkčel, Izraženih v Atlantski Isjs-vl, vso pravico, ps Če bo to prav ubežhl jugoslovanski vladi ali ne. * Ameriški Slovenci želijo svojim brstom ln sestram onkraj iporjs to, ksr uživajo sami v tej svobodni svesnl republiki, Želijo jim svobodo, enakopravnost in demokracijo. Avtonomna in združens Slo-venljs v sveznl Jugoslovsnski, ozlroms slovanski republiki Je pogoj zs pravo, svobodo Življenje in pa podlaga trsjnegs miru v Evropi. če Je to nsčrt Oivobodllne fronte, potem jo moramo Že ls moralnih obveznosti do svojih brstov In sester v stsrl domo-vini podpreti v njenem stremljenju ln to povedst! svoji vls-di v Wsshtngtonu. Hkrati moramo seznaniti s vsem tem vodstvo angleškegs nsrods ln ps rusko vlado, ki Je že odobrila sa-misel združene Slovenije po vojni Vse to vsebuj« resoiucijs, ki Jo je «*oglesno sprejel glavni odbor Ameriške bratske zveze v imenu njenega članstva dne 10. februarja letos, ln v smislu te vsebine hoče ta tretja največja slovenska bratske organlzacljs v Ameriki podpirati delovshje Slovenskega ameriškega narodnega sveta. - - Če nsm bodo še vse druge ns-še narodne organizaelje predočl-la vsaka* svoje »tališče tako jasno In morda tudi tako odločno, potem bodo*na mah odat ranjene marsikatera ovire, ki morebiti hodijo pravemu razmahu in ras-gibu našega skupnega gibanja za rešitev in pravice slovenskega naroda tu in tam prav hudo v napoto Zato Je zgoraj omenjena resoiucijs Ameriške bratake e*pps zelo značilna, zanimiva In membna, PROSVETA (S« nadaljuj«.) Kakor omamljen po ljutem udaru Zorko ni slišel, kaj govori Leskovar. Komaj te je zavedal, kod hodi Nekoliko prej ao zalknpala stranska vratca grajska in prikazal se je Hubinger. Previdno se je ozrl naokoli, in ko je videl, da ni nikjer žive duše, je tiho poklical Milko, da je stopila tudi o-na z vrta. Obraz ji je gorel, na trepalnicah so blestele solze. "Ah — da bi mogla s tabo!" je vzdihnila in ga motrile z otožnimi očmi. "Pametnejše je, da ostaneš doma, dokler se ne vrnem," je dejal skorsj hladno. Oklenile ee ge je in poljubila. Trepetaje se je naslonile obenj in sklonila glavo na njegove prsi. Obupna žalost se je ovejala v njenem rez-burjenem vedenju. Hubinger jo je toležil in ji govoril z zamolklim glasom. Ali Vedno se je ozirsl v strsn. Videlo se je, da mu preseds ts prizor in da komaj čaka njegovega konce. Milka ja dvigala glavo, ge poslušala pozorno in verno, ee jokala in začno smehljale, kakor otrok, ki ga tešijo z lepimi obljubami. Potegnil ji ja roko z objokanega obraze in jo božel. "Milke, ne jokej ae! Kmalu ti pišem iz Grad-ce. Nič ne/ te ne skrbi..." V njegovih besedah se je skrivelo nekaj prisiljenega, neiskrenega. "Jeseni se poročiva ... Ah, Edgar, kako bom srečna!" 'To sem slišel danes že večkrat," je rekel mrzlo in spustil njeno roko. . "Edgar . . ." pogledale ge je osuplo. "Slsbe volje si danes ..." .' ya*?' "No, ksj še?" "Ljubim te Uko zelo . . "Zakaj ponavljaš zmeraj eno peeem?" "Le ne te mislim, le tebi živim. Umreti bi morala, če me ne bi hotel več ljubiti . .." "Povej kaj novega!" se je posmehovsl. "O čem nsj govorim, če ne o svoji ljubezni?" je zaihtela. "Milke, čes je, de se ločivs," ja vslel hledno-krvno. Kakor težko kladivo so jo zadele te besede. Pogledsls gs je proseče ln lepetsls ponižno: "de mslo nsj ostsnem... Tsko težko ml bo brez tebe. . "Večno vendar ne morem tukaj oststl!" "Ah, Edgsr . . . Odkrsjs si govoril piljszneje z msno ... Ali se tl nič ne smilim?" "Zdsj ml že očlU-" Obrnil se je od nje. "Ne zsmerl mi... Nisem te hotele žaliti. Ce bi vedel, keko ml je hudo .. Umolknile je. Srce ji je trgele silna žalost. NI se upale govoriti; bels se je, de ge zopet ne ozlovoljl s keko besedo. Globoko je vzdihnila. Ksko bridko je bilo to slovo! Pogledsl je ns uro. Bilo je Že dobro pozno popoldne. • ; "Milka, de se kmalu spet vldlvs, zdrsvs ln vesels," je izpregovorll nekoliko prijszneje. Ovils mu je bele roke okoli vrstu in mu nemo zrls v oči. Poljubils ■ta se, potem je stekls Eroti vssi. Hubinger je gledsl zs njo z nsvell- »riim obrazom. Tedej sta stopile Metek tn Anze lzze koplnj« na pot. Zorko je lzze grmovje videl, ksko sta se poljubils in vse je zavrelo po njem. "Na mojo gorječo, Metek! Kar sam oprsvi, saj si močan; jaz bom pe gledel." Zorku je silila kri v glavo in mu napenjela žile Zgrabil je Anzovo gorječo ln skočil pred Hubingerje. Ko ge je U sagledal, se je prestrašil in obledel. Umaknil ee je nekej korakov nazaj, tode Zorko mu Je preetregel pot. "Stoj!" je velel; od ljutoeti mu Je bil glas hripav, divji. "Kaj želite?" je vprašal Hubinger nemški. "Ne poznavam vas." "Kaj laziš za našimi dekleti?" Je vprašal Zorko kratko, osorno in butil z g3rjačo ob tla. Hubinger je izvlekel revolver. Nekaj trenot-kov sts si stala čisto blizu drug drugemu nasproti in si gledala v sovražne oči Zorko ee je tresel od jeze, Hubinger od strahu. Vendar si je poizkusil graditelj pomagati s predrznostjo in odgovoril nsvidezna mirno: "Kaj je vam to mar? Ali naj prosim vas dovoljenja?" "Imaš kaj vesti ali ne?" "Ali sem vam odgovoren? Nikomur se ne bom opravičeval." Ne da bi obrnil oči od njega, je Zorko blisko-ma zamahnil z gorječo in udaril nasprotnika po roki, da mu je odletel revolver in se sprožil. Anza je prestrsšen skočil v jsrek in se tipal, če ni zadet. Hubinger je od bolečine in jeze spsčil obrsz. Nsglo se je okrenil in jel teči ob zidu, Zorko pa za njim in udrihal po njegovih plečih, da se je begun kar upogibal. Anza se je overil, da ni ranjen, in se veselo skobacal iz jarka. Videčemu, kako goni Zorko Hubingerje pred ssbo, se je zdelo to tako razveseljivo, ds se je od smehu upiral za boke. "Prav, prav, prav!" je izpodbujal Metka. "Le po njem! Le, le, le!" Napoeled je mizar popadel graditelja za ram3, .gs stresel in mu dejal: "Dovolj za danes. Zapomni si to! Kadar zepleševe drugič, dobiš več. Sram te bodi! Fej!" Hubinger je izginil za oglom, Anza pa je domov grede hvalil Zorka: "Dobro ei mu postregel, Metek, še mene veeeli Imenitno si gs božal po hrbtu—lop, lop, lop! Komaj še hodi No, ne bo mu škodovalo ne, čeprav ni vajen takih domačih zdravil. Ali se mu je mudilo! Presneto si hitro mahal, presneto je poskakoval! &e na smrtni postelji te bo pomnil. Pa misliš, da bo kaj izdalo? Nič. Mlad grešnik pa star pes se ne poboljšsts. Zdaj bom legije spsl, ko vem, da je prejel pravično kazen. Par dni ga bo že bolelo, če ne več, in še pištolico je izgubil Boga naj zahvali, da nisem pomagal še jaz! Težko sem se krotil .. "Anzs, ne govori nikomur o tem!" "Bog vsruj! Saj nisem neumen." Dvs dni je leftal Hubinger, češ, ds se gs je lotil hud revmstizem; tretjo noč pa se je odpeljal v Gradee. ' ' V u. Že več dni pred Malo mašo je bilo v Podgori vee živo. ) Slovenci in Hrvatje so romali na Svete Gore. Procesije so dospele celo iz Zsgrebs in Maribora. V podgorski vssi, na cestah in potih v obllžju je mrgolelo romarjev in romaric, starih in mladih, s culami in torbami, z odpustki in podobicami, s orglicami od ločja in ustnimi "harmonikami." Eitf so šele šli na Gore, drugi so se že vračali Valenčakove gostllnics je bile vedno polna, zlasti poslednji dan. ns Msli Šmaren. V kuhinji so neutrudno pakli, cvrli in kuhsli Ns mizah se je kadila pofonke poleg orehovih in sirovih potic. Celo beračem se je godilo dobro. Milke se Je sredi te veeele, glesne množice čutila ša bolj napačno ln zepuščeno. Težko, težko je prlČakovels njegovega pisma. Sedaj je upala vee najboljše, aedaJ se je bele nesreče; ssnjsla Je sedaj o peklu, sedsj o nebesih. Zaupale J« poštenosti Hubigerjcvl, ali kljub temu so jo včasi mučile temne slutnje, nejssns bojazen, strah glade bodočnosti in duša ji je tavala kakor v gosti megli