Goriški Travnik se kruši Naš intervju: nova predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik Pelikan /2 Gorica: odbornik FJK Elio De Anna bo danes popoldne predsedoval Glavnemu zboru slovenskega jezika /3 Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 22. FEBRUARJA 2011 št. 44 (20.059) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kakšna prihodnost nas čaka, v če ••• POLJANKA DOLHAR Kakšno prihodnost ima država, Italija, če ne vlaga v raziskovanje in uvaja tako reformo, ki sloni skoraj izključno na krčenju sredstev javnim univerzam? Kakšno prihodnost ima univerza, tržaška, če je prisiljena ukiniti študijski smeri predšolske vzgoje in razrednega pouka? Kakšno prihodnost ima mesto, Trst, če dovoli, da se cele generacije bodočih vzgojiteljev in učiteljev ne izobražujejo doma? Da ne obiskujejo univerze in ne opravljajo obvezne prakse v tistem okolju, ki bi ga morali približati bodočim učencem? In, ne nazadnje, kakšno prihodnost ima naša skupnost, če ji ukinejo del že itak skromne univerzitetne študijske ponudbe v slovenskem jeziku? Ta in podobna vprašanja so se mi vsiljevala po zanimivem pogovoru z dekanom tržaške fakultete, v sklopu katere so doslej ob bodočih komunikologih in socialnih delavcih izobraževali tudi vzgojitelje in učitelje. Fakultetni svet je prejšnji teden vzel na znanje, da slednjim ne more več omogočiti študija. Kdor bo želel poučevati v italijanskih in slovenskih vrtcih oziroma osnovnih šolah, bo moral v Videm. Racionalizacija in smotrnejša porazdelitev študijske ponudbe med Trstom in Vidmom se mi ne zdi apriorno negativna. A zdi se mi, da ta ne bi smela oplaziti pedagoške fakultete. Tiste fakultete, ki formira bodoče vzgojitelje in učitelje - neprecenljivi profesionalni figuri, v rokah katerih je bodočnost vsake družbe. Ali ne bi bilo bolje, ko bi se tiste roke in možgani izobraževali v Trstu? Ko bi vsaj delno spoznali tukajšnje večnarodno okolje in ga posredovali članom jutrišnje družbe? libija - Več mest v državi naj bi že bilo v rokah nasprotnikov režima Vojska z letali napadla protestnike Več sto mrtvih - EU poziva oblasti, naj se vzdržijo nasilja špeter - Ob 10-obletnici zaščitnega zakona Za Slovence na Videmskem zakon ključnega pomena ŠPETER - Kako je slovenska manjšina prišla do svojega zaščitnega zakona, katere so njegove pozitivne plati in pomanjkljivosti, kaj bi bilo potrebno v njem spremeniti. To so le nekatera izmed vprašanj, na katera sta odgovarjala senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina in bivši senator Stojan Spetič v slovenskem kulturnem centru v Špetru. Poseben večer, ki ga je povezovala Jole Namor, je ob desetletnici sprejetja zaščitnega za- kona priredila Slovenska kulturna gospodarska zveza, posebna pozornost pa je bila namenjena razmeram Slovencev na Videmskem, za katere je ta zakon ključnega pomena. Na 3. strani TRIPOLI - Po revolucijah v Tuniziji in Egiptu se razmere zaostrujejo predvsem v Libiji. Več libijskih mest je včeraj prišlo v roke nasprotnikov režima voditelja Moamerja Gadafija. Libijska državna televizija je sinoči poročala, da so libijske varnostne sile izvedle operacijo proti "zatočiščem teroristov" in ubile več ljudi. Vojska je z letali napadla protestnike v prestolnici Tripoli in streljala nanje. Mrtvih je več sto. Zunanji ministri EU so libijske oblasti pozvale, naj se vzdržijo nasilnih dejanj in poslušajo klic ljudstva k spremembam. EU razmišlja o partnerstvu za preobrazbo tudi v drugih državah, ki so jih zajeli nemiri. Na 5. strani Deželna skupščina Zveze levice iz FJK Na 2. strani Dežela FJK in Informest za internacionalizacijo Na 4. strani Trst: pogovor z dekanom Battellijem Na 8. strani Tatovi obiskali tudi Štandrež Čezmejna pot na slepem tiru Na 23. strani Na 24. strani trebče - Pred uvozom na avtocesto V v • v« nočni nesreči umrla dvajsetletnica tržič - Smrtna nesreča v ladjedelnici Fincantieri Mlad delavec iz Bangladeša umrl po padcu z gradbenega odra TRST - Na nekdanji Trbiški cesti med Bani in Trebčami je v nedelj o ponoči ugasnilo mlado življenje. Tik pred uvozom na avtocestni priključek v smeri proti Trstu je 20-letna Tržačanka Cristina Angeli izgubila nadzor nad avtomobilom lancia y in se zaletela v desno zaščitno ograjo. Trčenje je bilo silovito in kruto, za voznico ni bilo nobene pomoči. Karabi-njerji domnevajo, da je ponesre-čenko, ki je bila sama v vozilu, premagal spanec. Drugih vpletenih ni bilo, očividcev niti. Na 7. strani TRŽIČ - V ladjedelnici Fincantieri v Tržiču je včeraj ugasnilo mlado življenje. Dopoldne se je med delom na ladji Carnival Magic smrtno ponesrečil Ismail Mia, 22-letni delavec iz Bangladeša, ki je bil zaposlen pri podizva-jalskem podjetju Tecno impianti service. Mladenič je padel v cev za ventilacijo, ki povezuje dvanajsto etažo ladje s četrto. Ob prihodu reševalcev ni bilo zanj več nobene pomoči, saj se je v tragičnem tridesetmetrskem padcu zelo hudo poškodoval. Sindikati so takoj po nesreči okli-cali stavko, delavci pa so se njihovemu pozivu množično odzvali. Na 24. strani 2 Nedelja, 20. februarja 2011_ALPE-JADRAN_ naš intervju - Maja Lapornik Pelikan, nova predsednica upravnega sveta SSG »Bodimo realni in konkretni, a postavimo si visoke cilje« Predsednica zadovoljna s sestavo novega upravnega sveta - Verjame tudi v mednarodno vlogo SSG / gledališče Dve gostovanji SSG v Benečiji TRST - Slovensko stalno gledališče bo v prihodnjih dneh gostovalo v Benečiji z dvema svojima produkcijama. Sodelovanje z Inštitutom za slovensko kulturo in Beneškim gledališčem je že ustaljena navada, saj je tržaško gledališče redno prisotno pri Slovencih videmske pokrajine. V četrtek bo Kulturni dom v Lesah gostil predstavo Dueti angleškega dramatika Petra Quilterja v režiji Matjaža Latina. Komedija je imela od začetka letošnje sezone veliko ponovitev in povpraševanje za četverico humorističnih prizorov o sodobnih parih je privedlo do novega cikla gostovanj po slovenskih gledališčih in kulturnih domovih. Ker vseh deset vlog igrata dva igralca, Maja Blagovič in Vladimir Jurc, ponujajo Dueti priložnost za občudovanje gledaliških preobrazb, ki se bodo prikazale pred očmi gledalcev. Po odrasli publiki bo prišla v petek na vrsto še mlajša publika, ki si bo ogledala pravljico Mjute Po-vasnice Olgica in mavrica. Izbira je posebno pomenljiva, saj gre za predstavo, ki govori o beneški tradiciji in umetnosti; nastala je namreč po beneški pravljici o iskanju sreče, scene in lutke pa je izdelala beneška likovna umetnica Luisa Tomasetig. Predstava, ki jo je režiral Marko Sosič, bo na sporedu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru z dvema ponovitvama ob 10.30 in 14. uri. politika - Deželna skupščina v Ljudskem domu P. Togliatti v Trstu Zveza levice o političnem položaju v Italiji in o majskih upravnih volitvah v naši deželi TRST- Maja Lapornik Pelikan je nova predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Včeraj je ustanoviteljica in koordinatorka gledališke šole Studio Art, ki je lani zagovarjala svojo doktorsko disertacijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), vodila prvo sejo in tako tudi formalno začela z delom na čelu poklicnega gledališča Slovencev v Italiji. Imenovani ste bili za predsednico US SSG: katere smernice ste si zadali? Katero bo vaše vodilo pri opravljanju te odgovorne funkcije? Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča se je prvič sestal včeraj. Pred tem sem imela serijo neformalnih, a vsebinsko izjemno bogatih pogovorov z vsemi člani odbora in z veseljem ugotavljam, da v bistvu zelo podobno gledamo na izzive, ki so pred nami. Morda naša skupnost nekatere nove člane US premalo pozna, zato dovolite besedo o njih. Deželo FJK bo v odboru zastopal Alessandro Malcangi, med ostalimi funkcijami v preteklosti eden izmed podpornikov in tvorcev videmskega gledališča Teatro Nuovo Giovanni da Udine, ki tudi sicer svet gledališča zelo dobro pozna. Tržaško Pokrajino v svetu zastopa Gianni Tor-renti, velik prijatelj Slovencev in predsednik Zadruge Bonawentura, ki upravlja gledališče Miela, s katerim SSG že vrsto let odlično sodeluje. Tržaško Občino bo zastopal Paolo Marchesi, ki je bil v preteklem letu skupaj z odv.Andrejem Berdonom izredni upravitelj v našem gledališču in ki tudi sicer našo stvarnost dobro pozna. Kot zastopnika manjšinske stvarnosti bosta v odboru poleg mene še Berdon, ki bo s svojim pravnim znanjem in bogatimi izkušnjami tudi v gledališču prav gotovo zelo dragocen, in Adrijan Sosič, predsednik Društva Slovensko gledališče, ki je v tej vlogi že več let tvorno vpet v problematiko našega teatra. Vse to omenjam, ker bi rada poudarila, da je sestava celotnega odbora izjemno kvalitetna in da je kot taka dobra garancija za naše skupno delo. Prepričana sem, da bodo tudi trije člani revizorjev - Canali, Nadrah in Valenčič, ki našemu gledališču že dalj časa sledijo, odlično sodelovali z novim odborom. Moje osebno vodilo pa je zelo jasno: kot predsednica bom poleg institucionalnega dela veliko pozornost polagala na stalnem konstruktivnem dialogu z vsemi ter na iskanju novih priložnosti za naše gledališče. Verjamem, da je treba prav v tem duhu delovati znotraj in zunaj teatra. Kakšno gledališče sanjate? Danes ni časa za sanje, prav včerajšnja seja US je potrdila odločno voljo vseh njenih članov za tvorno in učinkovito delo. Prepričana sem, da je gledališče za vsako skupnost, torej tudi za Slovence v Italiji, ena izmed osrednjih in nepogrešljivih kulturnih inštitucij. Eno izmed bistev gledališča, v vsakem prostoru in času, je to, da žlahtno nagovarja skupnost in posameznika v njej, mu zastavlja vprašanja in izzive, in je hkrati glasnik njegovih sanj in stremljenj, razočaranj in bolečin, pri čemer je seveda prvi pogoj za to nesporna estetska relevantnost posameznih, med seboj lahko tudi zelo različnih estetskih hotenj. Pred nami je danes naša skupna dolžnost in odgovornost, da našemu gledališču omogočimo in še utrdimo vlogo osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji, ki je danes nujno večplastna. Naša specifična prednost je naša umeščenost v prostoru, ki je na stičišču dveh oz. več kultur. Sama vidim v gledališču izjemno priložnost za kulturno-ume-tniško ustvarjanje in intelektualni razvoj naše skupnosti. Gledališče mora stik s svojo publiko utrjevati, poglobiti vse možne vezi s prostorom, v katerem deluje. Dragocena dodana vrednost delovanja na stičišču različnih kultur nam ne nalaga le vloge ambasadorja med različnimi kulturami, ampak nam ponuja izjemne možnosti, ki jih lahko ima taka ustanova. Razmisliti moramo o konkretnih možnostih sodelovanja z zelo različnimi akterji na gledališkem področju: od vseh slovenskih gledališč, pri čemer imata seveda posebno mesto gledališči v Novi Gorici in Kopru in s katerima SSG že odlično sodeluje, do italijanskega gledališča na Reki oz. Maja Lapornik Pelikan kroma gledališke stvarnosti v Bocnu, da omenim nekaj nam podobnih manjšinskih stvarnosti, do seveda vseh italijanskih gledališč na krajevni, deželni in državni ravni. Ob že običajnih čezmejnih kulturnih projektih je smiselno našo gledališko strukturo (ki je s svojo dvojezičnostjo povsem razumljiva tudi pripadniku večinskega naroda) usmeriti na ponudbo gledaliških predstav iz slovanskega kulturnega sveta v italijanski prostor in seveda obratno, kar se lahko zelo življenjsko vključuje v čezmejne projekte EU. Zakaj ne bi naše gledališče npr. sprejelo vlogo stičišča evropskih manjšinskih gledališč? Poleg tega moramo izkoristiti vse možnosti, ki se ponujajo ob povezovanju na regionalnem področju (Alpe Jadran, Jadran- TRST- Federativna Zveza levice, ki združuje Stranko komunistične prenove, Stranko italijanskih in slovenskih komunistov, leve socialiste in gibanje Delo in solidarnost, se uveljavlja tudi na ozemlju naše dežele. Pokrajinskim je sledila še deželna skupščina delegatov, ki se je zbrala v ljudskem domu Palmiro Togliatti v naselju sv. Sergija v Trstu. Številne prisotne je najprej pozdravila Geni Sardo, ki je poudarila velik pomen ženskih demonstracij zadnjih dni. Dokazale so, da se kljub dvajsetletnemu televizijskemu masiranju možganov Berlus-conijeva subkultura ni uveljavila v svetu žensk, »ki nočejo biti le lepi kosi mesa na razpolago bogatim moškim. Levica v svojih koreninah čuti tudi stoletje boja za žensko enakopravnost.« Uvodna izhodišča za razpravo je podala tajnica videmske SIK Isabella Sartogo, za katero je Zveza levice pomembna etapa na poti združevanja levih sil na osnovi boja za pravice državljanov, delavcev, žensk in mladine. Pri tem levica odločno stoji na stališčih kovinarskega sindikata FIOM in kritično ocenjuje popuščanja Demokratske stranke prav v zvezi s poskusi, da bi delavce oropali v dolgih desetletjih priborjenih pravic, tudi z ustavnimi spremembami, kakršne zagovarja desnica. V tem boju sta Berlusconi in Marchionne le dve plati iste medalje. Igor Kocijančič je tudi v imenu Roberta Antonaza podal oceno delovanja SKP v deželnem svetu Furlani-je-Julijske krajine. Izpostavil je dileme, ki se porajajo v zvezi s skorajšnjimi majskimi pokrajinsmkimi in občinskimi volitvami, ki bodo v naši deželi zajele pol milijona volilcev, predvsem na Tržaškem, Goriškem, v Por-denonu in posameznih občinah spodnje in osrednje Furlanije. Omeniti velja še posege nekdanjega pokrajinskega tajnika kovinarjev FIOM Antonia Saulleja, zgodovinarja Gabrieleja Do- sko-jonska makroregija, prostor zahodnega Balkana, Sredozemlje) in te politične napore obogatiti s povezovanjem na področju kulture. Skratka - možnosti, ki nam jih ponuja današnji čas, poln medsebojne odprtosti, želje po sodelovanju, sveže uprtosti v prihodnost, je res veliko. Resno bomo delali na tem. Kakšno gledališče je danes, v mejah uresničljivega, možno? Ob nujni predpostavki, da mora naše - kot vsako - gledališče delovati v točno določenih finančnih okvirih, ki so mu dani, menim, da so prej omenjeni izzivi čisto konkretno uresničljivi. Bodimo realni in konkretni, a postavimo si visoke cilje. Smo poklicno gledališče slovenske manjšine v Italiji, ki pa želimo biti istočasno zavezani tudi evropskemu prostoru. Nov statut je dal gledališču trdnejšo administrativno podlago. Kako gledate na novo porazdelitev »sedežev« v US? Nov statut je za naše gledališče dolgo pričakovana pozitivna novost, še več -je pogoj za njegovo uspešno delovanje. Izhaja iz tradicije našega gledališča, jo spoštuje, upošteva vse možnosti razvoja, predvsem pa daje garancijo za njegovo delovanje in razvoj. V tem smislu je prisotnost javnih uprav v upravnem odboru gledališča nekaj normalnega za takšno ustanovo, za vse nas pa, to bi rada poudarila, velika prednost, ne nazadnje so to naše javne uprave. Tudi »porazdelitev sedežev«, o kateri sprašujete, po eni strani upošteva, da je gledališče izraz manjšinske skupnosti, po drugi pa javnim upravam nalaga dolžnost, da so v prvi ose- nata, sindikalista Renata Kneippa, Stojana Spetiča, Marina Calcinarija ter Kristiana Franzila. i Iz posegov izhaja predvsem skrb za čim večjo enotnost levih sil, da se desnici prepreči njeno prevratniško vladanje, tako na državni kakor na krajevni ravni. Od tod sodelovanje v levosredinskih koalicijah, čeprav s samostojnimi stališči, kakor tudi poskusi zbliževanja z drugimi levičarskimi silami, kot so Levica, ekologija in svoboda, goriški Forum, Italija vrednot in gibanja civilne družbe, ki se borijo proti gradnji hitrih železnic, elektrovodov, uplinjevalnikov ali za čisto vodo. Drugi so večji poudarek razveseljiva vest Obrazci za davek Iva odslej tudi v slovenščini RIM - Finančno ministrstvo in Agencija za prihodke Furlanije-Ju-lijske krajine sta v preteklih dneh poskrbela za dokumentacijo, navodila in obrazce za plačilo Iva (davek na dodano vrednost) tudi v slovenskem jeziku. Kot poroča elektronska revija FiscoOggi (www.fiscooggi.it), gre za multietnične obrazce, ki predstavljajo novost na tem področju. S spletne strani FiscoOggi izhaja, da so pristojni davčni organi v slovenščino prevedli napovedi Iva (ddv) za leto 2011, obrazec Iva za tekoče leto, obrazec Iva 74 bis za leto 2011, obrazec Iva 26 Lp za 2011, formular za letno prijavo podatkov Iva in napodila za prijavo davka na dodano vrednost. Gre za zajetno dokumentacijo in gotovo za hvalevredno pobudo ministrstva in državne davčne uprave. bi vpete v njegovo delovanje in ga ne nazadnje tudi gmotno omogočajo. Aktualno in odprto ostaja najbrž vprašanje financ: ima SSG zagotovljena sredstva za sezono 2010-11? Oba izredna upravitelja sta Skupščini SSG ob izteku svojega mandata predstavila obračun preteklega in proračun za tekoče leto. Ob jasnem upoštevanju danih finančnih okvirjev, ki se mu nobena ustanova v današnjih časih ne more izogniti, bomo lahko sezono izpeljali tako, kot je bilo predvideno. Kaj lahko US naredi, da gledališču zagotovi potrebna sredstva in ga »zaščiti« pred ponavljajočimi se krizami? Glede tega sem vam delno že odgovorila. Treba je upoštevati realne finančne postavke, po drugi strani pa moramo veliko napora posvetiti iskanju dodatnih finančnih virov. V tem smislu vidim priložnost v projektih na evropski in meddržavni ravni. V prejšnjih mesecih je predsednik SKGZ Rudi Pavšič javno izjavil, da tvega SSG 500.000 evrov izgube. Kako bi komentirali? Komentirati stavek, ki je iztrgan iz časovnega in vsebinskega konteksta, v okviru katerega je bil izrečen, je pravzaprav intelektualno zelo nepošteno. Mislim, da je bilo stališče predsednika SKGZ predvsem povezano s skrbjo glede priliva finančnih sredstev za manjšino ter v tem smislu z nujo, da bi gledališče delovalo v jasno začrtanih finančnih okvirih. S takim načelnim vodilom se seveda absolutno strinjam. Poljanka Dolhar dali nujnosti, da se v okviru združevanja levih sil odpravi nesmiselno ločevanje med dvema komunističnima strankama. Razpravo je sklenil Claudio Gras-si iz rimskega vodstva Zveze levice. Poudaril je pomen dialoga na levici in kritično ocenil delovanje demokratov, ki ga označujejo nenehno oklevanje in notranji prepiri, kar šibi alternativo desnici, ki medtem uresničuje svoje prevratniške načrte, tudi z napovedjo ustavnih sprememb. Glede združevanja komunistov v eno stranko pod okriljem Federacije levih sil je bil Grassi mnenja, da bo to na dnevnem redu letošnjih kongresov SKP in SIK. Skupščina je na koncu izvolila deželni odbor ZL-FL, v katerem imajo večino ženske, saj jih je osem, moških pa šest. Poleg deželnih tajnikov Kristiana Franzila, Stojana Spetiča in Geni Sardo so bili v deželni odbor izvoljeni še Roberto Criscitello (GO), Igor Kocijančič (TS), Marino Andolina (TS), Carmelo Seracusa (Videm), Sara Roccuto (PN), Cristiana Morsolin (Tržič), Bruna Zorzini, Silvia di Fonzo (TS), Armida Muz (PN), Isabella Sartogo (Videm) in Giuliana Zagabria (TS). Na svoji prvi seji bo odbor imenoval ožji koordinacijski organ in dvoje »glasnikov«, žensko in moškega. Anketa Dela: Turku verjamejo bolj kot Janši LJUBLJANA - Po rezultatih ankete, ki jih je včeraj objavilo Delo, v zvezi z bombnim napadom v Velikovcu pred 30 leti 40,2 odstotka vprašanih bolj verjame predsedniku republike Danilu Turku, 23,4 odstotka pa predsedniku SDS Janezu Janši. Ob vprašanju v zvezi z napadom v Velikovcu 18,7 odstotka vprašanih ne verjame niti Turku niti Janši, 17,8 odstotka pa jih je neopredeljenih. Ob vprašanju, povezanem z varstvom arhivskega gradiva, 56 odstotkov vprašanih meni, da je treba razkriti vse, kar je nastalo v obdobju delovanja Službe državne varnosti. 39,6 odstotka vprašanih pa meni, da bi morali občutljivi podatki, ki bi lahko ogrozili nacionalno varnost, ostati prikriti. Neopredeljenih je 4,4 odstotka vprašanih. Jutri v knjižnici na Kozini srečanje z Markom Kravosom KOZINA - V knjižnici v Kozini bo jutri ob 18. uri srečanje z Markom Kravosom. Srečanje s tržaškim pesnikom in pisateljem bo vodila bibliotekarka Patricija Do-dič. Tokrat ne bo govor o Kravosovi literaturi za otroke, kot smo pomotoma napovedali že v sobotnem PD, temveč bo pogovor tekel o njegovi poeziji in prozi za odrasle. Večer bo z glasbenim intermezzom obogatila Helena Poles. Neumna zabava pri Krvavem potoku KOZINA - Na bencinskem servisu pri Krvavem potoku sta mladeniča, ki sta se očitno dolgočasila, pred časom v napihljive balone natočila vodo in jih metala v osebna vozila, ki so vozila mimo po glavni cesti iz Italije proti Sloveniji. V dveh primerih sta z vodo napolnjena balona z vodo priletela v vetrobranski stekli avtomobilov italijanskih registrskih številk, pri tem pa sta vetrobranski stekli počili. Kozinski policisti so preiskali dogodek in ugotovili, da sta storilca mladoleten in komaj polnoleten fant iz občine Hrpelje-Kozina. Doletela ju je sodna prijava. / ALPE-JADRAN Torek, 22. februarja 2011 3 Od leve senator Stojan Spetič, odgovorna urednica tednika Novi Matajur Jole Namor in senatorka Tamara Blažina nm gorica - Danes popoldne v Deželnem avditoriju Glavni zbor slovenskega jezika Včeraj v Tolmeču podobno srečanje za nemško jezikovno skupnost, jutri v Vidmu zbor furlanskih organizacij in združenj špeter - Večer SKGZ ob desetletnici sprejema zaščitnega zakona Senatorja Blažinova in Spetič o dobrih in slabih straneh zakona Oba sta poudarila, da je zakon št. 38 ključnega pomena za Slovence na Videmskem ŠPETER - Kako je slovenska manjšina prišla do svojega zaščitnega zakona, katere so njegove pozitivne plati in pomanjkljivosti, kaj bi bilo potrebno v njem spremeniti. To so le nekatera izmed vprašanj, na katera sta odgovarjala senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina in bivši senator Stojan Spetič v slovenskem kulturnem centru v Špetru. Poseben večer ob desetletnici sprejetja zaščitnega zakona je priredila Slovenska kulturna gospodarska zveza (prvo tako srečanje je bilo že v Gorici, v kratkem pa bo sledilo še zadnje v Trstu). Glavnima gostoma je iztočnice za razmišljanja posredovala odgovorna urednica Novega Matajurja Jole Namor. Stojan Spetič je bil v obdobju, v katerem so sestavljali dokončno besedilo zakona 38, vladni svetovalec za manjšinska vprašanja in je neposredno sodeloval s Katio Belillo, ki je bila takrat ministrica za dežele s pooblastilom za manjšine. Spetič, ki je bil pred tem že član Cassandrove komisije, ki se je nekaj desetletij pred tem že ukvarjala z zaščito slovenske manjšine, je izpostavil pozitivno figuro poročevalca zakona, poslanca Domenica Maselli-ja, ki je bil zelo občutljiv za manjšinska vprašanja, saj je bil tudi sam manjšinec, in sicer verski. Posebno pozornost manjšinski problematiki pa je izkazal tudi DAema že med predstavitvijo svojega vladnega programa. Če je bil zakon vendarle sprejet, pa imata pravzaprav zasluge tudi takratni predsednik senata Man-cino in predsednik republike Ciampi. Tako Spetič kot Blažinova sta se strinjala s tem, da je zaščitni zakon za slovensko skupnost zelo pomemben kljub pomanjkljivostim, saj bi bila brez njega manjšina bolj ranljiva in šibkejša. Ključen je bil predvsem za videmsko pokrajino, saj je Italija takrat prvič uradno priznala slovensko prisotnost na tem območju. Poleg tega pa so se tisti, ki so pripravljali zakon, zavedali, da je treba tu spodbuditi tudi gospodarstvo, saj je brez ekonomskega zaledja manjšina obsojena na propad. Na žalost je prav člen, ki obravnava razvoj gospodarstva na Videmskem, eden izmed tistih, ki doslej niso bili primerno izkoriščeni. Kar zadeva pomanjkljivosti oziroma nedorečenosti samega zakona, sta oba senatorja poudarila, da je pač zakon sad dogovorov in kompromisov, saj sicer ne bi bil sprejet. Tudi tedanja Slovencem naklonjena vlada namreč ni bila posebno trdna, vendar je bil takrat na primer Maselli prepričan, da bo tudi zakon za Slovence sprejet, če bo pred tem sprejet okvirni zakon, ki ščiti dvanajst manjšin na celotnem italijanskem ozemlju (izvzeti so le Romi in Sinti). Po Spetičevem mnenju je zakon dosegel dobro ravnovesje med individualnimi in kolektivnimi pravicami, Blaži-nova pa je ocenila, da po sprejetju zakona ni bilo posebnih protestnih manifestacij tudi zato, ker v bistvu ničesar ne vsiljuje, z zakonom pa je postopoma tudi rasla zavest o manjšinski problematiki. Kar zadeva določitev ozemlja, na katerem se izvaja zaščita, je Spetič spomnil, da je del manjšine želel, da bi bilo to že v zakonu jasno definirano. »Toda v tem primeru, bi morali občinam tudi omogočiti, da izstopijo iz območja zaščite, kar bi bilo za nas pogubno,« je ocenil bivši senator. Tako Blažina kot Spetič sta prepričana, da je treba v zakonu marsikaj popraviti in izboljšati, zato pa je potrebna primerna politična klima. Strinjala sta se, da bi v danih razmerah tvegali, da bi se stanje poslabšalo namesto izboljšalo. Med razlogi za nedosledno neizvajanje zakona pa sta navedla pomanjkanje politične volje, saj je bila osem let na vladi desna sredina, zapletena birokracija, ki zavira njegovo izvajanje, del odgovornosti pa nosi tudi manjšina sama. Na večeru v Špetru so precej pozornosti posvetili tudi vprašanju dvojezičnega šolanja oziroma možnosti, da bi ga razširili tudi na druge predele videmske pokrajine, v prvi vrsti v Tipano in Bardo. Poseben je primer Kanalske doline, saj je tam območje trojezično. Senatorka Blažina pa je spregovorila tudi o predlogu zakona o slovenski šoli v Italiji, ki ga pripravlja v dogovoru z ostalimi dejavniki naše manjšine. Dokončno besedilo naj bi bilo v kratkem pripravljeno, tudi če zakon ne bi bil sprejet, pa bi bilo dobra podlaga za dogovarjanje na raznih srečanjih z vladnimi in drugimi predstavniki na področju šolstva. Tjaša Gruden zaščitnega zakona parlament Sen. Blažina o »dvojnih« izkaznicah RIM - V slovenski manjšini je zbudila precej prahu novica, da nosijo dvojezične izkaznice, ki jih izdaja goriška Občina, enako številko kot italijansko-fran-coske izkaznice, ki jih izdajajo v deželi Ao-sta. Ti primeri niso omejeni na goriško Občino, saj so se pripetili tudi v nekaterih drugih občinah, kot je razvidno iz pritožb posameznih občanov. To povzroča nevšečnosti lastnikom izkaznic, obenem pa krči pravico do dvojezične izkaznice. Gre za napako notranjega ministrstva, saj prihajajo izkaznice z že natiskano številko direktno iz Rima, pravi senatorka Tamara Blažina, ki je s tem v zvezi posegla pri notranjem ministru Robertu Maroniju. GORICA - V Deželnem avditoriju v Gorici (Ul. Roma 5) bo danes popoldne ob 16.uri Glavni zbor slovenskega jezika, ki ga sklicuje deželni odbornik za kulturo, šport, mednarodne odnose in jezikovne identitete Elio De Anna. Pobuda se uokvirja v Glavne stanove deželne kulture, ki jih bo Dežela sklicala v kratkem, ter v prvo deželno konferenco o slovenskem jeziku, ki bo predvidoma v drugi polovici junija. Na današnje goriško srečanje, ki bo prva tovrstna pobuda Dežele Furlanije-Julijske krajine, je De Anna povabil skoraj tristo slovenskih društev, krožkov, združenj in organizacij ter tudi lokalne upravitelje na narodno mešanem ozemlju. Podobno srečanje za nemško govorečo skupnost je bilo včeraj v Tolmeču, Furlani pa se bodo zbrali jutri popoldne v Vidmu. Na današnjem goriškem srečanju bodo lahko prišli do besede vsi povabljenci, njihovi posegi pa naj bi trajali od treh do največ pet minut. Deželno odborništvo bo upoštevalo tudi vnaprej poslana pismena sporočila, ki jih lahko društva, krožki in združenja pošljejo tudi na naslov elektronske pošte: statigenerali.linguaslovena@re-gione.fvg.it Odbornik De Anna, ki je za krmilom resorja za jezikovne identitete in manjšine nadomestil Roberta Molinara, je t.i. Glavne stanove deželne kulture in deželno konferenco o slovenskem jeziku napovedal na zadnji seji posvetovalne komisije FJK za Slovence, ki ji predseduje. Povedal je, da bo Dežela program omenjene junijske deželne konference sestavila na osnovi današnje goriške pobude ter pripomb in nasvetov deželne posvetovalne komisije. Slednja bo na prihodnji seji razpravljala o porazdelitvi državnih finančnih prispevkov slovenski manjšini za tekoče leto. Arhivski posnetek seje deželne komisije za slovensko manjšino kroma dežela - De Anna pred današnjim srečanjem s Slovenci »Želim si predvsem poslušati« Odbornik Molinaro: Tudi narodne manjšine morajo več energij in sredstev investirati v mlade rodove 4 d // Deželni odbornik Elio De Anna VIDEM - »Deželna vlada noče nikomur ničesar vsiliti, temveč želi predvsem poslušati stališča, mnenja in zlasti predloge slovenske manjšine.« Odbornik Elio De Anna je skupaj s sodelavci službe FJK za jezikovne identitete izdelal zelo pragmatični pristop do današnjega goriškega Glavnega zbora za slovenski jezik, ki ga je okvirno predstavil že na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Takšen pristop na koncu zahteva odločitve in sklepe, je članom komisije takrat povedal odbornik, ki na splošno velja za pragmatičnega politika. Vrednote in pravila, ki veljajo v športu, bi rad dosledno uveljavljal tudi v mednarodni politiki, jezikovnih identitetah in odnosu do izseljenstva. De Anna iz stranke Ljudstva svobode je po svoje atipičen politik in upravitelj. Po poklicu je zdravnik, ki se kljub številnim poklicnim in upravnim dolžnostim ni odpovedal zdravniškemu poklicu. Včeraj popoldne je po srečanju s predstavniki nemške manjšine odšel v svojo zdravniško ambulanto in do večera sprejemal paciente. »Dežela je dolžna poslušati predstavnike narodnih manjšin. To delamo rade volje, na koncu pa bo treba vendarle priti do neke sinteze, nekih zaključkov in sklepov,« je na včerajšnjem srečanju z nemško skupnostjo dejal De Anna. V Ljudstvu svobode bi želeli, da bi kandidiral za pordenon-skega župana (svojčas je bil predsednik tamkajšnje Pokrajine), De Anna pa si želi ostati deželni odbornik. To mu bo najbrž tudi uspelo, saj je prav včeraj Severna liga spet zahtevala zase pordenon-skega župana. Včerajšnjega tolmeškega srečanja se je udeležil tudi deželni odbornik Roberto Molinaro, ki sedaj skrbi za šolstvo, pred preustrojem deželne vlade pa je skrbel še za narodne manjšine. »Več-ježična šolska izobrazba je zelo aktualna in potrebna tudi v času globalizacije. Vse jezikovne manjšine bi morale zato več investirati v mlade rodove, da ne bomo jutri zaščitili "jezikovne muzeje',« je poudaril odbornik iz vrst stranke UDC. Mo-linaru se večkrat zdi, da je deželna uprava prevečkrat osamljena pri uveljavljanju manjšinskega šolstva in da očitno še ni prišlo do »pravega sozvočja« med deželno in državno šolsko administracijo. Pri tem je omenil deželne (tudi) finančne napore za poučevanje furlanskega jezika na državnih šolah. S.T. 4 Torek, 22. februarja 2011 GOSPODARSTVO podjetništvo - V Trstu posvet Dežele FJK in agencije Informest Stari problemi in novi predlogi za internacionalizacijo podjetij Raziskava: največ intervjuvanih podjetij bi dejavnost selilo v Nemčijo in Slovenijo TRST - Za olajšanje dostopa do kredita bi bilo treba ocenjevati intelektualni kapital podjetij, so prepričani na agenciji Informest, ki je skupaj z deželnim odbor-ništvom FJK za proizvodne dejavnosti včeraj v prostorih tržaške menedžerske šole MIB School of Management priredila posvet internacionalizaciji podjetij s podnaslovom Stari problemi, novi predlogi. Razpravo so podprli s podatki iz raziskave o potrebah podjetij v procesu internacionalizacije, ki jo je po naročilu Dežele FJK izdelala agencija Informest. Kot je na začetku zasedanja povedala deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, je bila raziskava naročena v okviru priprav na uvedbo novega sistema, ki bo zasnovan na koordinaciji in integraciji različnih deželnih subjektov, ki se danes ukvarjajo z internacionalizacijo. Poleg odbornice sta se posveta za govorniško mizo udeležila tudi podpredsednica goriške agencije Silvia Acer-bi in direktor centralne direkcije za proizvodne dejavnosti Dežele FJK Franco Mila. Silvia Acerbi je v svojem nagovoru opozorila, da mora navzočnost tolikih različnih akterjev postati adut: »Treba jih je uskladiti, ne razpršiti. Verjamem, da je prostor za vse, potrebujemo njihove kompe-tence. Potrebno je kapilarno delo trgovinskih zbornic, finančne likvidnosti družbe Finest, kot tudi izkušenj mednarodnega sodelovanj agencije Informest. Resnega in inovativnega dela za internacionalizacijo ne more biti brez sodelovanja,« je poudarila Acerbijeva. Raziskava sicer fotografira zelo razčlenjeno stvarnost. Iniciativnost obstaja, potrebni pa so novi instrumenti, da bi se podjetja lažje orientirala v tujini. 47 odstotkov intervjuvanih podjetnikov je izjavila, da za svoje dejavnosti v tujini dajejo prednost državam članicam EU - največkrat Nemčiji in Sloveniji, medtem ko jih je na vprašanje, kje bi radi razvili svoje dejavnosti v prihodnosti, večina navedla nove ekonomije, kot so Rusija, Kitajska in Indija. »Podjetja iz FJK torej privlačijo oddaljeni trgi, a ne vedo, kako naj se na njih gibljejo,« je opozorila podpredsednica Informesta. Odbornica Segantijeva je v sklepnem delu posveta napovedala ustanovitev omizja za internacionalizacijo, ki naj bi zaživelo čez kaka dva meseca in ob katerem naj bi se zbrali vsi vpleteni subjekti, vključno s podjetji in proizvodnimi verigami. Omizje naj bi v perspektivi postalo telo za strateško usmerjanje, njegov prvi cilj pa je vliti domačim podjetnikom več poguma pri prodiranju na tuje trge. Federica Seganti, Silvia Acerbi in Franco Mila (z leve) na posvetu v prostorih poslovne šole MIB kroma eu - Bruselj sprejel pet projektov Sloveniji 8,8 milijona evrov za infrastrukture BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj objavila seznam projektov, ki bodo prejeli nepovratna sredstva za izgradnjo oz. posodobitev ključnih delov prometne infrastrukture. Za projekte, ki sodijo v okvir vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), je bilo odobrenih 170 milijonov evrov, od česar bo Slovenija prejela 8,8 milijona evrov. Ta nepovratna sredstva na podlagi letnih in večletnih razpisov v okviru TEN-T za leto 2010, ki so bili objavljeni 19. maja lani, bodo članicam pomagala pri graditvi manjkajočih prometnih povezav, odpravljanju ozkih grl in izboljševanju varnosti v prometu. Med izbranimi projekti jih je tudi pet iz Slovenije, ki bodo prejeli skupaj 8,8 milijona evrov nepovratnih sredstev, od tega 2,8 milijona evrov za t.i. pomorske avtoceste, dva milijona za avtocestni odsek od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gru-škovje in 1,1 milijona evrov za železniško povezavo Poljčane-Pragersko. V letu 2010 je bilo za financiranje na podlagi treh ločenih razpisov sicer izbranih 51 projektov v 24 članicah. Vsi so bili ocenjeni na podlagi ustreznosti glede na prednostne naloge in cilje politike TEN-T: njihove zrelosti, učinka in kakovosti v smislu popolnosti, jasnosti, smotrnosti in skladnosti. Vključeni so projekti na področjih pomorskih avtocest in rečnih informacijskih storitev v okviru večletnega programa ter projekti v okviru letnega programa, ki so v pomoč pri pripravi prihodnjih prednostnih nalog na področju prometa, zlasti za to, da postane promet okolju prijaznejši, da se vzhod in zahod Evrope bolje povežeta in da se zagotovi podpora javno-zaseb-nim partnerstvom. »Veseli me, da lahko podpišem sklep, ki daje zeleno luč za proračun TEN-T v višini 170 milijonov evrov za sofinanciranje ključnih infra-strukturnih projektov z evropsko dodano vrednostjo,« je komentiral evropski komisar za transport Siim Kallas. energija - V teku prijave na 3. mednarodni simpozij Srečanje tri/Alpe Adria letos posvečeno energijski učinkovitosti TRST - Energijsko učinkovita obnova obstoječih stavb - rešitve, izkušnje in trendi. Pod tem naslovom bo v četrtek in petek, 10. in 11. marca ob Belem jezeru na avstrijskem Koroškem potekala tretja izvedba mednarodnega simpozija tri/Alpe Aadria 2011, posvečenega energetski učinkovitosti. Posvet, ki poteka v treh jezikih - nemškem, italijanskem in slovenskem, je medtem prerasel v tradicionalno srečanje izvedencev sektorja, ki delujejo v makroregiji Alpe-Jadran. »Število arhitektov, inženirjev, podjetnikov, javnih funkcionarjev in tudi preprostih državljanov, ki nas kontaktirajo in se vpisujejo na simpozij, vztrajno raste, kar dokazuje velik interes za projektne potencialnosti in za zakonodajne priložnosti v sektorju,« izpostavljajo organizatorji srečanja, med katerega pobudniki je tudi slovenski arhitekt Dimitrij Wal-tritsch. Cilj simpozija je ravno razširjati kulturo energijske učinkovitosti z analiziranjem problemov, s katerimi se vsak dan srečuje projektant in mora nanje odgovarjati s preprostimi in učinkovitimi rešitvami. Gre za področje v neprestani evoluciji, zato je treba veliko vlagati v stalno izobraževanje. Še več, področje energijske učinkovitosti lahko postane tudi koristen vzvod za gospodarsko relansiranje regije Alpe-Jadran, so prepričani snovalci tega pomembnega dogodka. Mednarodni simpozij za energijsko učinkovito arhitekturo bo potekal v kongresnem centru Weissensee Haus ob Belem jezeru, gostje pa bodo švicarski zgodovinar Daniele Ganser, nemška arhitektka Sabine Djahanschah, gradbeni inže- nir Oscar Stuffer in arhitekti Thomas Mennel, Gerhard Ko-peinig in Ingo Gabriel. Interesenti se lahko na simpozij prijavijo na spletni strani www.tri-alpe-adria.com, ustne prijave in informacije pa dobijo na avstrijsko tel. številko 0043(0)5574/44729 ali po e-pošti office@tri-info.com. Za nagrado na sejmu Olio Capitale več kot 255 etiket TRST - Tekmovanje za nagrade najboljših oljčnih olj bo letos na sejmu Olio Capitale (od 18. do 21. marca) tekmovalo najmanj 255 vrst olja, kolikor jih je bilo v selekcijo na lanski izvedbi. Po predselekciji vzorcev, ki jo bo izvedla skupina strokovnjakov, bodo olja ocenjevale tri žirije, in sicer žirija poklicnih degustatorjev, žirija kuharjev in gostincev in žirija potrošnikov. Med italijanskimi deželami je največ vzorcev prišlo s Sicilije, iz Apulije in Lacija, med tujimi razstavljala pa iz Španije, Portugalske, Hrvaške, Slovenije in Izraela. V Trstu danes posvet o elektronski trgovini TRST - Če hočejo podjetja postati konkurenčna, morajo nujno na splet. Za konkretne informacije o vzpostavitvi spletne strani za elektronsko trgovanje in o prispevkih, ki veljajo za to dejavnost, bodo lahko majhna in srednja podjetja izvedela danes na tržaški Trgovinski zbornici, kjer se boi ob 15. uri začel posvet z naslovom Elektronsko trgovanje - tvoje podjetje na globalnem trgu. Srečanje prirejata Dežela FJK in posebno zbornično podjetje Aries. Tržaško podjetje M-Cube digitalno opremilo verigo Despar TRST - Tržaški M-Cube, vodilno italijansko podjetje na področju projektiranja in realizacije sistemov za digitalno signalizacijo, t.i. digital si-gnage, je s takim sistemom opremilo veliko trgovsko verigo Despar. Odjemalci bodo deležni nepretrgano osveženega sporočanja. Digital signage je oblika reklamnega sporočanja z digitalnimi reklamnimi obvestili in vi-deoposterji,in to prek elektronskih zaslonov ali videoprojektorjev. V Sloveniji cena goriv brez spremembe LJUBLJANA - Zaradi znižanja trošarin se bencin in plinsko olje tokrat niso podražili. 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo bo od polnoči na enaki ravni kot doslej, medtem ko se bo 98- oz. 100-oktanski bencin pocenil. EVRO 1,3668 $ +0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 21.2. 18.2. ameriški dolar japonski jen 1,3668 113,68 1,3627 113,62 ruski rubel 39,8620 8,9529 39,7890 61,5940 danska krona 7,4553 7,4546 0,83950 švedska krona 8,7620 8,7328 7,7555 češka krona 24,458 24,375 1,2973 estonska krona 15,6466 15,6466 270,05 poljski zlot 3,9277 3,9145 1,3398 avstralski dolar 1,3521 1,3479 romunski lev 4,2328 3,4528 4,2420 3,4528 latvijski lats 0,7041 2,2751 0,7045 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4085 7,4080 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 21. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26300 0,31350 0,46550 0,13500 0,17000 0,24167 0,883 1,086 1,352 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.026,53 € +410,89 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 21. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,40 IMTTTDCI IDDDA 3 m -1,98 KRKA 1 1 IKA KOPER 61,40 15 49 -4,94 -2,23 -0 10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,00 -0,60 TELEKOM SLOVENIJE 254,50 88,00 -0,20 -1,90 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 - ACDnnDnh/i i n ibi iama iäqh DELO PRODAJA ETOL 23,00 +0 00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 90,00 14,50 -3,33 -1 79 ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,29 10,42 +0,53 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,20 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA| i le IIUBI IANA 13,00 8,15 24,29 +5,69 -1,21 SALUS, 1_IUBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 355,00 81,55 190 00 +15,35 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,25 17,40 -1,81 -1,19 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 21. februarja 2011 -3,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,134 105,2 1647 -1,31 -2,59 -1 73 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,56 -5,46 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,96 2,97 -4,23 -5,13 EDISON ENEL ENI 0,87 4,22 1743 -2,50 -1,49 -5 12 FIAT FINMECCANICA 6,84 -3,39 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,23 16,24 -2,69 -3,28 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,40 1033 -5,13 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 21,91 -2,64 -0,73 -1 83 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,61 7,54 217 -4,50 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,89 1515 -0,73 -1,83 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,05 -2,64 -4,43 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,89 9,31 1 04 -2,06 -0,21 TENARIS TERNA 17,22 -0,95 -2,21 -1 26 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,29 0,081 -4,71 -5 10 UNICREDIT 7,44 1,86 -5,75 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 86,20 $ -0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 21. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 837,56 -1,24 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.265,22 1.015,59 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.744,47 +0,81 +1,94 +0 10 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 766,68 313,07 1.649,57 +0,61 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.675,00 -1,66 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.391,25 2.392,47 +0,59 -0,21 S&P 500, New York 1.343,01 +0,19 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.362,62 7.321,81 6.014,80 +0,22 -1,41 -1,12 CAC 40, Pariz 4.097,41 -1,44 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.916,20 1.242,7 2.995,49 -2,09 +0,44 Nikkei, Tokio 10.842,80 +0,06 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.497,64 2.932,76 +1,14 Sensex, Mubaj 18.438,31 +1,25 / SVET Torek, 22. februarja 2011 5 libija - Bengazi in nekatera druga središča naj bi že bila v rokah nasprotnikov Gadafijevega režima Nemiri so se razširili na vso državo Vojska bombardirala protestnike Mrtvih naj bi bilo več sto - Tudi nekateri visoki predstavniki režima prestopili k prostestnikom - Govorice o Gadafijevem begu TRIPOLI - Po revolucijah v Tuniziji in Egiptu se razmere zaostrujejo predvsem v Libiji. Več libijskih mest je včeraj prišlo v roke nasprotnikov režima voditelja Moa-merja Gadafija, nemiri pa so doslej terjali že med 300 in 400 smrtnih žrtev. Tujci spričo vse slabših razmer že zapuščajo državo. Vse bolj krvavi nemiri proti režimu voditelja, ki to z nafto bogato državo s trdo roko vodi že 41 let, so se iz obmorskega mesta Bengazi razširili v prestolnico Tripoli. Tam so protestniki zanetili ogenj v glavni vladni stavbi, poročali pa so tudi o požarih na več policijskih postajah ter na sedežu državne televizije in radia. Libijska državna televizija je sinoči poročala, da so libijske varnostne sile izvedle operacijo proti "zatočiščem teroristov" in ubile več ljudi. Tuji mediji, med njimi arabska televizija Al Džazira, sicer poročajo, da je vojska z letali napadla protestnike v prestolnici Tripoli in streljala nanje. Ubitih naj bi bilo več deset ljudi. Po navedbah nevladnih organizacij je več libijskih mest, med njimi tudi trdnjava upornikov Bengazi, že v rokah nasprotnikov Gadafijevega režima, varujejo pa jih ljudske straže. Oblasti naj bi izgubile nadzor tudi nad Gadafijevim rojstnim mestom Sirte ter kraji Tobruk, Misrata, Homs, Tarhuna, Zeiten, Al Zavija in Zuara. Gadafijev sin Saif al Islam Gadafi je včeraj zjutraj v govoru na državni televiziji opozoril protestnike, da bo v državi izbruhnila krvava državljanska vojna, če ne bodo sprejeli predlaganih reform. Proteste je označil za tujo zaroto in zatrdil, da njegov oče ostaja na oblasti ob podpori vojske in se bo "boril do zadnjega moža... do zadnjega naboja". Gadafijev drugi sin je sicer priznal napake, storjene pri krvavem za-trtju protestov v državi. Kot rečeno, so po podatkih Mednarodne federacije za človekove pravice nemiri v Libiji zahtevali že med 300 in 400 smrtnih žrtev. Libijska državna televizija je kasneje poročala o operaciji proti "zatočiščem teroristov", v kateri naj bi bilo ubitih več deset ljudi, državljane pa pozvala k sodelovanju z oblastmi pri ponovni vzpostavitvi varnosti v državi. Zaradi nasilja oblasti nad neoboro-ženimi protestniki so številni vojaki in diplomati, pa tudi nekateri visoki predstavniki Gadafijevega režima, "prestopili" na stran protestnikov. Med njimi je tudi libijski minister za pravosodje Mustafa Abdel Džalil. V svetu so medtem začela krožiti namigovanja, da je Gadafi že zapustil Libijo in je na poti proti Venezueli, kar pa je Venezuela že zavrnila. Na Malti pa je pristalo več letal iz Libije s prebežniki. Med njimi sta tudi dve vojaški letali. Pilota sta povedala, da sta de-zertirala, potem ko sta dobila ukaz za napad na protestnike v Bengaziju. Eden od pilotov je zaprosil za politični azil. Po tem dogodku so vsa vojaška letališča v bližnji Italiji razglasila stanje visoke pripravljenosti. V Libiji vlada kaos, poročajo tudi o napadih na tujce, med drugim na srbske, turške in južnokorejske delavce. Številne države in tuja podjetja zato iz Libije evakuirajo svoje državljane in osebje. Mnoge, tudi Slovenija in Italija, svoje državljane pozivajo, naj ne potujejo v Libijo, če to ni nujno. Italijanski energetski koncern Eni, ki med tujimi podjetji v Libiji pridobiva največ nafte in plina, je sporočil, da napete razmere v državi še ne vplivajo na proizvodnjo energentov. Se pa nemiri v Libiji že poznajo na osrednjih evropskih borzah, ki so zaradi zaskrbljenosti vlagateljev prvi trgo-valni dan tega tedna sklenile v rdečem. Evro se je pocenil, nafta pa močno podražila -tudi za 4,5 dolarja na sod. (STA) Protestniki sežigajo fotografijo libijskega voditelja Moamerja Gadafija ansa libija - Bruselj razmišlja o partnerstvu za preobrazbo tudi v drugih muslimanskih državah EU poziva oblasti, naj se vzdržijo nasilnih dejanj in poslušajo klic ljudstva k spremembam BRUSELJ - V razpravi o Libiji je prevladala načelnost, je sinoči po koncu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju poudaril vodja slovenske diplomacije Samuel Žbogar. Ministri so se dogovorili tudi za več usklajevanja pri pomoči evropskim državljanom v tej državi. Končna izjava, v kateri so ministri včeraj obsodili nasilje v Libiji in oblasti pozvali, naj se vzdržijo vseh nasilnih dejanj in poslušajo klic ljudstva po spremembah, je po oceni ministra Žbogarja dobra. "So bili pa seveda različni odtenki v sami razpravi," je dodal. Nekatere južne države članice unije, predvsem tiste, ki so zelo blizu Libiji, kot je Italija, so namreč "bolj občutljive na to, kaj lahko gre narobe v Libiji, od morebitne državljanske vojne do vzpostavitve islamskih kalifatov in prebega milijonov ljudi iz države", je pojasnil minister. Tako je bilo treba po ministrovih besedah uravnotežiti na eni Slovenski ZUNANJI MINISTER Samuel Žbogar arhiv strani to realno zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih bodo te južne države same najbolj čutile, in na drugi strani načelno stališče EU o pravici do protestiranja in izražanja mnenj ter obsodbi ubijanja protestnikov. Minister je ocenil, da je na koncu prevladala načelnost in zavedanje, da se je treba odzvati na "grozljive stvari, ki se dogajajo v Libiji". K Libiji se bodo ministri sicer še vrnili na naslednjih zasedanjih, tudi k vprašanju sankcij za voditelja Moamerja Gadafija. Usklajevanje izjave o Libiji je bila sicer ena plat včerajšnje razprave zunanjih ministrov. Druga plat je bila razprava o dogodkih v Egiptu in Tuniziji, kjer so protivladni protesti že privedli do padca dolgoletnih avtoritarnih režimov. V razpravi o Tuniziji in Egiptu so ministri po Žbogarjevih besedah ugotavljali, kaj se je zgodilo, v katero smer gredo spremembe v obeh državah in kako lahko EU pomaga, da bi spremembe pripeljale do rešitev, ki si jih želi, torej okrepile stabilnost v regiji. Veliko govora je bilo o svežnju ukrepov s strani EU in širše mednarodne skupnosti, na primer predsednik Evropske investicijske banke je ministre obvestil o povečani vsoti posojil, ki so na voljo tema državama v podporo raznim projektom na področju zaposlovanja in malih podjetij. Ministri so sicer govorili o tem, kakšen "Marshallov načrt", "pakt za Sredozemlje" ali "partnerstvo za preobrazbo" je treba pri- praviti, da bi omogočili, da se "živost, ki smo ji bili priča na protestih, ohrani", je povedal minister Žbogar. Poleg tega so ministri govorili o vplivu dogajanja v južni soseščini unije na bližnjevzhodni mirovni proces, pri čemer po navedbah visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton nekateri v regiji menijo, da bo to upočasnilo, drugi pa, da lahko pospeši proces. EU je po Žbogarjevih besedah znotraj bližnjevzhodne četverice "končno prevzela dejavnejšo vlogo". Naslednji sestanek ekspertov bo namreč v potekal v naslednjih dneh v Bruslju, zatem pa naj bi tudi sestanek četverice potekal marca v Bruslju. To je tudi posledica veta ZDA v Varnostnem svetu ZN na predlog resolucije, s katero bi mednarodna skupnost obsodila nezakonite izraelske gradnje na palestinskih zasedenih ozemljih. To je po besedah Ashtonove dodatna priložnost za EU, je dejal minister Žbogar. (STA) muslimanske države - Cameron v Egiptu V Bahrajnu, Jemnu in drugod novi nemiri MANAM, SANA, KAIRO, TU-NIZ - Protivladni protesti so se včeraj nadaljevali tudi v nekaterih drugih severnoafriških in arabskih državah. Protestniki so se še naprej zbirali v središču prestolnice Bahrajna, v alžirskem glavnem mestu pa je protestiralo okoli 500 študentov. V Jemnu se je več tisoč ljudi pridružilo protestu v bližini univerze v prestolnici Sana, na katerem zahtevajo odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha. Na jugu države so medtem varnostne sile streljale na protestnike in enega ubile. V maroškem mestu Al Hoceima so v tamkajšnji banki, požgani med nemiri po nedeljskih protivladnih protestih, našli sežgana trupla petih ljudi. Med protesti je bilo ranjenih 128 ljudi, med njimi 115 predstavnikov varnostnih sil. Po nemirih v več maroških mestih je bilo aretiranih 120 ljudi. Egiptovski vrhovni tožilec pa je včeraj zahteval zamrznitev premoženja nekdanjega predsednika Hosnija Mu-baraka in njegove družine. Gre za Mu- barakovo premoženje v Egiptu, tožilec pa je ob tem tudi pozval zunanjega ministra, naj druge države prosi za zamrznitev morebitnega Mubarakovega premoženja v tujini. V Kairo, prizorišče nedavne revolucije v Egiptu, je medtem kot prvi tuji državnik po padcu Mubaraka prispel britanski premier David Cameron. Egipt je obiskal tudi ameriški državni podsekretar William Burns, ki naj bi se sešel s predstavniki začasnih vojaških oblasti ter predstavniki civilne družbe. Tunizijska začasna vlada pa je včeraj imenovala novega zunanjega ministra, potem ko je prejšnji minister Ahmed Ounaies pred tednom dni odstopil. Ounaiesa bo nasledil nekdanji diplomat Mouldi Kefi. Več tisoč protest-nikov je v nedeljo sicer zahtevalo odstop premiera Ghannouchija. Tunizij-sko zunanje ministrstvo pa je v nedeljo sporočilo, da je začasna vlada od Savdske Arabije zahtevala izročitev nekdanjega tunizijskega predsednika Zina El Abidina Ben Alija. (STA) PRIČEVANJE NAŠEGA SODELAVCA IZ LIBIJE V Tripoliju še v soboto ni bilo videti protestnikov Bruno KriZman Naš sodelavec Bruno Križman se je konec prejšnjega tedna kljub izredno napetim razmeram odločil, da se ne odpove načrtovanemu potovanju v Libijo. Sicer ni namenjen na področja, kjer so razmere najhujše, poslal pa nam je svoj prispevek, ki ga je lahko sestavil na podlagi tistega, kar je v soboto in nedeljo videl sam, zasledil na televiziji ali pa s pomočjo enega od arabskih dnevnikov, ki ga tiskajo v Londonu. GHADAMES - Na letalu Lufthanse za Tripoli je bil med časopisi tudi arabski Al Hayat, ki ga tiskajo v Londonu. Iz sebe sem iztisnil vse znanje arabščine, ki ga premorem, in iz naslovov skušal razbrati, kaj se dogaja v arabskem svetu. Glavni naslov je bil namenjen Egiptu, drugi pa je vseboval tudi besedo »katala«, ki pomeni ubiti. Nanašal se je na Sano in Aden v Jemnu. Tretji je pisal o Libiji. Razbral sem besedo »ila al garb«, kar pomeni proti zahodu. Sopotnik na letalu mi je razložil, da se protesti širijo proti zahodu. V Tripoliju v soboto o protestih ni bilo ne duha ne sluha. So pa bile manifestacije v podporo polkovniku Ga-dafiju, tako da so eno glavnih avenij za nekaj časa zaprli za promet. Na osrednjem Zelenem trgu je bila zbrana precejšnja množica mladih, ki so vsi vzklikali gesla v podporo libijskega voditelja. Posebno slikoviti so bili motorizirani udeleženci manifestacij, ki so svojo podporo izražali z divjim zavijanjem in cviljenjem gum. Ves čas so na trg prihajali še novi polkovnikovi podporniki, ki so nosili velike transparente in plakate z Gadafijevo podobo. Le na pločnikih je bilo nekaj ljudi, vsekakor ne veliko, ki so izražali svoje negodovanje. Libijci v teh dneh vneto gledajo televizijo Al Džaziro, ki poroča o nemirih v vseh drugih arabskih državah, v Libiji pa nima svojih dopisnikov. Zato so njihova poročila vsa posredna in se sklicujejo na izjave tako imenovanih očividcev in govorice. Libijska televizija pa prikazuje samo zborovanja v podporo Gadafija. V nedeljo proti večeru je bilo nekaj nemirov v Ghadamesu, kjer sem prespal. Od daleč se je slišalo skandi-ranje proti polkovniku Gadafiju. Nekaj sto metrov od tam, kjer prenočujem, je skupina proterstnikov zažgala smetnjak in vrgla molotovko na dvorišče policijske postaje. Politična dejavnost se tu začenja z mrakom, ki nudi protest-nikom varno kritje. Toda vse skupaj je izgledalo bolj kot razgrajanje ali posnemanje »spopadov« navijačev dveh nogometnih ekip, kot pa širok ljudski protest. 6 Torek, 22. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu občina trst - Presenetljiv predlog vodje Demokratov za odobritev občinskega proračuna Bo Omero rešil Dipiazzo? Predlagal je, naj bi eden od svetnikov leve sredine ob glasovanju proračuna zapustil dvorano in s tem omogočil odobritev finančnega dokumenta Presenečenje dva dni potem, ko je leva sredina »pokopala« proračun tržaške občine! Vodja Demokratske stranke v mestni skupščini Fabio Omero je na tiskovni konferenci »v osebnem imenu« predlagal, naj bi na prihodnjem glasovanju o občinskem finančnem dokumentu eden od svetnikov leve sredine zapustil dvorano in s tem omogočil odobritev proračuna. S tem naj bi leva sredina »dokazala čut odgovornosti do inštitucij,« je pojasnil. V soboto je bilo glasovanje o proračunu 2011 neodločeno, 20 proti 20, s čemer je bil proračun zavrnjen. Desni sredini je »zmanjkal« 21. glas svetnika Severne lige Giuseppeja Por-taleja, ki je službeno zaposlen v Ukrajini. Kaže, da bo tam ostal dalj časa, zaradi česar bi ostala desna sredina tudi v nadalje brez odločilnega glasu, če ne bi levosredinska opozicija popustila. Omero je na tiskovni konferenci levosredinske koalicije poudaril, da je proračun slab, da pa se je treba ravnati »odgovorno« do institucij in zagotoviti delovanje občine. Od tod predlog o odhodu iz dvorane enega od svetnikov leve sredine. Izrazil je tudi »prepričanje, da bomo čez tri mesece mi upravljali to občino.« Bolj kot njegovo prepričanje pa so prisotne koalicijske partnerje presenetile (in tudi razjezile) besede o ponujeni rešilni bilki županu Dipiaz-zi. Omerov predlog je izzval številne odzive v levi sredini, domala vsi so bili negativni. Občinski svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je bil jezen. Popoldne je brez dlak na jeziku ponudil Omeru dve olajševalni okoliščini: »Ali se mu je zareklo, ali pa je imel visoko vročino!« Po njegovem mnenju bi bil sedanji predlog zanimiv kvečjemu pred sobotnim glasovanjem o proračunu. Demokratska stranka je prav na Uk-marjev predlog predložila amandma o znižanju davkov občanom z najnižjimi osebnimi dohodki: s prispevkom v višini 500 tisoč evrov naj bi »oprostili« plačevanja dodatka občinskega davka Irpef občanom z do 10 tisoč evrov letnega osebnega dohodka. »Ko bi desna sredina amandma sprejela, bi ji lahko s čutom odgovornosti priskočili na pomoč,« je ocenil Ukmar, ki je tudi izrazil prepričanje, da »Omerov predlog ne bo prodril.« Občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab je bil nad Omerovim predlogom zaprepaden: »Kar nisem mogel verjeti, in mislim, da so bili tudi ostali člani opozicije nad njim presenečeni. Če občinska uprava nima številk za odobritev proračuna, ji opozi- Fabio Omero kroma cija tik pred volitvami ne more priskočiti na pomoč. Desnosredinska večina je vseh teh pet let drugega Di-piazzovega zelo mačehovsko obravnavala vse sugestije in predloge, ki jih je iznesla naša levosredinska opozicija, zato je povsem neprimerno, da bi ji sedaj prav leva sredina ponudila rešilni pas. Kajti: dvomim, da bi se v obratnem Stefano Ukmar kroma smislu zgodilo nekaj podobnega, to je, da nam bi Camber ponudil pomoč, če bi jo mi potrebovali,« je s prispodobo svetnik Igor Švab pojasnil svoje odklonilno stališče do spornega Omero-vega predloga. Za pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Francesca Russa pa Omerov predlog naj bi ne bil nič dru- gega, kot »zdrava provokacija vedno bolj razpadajoči občinski večini.« Razgalil naj bi vse bolj napete odnose v desni sredini. Kvečjemu bi morali o predlogu prej razpravljati v okviru stranke in levosredinske koalicije, je ocenil, in dodal: »A ta točka ni na dnevnem redu.« M.K. občina trst Camber odklonil »pomoč« »Na prihodnjem glasovanju o proračunu bomo zbrali 21 glasov in proračun bo odobren.« Vodja Ljudstva svobode-Forza Italia v tržaškem občinskem svetu je na ta način odgovoril na »pomoč«, ki jo je desnosredinski večini ponudil vodja Demokratske stranke Fabio Omero. Po njegovem mnenju ima Desna sredina v mestni skupščini še vedno večino, h kateri je - izključno za glasovanje o proračunu - pristopil svetnik mešane skupine, izvoljen na listi Marjetice Alessandro Minisini. Camber in ostali koalicijski partnerji - brez Severne lige in UDC, ki se nista udeležili tiskovne konference po propadu proračuna - so ostro napadli Bandellijevo Un'altra Trieste, češ da so njeni svetniki pokopali proračun. Poudarili pa so, da bi se ob ponovni zavrnitvi finančnega dokumenta ustavilo upravno delo v občini, in s tem tudi velike investicije. občina trst - Levosredinski odmevi na sporni Omerov predlog »Ne bomo županova bergla!« Stranka komunistične prenove, Zeleni, Občani in Rovisova lista nasprotujejo predlogu vodje Demokratske stranke Predlog vodje Demokratske stranke v mestni skupščini Fabia Omera o »pomoči« leve sredine Dipiazzovi upravi pri prihodnjem glasovanju o proračunu je na tiskovni konferenci udarila kot strela z jasnega v štiri prisotne koalicijske partnerje. Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove), Roberto Decarli (Občani), Alfredo Racovelli (Zeleni) in Emiliano Edera (Rovisova lista) niso o predlogu vedeli ničesar, Omero jih ni predhodno obvestil. Zato so bili vidno vsi presenečeni. Poleg njih pa sta bila presenečena tudi prisotna svetnika Demokratske stranke Bruna Tam in Marco Toncelli, saj Omero ni o svoji domislici predhodno obvestil niti svojih strankarskih kolegov v občinskem svetu. Furlanič je takoj odgovoril, da» tisti, ki naj bi ob glasovanju o proračunu zapustil občinsko dvorano, gotovo ne bo iz vrst Stranke komunistične prenove.« Decarli ni hotel dati noben »in-stant-izjave«, dejal je le, da ga »ta predlog ne veseli« in da si bo moral »odslej zavarovati hrbet«. Racovelli je bil presenečen, ker so bili koalicijski partnerji Demokratske stranke tako rekoč postavljeni pred izvršeno dejstvo. Edera pa je Omeru zabrusil: »Lahko bi me o predlogu obvestil v soboto ... « Namig je bil zelo jasen: v soboto je desna sredina sprejela nekaj amandmajev svetnika Rovisove liste z upanjem, da se bo le-ta med glasovanjem vzdržal in tako omogočil odobritev proračuna. Edera pa je ostal zvest svojim političnim načelom in se izrekel proti proračunu ter ga tako pokopal. Štirje koalicijski partnerji so popoldne izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem so se ogradili od predloga načelnika Demokratske stranke Fabia Omera. Le-ta zastavlja zelo hud problem, tako vsebinsko kot metodo- loško. Omero je izjavil, da gre za osebni predlog, o katerem naj bi ne bilo potrebno razpravljati s koalicijskimi partnerji pred tiskovno konferenco. Podpisniki so zapisali, da ni njihov namen postati »županova bergla« le nekaj tednov pred volitvami, ker bi to bilo navzkriž z vsem njihovim političnim delovanjem od leta 2006 dalje. Spomnili so, da je Dipiazza v zadnjih dveh letih prevzel odgovornost nad kakimi pet- najstimi strateškimi službami, kar predstavlja edinstven primer v vsej severni Italiji. Furlanič, Decarli, Racovelli in Edera hočejo vsekakor izvedeti, ali je stališče vodje Demokratov v občinskem svetu Fabia Omera res le »osebno« ali pa Demokratska stranka, njeni člani, somišljeniki in združenja podpirajo predlagano vlogo »bergle desne sredine«. M.K. občina trst - Praznovanje ob jubileju zedinjenja Italije S 150-letnico ne bo nič Zaradi zavrnitve proračuna občinska uprava ne bo mogla pripraviti slovesnosti Sobotna zavrnitev proračuna jo je pošteno zagodla proslavljanju 150-letnice zedinjenja Italije v Trstu. Občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida je med sinočnjo občinsko sejo sporočil, da so bile zaradi propada proračuna zamrznjene vse predvidene investicije. Občinska uprava tako med drugim ne bo mogla financirati in pripraviti slovesnosti, ki jih je bila predvidela za praznovanje 150-letnice zedinjenja Italije. Ravida je ob tem sarkastično pripomnil, da »bomo pač malce prej pripravili proslavljanje 200-letnice!« Zagotovljeno bo le redno upravljanje, zagotovljene bodo na primer plače občinskim uslužbencem, odpadli pa bodo prispevki za socialne pomoči potrebnim. Občinski svet bo moral vsekakor v roku dvajsetih dni spet razpravljati o spornem proračunu. Sinočnja seja je trajala le pičle četrt ure. Občinski svetniki so soglasno odobrili nujno resolucijo o krizi v podjetju Alcatel, ki je napovedalo odpust 200 delavcev s terminskimi pogodbami zaradi preselitve delovanja v Romunijo. Resolucija poziva tržaškega župana, naj čim prej skliče sejo z vodstvom podjetja, da bi skupno z načelniki skupin desnosredinske večine in levosredinske opozicije preverili ali obstajajo možnosti za ohranitev delovnih mest. Svetniki so se tudi odločili, da bodo sejnino sinočnje seje dodelili ogroženim delavcem podjetja Alcatel. M.K. - Naročniki pozor! Vsi, ki ste poravnali naročnino za leto 2011, lahko z dodatnimi 30 evri prebirate tudi elektronsko izdajo celotnega dnevnika, kjer koli ste! Podrobnosti na naši spletni strani www.primorski.eu na povezavi »v kioskih« / TRST Torek, 22. februarja 2011 7 črna kronika - V noči z nedelje na ponedeljek na nekdanji Trbiški cesti med Bani in Trebčami Mlado življenje ugasnilo v trčenju z zaščitno ograjo Dvajsetletna Cristina Angeli je bila z avtomobilom namenjena v Trst - Delala je v openskem baru Vatta I_-_^_._ Pod cestno tablo na prizorišču nesreče se je včeraj že pojavilo cvetje kroma V nedeljo nekaj po polnoči je na nekdanji Trbiški cesti med Bani in Trebčami umrlo komaj dvajset let staro dekle. Tržačanka Cristina Angeli je z avtomobilom lancia y vozila proti avtocestnemu priključku, vračala se je v Trst, smrt pa jo je pričakala malo pred uvozom na avtocesto, na koncu pokrajinske ceste št. 35, kjer je stičišče s stransko cesto, ki vodi v Trebče. Dvajsetletna Cristina je stanovala v Ulici DAlviano v Trstu, kot natakarica pa je delala v openskem baru Vatta. V nedeljo zvečer je vozila proti Trstu, tik pred avtocestnim priključkom pa je najverjetneje izgubila nadzor nad vozilom. Avtomobil lancia y je zaneslo v desno, avto se je čelno zaletel v zaščitno ograjo, nekaj deset metrov pred veznim pasom z avtocesto. Očividcev ni bilo, po 0.40 so ustavljeno in razklano vozilo zagledali drugi vozniki, ki so poklicali službo 118 in sile javnega reda. Za dekle ni bilo pomoči, po ocenah sodnega zdravnika Fulvia Costantinidesa je bila voznica gotovo na mestu mrtva. Avto je namreč čelno trčil v konico zaščitne ograje, ki je prebila vetrobransko steklo in predrla celo vozilo vse do zadnjega stekla. Lancia se je v bistvu popolnoma nabodla na ograjo. Trčenje je bilo zelo silovito. »Zelo jasno je, kako je do trka prišlo,« je povedal sodni zdravnik. Avto je bil povsem uničen. Možno je, da je voznico premagal spanec, to domnevajo preiskovalci. Na nabrežinskem poveljstvu karabinjerjev, kjer obravnavajo nesrečo, vsekakor pristavljajo, da je proučevanje okoliščin tragičnega dogodka še v teku. Na prizorišču so bili ponoči tudi policisti in gasilci, le-ti so truplo izvlekli iz razbitin. Ob cesti so včeraj v spomin na mlado žrtev že namestili cvet'e. (af) fernetiči - Pri terminalu Šoferji večinoma trezni, eden napihal 1,5 grama Pobuda prometne policije po nesreči izpred dveh tednov Dva tedna po neverjetni prometni nesreči na avtocestnem priključku med Fernetiči in Prosekom, kjer je povsem pijan voznik tovornjaka med vožnjo v napačno smer čelno trčil v avtomobil in uničil tržaško družino, so tržaški prometni policisti v nedeljo zvečer v tovornem terminalu pri Fernetičih izvajali kontrole z alkotestom. En šofer je globoko pogledal v kozarec, vsi ostali pa so uspešno prestali preizkus alkoholiziranosti. V nedeljo, 6. februarja, je ukrajinski voznik tovornjaka s priklopnikom podjetja Intereuropa v tovornem terminalu sedel za volan z več kot tremi grami alkohola v litru krvi. Zakonski prag znaša za večino voznikov 0,5 grama, poklicni vozniki pa alkoholnih pijač sploh ne smejo zaužiti. Ukrajinec, ki je priprt v Trstu, je tedaj ubral napačno cesto in se na avtocestnem priključku znašel na napačnem voznem pasu. Več vozil se mu je srečno izognilo, trije avtomobili so se vanj zaleteli in življenje sta izgubila oče in poldrugo leto stara hčerkica iz Trsta. Ob sobotah in nedeljah tovornjaki ne smejo na pot, nekateri vozniki pa se v terminalih in na počivališčih v prostem času predajajo popivanju. Prepoved vožnje se za težka vozila konča v nedeljo ob 22. uri. Prometni policisti so predvčerajšnjim poostrili nadzor in preizkusili alkoholiziranost več deset voznikov različnih narodnosti. Na izpitu je padel samo romunski državljan, ki je napihal kar 1,5 grama alkohola v litru zraka. Prijavili so ga sodstvu, mu odvzeli vozniško dovoljenje (za volan ne bo smel za obdobje največ enega leta) in zasegli vozilo. siena - Našli Marileno Piretti Živa in zdrava, domov pa se ne vrne Marilena Piretti je sama odšla od doma in se ne namerava vrniti. Policija je v soboto zvečer ugotovila, da je 27-letni-ca, doma z Grete, živa in zdrava. Študentka na Visoki šoli za tolmače in prevajalce, ki so jo svojci pogrešali že od 14. januarja (obrnili so se tudi na televizijsko oddajo Chi l'ha visto?, znova bi bili morali nastopiti sinoči), je bila v soboto zvečer v Sieni. Neka gospa iz toskanske-ga mesta je telefonirala na tržaško kvesturo in povedala, da je v mestu videla dekle in v njem prepoznala Marileno. Tržaški policisti so obvestili kolege iz Siene, ki so v soboto zvečer potrdili, da biva Marilena v Pistoii, in sicer v skupnosti, ki jo samoupravljajo mladi. Izjavila je, da se je prostovoljno oddaljila od svoje družine in da se noče vrniti. V nedeljo je telefonirala očetu in mu pojasnila, zakaj je sprejela tako odločitev, nato pa je telefon spet izklopila. Včeraj je funkcionar tržaškega mobilnega oddelka povedal, da je Marilena v Pado-vi, pred tem pa je bila v Bologni. Samostojna je in očitno se (vsaj zaenkrat) ne namerava vrniti domov. Tržaški karabinjerji so ugotovili, da je bila Marilena nekaj časa v kraju Porretta Terme pri Bologni, kjer jo je gostila skupnost Comunita degli Elfi. rojan - Nesreča Mlad voznik povzročil Pred dnevi je mlad avtomobilist pod vplivom alkohola in najbrž še česa razdejal Miramarski drevored. Ob 7.30 so redarji s sedeža tržaške občinske policije (med Rojanom in železniškim mostom) zaslišali bučen hrup. Na cesti jih je pričakal volkswagen golf, iz katerega se je kadilo, ukleščen v uničenem zabojniku za steklene odpadke, poškodovan pa je bil tudi parkirani avtodom. Na cesti so ležali odpadki, cestna tabla je bila zvita, voznik pa je bil nepoškodovan. 25-letni M. C. iz Doline je na alkotestu napihal 1,1 grama alkohola v litru. S tamponom so preverili tudi prisotnost drog v njegovi slini. Test je bil pozitiven za razred mamil, ki vključuje ekstazi, kokain, metadon in benzodiazepin. Pospremili so ga v katinarsko bolnišnico, kjer bodo na osnovi drugega preizkusa uradno potrdili, ali je zaužil eno izmed naštetih snovi. Seznam prekrškov je že bogat, od vožnje pod vplivom alkohola (za 25-letnika to ni prvič) do povzročitve gmotne škode. S Pahorjem in založbo Annales o identiteti Ali lahko govorimo o zamejski identiteti? Kateri so temeljni kriteriji, na podlagi katerih se ljudje, ki živijo na tem narodnostno mešanem območju, odločijo, da so Slovenci, zamejci ali morda Italijani? Ta in podobna vprašanja bo skušala osvetliti današnja debata, ki jo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) prirejata Slovenski klub in koprska založba Annales. Jadranka Cergol, ki bo vodila pogovor, bo ob sebi imela zanimivima sogovornika. Na eni strani pisatelja Borisa Pahorja, ki je večino svojega literarnega in političnega življenja posvetil ravno zaščiti in promociji slovenske identitete v Trstu. Na drugi pa Matejo Sedmak, raziskovalko na Znan-stveno-raziskovalnem središču v Kopru, ki se rada posveča etničnim študijam; med drugim je vodila tudi nekatere projekte, ki so skušali osvetliti vprašanje identitete ob italijansko-slovenski meji. V Nabrežini srečanje II «ti V* V«I o divjih prašičih Koordinacija leve sredine Devin Nabrežina organizira jutri ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešitev problema? Pogovorimo se skupaj!«. Posegla bosta Walter Godina, podpredsednik tržaške pokrajine, in Mara Černic, odbornica goriške pokrajine. Sodelujejo: strokovnjaki, društva, kmetovalci in drugi. Oproščena umora Leonidas Betancourth in njegov svak Giorgio Sabbadin so bili sinoči po skrajšanem postopku oproščeni obtožbe, da sta naročila umor Betancourthove žene, natakarice Natalie Fernadnez Gonzales, ki je umrla 22. aprila 2009 v Kolumbiji. Sodnik Luigi Dainotti je izrekel oprostilni sodbi, »ker nista storila zločina«. Obtoževala ju je Marina Betancourth, Leonidasova sestra in nekdanja Sabbadinova žena, ki je trdila, da je bila resnična tarča ona sama, Natalio pa naj bi ubili po pomoti. V Trebčah odjeknil strel V nedeljo so se na koncu Trebč, ob cesti proti Padričam, zadrževali policisti, karabinjerji ter osebje službe 118 in gozdne straže. Del cestišča na pokrajinski cesti so omejili s trakom, kmalu je prispelo vozilo iz mrtvašnice. Nesrečnik si je namreč s strelom pištole vzel življenje. kraški pust - Letošnji kralj Krcebubi razkril »skrivnost« o hudi moški krizi izpred vrsto let Prstopavka rešila praprovski pustni rod Med skupinami tudi Šempolaj na temo S planeta veselje smo V kraškem pustnem kraljestvu se dogajajo čudne stvari. Med sobotno predstavitvijo letošnjega Kraškega pusta je njegov prvi mož Igor Malalan pokazal na gospodarsko krizo, ki je s 60-odstotnim črtanjem deželnega prispevka postavila pod vprašaj sam nadaljnji obstoj kraške pustne tradicije. Na malce drugačno krizo je namignil letošnji pustni kralj Krcebubi iz pra-provskega pustnega kraljestva, ki mu z lansko zmago na openskem sprevodu pripada čast, da s svojim kraljem zastopa ves pustni imperij. Krcebubi je pogled pogreznil v čas, ko je Praprovcem res trda predla. Kraljestvo se je znašlo v hudem pomanjkanju nežnega spola. Pa so si brihtni Praprovci izmislili moški de-sant v Istro (beri: dolinski Breg) in tako očarali tamkajšnjo lepotico, da jim je sledila na Kras in s tem rešila pra-provski pustni rod. Tako se je kralj Krcebubi letos lahko na pustu predstavil s svojo družico, kraljico Filomeno Kavko, poimenovano Prstopavko, ker je pač prestopila iz Istre na Kras. Ob kraljevskem paru je stopal tudi od glave do pet črn individuum, imenovan Zludi. Tudi on je izraz praprov-ske pustne tradicije. Zludi prihaja na svoj račun vsak pustni torek, ko se pra-provški pustarji podajo veselo po vasi. Zludi je strah in trepet domačih otrok. Ko s trobento naznani svoj prihod, se otročad porazgubi, da jih ne bi Zludi ujel in pomazal z rokami, počrnelimi od najbolj črnih saj. Kraljevski par si bo jutri odpočil, že v četrtek pa jo čaka obisk v Sežani, kjer bodo tudi predstavili letošnji 44. Kraški pust. Teden dni kasneje pa se bo začelo zares. V četrtek, 3. marca, ob 17.30 se bosta kralj Krcebubi in kraljica Filomena Kavka Prstopavka z zgodovinskim openskim tramvajem št. 6 pripeljala na opensko tramvajsko postajo, kjer bosta izžrebala startno listo vozov in skupin mask, ki bodo v soboto, 5. marca, sodelovali na pustnem sprevodu. Vozov bo osem, skupin pa deset, k vam prišli, da bi se z vami zabavali - V četrtek, 3. marca, začetek kraškopustnih manifestacij Malalan, ki bo tudi nastopila v družbi z Ireno Pahor in jasmino Smotlak. Večer bosta povezovala Lucija Pirjevec in Omar Marucelli. Osrednja prireditev 44. kraškega pusta bo sobotni pustni sprevod po openskih ulicah. Pri njem bosta ob vozovih in skupinah sodelovala godbeno društvo Prosek in godba Viktor Parma iz Trebč. Sprevod bosta vodila Lucija Pirjevec in Giorgio Amodeo, krožek Foto video Trst 80 pa bo priredil pustni foto ex-tempore. Nagrajevanje bo na borjaču Prosvetnega doma, kjer bodo razglasili zmagovalca letošnjega pusta ob zvokih Kraških muzikantov in skupine Dej še en litro. Pustna kraljica Filomena Kavka Prstopavka, kralj Krcebubi in Zludi kroma med katerimi bo tudi šempolajska skupina, ki bo »s planeta veselje k nam pršla, da bi se z nami zabavala.« V četrtek bosta kralj in kraljica tudi odprla razstavo otroških del osnovne šole Franceta Bevka z Opčin, za veselo vzdušje pa bodo poskrbeli godci iz Praprota. Dan pozneje, v petek, 4. marca bodo v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo Skritih plati odbornikov, gledališka skupina Tamara Petaros bo nastopila z veseloigro Vici na špici 2, sledili bodo defile otroških mask, nastop otroške plesne skupine KD Tabor in predstava X faktor v režiji Tatjane Kljub hudi krizi se bo po nagrajevanju nadaljevala zabava na pustnem borjaču Prosvetnega doma, »med klobasami in zeljem, ki se bo cedilo iz kioskov zabeljenih kuharjev SK Brdina in pevskega zbora KD Tabor«, kot so svečano obljubili pustni organizatorji. M.K. 8 Torek, 22. februarja 2011 ODBOJKA / naš intervju - Dekan izobraževalnih ved Giovanni Battelli »Študijski smeri predšolske vzgoje in razrednega pouka smo že ukinili« Bodoči vzgojitelji in učitelji se bodo morali vpisati na videmsko univerzo - Kaj pa slovenska predavanja? »Ne bom trdil, da se italijanska javna univerza nahaja v tragičnem položaju, ker so prave tragedije nekaj drugega. A položaj vzbuja skrbi ...in frustracije.« Giuseppe Battelli, doktor znanosti s področja zgodovine religij, je dekan tržaške fakultete izobraževalnih ved (Scienze della for-mazione), v sklopu katere deluje tudi pedagoška smer. Ali bolje rečeno: v sklopu katere sta doslej delovali tudi študijski smeri predšolske vzgoje in razrednega pouka. Kajti s prihodnjim akademskim letom (2011/2012) se študentje, ki bi se radi posvetili poučevanju v vrtcih in osnovnih šolah, ne bodo več mogli vpisati na tržaško univerzo. Po skoraj šestdesetih letih bodo morali znanje prvič poiskati drugje: večina najbrž v Vidmu, slovenski dijaki morda v Kopru (kar je lahko sicer tudi razveseljivo). Vest, da študijskima smerema grozi zaprtje, je javnosti sporočil deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič in naslovil pisno vprašanje na deželno vlado Furlanije-Julijske krajine. V pričakovanju na odgovor deželnega odbornika Roberta Molinara smo informacije poiskali pri dekanu Battelliju. »Odločitev, da ukinemo študijski program vzgojnih ved "scienze della formazio-ne primaria", je 16. februarja sprejel naš fakultetni svet. V preteklosti smo racionalizirali, kar se je dalo, ukinili nekatere programe in predmete: sedaj nimamo več manevrskega prostora.« Dekan pojasnjuje, da je odločitvi botroval splet negativnih okoliščin. V prvi vrsti odobritev zakona 240, tako imenovane reforme Gelmini. Njegova ocena zakona je neizprosna. »Ministrstvo za univerzo se trudi, da bi pahnilo v krizo svoje univerze: krči jim sredstva in ne spodbuja raziskovanja. Ta zakon je poln kontradikcij.« Prav tako kontradiktoren je po njegovi oceni pravkar odobreni večnamenski dekret (»milleproroghe«). »Polovica italijanskih univerz bo prisiljena zamrzniti katero koli novo zaposlitev. Ministrstvo bo po novem tistim fakultetam, ki porabijo nad 90% ministrskih sredstev za plače svojih zaposlenih, blokiralo "turn over". To pomeni, da ne bodo mogle nadomestiti tistih, ki se upokojijo. Po drugi strani pa isto ministrstvo uvaja občasne avtomatične poviške plač: te poviške morajo kriti posamezne fakultete, sredstva, ki jim jih nakaže ministrstvo, pa ostanejo nespremenjena. To pomeni, da fakultete porabijo iz leta v leto več denarja tudi v primeru, ko ostane število zaposlenih nespremenjeno.« Študijski program vzgojnih ved, v sklopu katerega delujeta omenjeni smeri, je celih dvanajst (!) let čakal na pravilnik. »Občasne reforme italijanske univerze se ga niso dotaknile. Tako je na primer ta štu- Dekan Giuseppe Battelli kroma dijski program doslej trajal štiri leta, diplo-miranci pa so bili avtomatično habilitirani za poučevanje. Največji poudarek je bil na pedagogiki in didaktiki, manjši pa na vsebinah posameznih disciplin (na primer matemati- ki ali italijanščini). Nov pravilnik povsem spreminja to sorazmerje, didaktični in pedagoški nauki gredo v ozadje. Pri nas so pedagoške predmete poučevali redno zaposleni raziskovalci, reforma Gel- mini pa predvideva postopno ukinitev tega profila. Zaradi tega so se raziskovalci odločili, da se bodo odslej posvečali tistemu, zaradi česar smo jih zaposlili: raziskovanju. Ostali smo torej brez predavateljev, novih ne moremo zaposliti.« Od tu odločitev fakultetnega sveta, ki jo mora sedaj potrditi univerzitetni senat. Dekan pravi, da bi študijski program lahko rešili, če bi prišlo do sodelovanja z ostalimi fakultetami tržaške univerze. A da za to ni pravega posluha: vsaka fakulteta skuša pač rešiti svoje programe in smeri. Študentje, ki obiskujejo študijski smeri predšolske vzgoje in razrednega pouka, bodo v prihodnjih letih lahko zaključili študij, od prihodnjega akademskega leta pa vpis v prvi letnik ne bo več mogoč. Ostal bo le študijski program za vseživljenjsko izobraževanje in podporni pouk. »Kdor bo želel poučevati v vrtcih in osnovnih šolah, bo moral obiskovati videmsko univerzo. Iskreno povedano pa ne vem, ali bodo tam uvedli tudi slovenske tečaje.« Mednarodni dogovor, na podlagi katerega so bodoči slovenski vzgojitelji in učitelj lahko sledili tudi nekaterim predavanjem v slovenščini, bo šel rakom žvižgat. Poljanka Dolhar spd mačkolje - Pobudi pod naslovom Govorica srca Dan kulture obeležili s pesmijo ter filmsko in likovno umetnostjo narodni dom - Jutri ob 1 7.30 Predstavili bodo prevod Slave vojvodine Kranjske V tržaškem Narodnem domu bodo jutri predstavili prvi celoviti prevod Slave vojvodine Kranjske. Ob 17.30 bodo o delu spregovorili Primož Debenjak, prevajalec, Tomaž Čeč, urednik in koordinator projekta, Stanka Golob, strokovnjakinja za anti-kvarno gradivo. Ustvarjalci prevoda bodo pojasnili s kakšnimi izzivi in ovirami se srečujejo ob prevajanju tega kompleksnega dela, predstavili bodo vsebino Slave in veličino Valvasorjevega dela nasploh. Jutrišnjo predstavitev prirejajo Tržaška knjigarna, Društvo slovenskih izobražencev, Slovenski klub in Zavod Dežela Kranjska, ki vodi projekt celotnega prevoda te pomembne publikacije. Slava vojvodine Kranjske je izjemna mojstrovina, s katero je Janez Vajkard Valvasor v 17. stoletju postavil na evropski zemljevid majhno deželo Kranjsko oz. Vojvodino Kranjsko, ki je bila od 16. stoletja dalje osrednja Janez Vajkard Valvazor slovenska zgodovinska pokrajina. Baron Janez Vajkard Valvasor, polihistor, doslej edini Slovenec, ki je kadarkoli v zgodovini postal redni član Akademije znanosti in umetnosti v Londonu, je Slavo vojvodine Kranjske natisnil v Nurnbergu v nemškem jeziku. Slovensko prosvetno društvo Mač-kolje je zabeležilo dan slovenske kulture z dvema pobudama pod skupnim naslovom »Govorica srca«: slikarsko razstavo in projekcijo filmov Aljoše žerjala. V prostorih torkle v Mačkovljah je razstavljal svoja slikarska dela Alan Mozan, mlad domačin, ki obiskuje zadnji letnik li-ceja Slomšek v Trstu in je v likovnem izražanju posebno uspešen. Ob odprtju je zapela Mladinska pevska skupina iz Bazovice pod vodstvom Zdenke Kavčič Križmančič. Lani je Alan Mozan prvič samostojno razstavljal ob dnevu slovenske kulture na šoli. Tokrat pa se je predstavil širši javnosti z najnovejšimi deli. Preizkusil se je v različnih tehnikah, nekatere so posebej zahtevne: od akvarela, kolaža, mo-notipa, praskanke, vse do mešanih tehnik. Že na prvi pogled gledalca prevzame radostno vzdušje, ki veje iz barv in kompozicije. Pritegnejo našo pozornost zaradi pristne pripovednosti in neposrednosti sporočila. Razstavljena slika izvedena z akrilom na tabelni podlagi, ki prikazuje motiv kraških hiš, je nastala v okviru projekta z inštitutom za umetnost Nor-dio in je reproducirana v dvojezični antologiji slovenskih in italijanskih avtorjev, ki jo je izdal licej Slomšek. Jedro razstave so izvirne ilustracije stripa, ki ga je Alan Mozan dodelal ob pomoči Maline Jankovič za razčlenitev scenarija in mentorstvu Tanje Filipovič za natečaj Vivacomix in je bil nagrajen s Posnetek z odprtja razstave v Mačkoljah kroma posebnim priznanjem. Ob tej priložnosti je bil sklop originalnih ilustracij tudi razstavljen, član komisije Altan je Alanu Mozanu osebno stisnil roko in mu čestital za uspeh. Zgodba pripoveduje o treh prijateljih, ki so opazili, kako velikan Muren uničuje in ogroža naravo, požira zelenje in onesnažuje okolje ter preplavlja svet s svojim smradom. Na pomoč priskoči junak David, ki premaga velikana in omogoča vsem, ki jim je narava pri srcu, da živijo naprej v miru. Razstavljene slike nas prevzamejo zaradi pristnosti, močnega čustvenega naboja in živahne pripovednosti, ki je vselej prežeta z milino. Slike Alana Mozana pripovedujejo o prijateljstvu, sožitju, lepoti narave ter o pozitivni naravnanosti, ki nam pomaga, da v vsaki situaciji uzremo žarenje barv srca. V nedeljo popoldne je sledilo srečanje v prostorih Srenjske hiše: na harmoniko je zaigral Marko Manin, sledila je projekcija izbora filmov Aljoše Žerjala, ki je na tem področju aktiven že šest desetletij ter sprejema izzive posodobljene snemalne tehnologije. Njegov živahen osebni pristop ga vodi po beleženju dogajanja iz vsakdana. Z razdaljo časa pa pridobivajo njegovi filmi na dokumentarnem pomenu, saj gre za pomembna pričevanja ujeta iz našega kulturnega in naravnega okolja, ki izhajajo kot je naslov pobude poudaril iz govorice srca.. Jasna Merku LICEJ PREŠEREN Za praznik kulture dijaki in Jančar Drago Jančar kroma V teh dneh se po naših društvih in ustanovah kar vrstijo prazniki slovenske kulture. Tudi na li-ceju Franceta Prešerna bodo obeležili slovenski kulturni praznik s Prešernovo proslavo in letošnji častni gost bo slovenski pisatelj Drago Jančar. Proslavo že po tradiciji pripravljajo s skupnimi močmi, dijaki in profesorji; potekala pa bo jutri, v sredo 23. februarja, v Marijinem domu na Vuardelski rebri s pričetkom ob 11. uri. Še pred proslavo se bo Jančar, ki sodi med osrednje slovenske, hkrati pa tudi evropske literarne ustvarjalce, pomudil z dijakinjami in dijaki zadnjih razredov in to bo dragocena priložnost za poglobljeno spoznavanje pisateljevega opusa. Na proslavi se bo s častnim gostom o njegovem življenju in delu pogovarjala profesorica Veronika Brecelj. Sledila bo odrska izvedba Jančarjeve novele Joyceov učenec: dramatizacijo je pripravila profesorica Darja Betocchi, za režijo sta poskrbela profesorica Be-tocchi in s svojimi nepogrešljivimi nasveti prijatelj Marko. Na sporedu so tudi razne glasbene točke, ki so jih izbrali sami dijaki; proslava pa se bo sklenila s Prešernovo Zdravljico. V četrtek Pika Rajnar na SKD F. Prešeren Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca bo v četrtek, 24. februarja, zaključila prvi ciklus predavanj namenjen alternativnim vedam. Tokrat na vrsti metoda EFT - Emotional Freedom Techniques (Tehnike doseganja čustvene svobode), ki je že dolgo let znana v Združenih državah Amerike, zadnja leta pa se uspešno uveljavlja tudi v Sloveniji. Povečini smo skeptični glede alternativnih metod zdravljenja; sprašujemo se, če so zanesljive in če res delujejo. Gostja večera, predavateljica Pika Rajnar iz Ljubljane, po stroki metematik, torej človek, ki mora stvari razumeti in ne verjame nedokazljivim rezultatom, nam bo predstavila metodo, s katero si lahko izboljšamo življenje. Imeli bomo možnost, da to enostavno tehniko preizkusimo sami, na lastni koži. Gre namreč za tap-kanje s konicami prstov po različnih delih telesa, pri katerem se upošteva točke na meridianih. Metoda obljublja, da si lahko pomagamo kadarkoli in kjerkoli, ko se pojavi močna bolečina, pri glavobolu, alergijah, če želimo prenehati s kajenjem ali če želimo shujšati in še pri raznih drugih težavah. Predavateljica zagotavlja, da se te metode lahko vsak nauči, učinki so hitro opazni in metoda deluje tudi če vanjo ne verjamemo. Več o tem bomo zvedeli na četrtkovem večeru - delavnici, v društveni dvorani gledališča F. Prešeren, s pričetkom ob 20. uri. (so) / TRST Torek, 22. februarja 2011 9 giulia cobez - Tržačanka na reviji Playboy Zajcica meseca, ki si je nekdaj želela postati pilot Marsikateri Tržačan se je v minulih dneh ob polnem rezervoarju bencina vračal iz Slovenije tudi z marčevsko številko Playboya, kjer se na platnici z bujnim oprsjem in naivnim nasmeškom pojavlja 26-letna Tržačanka Giulia Cobez. Ob takih slikah, lahko tudi napis »Trst je naš!« postane drugorazrednega pomena, vendar je znani slovenski vzklik spet sprožil val kritik in ogorčenj. Včasih pa tudi taka nelagodja prispevajo, da se o plavolasi Giulii pogovarjajo tudi na Hrvaškem in v Bosni. Sama trdi, da razlog za njen uspeh tiči v preprostosti in prijaznosti, saj se težko obnaša kot vzvišena dama. Nenadoma se je okrog tvojega imena razvnel pravi medijski vrvež. Številne bralce je skoraj bolj ogrela vsebina članka na Playboyu kot same slike. Kako doživljaš vso to pozornost? Seveda mi je žal, da se je vnel tak škandal. Namen poziranja je bila zgolj zabava. Kot sem že večkrat povedala, o vsebini članka nisem bila seznanjena. Podpisala sem pogodbo le za fotografije, za vsebino pa sem zvedela le ob izidu revije v kioskih. In kakšna je bila tvoja prva reakcija? Zelo me je presenetilo. Ko pa so se začeli pojavljati prvi odzivi, ki so bili vezani na dan spomina in fojbe, sem se zavedala, da so me postavili pred kočljivo vsebino. Čudi me, ker revija kot taka je precej lahkotnega stila, njeno izkoriščanje za provociranje polemik ob tako zahtevnih temah, se mi pa zdi pretirano. Naivnost avtorja pa je gotovo zadela v polno. Gotovo si trenutno najbolj opravljana Tržačanka. Si tako pozornost zasledovala že od nekdaj ali si kot otrok sanjala o drugačni bodočnosti? Kot deklica sem želela postati letalski pilot, nato sem nekaj časa želela biti hostesa. Od 16. leta dalje pa sem se začela ukvarjati z manekenstvom ... Torej od zračnega pilota na platnico slovenskega Playboya. Kako si le postala zajčica? Si ujela naključno možnost ali si že dalj časa o tem razmišljala? Odkrito povedano, sem si golega po-ziranja že dalj časa želela, tako da sem ob prvi priložnosti takoj poslala redakciji svojo fotografsko knjigo. Gotovo si se že večkrat pustila ujeti v kamero. Imaš raje ženskega ali moškega fotografa? Če je fotograf sposoben, nimam preferenc, skušam biti čim bolj profesionalna. Bralce pa gotovo zanima tvoj stan ... Imam fanta, s katerim sobivam že pet let. Kako pa je sprejel ta tvoj uspeh? Zelo je ponosen, da sem se pojavila v Playboyu. Vedno mi sledi in me podpira pri mojem delu, le ob tej priložnosti je bilo tudi njemu žal za nastali škandal. Če se malo dotaknemo aktualnih tem: prejšnji konec tedna so italijanske trge preplavile množice žensk v bran svojega dostojanstva in pravic. Si ta dogodek spremljala? Principi manifestacije so razumljivi, vendar menim, da ženske ali bolje rečeno Italijanke niso zapostavljene. Obstajajo druge države, kjer je problematika bolj občutena, nekdo pa si seveda želi pritegniti pozornost na določeno nezadovoljstvo in ga nato izkoristiti. Kaj pa večeri z dekleti v Arcore- ju? Živimo v letu 2011. Podobne stvari se dogajajo povsod. Mogoče sem nekoliko odprte mentalitete, vendar jih ne bi toliko kritizirala . Vsekakor govorimo o mladoletnici in javni osebnosti, ki nosi določene odgovornosti . Seveda jih ima, vendar podoben način zabave, kjer seveda ne nastopajo mladoletnice, počnejo vsi: od peka, do uradnika ... Dogaja se veliko drugih stvari, o katerih se je vredno pogovarjati. Na primer? Aktualnih vsebin je veliko. Pomislimo samo na črno kroniko in podobne teme . V življenju se preživljaš samo kot manekenka ali se ukvarjaš tudi z čim drugim? Sedaj se popolnoma posvečam modi in prirejanju dogodkov v nočnih lokalih, zaposlena pa sem bila kot natakarica, uradnica, predstavnica v različnih podjetjih ... Plavolasa Giulia Cobez na posnetku našega fotografa kroma Lahko citiramo italijansko igralko Saro Tommasi, da si tudi »podjetnica same sebe«. Po kom pa se zgleduješ? S Tommasijevo me lahko združuje le njena izjava. O modelih pa bi se težko izrazila ... Mogoče Paris Hilton, saj sva si precej podobni, vendar sva si značajsko zelo daleč. Kaj pa lepotni modeli. Si tudi ti med zagovorniki mere 42? Sem zagovornica ženskih oblik, vendar bo težko prišlo do sprememb modnih standardov. Preveč je presuhih deklet. Ob ženskih oblinah ne moremo mimo kirurške estetike. Si se že posluževala kirurga ali o tem še razmišljaš? (Smeh) Stvar sem že uredila ... Nikakor ne obsojam posega kirurga, dovolj je, da se ne prekorači meja vulgarnosti. Sama urejuješ tvoje dneve in delovne nastope, ob tebi nimaš nobenega agenta, ki bi nate vplival. Kakšno mnenje imaš o svetu spektakla oz. mode? Imela sem veliko sreče v svoji karieri, delala sem vedno z dobrimi in poštenimi ljudmi. Imam svoje zveze in naučila sem se tudi prepoznati ter zavrniti neprimerne predloge. Kakšni pa so tvoji nadaljnji načrti? Po uspehu prodaj marčevske številke Playboya, mi bo morda uspelo postati Playmate leta ali še kakšno sodelovanje s to revijo. Ob tem mogoče tudi obisk Hefner j eve vile (ustanovitelj Playboya op. av.) v Kaliforniji? Mogoče, pustimo se presenetiti. Andrej Marušič zahodni kras - Srečanje z Abrahamom Križ: petdesetletniki skupaj veselo praznovali rojstni dan Čeprav z manjšo zamudo so kriški petdesetletniki in petdesetletnice (letnik 1960) pred kratkim skupaj praznovali rojstni dan. Za prijetno snidenje so izbrali domači kmečki turizem pri Bibcu, kjer so ob pristni domači kapljici in ribah obujali spomine ter si obljubili, da se bodo v prihodnje bolj pogostoma družili. Za prijetno presenečenje je pri Bibcu poskrbel duhoviti Mauro Guštin, ki je ob glasbeni spremljavi Mirana Košute (oba sta jubilanta) pel v domačem narečju in svoje petje obogatil z dovti-pi iz kriškega življenja. pokrajina - V četrtek na Pomorski postaji Posvet o mladih in podjetništvu Na predstavitvi simpozija kroma Pokrajinski odbornici Adele Pino in Marina Guglielmi, ki vodita resorja za delo in mladinske politike, ste včeraj na sedežu tržaške Pokrajinske uprave predstavili simpozij z naslovom »Jobs Link-Mladi v izobraževanju in podjetnki«. Kot je na predstavitvi poudarila Adele Pino gre za poskus ustvarjanja pakta med mlado in starejšo generacijo, da izboljšajo možnosti za zaposlovanje mladih. Zato da se izboljšajo razmere na trgu dela za mlade je treba uvajati reforme tako v sam trg dela, kakor tudi v sistem izobraževanja. V tej smeri se je s svojimi pobudami v zadnjem mandatu premikala tržaška pokrajinska uprava, je poudarila Pinova. O teh vprašanjih bo govor na simpoziju, ki se bo začel v četrtek ob 15. 15 v dvorani Oceania na tržaški pomorski postaji. Na simpoziju bo sodelovala vrsta izvedencev, med temi Mario Passon iz videnske trgovinske zbornice, podpredsednik Area science park Francesco Russo in direktor deželnega inštituta za socialno delo Carlo Beraldo. Ob 18. uri bo na sporedu okrogla miza s sodelovanjem mladih in mladih podjetnikov, ki jo bo vodil predsednik tržaškega časnikarskega krožka Roberto Weber, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat pa bo v imenu pokrajine nagradila nekatere mlade podjetnike, ki so se izkazali s pogumnimi odgovori na krizo, ki jo doživlja svet dela. Včeraj danes Danes, TOREK, 22. februarja 2011 MARJETA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 - Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 8.32 Jutri, SREDA, 23. februarja 2011 MARTA VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,4 stopinjE C, zračni tlak 1010,4 mb raste, veter 30 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja s sunki do 66 km na uro, vlaga 50-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,8 stopinje C. 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Čestitke [I] Lekarne Do sobote, 26. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccar-di 16(040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - Naš dragi mož, oče in nono VLADIMIR SALVI je praznoval včeraj 101. leto. Mi vsi v družini mu želimo mnogo zdravja, mirnega življenja in vedno korajžno naprej! H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. M Izleti OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 477 Torek, 22. februarja 2011 ODBOJKA NA KAVO S KNJIGO gost JOHN EARLE v Tržaški knjigarni, jutri, 23. februarja, ob 10.00 kavo bo ponudil uk Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il Grinta«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Year«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il Grinta«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Il cigno nero«; 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Amore e altri rimedi«; 18.20, 20.10, 22.00 »The Shock Labyrinth - Extreme 3i «; 16.30, 18.45, 21.00 »American beauty«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; 16.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«. FELLINI - 16.00, 19.00 »Rabbit Hole«; 17.30, 20.40, 22.20 »Gianni e le donne«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Oe«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »I fantastici viaggi di Gulliver«; 18.15 »Il padre e lo straniero«; 20.15, 22.15 »Im-maturi«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 17.00, 19.20, 21.40 »Moja neprava žena«; 18.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 14.40, 16.40 »Zlatolaska 3D«; 13.50, 15.50, 17.50 »Gremo mi po svoje; 20.30 »Dilema«; 19.50, 21.50 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.10, 14.20, 16.30 »Zlatolaska«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 18.40, 21.10 »Burleska«; 16.40, 21.05 »Črni labod«; 11.10, 13.45, 16.15, 18.45, 21.15 »Moja neprava žena«; 14.30, 19.00 »Jutri, ko se je začela vojna«; 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 »Debela mama 3«; 11.00 »Kung fu Panda 1«; 12.00 »Avtomobili 1«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Amore & altri rimedi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.20 »Burlesque«; 22.15 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 4: 16.30, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«; 18.15 »Qualunquemente«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Il Grinta«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro maschi«; Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15, 22.15 »Sono il numero quattro«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Il discorso del Oe«. Niz filmov »Kinemax d'Autore«: 17.30, 20.00, 22.10 »In un mondo migliore«. HH Osmice 0 Mali oglasi FANT IZKUŠEN v vseh manjših hišnih popravilih išče delo. Tel. št. 3319654333. ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki pozna tehniko hitrega računanja Anzan ali magnetne motorje Perendev. Klicati na tel. št. 339-2987380 ob uri kosila. IZGUBILA SE JE PSIČKA pasme king charles, bela z rjavimi madeži, na železniški progi, ki iz Nabrežine pelje v Šempolaj. Sliši na ime Maxi. Pošteni najditelj naj se javi na tel. št. 3489007199 (Sergio). IŠČEM rabljeno prikolico s pogonskima kolesoma (kardan) uporabljivo s kopačico casorzo CU7. Tel. 040327327. IŠČEM zazidljivo zemljišče ali hišo potrebno korenite obnove na območju občine Devin Nabrežina ali Jamelj. Tel. št. 335-6123970. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva meseca stare psičke, majhne rasti. Tel. 347-9579810. PRODAM gorilnik (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM motokultivator (freza) ca-sorzo 6 hp, letnik 2003 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 348-2491675. PRODAM motor yamaha FZ1 fazer (1000), letnik 2008, prevoženih 21.000 km, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. št. 339-2001738. S Poslovni oglasi / BITALJUDSKI DOM KRIŽ V soboto, 5. marca, od 19.00 dalje VEČERJA IN PUSTNI PLES s skupino Plima. Rezervacije 040-2209058 PEKARNA NA KATINARI išče vajenko. Tel. 040-910182 STORITVENO PODJETJE V TRSTU IŠČE uslužbenca/ko z večletno izkušnjo na področju davčnih prijav, posebej v izpolnjevanju obrazcev 730. Obvezno je znanje slovenščine in italijanščine. Zaposlitev je za določen čas. CV poslati na 730trst@gmail.com □ Obvestila FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. www.primorski.eu1 GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 23. februarja, ob 10. uri. Kavo bomo pili z Johnom Ear-lom. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 22. februarja, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. DRUŠTVO EDINOST vabi v sredo, 23. februarja, od 16. do 19. ure v Narodni dom v Ul. Filzi 14 v Trstu, na oglato mizo »Obračun«, ob 10. obletnici podpisa ustavno nezakonitega zakona. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA organizira v sredo, 23. februarja, ob 18. uri v dvorani društva Igo Gruden javno srečanje na temo »Merjasci na Krasu - obstaja način za rešiti problem? Pogovorimo se skupaj!«. VZPI ANPI - Sekcija Repentabor vabi na predstavitev spominov iz predvojnih in vojnih let, internacije ter koncentracijskega taborišča nekdanjega domačina in občana Ivana Guliča Kovačevga s Cola. Večer se bo odvijal v sredo, 23. februarja, ob 19.30 v Bubničevem domu v Repnu. Po predstavitvi bodo člani lahko potrdili letno članarino. Istočasno vabimo v krožek nove člane, ki se spoznavajo v vrednotah NOB in se smatrajo za antifašiste. VZPI-ANPI - Sekcija Domjo sklicuje sekcijski kongres v sredo, 23. fe- bruarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Vabljeni člani in simpatizerji. Ob priliki bomo tudi poravnali članarine za leto 2011. KMEČKA ZVEZA prireja obvezne tečaje o nadzoru nad higieno in postopkih HACCP. Tečaji so namenjeni upraviteljem podjetij (8 ur) ter vsem, ki pomagajo pri pripravi živil (3 ure). Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo v uradih zveze ali po telefonu 040-362941. KMEČKA ZVEZA vabi člane glavnega sveta na sejo, ki bo v četrtek, 24. februarja, ob 19.30 v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri v društveno dvorano na večer s Piko Rajnar, ki bo predstavila metodo EFT in prikazala, kako s to tehniko izboljšamo svoje počutje. Vabljeni. ETIKA IN PRIHODNOST V okviru pobude Etika in prihodnost bo v petek, 25. februarja, v Ul. Donizetti 3 v Trstu 2. srečanje, namenjeno mladim, z naslovom »Sveto« v kinematografiji med svetostjo in pornografijo. Srečanje bo vodil p. Andraž Ar-ko. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnico za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: v petek, 25. februarja, »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trstu, Ul. Mazzi-ni 46. SKD TABOR ZA OTROKE V soboto, 26. februarja, od 10. do 12. ure v mali dvorani prosvetnega doma na Op-činah pustna ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili pustno presenečenje. Vabljeni! KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it, tel. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. ¿Pog^eSno podjetje iS AL A H A KM na Opčinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v torek, 1. marca, v društvenih prostorih občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Prisluhniti bolniku« v torek, 1. marca, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, zdravnik paliativne medicine, ki deluje v nabrežinski bolnici Pineta del Carso. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tu-mova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na redni občni zbor. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, ki bo 3. marca. FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 0 Prireditve OBČINA ZGONIK vabi ob dnevu slovenske kulture v četrtek, 24. februarja, ob 20. uri v prostore KD Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev turistične brošure »Občina Zgo-nik: zgodbe, utrinki, slike«. Sodelujejo MepZ Rdeča zvezda - Devin, pod vodstvom Rada Miliča, Vesna Hro-vatin in godba Salež. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 25. februarja, ob 19.30 v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa - Domjo, COŠ Ivan Trinko - Zamejski - Ricmanje, otroški vrtec Palčica - Ricmanje, mini OPZ Venturini in OPZ F. Ven-turini. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča »Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu«. Začetek ob 20.30. Vabljeni! SKD TABOR in Odborništvo za politike miru in zakonitosti Pokrajine Trst vabita v petek, 25. februarja, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčine, na predstavitev glasbenega projekta »Hypnos«. Nastopajo Alfredo Laco-segliaz, (tamburica, kitara), Ornella Serafini (vokal), Orietta Fossati (klavir), Cristina Verita (violina) in Daniele Furlan (klarinet). V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040-212289, info@skladmc.org. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM in CPZ Sveti Jernej vabita v soboto, 26. februarja, ob 20. uri v Finžgarjev dom na »Večer slovenske pesmi in besede« (ob 100-letnici rojstva Jožeta Peterlina in 20-letnici samostojne Slovenije). Oblikovali ga bodo: otroška igralska skupina T. Petaros s spletom pesmi »Slovenija, naj tebi pesem poje«, r. Manica Maver, MI DPS Vesela pomlad - vodi Andreja Štucin, MPZ Sveti Jernej - vodi Mirko Fer-lan, MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban, sopranistka Mojca Milič. Slavnostni govornik Saša Martelanc. GLASBA BREZ MEJA 2011 pod velikim ogrevanim šotorom v Briščikih, v soboto 26. februarja, ob 21. uri koncert skupin »Siddharta«, »Bohem« in »Red Katrins«. Organizator koncerta je Glasbeno Kulturno društvo DrugaMuzika. Vstopnice za koncert bodo na razpolago na dan koncerta. SDD JAKA ŠTOKA vabi ob Dnevu slovenske kulture na srečanje s Prešernovim nagrajencem Miroslavom Košuto v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Pogovor bo vodila prof. Tatjana Rojc. SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na »Zborovski večer« ob Dnevu slovenske kulture in ob 20-letnici dirigiranja Danijela Grbca MePZ Slovenec - Slavec. Spored: MePZ »Slovenec - Slavec« -dirigent Danijel Grbec, Fantovska vokalna skupina in MoPZ »Anton Klančič« iz Mirna - dirigent Zdrav-ko Klanjšček in tenorist Aleš Petaros. SKD VESNA priredi v soboto, 26. februarja, »Praznovanje dneva slovenske kulture«. Nastopa glasbena skupina iz Benečije BK Evolution s predstavitvijo Cd-ja Jablen - The apple tree. Poezije in priložnostna misel Michele Obit, povezoval bo Mitja Tretjak. Začetek ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! Prispevki V spomin na Franca Kavsa in Anito Pipan daruje svak in brat Nino Pipan 150,00 evrov za Dijaško matico. V spomin na Edo Čok daruje družina Kjuder 40,00 evrov za lonjerski mladinski pevski zbor Tončka Čok. Ob okroglem prazniku Nore Jankovič in v iskreno zahvalo za njeno strokovno in prijazno sodelovanje daruje MePZ Lipa iz Bazovice 200,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na drago mamo Anico Malalan daruje Lorena z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Zapustila nas je Alenka Colja Žalostno vest sporočajo sestra Danica z družino in ostalo sorodstvo. Pogreb bo v petek, 25. februarja ob 9.40 v ulici Costalunga. Posebna zahvala naj gre prijateljici Lučki. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 22. februarja 2011 Alenka ne bomo te pozabili! Bratranci Alma, Antonio in Boris Zadnji pozdrav dragi prijateljici Alenki Adelka in družina Zobec Poslednji pozdrav dragi Alenki. Prijateljice Odila, Mara, Lidija, Zoja in Gabi Draga Alenka, vedno boš ostala v naših srcih. Olga Antolovich z družino iz Avstralije Ob boleči izgubi drage sestre Alenke izreka globoko sožalje cerkveni pevki Danici iz Prečnika Šempolajski cerkveni pevski zbor Andrej Kos hvali organiziranost naših društev, pogreša pa konkurenco / 13 Novi Krasov trener Davide Pellegrini spoznava novo okolje Marko Corsi: »Jadran ne potrebuje nasvetov« Prva tekaška prvaka Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika zamejsko smučarsko prvenstvo Koliko je ura? POGLED Z VEJE Maze, Zavec in Vecchioni Marij Cuk Bivši tekmovalci in zdajšnji smučarski učitelji z »najmlajšimi« silami l. prinčič Smučarsko zamejsko prvenstvo ima med vsemi t. i. »zamejskimi prvenstvi« največ odmevnosti predvsem zaradi množičnosti, je pa njegova vloga enaka kot pri ostalih zamejskih tekmovanjih, ki jih dandanes prirejajo (samo) še šahisti in balinarji. Tekmovanja med člani (izključno) naših slovenskih klubov so namreč lahko dobra preverjanja »zdravja« nekega gibanja in pokazatelji večletnega delovanja. Tako je bilo tudi na letošnjem smučarskem prvenstvu. Opazili smo, kaj smo v prejšnjih sezonah mogoče zanemarili in kam se tačas vlaga. S strogega tekmovalnega vidika se jasno kažejo posledice nenačrtovanih klubskih politik prejšnjih let: če so bile nekoč najkonkurenčnejše naraščajnice in naraščajniki, so te mladinske kategorije zdaj povsem okrnjene. Zmagujejo mlajši dečki in deklice oziroma starejši mladinci, ki so medtem že opustili tekmovalno smučanje. Generacijske zamenjave so seveda vedno prisotne in najbrž je tudi v tem treba iskati razloge, kljub temu pa se ta-čas kaže, kam se vlaga. Prav najmlajše kategorije so bile letos najštevilnejše, s tem da so bili prisotni predvsem tisti, ki so pri društvu vključeni v tekmovalno dejavnost, ne pa vsi, ki obiskujejo številne tečaje. Ne smemo pa niti mimo tega, da je bilo letos število udeležencev nižje kot nekoč. Zakaj prvenstvo ni več privlačno kot takrat, ko se je vsaj na tej tekmi soočila celotna zamejska smučarija, vključno s tistimi klubi, ki se tačas ne ukvarjajo več s tekmovalnostjo? Skratka, zamejska prvenstva so lahko (enkrat)letne priložnosti preverjanja živosti in razvoja neke panoge pri nas. Morebiti pa bi jih lahko uvedli tudi v drugih panogah.Seveda pa so to izključno interna preverjanja rekreativnega značaja, zunanji - uradni tekmovalni svet pa je nekaj čisto drugega. Rezultatov torej nikakor ne gre primerjati ali enačiti; uradna tekmovanja morajo pri klubu in tekmovalcih vselej predstavljati nekaj več. (V.S.) Svet več ne stoji, ampak že sedi na sodu smodnika. Z grozo se spominjam Nostradamusovih prerokb, da bo ogenj vzplamtel na Bližnjem vzhodu, v arabskem okolju, in zajel široka področja naše oble. To naj bi se zgodilo prav v tem času, kot se je. Želel bi si, da se je veliki francoski astrolog in jasnovidec pred petsto leti zmotil, da gre v teh dneh le za ozemeljsko omejen upor zoper diktature, samovlade, za demokracijo in svobodo. Sicer pa-prerokbe se vedno ne uresničijo, so lahko pomanjkljive, prerokbe prav zmeraj ne prerokujejo. Nostradamus na primer ni predvidel Tinine zmage na svetovnem prvenstvu, pa je Mazejeva kljub temu osvojila za samostojno Slovenijo prvo zlato kolajno v tej panogi. Njen uspeh je take sorte, da ga skoraj ni mogoče dojeti. Njeno zmagoslavje ni bilo zapisano v zvezdah, marveč v njenih nogah, talentu, srcu, treningih in trdem delu, v njeni navezi z 'našim' Andreo Massijem, ki ji je zaupal in ji s svojo bližino vdahnil čustveno stabilnost. Eh, ja, polnokrvna, prava ljubezenska partnerska razmerja delajo čudeže. Med te (čudeže) lahko uvrstimo tudi ubranitev svetovnega boksarskega naslova v velterski kategoriji združenja IBF Dejana Zavca, ki je v petek v Ljubljani v peti rundi z nokavtom premagal izzivalca Paula Delgada. Zavec ni imel težkega dela, le potrdil je, da imamo Slovenci moč, da se znamo boriti, vihteti pesti, sledil je zgledu Martina Krpana, ki je sredi Dunaja premikastil samega Brdavsa. Zavec je Štajerc. Pravijo, da so Brici še hujši in kar nekaj da jih sledi Zavčevim stopinjam. Pa še nekaj je postoril žilavi Ptujčan: obogatil je slovenski jezikovni slovar. Boksarski žargon je bil na našem jezikovnem polju torzo, po Zavčevi zaslugi je bilo treba izumiti tudi tehnične slovenske izraze za opis aperkatov in kro-šejev in podobnih nežnih božanj. To se pravi, da šport ni le zadeva telesne moči, lahko prispeva svoje tudi ostalim področjem, celo jeziku, ki je dinamična in vseskozi razvijajoča se kategorija sporazumevanja. Skratka, lep Zavčev prispevek mednarodnemu dnevu maternega jezika, ki smo ga obeležili včeraj. Kakšen pa je naš odnos do materinščine in kaj za materni jezik pojmujemo? Odgovoru se bom izognil, sicer bi začel vihteti pesti na vse strani, nemara še ostreje kot Dejan Zavec. Jezik je jezik. Kuhan goveji jezik se dobro ujema z oljčnim oljem in postane solata, o oslovskem jeziku sploh ne bi govoril, saj spominja na milanovega nogometaša Gattusa, ki je proti Tottenhamu divjal kot vol, namesto da bi se ugriznil za jezik, kar večkrat vsi počenjamo, predvsem pri nas, kjer smo občutljivi na vsakršno, še tako dobrohotno in milo opazko. Zato so naši jeziki večkrat močno otečeni in okrvavljeni. Od samih ugrizov. So pa tudi obdobja, ko lastnih jezikov ne grizemo. Ta teden se je to zgodilo z nogometaši Krasa, ker so počivali in zaradi tega niso oddali točk, a jih niti dobili. V naslednjem kolu pa bodo zagotovo ujeli zmago z novim trenerjem, katerega priimek je v prevodu Romar in ve se, da so romarji ma-ziljeni z božjim mazilom, ki lajša bolečine na podplatih. A temu Romarju ni bilo treba v Fatimo ali Lourdes!, tudi v Repen in še marsikam vodi (je vodila) romarska pot... Roberta Vecchionija je pot pripeljala do Sanrema, kjerje zmagal. Kan-tavtor je po zlati pevski kolajni presenečen izjavil: pa ne, da sem postal neumen? To marsikaj pove o mnenju, ki ga ima Vecchioni o svojih kolegih in mnogih puhlih popevkah. Sam pa poje o knjigah, kulturi in ljubezni, ki notranje bogatijo človeka. Nič čudnega, saj je desetletja poučeval grščino in latinščino na liceju, poleg tega pa na raznih univerzah še o oblikah poezije v glasbi. To mi je rešilo prejšnji konec tedna. Ni res, da neumnost vedno zmaga. Včasih se sonce nasmehne tudi vsebini in celo poeziji! Vincenzo Montella namesto Ranierija Na 12. strani Odbojka: Dragocena zmaga za valovce Na 18. strani Nogometaši Brega ne poznajo zastojev Na 21. strani NBA: Zahod boljši Na 22. strani Bahrejn brez formule 1 Na 22. strani 12 Torek, 22. februarja 2011 ODBOJKA / REKORD Francoz Teddy Tamgho je postavil nov svetovni dvoranski rekord v tro-skoku. Skočil je 17,91 metra. Njegov osebni rekord na odprtem znaša 17,98 metra. Pred njim sta samo Britanec Edwards (18,29) in Američan Harrison (18,09). JUBILEJNA ZMAGA Američan Andy Roddick je na teniškem turnirju v Memphisu slavil svojo 30. turnirsko zmago. V finalu je s 7:6 (7), 6:7 (11) in 7:5 premagal Kanadčana Miloša Raonica. Med aktivnimi igralci sta več zmagala le Švicar Federer ( 67) in Španec Nadal (43). LONJER PRINAŠA SREČO Kolesar Marko Kump (Geox-TMC), prvi slovenski zmagovalec Trofeje ZSŠDI v Lonjerju, je na dirki po Omanu osvojil svojo prvo majico v profesionalni konkurenci. Po zaslugi uspehov na letečih ciljih je namreč zmagal v seštevku za najbolj borbenega kolesarja. Šestdnevno dirko je sicer osvojil Nizozemec Gesink. KOPRČANOM ŠLO OD ROK Rokometaši koprskega Cimosa so na prvi tekmi osmine finala pokala challenge v gosteh premagali švedsko ekipo Eskilstuna Guif s 33:32 (16:17). Povratna tekma bo v soboto v Kopru. nogomet - Po neverjetnem porazu Ranieri odstopil, prihaja Montella Roma caput mundi ali Roma kaputt? V Genovi Roma vodila 3:0, nato izgubila 3:4 - Montella nasledil Ranierija - Nov pekoč poraz Juventusa - Milan, Inter in Napoli za naslov LE ŠE TRIJE V BOJU - Milan, Napoli in Inter: le še tri ekipe so v igri za naslov. Lazio je sicer tam zraven a trener iz Ločni-ka Edy Reja nima dovolj kakovostne ekipe, da bi se lahko vse do konca boril za prvo mesto. V Rimu bi najbrž podpisali že za uvrstitev na četrto mesto, ki omogoča igranje pred-kroga lige prvakov. Vsekakor bo treba biti zelo pozorni tudi na belomodre, ki svoje uspehe gradijo na zelo čvrsti obrambi in na veliko manjših nihanjih v igri v primerjavi z ostalimi tekmeci. Od vseh ekip je Lazio najbolj homogena in tudi igralci so pod manjšim pritiskom. Res je, da je Rim zelo vroče okolje (dovolj da pomislimo, kaj se dogaja na »drugi strani brega«), a od Hernanesa in soigralcev ni nihče pričakoval tako uspešnega prvenstva, tako da so navijači Lazia z dosedanjimi nastopi zelo zadovoljni in okolje je za igralce v tem trenutku ne breme temveč dodatna motivacija. A stvari se v italijanski prestolnici lahko čez noč spremenijo. Milan je slavil v Veroni ne brez hudih polemik. Prvi zadetek črnordečih je bil neregularen, saj si je Robinho odločilno pomagal z roko. Sodnik se dotika ni zavedal, le še dokaz več, da je morda za Milan pravo leto. Ko so ti tudi take epizode povečini naklonjene pomeni, da je naslov res v dometu. ROMA Z NOVIM TRENERJEM - Po novem pa ne bo več Roma caput mundi, temveč le Roma kaputt. Po neverjetnem porazu, ki so ga rumenordeči doživeli v Genovi je namreč odstopil trener Claudio Ranie-ri. Rimljani so na Marassiju še na začetku drugega polčasa gospodarili na igrišču in vodili s 3:0, potem pa se je dogodilo nemogoče. Domača ekipa je bila kar štirikrat uspešna in pripravila enega izmed največjih preobratov v zgodovini italijanskega nogometa. Da nekaj ne gre prav znotraj slačilnice je več kot očitno in najbrž je hotel trener Ra-nieri s tem korakom postaviti pred izbiro igralce: če je bil on sam krivec za nastalo situacijo, potem pa je zdaj problem rešen. Drugače pa bo pomenilo, da je imel v celotni zadevi trener le stransko vlogo in razloge za zadnje neuspehe gre iskati drugje. Bomo videli, če bo novemu trenerju Vincenzu Mon-telli, ki nima še nobene izkušnje na tem nivoju, a dobro pozna okolje, uspelo prezračiti okolje. GRENKA APULIJA - Kdor je pričakoval, da je Juventus le ubral pravo pot, pa je bil v sekundi demantiran. Na gostovanju v Lecceju je stara dama doživela gladek po- Cesar izključen Po odstopu Ranierija so se pri Romi odločili, da ga bo nasledil nekdanji napadalec Rimljanov Vincenzo Montella, na sliki ko je bil še igralec ansa Udinese je znova dokazal, da ima v napadu nekaj težav, ko je odsoten Sanchez. Proti Brescii so se morali tako Guidolinovi varovanci zadovoljiti s točko, Handanovič (ocena 6) pa je tekmo zaključil nepremagan in nezaposlen. Nad sojenjem se jezijo v taboru Chieva. Poraz proti Milanu ne gre jemati kot tragedijo, saj so črnordeči navsezadnje vodilna sila, vendar so bile sodniške napake na tekmi odločilne. Do pozitivne ocene se nista dokopala Jo-kic in Cesar (oba 5,5). Prvi je vstopil v drugem polčasu, drugi pa je zaradi dvojnega opomina predčasno odšel v slačilnico. Ze v soboto je proti Krhinovi Bo-logni znova klonil Palermo. Splošna sivina je zajela tudi slovenske nogometaše. Še najslabše se je izkazal Andel-kovic, ki je v obrambi trpel hitrost nasprotnikov in si prislužil čisto petico, pol ocene več (5,5) pa sta si zaslužila Ili-čic in Bačinovic. Kurtic ni vstopil, Krhina pa ni bilo niti na klopi za rezerve. raz (še bolj gladek kot kaže končni 2:0). Očitno tudi v juventusovem taboru nekaj ne gre in po tem porazu je tudi četrto mesto veliko bolj oddaljeno. Lecce je Juventus prega-zil z enim samim orožjem: hitrostjo. Prav tista hitrost, ki je večkrat usodna za italijanske ekipe tudi na evropski ravni. Občutek je, da imajo italijanske ekipe zastarel tip atletske priprave. Medtem ko bi lahko nekateri nogometaši italijanskih ekip skorajda nastopali na tekmovanjih body buildinga so igralci iz Španije, Anglije in drugih prvenstev povprečno bolj suhi in manj mišičasti. A veliko hitrejši. IZIDI 26. KROGA: Bologna - Palermo 1:0, Chievo - Milan 1:2, Fiorentina - Samp-doria 0:0, Genoa - Roma 4:3, Inter - Caglia-ri 1:0, Lazio - Bari 1:0, Lecce - Juventus 2:0, Napoli - Catania 1:0, Parma - Cesena 2:2,. Udinese - Brescia 0:0. VRSTNI RED: Milan 55, Napoli 52, Inter 50. Lazio 48, Udinese 44, Juventus 41, Palermo 40, Roma 39, Cagliari in Genoa 35, Fio-rentina 33, Bologna 32, Chievo in Sampdo-ria 31, Parma in Lecce 27, Catania 26, Brescia 23, Cesena 22, Bari 15. »V popolni čustveni atmosferi lahko samo čestitam Tini, da je toliko predrzna, da noče srebrne kolajne. Tekmuje zato, da zmaguje, in ne zato, da daje le vse od sebe.« (Komentator T. Zgaga, Dnevnikov Objektiv, 19. 2.) »Ne pomnim, kdaj mi je zadnjič kakšna punca orosila oči, glede na to, da sem poročen.« (Predsednik Smučarske zveze Slovenije Tomaž Lovše na sprejemu s Tino Maze v Ljubljani, 20. 2.) »Ne nisem še, bom danes. Nekaj bom spil, tako da bo šlo boljše.« (Andrea Massi na sprejemu v Ljubljani o tem, da se še ni naspal, 20. 2.) »No, če že pridete v Kranjsko Goro, pridite še v Trbiž. Dvajset mi- nut je od tam. Če že v Mariboru ni bilo nič, naredimo to tekmo slovensko.« (Tina Maze množici na Prešernovem trgu, 20. 2.) Dejal je, da tega ni storil zaradi želje svoje partnerice Mazejeve, ampak mu je njegov nekdanji dijak pisal, da je videti kot divji mož. (Slovenska tiskovna agencija razkriva, zakaj se je Andrea Massi obril, 20. 2.) »Ali je Lazio izgubil zaradi tega? Ne. No? Na kaj se torej sklicujete? Na dim iz pipe ... Dovolj s tem. Jaz sem dobre volje in še boljše so navijači Rome. S temi vprašanji pa jih vi še bolj radostite. Zdaj uživajo kot ježi.« (Zdaj že nekdanji trener Rome Claudio Ranieri novinarju, ki navija za Lazio, po rimskem derbiju, 7. 11. 2010. Ranierija bomo v tej rubrikipo-grešali.) me (ne) zanima Tina Maze bi lahko bila Županova Micka Boris Kobal, katera gledališka vloga bi bila primerna za Tino Maze? Žal so vsi najbolj znani ženski lila tragične figure: Antigona, Medeja, Julija ... O, jaz bi rekel, da bi bila Tina za komedijo. No, v kateri vlogi? Ona bi bila dobra za Zupanovo Micko. Zakaj? Je taka - svetla. Lepa je in malo muhasta. No, ni Gorenjka, ampak Ko-rošica, bi bilo pa vseeno prav. A če bi jo postavil na oder, bi morala popraviti govor. Zgubiti bi morala ta njen akcent. Ste si ogledali njen sprejem na Prešernovem trgu? Tega nisem, sem pa vse njene tekme. Urnik je bil tak, da mi je uspelo. Kaj naj rečem? Nimamo veliko elitnih športnikov, zato je bilo lepo, super. Tako kot z Zavcem. Ste spremljali tudi njegov nastop? Sem. Vaje so se končale prej in mi je uspelo tudi to. Zadovoljen sem. Zdi se mi v redu tip. Začeli smo z Županovo Micko. Napisal jo je Linhart, ki je bil tudi zgodovinopisec. Kaj bi zato rekel o tem, da Slovenci na Tržaškem in Goriškem kljub Evropi in padcu mej še vedno prirejajo zamejsko smučarsko prvenstvo? Mislim, da če bi bil Linhart še živ, bi se s tem ne ukvarjal. Saj je bil tudi iz bolj oddaljenih krajev. No, edino to, da je bil povezan s framasonskimi skupinami, bi ga nekako vezalo ... Kaj pa Boris Kobal o zamejskih prvenstvih po padcu meja? Pri nas je vse ena kontradikcija. Pač nesrečen košček zemlje je, poln protislovij. To velja tudi za Italijane. Jaz bi najraje dvignil roke, a ne morem, ker nimam jih nad čim dvigniti. Priznam pa, da sem zamejstva sit in mi ni žal, da sem se oddaljil. (P. V.) nogomet - Liga prvakov Ponovitev finala Inter - Bayern Prejšnji teden so bile italijanske ekipe vb ligi prvakov zelo neuspešne, saj sta tako Milan kot Roma klonila pred domačim občinstvom, tako da uvrstitev v četrtfinale za oba italijanska predstavnika visi na zelo tanki nitki. Delno mora rešiti čast italijanskega nogometa Inter, ki bo igral jutri na San Siru proti Bayernu iz Münchena. Gre za ponovitev lanskega finala, ko je prevladal Inter. Bomo videli, če bo nemškemu prvaku uspelo maščevanje, saj bo lahko tokrat razpolagal z dvojico Robben-Ribery (slednji je bil za lanski finale lige prvakov kaznovan). Ze danes pa bosta igrala dva izmed favoritov za končno slavje. Chelsea ima nekaj težav v domačem prvenstvu, tako da začenja Carlo Ancelotti resnično razmišljati, da bi vse energije vložil v evropske nastope. Drogba in soigralci bodo igrali na Danskem proti verjetno najbolj prijetnemu presenečenju letošnje lige prvakov Kobenhavnu. Danci so že z uvrstitvijo v osmino finala presegli vsa pričakovanja, a Kobenhavn ne gre nikakor podcenjevati, saj jim je že uspelo zaustaviti Barcelono. Real Madrid Joseja Mourinha bo igral v Lyonu. domača ekipa v zadnjih sezonah ne navdušuje, niti v domačem prvenstvu ni več edina kraljica, tako da bi si moral Real brez večjih težav zagotoviti uvrstitev v četrtfinale. Spored zadnjih štirih tekem osmine finala lige prvakov: danes (ob 20.45) Kobenhavn - Chelsea, O. Lyon - Real Madrid, jutri (ob 20.45) O. Marseille - Manchester United, Inter - Bayern München. košarka - V višjih državnih ligah Siena šele drugič KO Legadue: Tušek presenetil vodilnega - A-liga amaterjev: Acegas Aps v enem mahu obračunal s »krizo« A LIGA - Ko bi ga ne zasenčila izjava družbe Benetton, da ne bo od naslednje sezone več sponzor ekipe iz Trevisa, bi bila prav gotovo najbolj odmevna novica tedna drugi poraz vodilnega Montepaschija (Kaukenas 18) 89:84 v Caserti (Di Bella in Jones 16). To sta izkoristila milanski Armani (Greer 19), ki je tesno po podaljšku s 74:76 zmagal v Brindisiju (Roberson 20), in Bennet Cantu (Mazzarino 26), ki je žel izdatno zmago (69:96) v Teramu (Zoroski 20). Oba zasledovalca zaostajata sedaj 6 točk za vodilnim državnim prvakom. V boju za obstanek je pomembno zmago dosegla Vanoli Braga Cremona (Foster 16 Marko Milič 6), ki je kar s 67:89 zmagala v Montegranaru (Cavaliero 18). Angelico Bilella (Sosa 19, Goran Jurak 9) je, nasprotno, doživel polom (74:94) na domačem igrišču proti Sassariju ((White 25). Obe ekipi imata ta-čas 16 točk in sta na 11.oz.12.mestu na lestvici. LEGADUE - V drugi ligi je za senzacijo poskrbel Fileni Jesi (Miglio-ri 18, Marko Tušek 11), ki je z 88:61 premagal vodilno Umano iz Benetk (Clark 17). To sta izkoristila Fastweb Casale (Hickman 18) , ki je s 67:60 premagal Scafati, in videmski Snaidero (Harrison 23), ki je z 81:67 doma premagal Assigeco Castelpusterlengo (Marigney 19). Obe ekipi imata 30 točk, Umana pa dve točki več. AMATERSKA A LIGA - AcegasAps (Vidani 16, Moruzzi 14, Ben- Federico Vidani (AcegasAps) fatto 11, Raspino 9, Magro 8, Maiocco 7, Colli 6, Ruzzier 5, Contento 4, Scutiero 2) je z odmevno zmago 82:46 na domačih tleh proti Pa-vii na en mah odgnal pretečo krizo in se otre-sel potencialnega nasprotnika za playout. Na igrišču sploh ni izgledalo, da imajo nasprotniki samo 4 točke na lestvici manj od Tržačanov, saj jih je Dalmassonova ekipa od druge četrtine naprej povsem nadigrala. AcegasAps je bil boljši v vseh elementih, zgovoren pa je odstotek realizacije iz igre: Tržačani 51%, gostje pa samo 27%. Res je, da je imela Pavia nekaj poškodovanih oz.obolelih igralcev, a iste probleme ima tudi AcegasAps. Od posameznikov gre omeniti zelo dober nastop Vidanija in Moruzzija, ki sta bila po nekaj bledih nastopih spet protagonista v napadu. Odsotnost Busce pa je ekipi bržkone bolj koristila kot škodila, saj sta mlada Scutiero in predvsem Ruzzier, kljub kaki naivnosti, vnesla v ekipo nekaj tiste mladostniške svežine, ki jo je tačas potrebovala. Medtem se je Dalmasson že ustno dogovoril z vodstvom, da bo ostal še dve sezoni v Trstu, če bo ekipa ostala v tej kategoriji. Po tej zmagi so se Tržačani spet dokopali do 8. mesta (24 točk, prav toliko kot Castelletto), vsi ostali izidi pa so bili pričakovani, razen domačega poraza Trenta (66:86) proti Ri-vi del Garda. Na vrhu še vedno vodi Perugia (34 točk) pred Piacenzo (32). Marko Oblak kroma / ŠPORT Torek, 22. februarja 2011 13 povabilo na pogovor - Andrej Kos, nogometni trener »Pri vas vse lepo, pogrešam le večjo konkurenco v ekipi« Štajerski trener najmlajših pri Krasu je začel svojo pot pri Pomladi Štajerski nogometni trener (s C licenco pri NZS) Andrej Kos (po poklicu inženir rudarstva), ki je v nedeljo dopolnil 32 let (vse najboljše!), trenira pri združenih mladinskih ekipah na Tržaškem že štiri sezone. Letos vodi Krasove najmlajše, pred tem pa je treniral pri Pomladi. Kakšno predstavo si imel o naših klubih, ko si prišel trenirat na Tržaško? Klube in zamejsko nogometno stvarnost mi je predstavil prijatelj in trener Andrej Pahor. Pred prihodom v Trst torej nisi poznal zamejskega športnega okolja? Ne. Pravzaprav sem se v Sežano zaradi službe preselil pred šestimi leti. Sem Štajerec, doma iz okolice Velenja. O Slovencih v Italiji sem žal bolj malo vedel. Pred prihodom v Sežano sem bolj poznal problematiko zamejskih Slovencev na Koroškem in na Štajerskem v Avstriji, saj so nam Štajercem bližji. Z nekaterimi Slovenci iz Italije sem se sicer spoznal že v študentskih letih v Ljubljani, tako da čista neznanka le niso bili. Z njimi sem se dobro razumel. Pred prihodom v Pomladi sem spoznal tudi profesorja in trenerja Miloša Tula. Prav on me je pripeljal na Tržaško. Ali si imel na začetku težave? Si se hitro privadil na novo okolje? Na začetku sem imel nekaj težav, saj nisem govoril italijansko. Pravzaprav večina igralcev je bilo Slovencev, tako da ni bilo težav. Na začetku so mi pomagali sami otroci, ki so prevajali svojim italijanskim vrstnikom. Na novo okolje sem se tako hitro privadil. Kmalu sem se navadil tudi italijanščine. Obiskoval sem tudi tečaj. Zame je bila to edinstvena priložnost, da se naučim novega jezika, ki ga zdaj uporabljam tudi službeno, saj poslujem tudi z italijanskimi podjetji. Katere so glavne razlike med klubi v zamejstvu in v Sloveniji? Glede same organiziranosti klubov je med slovenskimi in zamejskimi klubi velika razlika. Tu na Tržaškem so klubi zelo dobro organizirani. Še nekaj bi dodal. Prosim? Zelo lepo je, da športnim klubom in mlajšim fantom lokalni mediji, tudi in predvsem Primorski dnevnik, posvečajo zelo veliko pozornost. Za fante je to še dodatna motivacija. Prepričan sem, da jim slika na časopisu ali na spletu da novega ela- na. Na treningih se fantje o tem veliko pogovarjajo. V Sloveniji tega ni. S težavami se torej nisi nikoli soočal? Večjih težav nisem nikoli imel. Mogoče na začetku z igrišči, saj smo se vedno selili z enega v drugi kraj. S temi težavami pa se soočajo tudi drugi klubi na Tržaškem. Odborniki so mi vedno priskočili na pomoč. Zahvaliti se moram tudi staršem, ki nas nikoli ne pustijo na cedilu. Poznaš otroke na tej in oni strani meje. Katere so razlike med enimi in drugimi? Razlike so velike. Ampak ne toliko med otroci iz Slovenije oziroma iz zamejstva, temveč opažam velike razlike predvsem med vaškimi in mestnimi otroci. Sam sem na Štajerskem živel na podeželju, v Ljubnem ob Savinji, in tam treniral mladinsko ekipo, katero so sestavljali le vaški fantje. Veliko je skupnih točk s fanti, ki igrajo pri Krasu, in živijo na vasi. So ubogljivi in niso razvajeni. Sežanski otroci so že bolj podobni meščanskim otrokom. To sem opazil, ko sem treniral pri Taboru. V Sloveniji so šole tiste, ki otroke usmerjajo v športno udejstvovanje. V Italiji pa tega ni. Resnici na ljubo ne poznam italijanskega šolskega sistema. V Sloveniji pa lahko potrdim, da je tako. V šolah se otrok sreča s številnimi športnimi disciplinami in nato zbere, kje bi lahko bil uspešnejši. Nato se otrok pridruži klubom. Kako pa trenerji iz Slovenije gledate na zgodnjo specializacijo? V določenih stvareh je to prednost, v drugih pa ni. Opažam pa, da s prezgodnjo specializacijo otrok večkrat izgubi motivacijo in se naveliča ter zamenja šport. Do 12. leta starosti bi morali poskusiti čim več športnih disciplin. Tudi osnovna motori-ka igra pomembno vlogo. Otrok, ki se v mlajših letih istočasno ukvarja z več športi, bo uspešnejši. Treniraš štirinajstletnike (najmlajše). Ali fant pri teh letih lahko še izboljša tehniko? Povedal vam bom svojo izkušnjo: nogomet sem začel igrati pri šestnajstih letih. Pred tem se se ukvarjal z atletiko. Imel pa sem velike težave pri dojemanju tehnike. Težave sem imel s kontaktom z žogo. Nadoknadil sem z izjemno veliko voljo. Razlikujeta se tudi slovenska in italijanska nogometna šola. V Sloveniji zelo podpirajo Ajaxovo metodiko. Italijanske nogometne šole pa ne poznam tako podrobno, da bi jo lahko primerjal z našo. Vsekakor vem, da se šoli razlikujeta. Ali se tudi ti razlikuješ od italijanskih kolegov? Če bi se primerjal s svojimi italijanskimi kolegi, sem jaz bolj glasen, medtem ko so oni bolj tihi (smeh). Pri najmlajših naj ne bi že stremeli po rezultatih. Velja. Otroci naj bi se pri štirinajstih letih še učili. Rezultati niso pomembni, četudi klubi že pričkujejo, da bi morale ekipe najmlajših zmagovale prvenstva. Priznati mora, da tudi jaz rečem fantom, da je lepo zmagati. Tvoj odnos s starši? S starši je treba imeti dobre odnose. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da so starši na tribunah dobrodošli. Lahko podpirajo ekipo tudi z glasnim navijanjem. Ne smejo pa se vtikati v trenerjevo delo. Pa tudi v slačilnico naj ne bi hodili. Kako pa kot trener gledaš na šolske uspehe oziroma neuspehe svojih fantov? Šola je v teh letih najpomembnejša stvar. Vsekakor slabi uspehi v šoli ne smejo biti izgovor za odsotnost na treningih. Otrok se mora v teh letih tako organizirati, da se po šoli doma uči in da ima nato čas tudi za trening oziroma za druge dejavnosti. Treba si je dobro organizirati svoj prosti čas. Kako bi ocenil prehod združenih mladinskih ekip od Pomladi h Krasu? Pri Pomladi je na začetku teklo vse kot po olju. Nato pa se je začetna evforija polegla. Pogrešal sem prisotnost odgovornih ljudi na treningih in tekmah. Ko je Kras prevzel mladinske ekipe, je vse skupaj znova steklo, kot je treba. Zdaj imamo tajnika Sarazina, ki je dober organizator in skrbi za vse podrobnosti. Vedno imamo dovolj igralcev na razpolago za tekme. Kaj pa pogrešaš pri nas? Konkurenco. Rad bi imel vsaj 20 fantov, ki bi se na vsakem treningu borili za mesto v ekipi. Žal nekateri vedo, da bodo ob nedeljah igrali, četudi ne bodo dobro trenirali med tednom. Jan Grgič ALI ALI ro » ro Košarkar Daniel Batich igra pri tržiškem Falconstarju in je zato skupaj z Janom Budinom trenutno edini B-li-gaš med Slovenci v Italiji. Pred tekmo: sprostitev ali zgodaj spat? Zgodaj spat. Po tekmi: sprostitev ali zgodaj spat? Sprostitev. Navadno sem s punco. Si ti osvojil njo ali je ona tebe? Ona mene. Kdo je boljši: Jan Budin ali Nello Laezza? Jan Budin. Ker je povrhu tudi zamejec. Katera je lepša: Belen Rodriguez ali Elisabetta Canalis? Belen, ker je bolj »latina«. Festival v Sanremu ali festival v Števerjanu? Sanremo, Sanremo ... Evroliga ali NBA? Evroliga, ker igra sloni na tehniki. Goran Dragič ali Erazem Lor- bek? Dragič. Videl sem ga v živo, lahko rečem, da fizično ni izreden, a mu je kljub temu uspelo priti v NBA. Saša Ferfolja ali Peter Sosič? Peter Sosič. Poznam ga več let oziroma ga poznam bolje. Ko odbije 7. december, kdo komu prej vošči za rojstni dan? Košarkar Daniel Batich košarkarici Martini Gantar ali košarkarica Gan-tarjeva košarkarju Batichu? Zadnjič sva bila slučajno v istem lokalu, zato sva si voščila istočasno. Drugače prvo jaz ker sem gentleman. Matija Jogan ali Andrej Vre-mec? Matija Jogan. Bil je prvi, ki me je spodil s treninga. Pet minut prej ali deset minut kasneje? Pet minut prej. Žogo si dobil od Mattie Bron-zata, komu jo boš zdaj podal? Petru Sosiču. (p. v.) 360 STOPINJ Matteo Fed Odbojka, ampak tudi dirkanje z gokartom Matteo Fedrigo iz Štandreža je tačas zaseden s pripravami na pust: »Sodelujem seveda pri pustni skupini Oton Župančič,« nam je pojasnil, ko smo ga zmotili ravno med pripravami. Mat-teo, rojen 9. maja 1986, se z odbojko ukvarja že dolgo: že kot otrok je pristopil k Valu, nato je igral v mladinskih ekipah Soče in Olympie, letos pa se je vrnil k Valu, ki igra v C-ligi. Redno trenira odbojko, glavni konjiček pa je dirkanje z gokartom. S prijateljem in soigralcem Simonom Plesničarjem je namreč večkrat najel gokart, lani pa je kupil svojega: »Zdaj še ne tekmujeva, ne izključujem pa, da bova v bodočnosti tudi dirkala,« napoveduje Matteo. Stan: zaseden Ostali sporti: mali nogomet, karting, paintball, snowboard, tennis na plazi z rake-toni Ostale dejavnosti in konjički: odbornik kulturnega društva Oton Župančič in društva Karnival Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, Vroom, Focus, Top Gear, športni dnevniki in revije Spletna stran: work in progress Knjiga na nočni omarici: Angeli in demoni Najljubša glasba: poslušam vse sort glasbe Najljubši film: transformers Moj lokal: Turri in Tobacco inn Najljubša jed: gove- dina tagliata, ljubljanska, pizza Najljubša pijača: ce- devita Mi je všeč/mi ni všeč: všeč mi je potovati, voziti gokart, druženje in zabava s prijatelji, spremljanje nogometnih tekem in premagovati prijatelje na »playstationu«/ ni mi všeč nasilje in nespo-štljivost Najljubši športnik: Giorgio Chiellini in Fernando Alonso Najljubša osebnost: Valentino Rossi Najljubše počitnice: Rhodos 2009 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... nogometaš ali dirkač Moja himna: carpe diem! ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV NASILJE, STRAHOVLADA BIVALIŠČE UMRLIH NEKD. NOG. BOLOGNE AMERIŠKI PEVEC (FRANKIE) SLOG JUŽNI SADEŽ, CITRONA NAŠ NOVINAR JEVNIKAR ŠPANSKI KOLESAR (ABRAHAM) PREMETENKE IVO ZORMAN KANADSKI KANTAVTOR (JONATHAN) ŽENSKO LJUBK. IME PREVOZNO SREDSTVO KRUŠNI, NEPRAVI OČE ALBERT CAMUS DEČJI ORGAN VOHA DEL, DELEŽ, PARCELA LJUDSTVO V LAOSU AMERIŠKI BOKSAR CASSIUS CLAY DIVJA MAČKA NEKDANJA BOROVA ATLETINJA KRAJŠE, VESELO DRAMSKO DELO OTOČJE MED SEVERNO IN JUŽNO AMERIKO FRANCOSKI IGRALEC IN REŽISER (JACQUES) AMERIŠKI SKLADATELJ IN PIANIST (CLARENCE) SLOVARČEK - ERK = nemški glasbenik • KERE = strašne boginje v grški mitologiji • LOOMIS = ameriški skladatelj • SEET = kanadski kantavtor 1 4 Torek, 22. februarja 2011 KOŠARKA / državna c-liga - Po sobotni Jadranovi zmagi proti Venezii S skupinsko igro jim obstanek ne more uiti Tako pravi tudi Christian Slavec - Odločilni bosta naslednji dve tekmi »Če igramo požrtvovalno, skupinsko, agresivno kot tokrat in se borimo za vsako žogo, lahko še naprej zmagujemo. Ne smemo pozabiti, da ima Venezia trikrat večji budžet od nas, da ima štiri dvometraše, kar nekaj igralcev pa je že nastopalo v A2 in B1 ligi. Skratka, zadovoljen sem, da smo premagali tako ekipo,« je po tekmi pojasnil Jadranov trener Vatovec, ki računa, kdaj bodo tudi matematično dosegli obstanek. »Zmago smo potrebovali, saj je razlika med ekipami vsak teden manjša. Kljub temu da smo bili po napornem urniku - pet tekem v 14 dneh -izmučeni, smo stisnili zobe in zmagali predvsem po zaslugi skupinske igre. Spet smo igrali tako kot na začetku sezone, ko smo bili uspešni petkrat zaporedoma,« je oceno podal tudi igralec Christian Slavec, ki se po daljši poškodbi počasi vključuje v igralni ritem. Jadran Qubik caffe' ostaja na šestem mestu, štiri točke pa ga ločujejo od prvega mesta oziroma od 12. mesta. »Ker ekipe s spodnjega dela lestvice zmagujejo, potrebujemo najmanj še dve zmagi. V boju za obstanek bosta odločilni naslednji dve tekmi proti Coneglianu in proti Montebelluni. Če igramo tako kot v soboto, pa nam obstanek ne more uiti,« po- trjuje Slavec. Proti Coneglianu bo igral Jadran v gosteh v soboto, čez 14 dni pa bo na Opčinah gostovala Montebelluna. Glede na to, da so bili jadranovci v 14 dneh v petih tekmah uspešni dvakrat in obakrat pred domačimi gledalci, da- Matteo Marusič je bil v soboto pod košem zelo učinkovit kroma deželne lige - Po sobotnem krogu Bor prvič pred Bregom Za direktno napredovanje pa se zdi, da se bosta potegovali le Servolana in Alba C-liga. Če se bo prvenstvo nadaljevalo po dosedanjih tirnicah, bo prvo mesto in neposredno napredovanje domena tržaške Servolane in krminske Albe. Bor Radenska je z nadvse dragoceno zmago v nesposrednem dvoboju dohitel Tolmezzo na tretjem mestu, vendar Karnijci imajo boljšo koš razliko. Breg je po nepričakovanem domačem porazu proti povprečnemu Ronc-hiju zdrknil na peto mesto. Slovenska predstavnika čaka v prihodnjem krogu (v soboto ob 20.30) težka preizkušnja na tujem proti moštvoma, ki se potegujeta za uvrstitev v play-off: borovci bodo nastopili v Romansu na Goriškem, Brežani pa v Roraigrandeju pri Pordenonu. Medtem je sobotni krog nagradil Muggio, Portogruaro in Cer-vignano, ki ciljajo na predčasni obstanek v ligi. Supermarket. Do konca meseca je še moč registrirati kakega igralca. V zadnjih dneh se je v Ronke vrnil krilni center Castaldo (v prvem delu sezone v Traniju v C1-ligi), branilec Moras-sutto se je v Fagagno preselil iz Co-droipa (C1), mladi bek Gnesutta je od Servolane presedlal k videmskemu UBC, Calzolari je po nekaj tekmah pri Murovi Goriziani (D-liga) oblekel dres Cervignana, za Tolmezzo pa bo do konca sezone igral tudi mladinec Andrea Adami, krilo iz Snaiderovih vrst, ki se je v Karniji pridružil starejšemu bratu. D-liga. Po Santosu, Don Boscu, Kontovelu in Foglianu se je v skupino za napredovanje dva kroga pred koncem rednega dela matematično uvrstil še Fogliano, ostalih šest ekip pa se bo borilo za obstanek. Mladi Acegasovi mladinci v dresu Salezijancev so dosegli izjemno pomembni točki v boju za napredovanje na račun vodilnega. Iz furlanske skupine bi se morali v playoff uvrstiti San Vito, Gemona, Fonta-nafredda in Tricesimo. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od srede, 23. do petka, 25. februarja. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 27. februarja. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. v nedeljo V PalaTrieste praznik košarke V okviru promocijskega srečanja Amori basket week so se v nedeljo v tržaški športni palači PalaTrieste zbrali košarkarji in predstavniki tržaških klubov, ki gojijo mladinsko košarko. Pred tekmo AcegasaAps so se pomerili najboljši tržaški igralci kategorije do 17. leta. Med njimi so nastopili tudi jadranovca Matija Batich in Jan Kraus ter borovec Martin Sternad: vsi so igrali in se izkazali. Med glavnim odmorom tekme amaterske A-lige pa so podelili prizna- nje tržaške občine vsem predstavnikom košarkarskih klubov - tudi vsem slovenskim, ki delujejo v tržaški pokrajini. Najmlajši košarkarji so se namreč že v torek pomerili na popoldanskem turnirju v športni dvorani na Čarboli. Vsi so prejeli sponzorsko majico Amori, na katero so natisnili grbe vseh klubov. Praznik košarke so dopolnili nastopi ljubljanskih Zmajčic, ki so se priložnostno preimenovale v Amori Angel's. je upati, da bodo v naslednjih krogih prav gotovo vknjižili še kako točko. Do konca prvenstva manjka še sedem krogov, od katerih bo Jadran v domači dvorani igral štirikrat, dvakrat v gosteh, enkrat pa bo še prost. (V.S.) ob igrišču M. Corsi: Zdaj lahko ciljajo na play-off Ob igrišču, vedno na enakem mestu, sedi na vseh domačih Jadrano-vih tekmah tudi nekdanji športni direktor Marko Corsi. Po zmagi proti Venezii je bil vidno zadovoljen: »Mislim, da lahko zdaj ciljajo jadra-novci na play-off. Venezia je namreč ena imed najboljših ekip v prvenstvu.« Kaj menite o letošnji Jadranovi ekipi? Zdi se mi, da je zelo homogena. Po nekaj letih so uspeli sestaviti zelo lepo skupino. Poglavitni vlogi imata prav gotovo trener Walter Vatovec in mladi Borut Ban. Ali ste pričakovali, da bo Jadran letos dočakal tako uvrstitev in da bo tudi v boju za play-off? Če moram biti pošten, nisem pričakoval, da bodo lahko igrali na takem nivoju. Med prvenstvom pa so napredovali in si zdaj zaslužijo tudi morebitno igranje v play-offu. Kako sicer spremljate ekipo? Še vedno spremljam Jadran, čeprav nimam vloge v klubu zaradi različnih razlogov. Ali kdaj tudi svetujete vodstvu? Menim, da jim ni treba ničesar svetovati. No, včasih že ... Kaj na primer? Kaj? V tem trenutku, nič. Ko izgubijo eno ali dve tekmi zaporedoma, jim le svetujem, naj ostanejo mirni. Dosti dobrega je bilo že narejeno in gotov sem, da bo še tako naprej. Ali vas bomo kdaj spet videli med vodilnimi možmi pri Jadranu? Ni pomembno, ali smo tukaj ali tam, važno je, da delamo za iste cilje, da sodelujemo in si pomagamo. (V.S.) TÎN Še o Borovih serijah C-liga IZIDI 22. KROGA Marghera - Oderzo 63:56, Jadran Qubik - Pool Venezia 68:60, Latisana - Codroipese 65:63, Padova - Spilimbergo 59:66, _imena - San Daniele 70:75, Montebelluna San Vendemiano 71:50 NBU 20 13 7 1494:1423 26 San Vendemiano 19 13 6 1279:1256 26 Spilimbergo 21 13 8 1459:1449 26 Latisana 20 12 8 1326:1250 24 Virtus PD 20 12 8 1352:1318 24 Jadran Qubik 20 11 9 1306:1269 22 Marghera 20 10 10 1259:1239 20 Pool VE 21 9 12 1403:1391 18 Oderzo 21 9 12 1515:1531 18 Limena 20 8 12 1354:1364 16 Codroipese 20 8 12 1408:1437 16 Conegliano 19 8 11 1235:1354 16 Montebelluna 19 7 12 1253:1277 14 San Daniele 20 7 13 1344:1429 14 PRIHODNJI KROG Conegliano - Jadran Qubik (26.2. ob 21.00), San Daniele - Padova, Codroipese - Limena, Venezia - Latisana, NBU - San Vendemiano, Montebelluna - Marghera C2-liga IZIDI 19. KROGA Ardita - Roraigrande 79:68 Servolana - Romans 89:78, UBC - Cervignano 75:82, Portogruaro - CBU 68:66, Breg - Ronchi 71:74, Collinare - Alba 67:76, Venezia Giulia Basket time 65:50, Bor Radenska - Tolmezzo 73:71 Servolana 19 16 3 1520:1274 32 Alba 19 15 4 1426:1229 30 Tolmezzo 19 13 6 1255:1164 26 Bor Radenska 19 13 6 1348:1296 26 Breg 19 12 7 1447:1330 24 Ardita 19 11 8 1328:1265 22 Romans 19 10 9 1338:1311 20 Venezia Giulia 18 9 9 1254:1236 18 UBC 19 9 10 1317:1346 18 Roraigrande 19 9 10 1371:1428 18 Portogruaro 19 7 12 1268:1329 14 Ronchi 18 8 10 1177:1250 16 Cervignano 19 7 12 1327:1413 14 Basket Time 19 4 15 1294:1425 8 CBU 18 4 14 1288:1443 8 Collinare 19 4 15 1249:1500 8 PRIHODNJI KROG: Servolana - Collinare, CBU - Ardita, Geatti Ronchi, Portogruaro - UBC, Roraigrande - Breg (26.2. ob 20.30), Romans - Bor (26.2. ob 20.30). D-liga vzhod izidi Fogliano - Goriziana 68:45, Don Bosco - Santos 70:63, Grado - San Vito 75:81, Kontovel - Perteole 59:53 , Monfalcone - Villesse 84:78 Santos 16 14 2 1192:956 28 Don Bosco 16 13 311236:1015 26 Fogliano 16 11 5 1086:992 22 Kontovel 16 11 5 1086:983 22 Grado 16 7 9 1098:1091 14 Goriziana 16 7 9 973:1183 14 San Vito 16 6 10 1031:104 12 Perteole 16 6 10 987:1078 12 Monfalcone 16 3 13 1030:1114 6 Villesse 16 2 14 1013:1245 4 PRIHODNJI KROG Goriziana - Grado, Monfalcone - Don Bosco, Santos - Perteole, Villesse - Fogliano, San Vito - Kontovel (25.2. ob 21.15) TOP V soboto so Borovi košarkarji nasuli obrambi Tolmezza, ki prejema komaj 60 pik na tekmo, kar 45 točk v prvih 17 minutah, v preostalih 23 pa so jih zbrali komaj 28. Odločilni kapetan Crevatin je v zadnjih treh minutah tekme zadel deset točk (dve trojki in 4:4 v prostih metih), v prvih dveh četrtinah pa jih je razpoloženi Babich v kratkem času zbral 14. Popovičevi fantje so nanizali enajsto zmago v zadnjih dvanajstih nastopih. ®Breg upočasnil korak Breg je utrpel že tretji neuspeh v zadnjih petih krogih, tretjič v letošnjem prvenstvu je bil poražen pred domačo publiko. Zaskrblja zlasti dejstvo, da je po spodrsljaju proti pepelki CBU Krašovčeva vrsta ponovno potegnila krajši konec proti moštvu s spodnjega dela razpredelnice. Nekateri posamezniki očitno niso v najboljši formi. Ekipi bo mogoče koristilo razvedrilo na smučeh, saj bo bo v nedeljo na sneg peljalo več avtobusov iz Doline. 57— Ta teden: Marusič (J) 22, Ban (J) 19, Babich (B) 17, Samec (Br), Crevatin (B) in Paoletič (K) 15, Madonia (B) 13. Skupno drž. C-liga: Ban 232, Marusič 246, Cohen 175, Malalan 152, Oberdan 119, Tomasini 116, Franco 111, Slavec 90, Bernetič 12, Floridan 10, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Madonia (B) 250, Fumarola (B) 237, Grimaldi (Br) in Richter (Br) 232, Ferfoglia (Br) 220, Samec (Br) 211, Burni (B) 206, Gia-comi (Br) 205, Zanini (B) 159, Vi-sciano (Br) 157, Crevatin (B) 133, Bole (B) 105, Babich (B) 92, Štokelj (B) 72, Semec (Br) 66, Bozic (Br) 60, Medizza (B) 33, Pipan (B) 32, Zeria-li (Br) 26, Schillani (Br) 21, Moschioni (Br) 19, Bocciai (B) 14, Krčalič (B) 7, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 241, Lisjak 160, Paoletič 144, D. Zaccaria 143, Križman 135, Švab in Hrovatin 75, Regent 27, Godnič in Gantar 22, Starc 5, Vodopivec 4, J. Zaccaria 2. STATISTIKE TOP: prosti meti: Crevatin (B), Babich (B) in Marucič (J) 4:4, Švab (K) in Samec (Br) 5:6 (83 %); za 2T: Bole (B) 3:4 (75 %), Samec (Br) 5:7 (71 %), Marusič (J) 9:14 (64 %); za 3T: Ferfoglia (Br) 2:3 (66 %) STATISTIKE FLOP: prosti meti: Zanini (B) 1:4; za 2T: Regent (K) 0:4,Hrovatin (K) 0:3, Fumarola 3:10 (30 %), Kontovel 15:40 (37 %); za 3T: Madonia (B) in Giacomi (Br) 0:3 / ŠPORT Torek, 22. februarja 2011 15 jadranje - Prva državna regata 470 v Bariju Nastop, ki ju navdaja z optimizmom Čupina dvojica z novimi jadri, a (še) staro jadrnico na 3. mestu v težkih razmerah Na prvi od štirih državnih regat olimpijskega razreda 470 za državno ja-kostno lestvico 2011 sta Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na dvodnevnem tekmovanju v Bariju osvojila tretje mesto, prejela pa sta tudi nagrado kot najboljša mladinca. Nastop v razmeroma težkih razmerah je bil izjemno pozitiven. Prvi dan sta Jaš in Simon v zelo močnem vetru, to je v razmerah, ki jih nista vajena, dosegla dve četrti mesti. Na cilju druge regate je veter pihal z jakostjo 30 vozlov, tako da predvidene tretje regate sploh niso začeli. »Pokazalo se je, da so nova jadra precej boljša od tistih, ki sva jih imela do zdaj. Jih pa moramo še nekoliko bolje spoznati,« je povedal flokist Farneti. V nedeljo, ko so pod streho spravili tri regate, je bil veter šibkejši, a zelo spremenljiv, valovi pa so bili razmeroma visoki. Simon in Jaš sta se uvrstila na 6., 12. in 2. mesto, odbila sta 12. mesto, kar jima je na koncu navrglo končno 3. mesto. Pred njima sta bila le izkušena krmarja Fabio Zeni in Giulio Desiderato, ki sta čas pred prvo re- Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta gato v Bariju preživela na treningih na Kanarskih otokih in v ameriškem Miamiju, kar velja tudi za bratranca Dubbini, ki pa jima neprimerno boljše vadbene razmere kljub temu niso pomagale, da bi se uvrstila pred našima tekmovalcema. »Dolgo potovanje na jug Italije se je izplačalo. Tekmovala sta v raznovrstnih pogojih, dosegla dobro uvrstitev in potr- kroma dila primat med mladinci. V določenih situacijah sta bila izjemno hitra, naredila sta tudi nekaj napak. Če pomislimo na različne pogoje za trening v primerjavi z drugimi boljšimi jadralci tega razreda, smo lahko z nastopom zelo zadovoljni in nas lahko navdaja z optimizmom,« je povedal trener Matjaž Antonaz, ki je jadralca spremljal v Apuliji. »Zdaj nas čaka kakovosten trening s slovenskima prvakoma v Kopru in Izoli, sledil bo trening v Zadru s Hrvatom Fantelo, nato pa se bomo odpravili v Milan po novo jadrnico. Nato bodo spet na vrsti regate v Italiji in prva mednarodna regata v Palmi de Mallorci. Skratka, začelo se je in bo naporno,« je še povedal trener. Naslednje državne regate bodo marca v Cervii, maja v Imperii in junija v še nedoločenem kraju v Laciju. Letošnja sezona je ključna tudi v vidiku selekcij za nastop na olimpijskih igrah v Londonu 2012. Vrstni red: 1. Fabio Zeni-Nicola Pi-tanti (FV Riva-Fiamme oro) 9 točk (3, 1, 1, 4, 11); 2. Giulio Desiderato-Vittorio Zaoli (YC Italiano. YC Sanremo) 10 točk (2, 2, 3, 3, 3); 3. Simon Sivitz Košuta-Jaš Farneti (JK Čupa) 16 točk (4, 4, 6, 12, 2); 4. Luca in Roberto Dubbini (MarinaMi-litare-Toscolano 17 točk) (1, 3, 2, 11, OCS); Francesco Bertagna-Marco Gian-nini (LNI Genova) 18 točk (8, 5,4, 1, 12). Nastopilo je 29 posadk. smučarski tek - Prvo zamejsko prvenstvo v smučarskem teku Mladini še dva naslova Absolutni pravki v alpskem smučanju in teku na smučeh so vsi člani ŠD Mladina - Prvaka v teku sta Mateja Bogatec in Erik Tence Dan po tradicionalnem prvenstvu v alpskem smučanju na progi Ci-macuta je bila v kraju Forni di Sopra na progi Tagliamento še prva izvedba zamejskega prvenstva v teku na smučeh. Po absolutnih prvakih v alpskem smučanju je ŠD Mladina dobila tudi zamejska prvaka v smučarskem teku. Prvo lovoriko sta si nadela kriška rolkarja Mateja Bogatec in Erik Tence. V različnih starostnih kategorijah je nastopilo 31 tekmovalcev in tekmovalk ŠD Mladina (ki je bil tudi organizator), za SK Brdina pa je tekmoval Giu-lio Taučer, članov drugih smučarskih klubov pa ni bilo. Med moškimi je na najdaljši razdalji 7,5 kilometra najboljši čas dosegel Roman Rupnik (16:49,10), drugi je bil Erik Tence (+42,70), tretji Leonardo Mecchia +45,60), četrti David Bogatec (+1:00,02), peti čas pa je dosegel mladinec Niki Hrovatin (+1:12,10). Za zamejskega prvaka je bil imenovan drugo uvrščeni Tence, saj je Rupnik, sicer Mladinin trener, iz Slovenije. »Naslov sem pričakoval, saj sem vedel, da ostali niso v formi. David (Bogatec op. a.) in Niki (op. a.) sta šprinterja, jaz pa sem dolgoprogaš. Vsekakor pa bi bilo še zanimivejše, če bi bila večja konkurenca,« je po zmagi povedal Tence. Najdaljša razdalja za ženske je bila 5 km. Daleč najboljši čas je dosegla Mateja Bogatec (12:01,80), ki je bila za več kot dve minuti hitrejša od veterank Pa-trizie Turchet in Chiare Di Lenardo. »Vedela sem, da v zamejstvu nimam kon-kurentk. Tekme pa sem se udeležila predvsem za klub, za promocijo tega športa in zabavo,« je pojasnila letošnja prvakinja Mateja Bogatec, ki je sicer pričakovala, da bodo na tekmovanju nastopili tudi člani drugih klubov. »Upam, da bo tekmovalcev naslednje leto že več.« Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili na nezahtevni progi, snežne razmere pa so bile zaradi nekoliko nižjih temperatur dobre. Organizatorji so izvedli pet skupinskih startov, saj so tekmovalci startali glede na razdaljo, ki so jo morali presmučati. Tekmovalnemu delu je sledila družabnost, kjer so ob bogati kulinarični ponudbi lahko vsi prisluhnili tudi glasbi harmonike Gorana Simonete. Sledilo je nagrajevanje, na katerem so nagradili zmagovalce po kategorijah in zamejska prvaka. Sobotna in nedeljska športna pri-reditiev je stekla brez zastojev tudi po zaslugi neutrudnih odbornikov kriškega športnega društva ter s pomočjo finan- čne podpore številnih sponzorjev. Obe prvenstvi je ŠD Mladina priredila pod pokroviteljstvom Občin Doberdob, Dolina, Gorica, Devin-Nabrežina, Repen-tabor, Sovbodnje ob Soči, Trst in Zgonik. »Zadovoljen sem s potekom tekmovanj. Bilo je naporno, vendar je vse steklo po začrtanem programu. Veseli me, da so se nam pridružili na tekmovanju v smučarskem teku tudi naši člani iz Vidma. Upam, da bomo tudi s tekaškim zamejskim prvenstvom nadaljevali,« je dejal predsednik ŠD Mladina Boris Bogatec. Zmagovalci po kategorijah (vsi ŠD Mladina) Baby sprint: Peter Chenda, miške: Petra Prašelj, miški: Robi Rupnik, dečki: Sebastian Mecchia, deklice: Jasna Vitez, naraščajniki: Luka Ghira, naraščaj-nice: Jana Prašelj, članice: Mateja Bo-gatec, starejše članice: Patrizia Turchet, mladinci: Niki Hrovatin, starejši člani: Roman Rupnik. Avtorica vseh fotografij Zamejskega smučarskega prvenstva in prvega zamejskega prvenstva v teku na smučeh - tudi na barvnih straneh - je Loredana Prinčič. ALPSKO SMUČANJE Trije babyji na stopničkah Babyji in miški so v nedeljo tekmovali na Trbižu v slalomu. Na visoko drugo mesto sta se uvrstila Petra Kalc in Alex Ostolidi (oba Brdina), ki je za zmagovalcem zaostal samo 55 stotink, med miški letnika 2002 pa je bil tretji Ales-sandro Deluisa (Devin). Izidi: baby 2003 (Ž): 1. Rebecca Baschiera (Fornese) 43,88; 2. Pater Kalc (Brdina) 45,47; 5. Caterina Sinigoi (Devin) 47,86; baby2003 (M): 1. Enrico Tiepolo (Cimenti) 39,34; 2. Alex Ostolidi (Brdina) 39,89; baby 2002 (Ž): 1. Lidia Cidrigh Giulia (Cai xxx ott) 37,56; 10. Anna Ciuch (Brdina) 50,33; baby 2002 (M): 1. Stefano Frandoli (5cime) 35,14; 3. Alessandro Deluisa (Devin) 39,55; miške 2001: 1. Luisa Penso (Cai XXX ott.) 39,90; 4. Petra Udovič 41,05; 5. Caterina Sinigoi 41,24, 7. Sara Craievich 43,15, 9. Irene Lopreiato (vse Devin) 44,76; miške 2000: 1. Valentina Piccin (cimenti) 36,05; 7. Andrea Craievich (Devin) 38,47; miški 2000: 1. Lorenzo Nicoli (Lusssa-ri) 36,38; 9. Samuel Purič (Devin) 40,09; odstopil Enrico Rožič (Devin). Erik Tence in Mateja Bogatec prva zamejska prvaka v smučarskem teku l. prinčič košarka - U15 Jadran gladko v Guminu Patrik Krevatin kroma DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Gemona - Jadran ZKB 54:86 (16:14, 21:39, 38:63) Jadran: Daneu 7, Peric 7, Regent 10, Kojanec 15, Ridolfi 22, Ušaj 14, Tulliach 2, Krevatin 6, DellAnno 1, Coloni 2. Trener: Gerjevič. Tri točke: Regent 1. SON: 31. Jadranovci so skromnega nasprotnika premagali brez težav. Začeli so odlično in povedli s 1:14, vendar so nato zaradi številnih napak omogočili, da so jih gostitelji ob koncu četrtine dohiteli (14:16). Veliko je bilo predvsem dosoje-nih osebnih napak, tako da je Gemona dosegla kar 9 zaporednih prostih metov. V nadaljevanju pa so se jadranovci zbrali in napak niso več ponovili. V drugi četrtini so povedli z 18 točkami naskoka, v drugem polčasu pa vodstvo še povečali. Vsi razpoložljivi igralci so vstopili na igrišče in se vpisali med strelce. Naj omenimo, da je bilo sojenje na obeh straneh nedosledno; dosodila sta kar 72 osebnih napak. PRVENSTVO U12 Tržaška skupina Futurosa - Polet/Kontovel 57:43 (23:8, 27:19, 46:33) Polet/Kontovel: Agostini 4, Furlan, Giaccari 7, Iurkic 4, Jankovič 2, Kafol 5, Pisani 7, Rudes 8, Štekar 2, Tavčar 2, So-sič, Vremec 2; trener: Andrej Vremec V četrti prvenstveni tekmi U12 so košarkarji športne šole Polet/Kontovel doživeli poraz v gosteh proti ekipi Futuro-sa. Predstava pa je bila tokrat v primerjavi z uvodnimi srečanji dokaj solidna. Za Vremčeve varovance je bila žal usodna prva četrtina, ko so domače košarkarice visoko povedle in izkoristile napake gostov. Polet/Kontovel pa je nato dobro reagiral in bil v ostalih treh četrtinah enakovreden nasprotnik. Trener Vremec je bil na koncu dokaj zadovoljen s predstavo vseh svojih igralcev, čeprav bi bili z večjo natančnostjo pod košem in bolj zagrizenim začetkom zagotovo v igri za zmago. Kaj mi pomeni zamejsko smučarsko prvenstvo? Kaj je zamejsko smučarsko prvenstvo? Povprašali smo udeležence letošnjega tekmovanja v alpskem smučanju, ki ima 30-letno tradicijo. Veronica Tence, Mladina, 19 let: Zdaj je zamejsko prvenstvo zame lepa priložnost za druženje in uživanje v bolj domačem okolju, kjer ni veliko stresa. Nekoč sem nastopala z večjo zagrizenostjo, zdaj ne več. Prvenstvo je vsekakor tudi primerjava med slovenskimi klubi. Štefan Žužek, Devin, 17 let: Je pomembna tekma, kjer pa ni zanemarljiv tudi družabni trenutek. Je tradicija. Pred leti sem ciljal na zmago, zdaj pa je pomembnejša zabava. Matej Škerk, Devin, 18 let: Zamejsko prvenstvo je predvsem tekma, na katero sem se pripravil prav tako kot za vse ostale. Pristop je resen, po tekmi pa je »fešta«. CIaudio Peric, Devin, 41 let: Je priložnost za snidenje z vsemi zamejskimi smučarji in družabnost. Hkrati je pokazatelj nivoja naše smučarjie. Vanessa Strain, Brdina, 16 Iet: Zabava. Tekmovanje je, ampak ni samo to. Ivan Kerpan, Mladina, 20 Iet: Tekma, na kateri se pomerimo samo zamejski smučarji. V zadnjih letih opažam, da je nivo višji; to je posledica razvoja tekmovalnih sekcij pri vseh naših klubih. Kdor zmaga, je torej dober tekmovalec. Večji del pa je zabava. Sabina Slavec, Brdina, 45 Iet: Je praznik smučanja, tekma je zame bolj obrobna. David Sosič, Brdina, 39 Iet: »Fešta«. Letos je bilo kot nekoč, saj sem na startu srečal bivše sotekmovalce. Tekmovanje kot tako pa je pomembno, ker omogoča primerjavo med klubi in tekmovalci. Je tudi priložnost za preverjanje, ali je še kdo, ki bi se lahko pridružil tekmovalnim skupinam. Skratka, pozitivno. Dušan CarIi, SPDG, 62 Iet: Smučarsko druženje zamejcev. Dober praznik, na katerem lahko vsi pokažejo svoje naučene veščine na snegu. Loredana Prinčič, SPDG, 56 Iet: Ker se tu soočajo vsa društva, je prvenstvo pomembno tekmovanje. Ker je Primorski pokal zdaj čezmejni, je zamejsko prvenstvo edina priložnost, da ugotovimo, kdo je najboljši v zamejstvu. Torej, pozitivno soočanje, ki ga moramo ohraniti. Josip - KarIo Pangos, Devin, 71 Iet: Druženje s prijatelji, ki jih sicer ne srečujem. AIesandro Corbatto, Devin, 59 Iet: Posebna tekma, svetovno prvenstvo za zamejce. Pri masterjih Devina tekmo zelo občutimo in jo tudi izkoristimo za primerjavo med nami. Stojan Sosič, MIadina, 63 Iet: Važna tekma, na kateri damo vedno vse od sebe, da stopimo na zmagovalni oder. Občutimo jo nekoliko več kot ostala tekmovanja, saj nastopamo izključno mi. Lepo bi bilo, če bi bilo takih tekem, kjer nastopamo izključno mi, več. Umakni se! Snegje zabava Torek, 22. februarja 2011 Ročno delo ZASP0FT pm>0m TOtT Gooool! » j 18 Torek, 22. februarja 2011 ODBOJKA / MOŠKA C-LIGA - Soča posrkbela za presenečenje kroga »Pozna se, da so fantje motivirani in resno trenirajo« Predsednik Fabio Tommasi zadovoljen z letošnjimi nastopi ekipe Prebile led Sočani med derbijem s Slogo v Repnu; spodaj slogašice dočakale prvo zmago v sezoni kroma V skupini za napredovanje moške C-lige je za presenečenje kroga poskrbela Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje, ki je po tie-breaku premagala Vbu, ki velja za enega izmed glavnih favoritov v boju za napredovanje, čeprav je v tem drugem delu izgubil tudi v prvem krogu. «Če bi mi pred srečanjem kdo ponudil zmago proti Videmčanom po tie-breaku, bi takoj podpisal. V resnici pa se nam je nasmihala tudi veliko bolj gladka zmaga. Škoda, da nam ni uspelo ohraniti potrebne zbranosti, vsekakor smo s končnim rezultatom vseeno zadovoljni,» je povedal predsednik Soče Fabio Tommasi. Sočani so po pekočem porazu na derbiju s Slogo Tabor, na katerem so povsem odpovedali, zaigrali s povsem drugačnim pristopom. Trener Berdon je svoje varovance prepričal, da se lahko enakovredno kosajo z vsakim nasprotnikom, tako da so bili tokrat veliko bolj odločni in samozavestni. Kljub temu, da razmere pred tekmo niso bile idealne, in je med tednom dva treninga vodil Marko Čer-nic, ker je bil trener bolan, so v soboto dali vse od sebe in tudi s taktičnega vidika odigrali zelo dobro tekmo. Za zmago proti kompletnim Videmčanom, ki so bili po srečanju vidno živčni, je bila odločilna skupinska igra, na mreži pa so bili Sočani precej bolj nepredvidljivi, medtem ko je glavno breme napada Vbuja slonelo izključno na Tombi, ki je tudi precej grešil. Poznalo pa se je tudi to, da si igralci močno želijo popraviti vtis s tekme proti Slogi in dokazati, da ne nameravajo počivati na lovorikah. Navsezadnje lahko mladi igralci prav na tekmah proti veliko bolj izkušenim in na papirju boljšim nasprotnikom marsikaj odnesejo. V Sočinem taboru so letos s to skupino res zelo zadovoljni, saj so fantje motivirani in zelo resno trenirajo. V telovadnici je v bistvu vedno po dvanajst igralcev, tako da so tudi treningi lahko zelo kvalitetni, nekateri mlajši od-bojkarji pa so v telovadnici včasih tudi vsak dan, saj trenirajo z različnimi ekipami. To se na igrišču pozna, saj stalno napredujejo, zmaga proti ekipi, kot je Vbu, pa jim bo gotovo vlila še dodatne samozavesti, tako da lahko pričakujemo, da bo njihova sezona še polna zadoščenj, saj se lahko očitno kljub odsotnosti izkušenega Testena in dejstvu, da so stalno na igrišču vsaj štirje mladi igralci, res potegujejo za zmago tudi proti ekipam v skupini za napredovanje. MOŠKA C-LIGA - Za obstanek Tesna, a dragocena zmaga za Val Imso Top scorerji tedna Moški: Lavrenčič (V) 27, Ombrato (V) 26, A. Peterlin (ST) 22, Masi (V) 18, Valentinčič (So) 17, Terčič (Ol) 16. Cettolo (ST) in I. Černic (So) 13. Ženske: Babudri (Sl) 20, Pučnik (B) 16, Cella (B) 13, Vodopivec (b) 12, Lisjak (K) in Bukavec (K) 11, Balzano (K) 10. Skupno Moška C-liga: Lavrenčič (So) 212, Ombrato (V) 207, V. Kante (ST) 205, Valentinčič (So) 182, A. Peterlin (ST) 176, Romano (Sl) 135, Dussich (Sl) in Cettolo (ST) 114, Slavec (ST) 110, , Juren (So) in Rožac (Sl) 109, D. Faganel (V) 105, I. Černic (So) 97. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 290, Terčič (Ol) 209, Braione (Np) 175, Kuštrin (Np) 174, Persolja (Ol) 144, L. Brotto (Np) 142, Pavlovič (Ol) in Hlede (Ol) 103, Capparelli (Ol) 102, Feri (Np) 77, Simeoni (Np) in Ca-prara (Np) 71. Ženska C-liga: Babudri 123, Cvelbar 94, A. Spangaro 90, Gantar 78, Starec 73, Colarich 59, Crissani 46, T. Spangaro 38. Ženska D-liga: Pučnik (B) 231, Bukavec (K) 228, Lisjak (K) in Vodopivec (B) 145, Cella (B) 142, Balzano (K) 122, Della Mea (B) 116, Grgič (B) 94, Zuzič (K) 91. Slogine odbojkarice so v svojem štirinajstem letošnjem nastopu v prvenstvu C-lige končno vendarle prišle do prve zmage. V prvem delu prvenstva so bile nekajkrat že zelo blizu uspeha, a je potem vsakič nekaj zmanjkalo, tokrat pa so gladko odpravile sicer mlajše nasprotnice. Očitno je, da se lahko v skupini za obstanek kosajo prav z vsemi nasprotnicami (boljša bi morala biti na papirju le Pordenone in Chions), tako da lahko ohranijo mesto med C-ligaši. Seveda pa morajo igrati samozavestno in se ne prepustiti malodušju ter živčnosti, ko se znajdejo v težavah. Upajmo, da bo sobotna zmaga pomenila preobrat v njihovem letošnjem prvenstvu. ©Tako ne gre Med našimi ekipami je v zadnjem krogu pravzaprav najbolj razočaral Naš prapor, ki bi moral v boju za obstanek v D-ligi tržaški Hammer premagati. Nasprotniki so bili gotovo v dometu naše ekipe, ki pa je kot že večkrat v zadnjem obdobju, zaigrala daleč pod svojimi sposobnostimi. V prvem krogu druge faze so Brici sicer slavili, treba pa je priznati, da so se pomerili z zelo mladimi nasprotniki, tako da bi bil katerikoli drug rezultat veliko presenečenje. V boju za obstanek si bo moral Naš prapor takoj zavihati rokave in zaigrati bolj zbrano. Prvenstvo je res še dolgo, a je lahko že zdaj vsaka točka odločilna. ^^m ^^^^ točk so prejšnji H konec tedna os-H ^^ vojile naše ekipe v deželnih odbojkarskih prvenstvih. To je njihov letošnji najboljši izkupiček, saj sta praznih rok ostala le Naš prapor in mlajša Slogina vrsta. Rezultat je še toliko bolj razveseljujoč, ker so prvič letos slavile vse tri naše ženske ekipe (9 točk in 0 izgubljenih setov), zmagala pa sta tudi Val in Soča, ki sta imela pred sabo vse prej kot lahko nalogo. KATJA VODOPIVEC Nivo je vsako leto nižji V letošnjih deželnih prvenstvih prvenstvih nastopajo letos tri ženske ekipe in vse tri se potegujejo za obstanek. Med temi je tudi Bor Kmečka banka, ki je po lanskem izpadu iz C-lige povsem prenovil svojo garnituro igralk, tako da je od veterank ostala le kapetanka Katja Vodopivec (nekoliko bolj izkušeni sta še dvaindvajsetletni blokerki Grgičeva in Della Mea), na splošno pa je ekipa še zelo mlada. »Ker smo letos močno pomladili ekipo, smo vedeli, da naša naloga v prvenstvu ne bo enostavna, saj je za mlade preskok na deželni nivo vedno zahteven in potrebujejo nekaj časa, da se privadijo na višji ritem in bolj zahtevno prvenstvo ter da pridobijo potrebne igralske izkušnje. V odločilnih trenutkih se to pozna, čeprav je treba priznati, da je nivo v deželnih ligah iz leta v leto slabši,« je povedala Borova kapetanka, ki je bila po sobotnem nastopu svoje ekipe zelo zadovoljna. »Igrale smo dobro v vseh elementih in tudi s taktičnega vidika smo dobro opravile svojo nalogo, tako da je bila gladka zmaga zaslužena. Zdaj moramo nadaljevati po tej poti. Prepričana sem, da so v tej skupini vsi nasprotniki premagljivi, saj so navsezadnje v prvem delu v glavnem izgubljali tako kot mi. Moramo pa igrati borbeno in dati vse od sebe. Če na igrišču ne pokažemo, kar znamo, ne moremo pričakovati, da bomo uspešni, saj nam gotovo nihče ne bo ničesar podaril.« V deželnih prvenstvih so imele v prvem delu največ težav tržaške ekipe, saj so se vse znašle v skupini za obstanek. Kako ti gledaš na to? »Rezultati samo potrjujejo to, da je ženska odbojka na Tržaškem na še nižji ravni kot je na splošno deželna oziroma, da nivo pri nas še hitreje pada. Zdi se mi zelo žalostno, da se med osmimi ekipami, tremi v C-ligi in petimi v D-ligi, nobeni ni uspelo prebiti med najboljše v svojem prvenstvu.« Kakšna pa se ti zdi letošnja formula prvenstva? »Sploh mi ni všeč. Prvenstvo je predolgo, poleg tega pa zaradi delitve v dve skupini končna lestvica ne more biti realna. Vse ekipe bi se morale pomeriti med sabo, le tako je lahko slika popolna in verodostojna. Poleg tega pa na tak način težko nadoknadiš zamujeno, če imaš v določenem obdobju težave s poškodbami.« (T.G.) Mortegliano - Val Imsa 2:3 (26:24, 14:25, 18:25, 32:30, 13:15) Val Imsa: Ombrato 26, Lavrenčič 27, Masi 18, Fedrigo 2, Farfoglia 4, Cutuli 7, Plesničar (L), Faganel 5. Trener: Robert Makuc Valovi odbojkarji, ki zaradi gripe in poškodb še vedno trenirajo in igrajo močno okrnjeni, se z zahtevnega nedeljskega gostovanja v Mor-teglianu vračajo s tesno, a zasluženo zmago. Makučevi varovanci bi lahko sicer iztržili tudi ugodnejši izid, saj so v četrtem setu stalno vodili za dve ali tri točke (zadnjič pri rezultatu 23:21). Nato pa v napadu niso izkoristili nekaterih priložnosti, tako da se je nato razvnel boj za vsako žogo, sreča pa se je nasmehnila domačinom. Mor-tegliano je na začetku vodil tudi v tie-breaku, a so ga Štandrežci po menjavi igrišča takoj prehiteli in nato do konca ohranili hladno kri ter si tako priborili dve točki in ohranili nepre-maganost v drugem delu prvenstva. Valovci pa so najboljše igrali v drugem in tretjem setu, v katerih so bili prak- tično brezhibni, tako da so bili nasprotniki res brez moči. Odlično so servirali in zelo malo grešili. Prvi seti pa je bil stalno izenačen, a so bili v končnici domačini bolj uspešni. Med posamezniki bi tokrat omenili predvsem centra Masija, ki je bil na mreži zelo učinkovit. UNDER 18 ŽENSKE Na Tržaškem Kontovel - Volley 3000 0:3 (18:25, 22:25, 22:25) Združena ekipa Kontovela, Sokola in Sloge je s porazom zaključila svojo po v prvenstvu mladink. V njem so zasedle končno 6. mesto. Večkrat so nastopile okrnjene, vsekakor pa vedno z mlado postavo. Ostali izidi: Libertas - Bor Ki-nemax 0:3 (o tekmi smo že poročali), Altura - Virtus 3:0, tekmo Coselli -Oma so preložili. Vrstni red: Altura 38, Bor Kinemax 32, Coselli 30, Libertas 22, Oma 16, Kontovel 11, Virtus 10, Volley 3000 6 (Coselli in Oma s tekmo manj). Moška C-liga za MOŠKA C-LIGA ZA ŽENSKA C-LIGA ZA NAPREDOVANJE, izidi:FerroAlluminio - . OBSTANEK, izidi:Fincantieri - Volley club, OBSTANEK, izidi:S. Andrea Pordenone 1:3, Sloga Tabor Televita 1:3, Soča Zadružna banka Vivil - Sloga 3:0, Basiliano - Val Imsa 2:3, Buia Sloga - Fincantieri 3:0, Libertas - Buia 3:0, Doberdob Sovodnje - VBU 3:2, Lignano - Il - Cervignano 3:0 Chions - Natisoia 3:0. Pozzo 3:1 Val Imsa 22 G 6:3 5 Chions 22 0 6:0 6 Sloga Tabor 2 2 0 6:01 6 Basiliano 21 1 5:4 4 Pordenone 22 0 6:2 6 Lignano 2 2 0 6:2 6 Fincantieri 11 0 3:0 3 Libertas TS 22 0 6:2 5 FerroAlluminio 2 1 1 4:5 2 Vivil 21 1 4:3 3 Sloga 21 1 4:3 3 Soča ZBDS 2 1 1 3:5 2 Buia 21 1 4:3 3 Natisonia 21 1 3:3 3 Il Pozzo 2 0 2 3:6 1 Volley club 11 0 3:1 3 Fincantieri 20 2 2:6 1 VBU 2 0 2 3:6 1 Sloga 2G 2 1:6 G S. Andrea 20 2 1:6 0 PRIHODNJI KROG VBU - FerroAlluminio, Cervignano 20 2 0:6 0 Buia 20 2 0:6 0 Sloga Tabor Televita - Il Pozzo (26.2. ob 20.30), PRIHODNJI KROG: Vivil - Fincantieri, Volley PRIHODNJI KROG: Pordenone - Chions, Lignano - Soča Zadružna banka Doberdob club - Cervignano, Val Imsa - Sloga (26.2. ob Natisonia - Buia, Fincantieri - S. Andrea, Sovodnje (26.2. ob 20.30) 19.30), Buia - Basiliano Libertas - Sloga Moška D-liga za NAPREDOVANJE, izidi:CUS Trieste - Reana 1:3, Travesio - Casarsa 3:0, Pippoli San Vito 1:3, Porcia - Olympia Ferstyle 0:3 Olympia Ferstyle 2 2 G 6:1 6 San Vito 2 2 0 6:1 6 Reana 2 2 0 6:2 6 Travesio 2 1 1 4:3 3 Pippoli 2 1 1 4:3 3 CUS TS 2 0 2 2:6 0 Casarsa 2 0 2 0:6 0 Porcia 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG: Casarsa - CUS TS, Reana - Olympia Ferstyle (26.2. ob 20.45), San Vito - Travesio, Porcia - Pippoli MOŠKA D-LIGA ZA OBSTANEK, izidi:Broker - Naš prapor 3:0, Club Regione - Altura 0:3, Aurora - Prata 1:3, Turriaco - Cordenons 0:3 Cordenons 22 0 6:0 6 Altura 22 0 6:1 6 Prata 22 0 6:2 6 Naš prapor 21 1 3:3 3 Broker 21 1 3:3 3 Aurora 20 2 2:6 0 Turriaco 20 2 1:6 0 Club Regione 20 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG: Altura - Broker, Naš prapor - Cordenons (26.2 ob 20.30), Prata - Club Regione, Turriaco - Aurura. Ženska D-liga za OBSTANEK, izidi:CUS Trieste - Bor Kmečka banka 0:3, Virtus - Gemona 3:2, Villesse -Kontovel 0:3, Grado - Altura 3:1 Grado 2 2 0 6:2 6 Virtus 2 2 0 6:2 5 Gemona 2 1 1 5:3 4 Kontovel 2 1 1 4:3 3 Altura 2 1 1 4:3 3 Bor Kmečka banka 2 1 1 3:3 3 Villesse 2 0 2 0:6 0 CUS Trieste 2 0 2 0:6 0 PRIHODNJI KROG: Gemona - CUS TS, Bor Breg Kmečka banka - Altura (26.2. ob 20.30), Kontovel - Virtus (26.2. ob 20.00), Grado - Villesse. Ženska C-liga ZA NAPREDOVANJE, izidi Vivil - Millenium 3:1, Tarcento - Sangiorgina 2:3, Volleyvas - Talmassons 2:3 Vrstni red: Talmassons 5, Millenium, Sangiorgina, Volleybas in Vivil 3, Tarcento 1. ŽENSKA D-LIGA ZA NAPREDOVANJE, izidi RojalKennedy - Latisana 1:3, Azzano X. - Cordenons 1:3, Sacile -Majanese 3:1, Rizzi - Pordenone 0:3, Vrstni red: Latisana in Sacile 6, Pordenone 4, Sacile 3, RojalKenendy in Majanese 2, Rizzi 1, Azzano Decimo 0 / ODBOJKA Torek, 22. februarja 2011 19 POKRAJINSKA IN MLADINSKA PRVENSTVA - Deželno moško prvenstvo under 16 Olympia brez poraza v drugo fazo Odslej boj za naslov med šestimi najboljšimi ekipami - Goriško društvo naprej tudi med mladinci -1. ženska divizija: neuspešen krog za vse naše ekipe 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sloga Dvigala Barich - Triestina Volley 0:3 (21:25, 27:29, 20:25) Sloga Dvigala Barich: Cibic 2, Goruppi 4, Kralj 7, Malalan 5, Mil-kovič 5, H. Pertot 4, K. Pertot, T. Pertot 0, Spangaro 10, Valič 1, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Tokratni gost Sloge Dvigala Barich je bila ekipa, ki zaseda na lestvici drugo mesto. Naše igralke so ji nudile dober odpor in je že iz izidov v posameznih setih jasno, da bi lahko iztržile kaj več. V vseh treh setih so se povsem enakovredno borile z boljšimi nasprotnicami, vendar je bila njihova igra precej nihajoča. Tako so z dobrimi in borbenimi posegi večkrat nadoknadile tudi visok zaostanek, izenačile, v končnici pa spet zagrešile nekaj nepotrebnih napak. Najbliže zmagi so naše odbojkarice bile v drugem setu, ko so imele tudi dve set žogi, a so bile na koncu le boljše gostje. Poraz proti takemu nasprotniku je bil vsekakor predviden, v naslednjih kolih pa čaka Slogo Dvigala Barich nekaj odločilnih tekem v boju za obstanek. Ta je vsekakor v dometu, seveda pa bo treba ohraniti zbranost vse do konca. (Inka) Bor Zadružna kraška banka - Volley 3000 0:3 (15:25, 13:25, 21:25) Bor Zadružna kraška banka: Cossutta, Viviani, Veronesi, Boz, Zonch, V. Rabak, Pozzo, C. Rabak (L), Venier, Piccinino. Trener: Saša Smot-lak Borove odbojkarice so naletele na črn dan in tako še drugič gladko izgubile proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, ekipi Volley 3000, ki nikakor ni nepremagljiva. Plave so slabo igrale v vseh elementih in veliko grešile, nekaj več pa so pokazale le v zadnjem setu, a še vedno premalo, da bi lahko ogrozile zmago nasprotnic. Hammer - Breg 3:0 (25:17, 25:17, 25:19) Breg: Preprost, Zobec, Zeriali, Stepančič, Pertot, Grgič, Sternad, De Rota, Ciocchi, Pettirosso (L). Trener: Gabriele Talotti Brežanke so morale tudi v povratnem delu priznati premoč prvou-vrščenega Hammerja, ki jih je večkrat spravil v težave z odličnim servisom. Talottijeve varovanke so srečanje začele nekoliko boječe, nato pa so se opogumile. Na splošno pa so zgrešile preveč servisov (zlasti na začetku), dobro pa so napdale in blokirale. Ostala izida: Oma - S. Andrea 3:0, Killjoy - Coselli 1:3. Vrstni red: Hammer 36, Triestina Volley 33, Coselli 27, Oma 26, Breg 17, Sloga Barich 13, Volley 3000 12, Killjoy 9, Bor Zadružna kraška banka 5, S. Andrea 2. Na Goriškem Azzurra - Soča/Govolley Kmečka banka 3:0 (25:17, 25:23, 25:21) Soča/Govolley Kmečka banka: Mania, Danielis, Panozzo, Povšič, Gabbana, Zavadlav, Giuntoli, Valen-tinsig, Turus (L). Trenerka: Paola Uršič Združena ekipa Soče in Govol-leya je tokrat ostala praznih rok in tako izgubila priložnost, da bi se uvrstila na začasno prvo mesto na lestvici. Boj za uvrstitev v play-off pa je še zelo odprt, saj je vanj vpletenih kar sedem ekip. Azzurra je naše odbojkarice tokrat presenetila z zelo dobro igro v obrambi in bloku, tako da so varovanke trenerke Uršič s težavo dosegale točke. Treba pa je tudi priznati, da je naša ekipa igrala pod svojimi sposobnostimi in nekoliko preveč zaspano. Ostali izidi: Ronchi - Morarese 3:2, Mossa - Capriva 3:0, Torriana -Pieris 0:3, Turriaco - Fincantieri 3:0, Staranzano - Millenium 0:3, Grado ni igral. Vrstni red: Ronchi 31, Turria-co 30, Morarese in Pieris 29, Mos-sa in Soča/Govolley Kmečka banka 28, Azzurra 25, Capriva 22, Millenium 18, Fincantieri 9, Grado in Torriana 6, Staranzano 3 (Morarese z dvema, Turriaco, Capriva, Grado in Staranzano z eno tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Altura - Kontovel 3:1 (25:15, 12:25, 25:16, 25:22) Kontovel: Ghezzo, Bembi, Klobas, Grgič, Cabrelli, Ban, Poiani, Bri-ščik, Cassanelli, De Walderstein (L). Trenerka: Sandra Vitez Mlade odbojkarice Kontovela so bile proti prvouvrščeni Alturi že na pragu presenečenja, saj je le malo manjkalo, da bi osvojile točko. Srečanje so začele zelo zadržano in gladko izgubile uvodni niz. Od drugega seta dalje so zaigrale s spremenjeno postavo, kar se je očitno obrestovalo, saj so nasprotnice nadigrale. V tretjem nizu so žal spet popustile, v četrtem pa je bila Altura v izenačeni končnici prisebnejša. Res škoda, saj bi naša ekipa glede na prikazano igro zaslužila vsaj točko. Za svoj nastop zasluži pohvalo predvsem kapetanka Nina Bembi, ki je dobro vodila svojo ekipo. Sokol S.B. Costruzioni - Virtus 3:0 (25:19, 25:21, 25:19) Sokol S.B. Costruzioni: Branko-vic 2, Budin 7, Gridelli 13, Mazzucca 6, Škerl 12, Vidoni 4, Devetak (L), Mi-lič, Pertot 1. Trener: Andrej Pertot V prvem krogu povratnega dela so se sokolovke pomerile z oslabljenim Virtusom in osvojile vse tri točke, čeprav z igro niso zadovoljile, saj so se prilagodile nasprotnicam in veliko grešile. Pozitivno pa je to, da se razmere na igrišču niso spremenile niti tedaj, ko je izkušeno Tjašo Maz-zucca nadomestila najmlajša članica igralcem nekajkrat tudi zamenjal vloge, da se pač vsi privadijo na vse. Tako se je na primer v vlogi podajača preizkusil tudi Natan Cettolo, ki se je kot režiser dobro odrezal, sploh pa zasluži pohvalo, saj je bil skozi vso tekmo zelo požrtvovalen, borben in učinkovit ne samo na mreži ampak zlasti v obrambi. (Inka) Končni vrstni red po 1. delu: Hammer 17, Olympia Terpin in Cer-vignano 15, Cordenons 14, Gemona in San Vito 8, Sloga 3, Il Pozzo/Re-manzacco 1. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina poražencev Brunner - Sokol B Ferrojulia 3:2 (26:24, 17:25, 17:25, 25:19, 15:12) Sokol B Ferrojulia: Rauber, Moro, Ferfoglia, Pertot, Milič, Trobec, Simeoni, Vescovi, H. in L. Zidarič. Trenerka: Lajris Žerjal Sokolovke so končno prebile led in osvojile svojo prvo točko, lahko pa bi si priborile tudi zmago, če ne bi v zadnjih dveh nizih popustile. Srečanje so začele zelo dobro in vodile do rezultata 23:18, ko so na žalost popolnoma popustile in izgubile uvodni set na razliko. V naslednjih dveh nizih pa so spet reagirale in igrale še boljse, tako da so ju zasluženo osvojile. Na žalost so nato v zadnjih dveh setih spet odpovedale, naredile številne banalne napake, še posebno pa je pešal sprejem. Za dober nastop zasluži pohvalo predvsem Veronica Moro, ki je dobro napadala s centra. (pera) Ostali izid: Volley 3000/Azzur-ra - Lucchini 3:2, Breg in Altura nista igrala. Vrstni red: Volley UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Kontovel - Sloga Barich 3:0 (25:9, 25:11, 25:19) Kontovel: Fanzella, Guidone, Košuta, Ravbar, Roma, Sossi, Vatto-vez, Viezzoli, Barnaba. Trener: Tania Cerne. Sloga Barich: Feri, Ilic, Kralj, Petaros, Počkaj, Ferluga, Racman. Trener: Sara Cernich. Kontovelke so gladko zmagale. V vseh treh setih so slogašice spravile v težave že s servisom. V tretjem setu, ko je Sloga vodila s 6:5, je na servis odšla Petra Sossi in tam ostala do 17. točke. Pri Kontovelkah zasluži pohvalo Noemi Roma, ki je zamenjala odsotno Demi Vattovaz, pri Slogi, ki je igrala brez Jasne Vitez, pa Veronika Feri. Ostala izida: Coselli blu - Virtus 3:0, Oma - Brunner n.i., Euro-volleyschool ni igral. Vrstni red: Kontovel 12, Coselli blu 9, Oma 4, Sloga Barich 3, Eurovolleyschool 2, Virtus in Brunner 0 (Kontovel z dvema, Oma z eno tekmo več, Sloga z eno, Brunner s tremi tekmami manj). Na Goriškem Millenium - Olympia K2 Sport 3:0 (25:11, 25:10, 25:6) Ostali izidi: Staranzano - Fin-cantieri azzurra 0:3, Grado - Torriana 3:0, Fincantieri bianca - Mossa 0:3. Vrstni red: Fincantieri azzurra 36, Grado 33, Staranzano 30, Cormons in Mossa 21, Millenium 18, Torriana 17, Moraro/Mariano 7, Olympia K2 Sport in Fincantieri bianca 3 (Cor-mons, Moraro/Mariano, Fincantieri azzurra in Grado s tekmo manj). ekipe Anastazija Pertot. (pera) Ostala izida: Oma - Poggi 1:3, Roiano Gretta Barcola - S. Andrea 3:0, Libertas - S. Andrea/Coselli bo 1. marca. Vrstni red: Altura 26, Libertas 19, S. Andrea/Coselli, Roiano Gretta Barcola, Sokol S.B. Costru-zioni in Poggi 18, Virtus 16, Oma 5, Kontovel 4, S. Andrea 2 (Libertas z dvema, Kontovel in S. Andrea/Coselli z eno tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Gemona - Sloga 3:0 (26:24, 25:19, 25:17) Sloga: Antoni 3, Calzi 0, Cetto-lo 3, Dussich 14, Fiorelli 2, Krečič 2, Pečar 5, Taučer 2. Trener: Ivan Pe-terlin Z gostovanja v Huminu se Slo-gaši vračajo s porazom, ki pa predstavlja prav gotovo prehudo kazen glede na to, kar so pokazali. Kljub porazu je bil trener Peterlin z nastopom svojih mladincev kar zadovoljen, predvsem s prvima dvema setoma. Začeli so zelo dobro, bili domačim igralcem povsem enakovredni vse do konca, ko se je sreča pač nasmehnila nasprotnikom. Slogaši so se enakovredno borili tudi v drugem setu, ko pa se jim je ta v končnici izmuznil, so nekoliko popustili, saj jih je neuspeh kar potrl. Med tekmo je trener svojim 3000/Azzurra 11, Breg 9, Altura 6, Brunner 5, Lucchini 4, Sokol B Fer-rojulia 1. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Hlede A.I. - Coselli 3:1 (27:25, 25:21, 20:25, 25:18) Olympia Hlede A.I.: Terpin, Per-šolja, Princi, Vogrič, Komjanc, Co-bello, A. in Š. Čavdek , Winkler, Palazzo. Trener Rajko Petejan. Olympia je nepremagana končala prvo fazo, v kateri je izgubila le nekaj setov, enega od teh tudi nazadnje proti Coselliju. Tržačani so se hrabro borili, naši fantje niso bili najbolj razpoloženi, kljub temu pa so na koncu zmagali. »V tej prvi fazi smo pokazali napredek v skupinski igri, za pravi kakovostni skok pa je treba še dosti piliti osnove,« je povedal trener Petejan. V drugi fazi se bodo tri najboljše ekipe iz vsake skupine pomerile med sabo, nato bo na vrsti še play-off. Boj za naslov deželnega prvaka je torej še dolg! Ostala izida: Virtus - Sloga (o tekmi smo že poročali), Fincantieri - Hammer 3:1, Torriana ni igrala. Končni vrstni red: Olympia Hlede A.I. 34, Hammer 27, Torriana 22, Coselli 21, Fincantieri 12, Sloga 10, Virtus 0. Rokovanje na derbiju under 14 med Kontovelom in Slogo Barich kroma UNDER 13 MEŠANO Skupina A Altura - Bor 3:0 (25:12, 25:14, 25:20) Bor: Antoni, Lugo, Senn, Got-tardi, Savino, Bertocchi, Caucci. Trener: Gabriele Talotti Borovke so tokrat naletele na črn dan in tako gladko izgubile proti Al-turi, ki je bila sicer v njihovem dometu. Preveč je bilo napak v sprejemu, precej slabše kot ponavadi pa so tudi servirale, tako da je bil poraz neizbežen. Ostali izidi: Libertas - Coselli giallo 0:3, Roiano Gretta Barcola - Co-selli M 2:1. Vrstni red: Roiano Gretta Barcola 12, Oma 10, Azzurra 9, Co-selli giallo 8, Altura in Coselli M 7, Bor 4, Libertas 0 (Azzurra in Oma s tekmo manj). Skupina B Virtus Ž - Breg 3:0 Breg: Camassa, Cattaruzza, Me-neghetti, Olenik, Tedesco, Deber-nardi, Racman, Maver, Muiesan, Jež, Hervat, Medizza. Trenerka: Daniela Zeriali Mlade odbojkarice Brega so lahko kljub novemu porazu s svojim nastopom zadovoljne. Začele so sicer nekoliko zmedeno, v nadaljevanju pa so v glavnem lepo gradile igro. V določenih trenutkih pa so imele težave v sprejemu. Najlepši je bil drugi set, v katerem so Brežan-ke igrale zelo borbeno, na žalost pa so zgrešile nekaj servisov preveč. Pohvalo zasluži vsekakor cela ekipa, še posebno pa Olenikova in Debernar-dijeva. Ostali izid: Sloga Barich - Brunner 2:1 (o tekmi smo že poročali), Olympia - Kontovel bo jutri ob 18. uri v Ul. Svevo, Virtus M - Killjoy bo 2. marca, Coselli blu ni igral. Vrstni red: Coselli blu 13, Olympia, Kontovel, Sloga Barich in Virtus Ž 11, Brunner 2, Killjoy 1, Virtus M in Breg 0 (Sloga in Virtus Ž z dvema, Coselli blu in Breg z eno tekmo več, Brunner in Virtus M s tekmo manj). Na Goriškem Capriva - Olympia Corsi Adriano 0:3 (13:25, 11:25, 5:25) Olympia Corsi Adriano Fincantieri M 3:0 (25:11, 25:14, 25:14) Olympia Corsi Adriano: Terpin, Lavrenčič, Komjanc, M. in T. Pahor, Pisk, Sfiligoi, Persolja, Lupoli, Princi. Trener: Ivan Markič Mladi Goričani so prejšnji teden slavili dve gladki zmagi. Na gostovanju v Koprivnem so odbojkarji Olym-pie dokazali, da iz tekme v tekmo napredujejo in da je njihova igra vedno bolj dovršena, domačinke pa jim niso bile dorasle. Podobno je bilo na srečanju proti Tržičanom, ki so bili precej slabši od naše ekipe, pri kateri so se vsi izkazali in zaslužijo pohvalo. Ostali izid: Grado - Fincantieri Ž 3:0. Vrstni red: Olymppia Corsi Adriano in Grado 18, Fincantieri Ž 15, Pieris 9, Fincantieri M in Capriva 5, Millenium 4, Ronchi 1 (Olympia, Grado in Fincantieri M s tekmo več, Pieris s tekmo manj). UNDER12 MEŠANO Na Tržaškem Skupina B Kontovel - Coselli giallo 1:2 (25:22, 22:25, 23:25)Kontovel: Bor-tolin, Corazza, Hriez, Larconelli, Mi-niussi, Sedmach, Monfreda, Škabar, Puntini, Torcello, Zidarič, Zatti. Trenerka: Nicole Starc V svojem prvem nastopu (razen petih igralk so ostale še začetnice) so mlade Kontovelke takoj prišle do točke. Srečanje je bilo zelo napeto in borbeno, domače od-bojkarice so dale vse od sebe, na koncu pa so vendarle prevladale nasprotnice, ki so imele v odločilnih trenutkih več športne sreče. Med posameznicami bi tokrat pohvalili Francesco Zatti. Vrstni red: Oma A 6, Olympia 3, Coselli giallo 2, Kontovel 1, Azzurra in Brunner 0 (Coselli giallo in Oma A s tekmo več). Na Goriškem Val Bensa - Val Arcobaleno 2:1 (23:25, 25:20, 26:24) Val Bensa: E. in I. Antoniutti, J. in M. Gergolet, Bensa, Podveršič, Ma-rassi, Prescheren, Cingerli, Lavrenčič, Martone, Ferletič. Val Arcobaleno: Jarc, E. in S. Gergolet, Lavrenčič, Ocretti, Violin, Perdec, Černic, Colja, Frandolič, Can-zian, Tosolini. V polni doberdobski telovadnici sta se v derbiju pomerili ekipi deklet in fantov OK Val. Po borbeni in izenačeni igri so tesno zmago izbojevali fantje, ki so imeli tudi kanček več sreče od deklet, ki so jim bile enakovredne. Soča - Pieris 0:3 (19:25, 12:25, 17:25) Soča: Persolja, S. in T. Cotič, I. in J. Petruz, Juren, Butkovič, Tomsič, Sardoč. Trenerja: Štefan Cotič in Robert Stubelj Soča se je dva seta dobro upirala odbojkaricam Pierisa in se z njimi skoraj do konca stalno izmenjavala v vodstvu. V odločilnih trenutkih pa sta se vsakič razigrali dve fizično močnejši nasprotnici. V drugem setu pa je naša ekipa odpovedala. Vrstni red: Val Arcobaleno in Val Bensa 7, Villesse 2, Pieris in Soča 1, Capriva 0 (Pieris in Villesse z eno, Capriva z dvema tekmama manj). 20 Torek, 22. februarja 2011 ODBOJKA / d-liga - Novi Krasov trener Davide Pellegrini »Fantje so me dobro sprejeli, uprava je vedno na razpolago« Rdeče-beli se po počitku pripravljajo na nedeljsko domačo tekmo proti Tamaiu Nogometaši Krasa so nedeljski počitek izkoristili, da napolnijo baterije v pričakovanju odločilnih tekem za obstanek v ligi. D-liga je namreč mirovala zaradi turnirja v Viareggiu, kjer nastopa tudi mladinska D-ligaška selekcija. Rdeče-beli so z novim trenerjem Davidejem Pellegrinijem prejšnji teden trenirali štirikrat: od srede do vključno sobote. »Moram priznati, da je prvi teden minil dobro. Vse je šlo po načrtih. Trenirali smo intenzivno. Fantje se trudijo in so me kot kaže dobro sprejeli. Smo sicer šele na začetku, pot bo še dolga,« je včeraj dejal novi Krasov trener. Krasovci so včeraj in v nedeljo imeli prosta dneva. Danes pa bodo trenirali. »Ta teden bomo imeli kot ponavadi štiri treninge. Sredi sezone bi bilo nesmiselno dodati še peti trening, saj bi to negativno učinkovalo na fante. Štiri intenzivni treningi bodo čisto dovolj,« pravi Pellegrini, ki je prejšnji teden že spoznal svoje nove varovance: »Videl sem, da imamo precej kvalitetno ekipo, četudi nekaj pomanjkljivosti je. Treba jih bo odpraviti.« Trener Pellegrini je pozitivno ocenil novo okolje in novi klub. »Moram priznati, da me je presenetila gostoljubnost Krasove uprave. Nič nam ne manjka in vsi so mi za kakršen koli problem vedno na razpolago.« Pel- 21. krog Kam lahko ciljata Breg in Primorec? D-ligaši so v nedeljo počivali. Krasovcem je bil počitek pisan na kožo, saj so se tako lahko psihološko pripravili na zadnjih deset tekem oziroma desetfinalov, ki bodo odločili, ali je Kras zrel za D-ligo ali ne. V promocijski ligi je štandreška Juventina iztrgala pomembno točko vodilnemu San Danieleju, ki ima tako še vedno le dve točki prednosti. Ponziana je sicer zmagala in dohitela ekipo štandreškega društva. Boj za prvo mesto bo do konca prvenstva zanimiv in kar napet. Vesna pa je s porazom proti ekipi iz Žavelj bržkone izgubila vlak za 4. mesto in končnico prvenstva. Massaievi varovanci so že drugič zapored izgubili na domačem igrišču. Tokrat je bila tudi predstava slabša kot ponavadi. V prvi amaterski trebenski Primorec nadaljuje zmagoviti pohod proti vrhu lestvice. Vodilna Costa-lunga, ki je sicer glavnifavorit za napredovanje, ima štiri točke prednosti in vsaj na papirju težji spored. So-vodenjci pa so izgubili nove dragocene točke v Štarancanu. Belo-modri niso še na varnem in se morajo čimprej oddaljiti od spodnjega dela lestvice. V 2. AL se je Breg s 13. zaporednim pozitivnim izidom še dodatno približal četrtemu mestu. Breža-ni so premagali tudi solidni Mariano, ki je ena boljših ekip skupine D. Trener Dino Tommasi ostaja tako še neporažen. Očitno mu je po zamenjavi Macorja uspelo dobiti v moštvu pravo ravnotežje. Zmago so znova okusili nogometaši Primorja. Brez treh točk pa so še enkrat ostali igralci Zarje Gaje, ki so sicer v Podgori igrali neodločeno. Položaj rumeno-modrih ostaja zelo kritičen. V 3. AL Mladost ne popušča v boju za 4. mesto. Ekipa doberdob-skega društva je že v soboto zanesljivo odpravila Sagrado. Tudi drugi tekmeci ne zgubljajo točk, še posebno Aurisina, ki je tudi v nedeljo zmagala. (jng) Krasov trener Davide Pellegrini v ospredju (levo) opazuje svoje varovance na treningu v Dolini kroma legrinija ne moti, da je treba med tednom trenirati na različnih igriščih v različnih lokacijah. »To je pač nekaj čisto normalnega tudi v profesionalnih ligah, kaj šele na amaterski ravni. To me ne moti. Igrišča so dobra in da se dobro trenirati. Ta teden se bomo skušali dobro pripraviti na nedeljsko tekmo proti Tamaiu, ki je zelo dobra ekipa. Fante bom skušal maksimalno motivirati. V zadnjih desetih krogih bomo morali igrati kot na desetih finalih,« je še dodal Pellegrini, ki bo v nedeljo kot trener debitiral na Kraso-vi klopi. (jng) 1. al - Primorec nadaljuje z uspešnimi nastopi in se bliža vrhu Računajte na nas! Gladka domača zmaga proti Centro Sedii - Sovodenjci po porazu brez možnosti za končnico? Trener Sciarrone je pravilno napovedoval, ko je trdil, da se bo Primorec približal vrhu, ker ima lažji spored od vseh ostalih tekmecev v boju za prvo mesto. Costa-lunga, Isonzo in Isontina si medsebojno kradejo točke, Primorec pa proti šibkejšim tekmecem ne pozna ovir. Zdaj so se Trebenci prebili na tretje mesto le štiri točke od vrha in v naslednjem krogu imajo znova ugoden razpored. Nedeljska tekma proti pepelki prvenstva je bil pravi monolog Sciarronejevih varovancev, ki so se morali na koncu zadovoljiti z zmago 3:0, čeprav bi morala biti razlika v golih še veliko večja. Priložnosti so namreč Lanza in soigralci ustvarili res na pretek, Centro Sedia pa je imela kot edini cilj zapustiti igrišče s čim manjšim številom prejetih golov. To jim je uspelo le zato, ker je Primorec zadel dve vratnici, zamudil številne priložnosti in dvakrat naletel na igralce gostov, ki so žogo odbili na sami gol črti. Zmaga, ki je čista kot solza torej in je nov dokaz, da bo treba v boju za neposredno napredovanje računati tudi na Trebence. Prvi gol je bil sad osebne akcije Lanze, ki je najprej preigral nekaj nasprotnikov in nato uka-nil še vratarja. Že pred golom pa so domači ustvarili nekaj nevarnih priložnosti. Tudi v drugem polčasu Trebenci niso popustili, čeprav gostje niso nikoli niti poskušali izenačiti. Nezadržni Lanza je najprej za- Daniel Skarabot na arhivskem posnetku kroma del vratnico, a v 74. minuti se je še drugič vpisal med strelce, tokrat v sodelovanju z Moscolinom. Tretji gol je dosegel Antona-ci nekaj minut kasneje s strelom z razdalje. Trije zadetki in tri točke: v taboru Primorca so nedeljsko nalogo opravili z odliko. Manj uspešni so bili tokrat igralci So-vodenj, ki so morali priznati premoč Sta-ranzana. Za Vituličeve varovance je bil usoden drugi polčas. Po zelo izenačenem prvem polčasu, ko nobena od ekip ni tvegala ničesar in ustvarila bore malo priložnosti za gol, se je igra razživela v drugi polovici. Nedvomno je k temu veliko prispe- Strelci ekip naših društev: 19: Ruggiero (Mladost); Cermelj (Breg); 12: Kneževič (Kras); 10: Moscolin (Primorec); 9: Cano (Vesna), Palermo, Secli (Juventina); 7: Ferluga, Reščič (Sovodnje), Percich (Primorje), Ribezzi (Mladost); 6: Catanzaro (Juventina), Bernobi (Zarja Gaja); 5: Gulič (Vesna), Nasser (Sovodnje), Lanza (Primorec), Bečaj (Zarja Gaja), Peric (Mladost); 4: Tomizza (Kras), Trangoni (Juventina), Sau (Primorec), Puzzer (Primorje), Černe (Mladost); 3: Carli (Kras), Micor, Antonaci (Primorec), Aiello, Siccardi, Ferro, Colasuonno (Primorje), Fazio, Coppola, Daris (Breg), Marchesi (Zarja Gaja); 2: Cipracca (Kras), Favero (Juventina), Kerpan, Degrassi, La Fata (Vesna), Bernardis (Sovodnje), Snidar (Primorec), Franco (Zarja Gaja), Gobbo, Bressan (Mladost); 1: Božič, Orlando, Giacomi (Kras), Pin, Jan Čok, Ronci, Debernardi (Vesna), Stabile, Trangoni (Juventina), Tomšič, Peteani, Sorbara, Komic, Skarabot (Sovodnje), Mercandel, Dell'Osso, Bertocchi, Giorgi, Sincovich (Primorec), Mania, Mendella, Drago, Stefani, Sovic (Breg), Emili, Siccardi (Primorje), De Mattia, Kariš, Della Zotta (Zarja Gaja), Ferletič, Bensa (Mladost). val gol, ki so ga domači dosegli že v prvi minuti nadaljevanja. Sovodenjci so poskušali takoj reagirati in ustvarili vsaj tri zrele priložnosti, a Nasser in Reščič nista bila dovolj učinkovita pred nasprotnikovimi vrati. Čas je tekel in Sovodenjci so bili prisiljeni igrati vedno bolj napadalno, kar so domači izkoristili in v protinapadu podvojili. Konec tekme? Kje pa, saj so Sovodenjci v 90. minuti razpolovili zaostanek s Skara-botom in tri minute kasneje bili le nekaj centimetrov oddaljeni od točke. Skarabot je skočil najvišje, a njegov strel z glavo se je odbil od prečke. Postave ekip naših društev Juventina - San Daniele 1:1 (0:0) STRELEC ZA JUVENTINO: v 41.dp iz Ilm Secli JUVENTINA: Furios, Morsut, lansig, Trangoni, Petriccione, Sellan, Radovac (Giannotta), Pantuso, Secli Favero, Stabile. Trener: Tomizza. Primorec - Centro Sedia 3:0 (1:0) STRELCI: v 32. in v 29.dp Lanza, v 37.dp Antonaci PRIMOREC: Barbato, Di Gregorio, Ravalico (Dell'Osso), Meola, Santoro, Ojo (Rossoni), Antonaci, Bertocchi, Moscolin, Snidar, Lanza. Trener: Sciarrone. Staranzano - Sovodnje 2:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: v 45.dp Skarabot SOVODNJE: Burino, Figelj, S. Kogoj, Milenkovic, Pacor, Komic (Pohlen), Trampus (Skarabot), Peteani, Bernardis, Reščič, Nasser. Trener: Vitulič. Primorje - Roianese 2:0 (0:0) STRELCA ZA PRIMORJE: v 11.dp Puzzer, v 44.dp Colasuonno PRIMORJE: Zuppin, Pulitano, Emili, Lodi, Kovacic, Zidarich, Čok (Ziani), Siccardi, Puzzer (Tomasi), Percich (Mihič), Colasuonno. Trener: Makivič. Breg - Mariano 1:0 (0:0) STRELEC: v 38.dp Daris BREG: Cresi, Cigui, Stefani, Potleca, Degrassi, Laghezza, Drago, Daris, Mendella, Cermelj, Coppola (Sovič). Trener: Tommasi. Piedimonte - Zarja Gaja 2:2 (0:1) STRELEC ZA ZARJO GAJO: v 15. iz 11m in v 46.dp Bernobi ZARJA GAJA: Valditara, V. Križmančič, Bernetič, G. Križmančič, Mihelčič, Franco, Kariš (Milič), Della Zotta (Candotti), Bernobi, Markovič, Cocevari. Trener: Lacalamita. D-liga Prvenstvo je bilo v nedeljo ustavljeno zaradi mladinskega turnirja v Viareggiu. Treviso 24 15 l 2 41:16 52 Venezia 24 16 2 6 52:29 50 Tamai 24 11 8 5 44:32 41 San Paolo (-1) 24 12 6 6 36:29 41 Sandonajesolo 24 11 l 6 36:26 40 Rovigo 24 10 9 5 30:21 39 Union Quinto 24 9 9 6 3l:29 36 Chioggia 24 9 8 l 28:28 35 Pordenone 24 9 l 8 39:34 34 Este 24 8 8 8 35:31 32 Sanvitese (-1) 24 l 10 l 33:3l 30 C. Concordia 24 l 5 12 33:46 26 Opitergina 24 5 9 10 36:4l 24 Montebelluna 24 l 3 14 21:35 24 Montecchio M. 24 5 l 12 30:39 22 Kras Repen 24 4 9 11 30:44 21 Belluno 24 5 4 15 24:41 19 Torviscosa 24 3 8 13 30:51 1l PRIHODNJI KROG Belluno - Sanvitese, Este - Union Quinto, Kras Repen - Tamai, Montebelluna - Chioggia, Pordenone - Concordia, Rovigo - Montecchio, Sandonajesolo - Treviso, Torviscosa - Opitergina, Venezia - San Paolo Pd Promocijska liga Juventina - San Daniele 1:1, Vesna Zaule 0:1, Aquileia - Valnatisone 0:1 , Caporiacco - Pro Gorizia 1:0, Ponziana - Villesse 4:1 Reanese - Lumignacco 0:2, Martignacco - Trieste Calcio 0:1, Union - Pro Romans 1:2, Vesna - Zaule 0:1 San Daniele 21 14 3 4 46:21 45 Ponziana 21 12 6 3 44:42 42 Juventina 21 12 6 S 36:16 42 Caporiacco 21 9 8 4 28:20 35 Trieste Calcio 21 8 l 6 34:30 31 Vesna 21 7 S 6 26:27 29 Zaule 21 8 4 9 30:36 28 Reanese 21 6 9 6 23:22 2l Lumignacco 21 l 6 8 24:26 2l Pro Romans 21 l 6 8 26:34 2l Union 21 l 5 9 32:28 26 Valnatisone 21 5 10 6 19:1l 25 Martignacco 21 4 12 5 25:32 24 Aquileia 21 5 5 11 23:3l 20 Pro Gorizia 21 2 8 11 16:30 14 Villesse 21 2 3 16 14:48 9 PRIHODNJI KROG Trieste Calcio - Juventina, Villesse - Vesna 1. AMATERSKA LIGA Primorec - Centro Sedia 3:0, Staranzano -Sovodnje 2:1, Azzurra - Muglia 2:3, Costalunga - Isontina 0:0, Domio - Medea 1:0, Esperia - San Giovanni 2:0, Ronchi - Isonzo 1:1, Turriaco -Pieris 0:1 Costalunga 21 12 6 3 38:12 42 Isonzo 21 11 6 4 22:12 39 Primorec 21 9 11 1 34:15 SS Isontina 21 10 l 4 20:14 3l San Giovanni 21 9 6 6 36:25 33 Domio 21 9 5 l 20:18 32 Muglia 21 8 4 9 22:25 28 Staranzano 21 l 6 8 28:28 2l Sovodnje 21 6 9 6 2S:SS 27 Ronchi 21 5 10 6 21:20 25 Pieris 21 6 l 8 21:23 25 Azzurra 21 l 3 11 22:33 24 Medea 21 5 8 8 19:26 23 Esperia 21 5 8 8 19:29 23 Turriaco 21 3 6 12 11:31 15 Centro Sedia 21 2 6 13 16:33 12 PRIHODNJI KROG Medea - Primorec, Sovodnje - Costalunga 2. AMATERSKA LIGA Breg - Mariano 1:0, Primorje - Roianese 2:0, Piedimonte - Zarja Gaja 2:2 , Cormonese - Moraro 3:0, Fiumicello San Canzian 0:0, Montebello - Mossa 3:3, Opicina - Gradese 2:2, Sant'Andrea - Sistiana 2:3 Gradese 21 13 5 3 48:26 44 Cormonese 21 12 l 2 36:21 43 Mariano 21 11 5 5 33:21 38 Mossa 21 10 6 5 32:26 36 Breg 21 10 S 6 SS:21 SS Sistiana 21 9 5 l 39:28 32 Roianese 21 10 1 10 36:34 31 Primorje 21 9 2 10 2S:SS 29 San Canzian 21 l l l 22:25 28 Opicina 21 l 6 8 25:24 2l Piedimonte 21 l 4 10 24:32 25 Zarja Gaja 21 4 11 6 20:21 23 Sant'Andrea 21 5 6 10 24:34 21 Montebello 21 4 8 9 20:30 20 Moraro 21 4 5 12 24:39 1l Fiumicello 21 3 3 15 15:41 12 PRIHODNJI KROG Sistiana - Breg, Zarja Gaja - Primorje 3. AMATERSKA LIGA Mladost - Sagrado 4:2, Audax - Aiello 1:6, Begliano - Pro Farra 3:0, Campanelle - Aurisina 1:2, Poggio - Lucinico 0:2, Torre - Chiarbola 4:1, Union - Cgs 1:2, Villa - Romana 0:1 Aiello 21 14 4 3 54:21 46 Torre 21 15 1 5 48:22 46 Begliano 21 13 5 3 44:16 44 Mladost 21 12 S 4 4S:26 41 Aurisina 20 12 3 5 45:31 39 Romana 20 11 3 6 2l:24 36 Lucinico 21 11 3 l 31:24 36 Pro Farra 21 10 4 l 31:30 34 Chiarbola 21 6 6 9 25:32 24 Cgs 21 l 3 11 31:41 24 Villa 21 5 6 10 19:25 21 Audax 21 5 5 11 31:44 20 Campanelle 21 4 l 10 19:35 19 Sagrado 21 5 3 13 31:46 18 Poggio 21 3 5 13 11:36 14 Union 21 0 5 16 13:52 5 PRIHODNJI KROG Aiello - Mladost / ŠPORT Torek, 22. februarja 2011 21 nogomet - V promocijski ligi Napredovanje bo domena zgolj treh ekip Za 1. mesto se bodo borili San Daniele, Juventina in Ponziana - Vesna popušča? Nedeljski derbi kroga promocijske lige je bil v Štandrežu, kjer sta se spopadla drugouvrščena Juventina in prvouvrščeni San Daniele. »Tekma z veliko začetnico,« je poudaril športni vodja Juventine Gino Vinti, ki je v nadaljevanju dodal: »Šlo je kot je moralo iti. San Daniele je odlična ekipa, ki ni zaman na vrhu lestvice. Če bi o zmagi odločale točke, bi zmagali mi. Ustvarili smo več priložnosti in predvsem v drugem delu smo igrali boljše. Če bi zmagali gostje, ki so povedli, ne bi bilo pravično,« je ocenil Vinti, ki že razmišlja o nadaljevanju prvenstva: »Upam, da bomo nadaljevali tako prepričljivo kot v zadnjih krogih. Odslej bomo sami krojili svojo usodo. Imamo vse možnosti, da se do konca potegujemo za prvo mesto. Skupaj z nami in s San Danielejem se bo za za sam vrh borila tudi Ponziana, ki ima odlično ekipo. Mi bomo proti Ponziani igrali v zadnjem krogu, tržaška ekipa pa se mora spopasti še s San Danielejem. Prvenstvo bo še zelo zanimivo.« Vinti je prepričan, da se bodo za sam vrh potegovale te tri ekipe: »Ne verjamem, da se bo v boj za prvo mesto vključila še kaka ekipa.« Juventi-na bo v prihodnjem krogu igrala proti neugodnemu Trieste Calciu. »Igrali bomo v Trstu na umetni travi, kar nam ni pisano na kožo. Tržaška gostovanja so za nas vedno težavna. Upam, da se ne bomo pustili presenetiti,« je še dodal Vinti. Kriška Vesna se je po sobotnem porazu oddaljila od četrtega mesta. Caporiacco ima šest točk prednosti. »Plave« pa je po tretji zaporedni zmagi prehitel še Trieste Calcio. Vesna bo v nedeljo igrala v gosteh proti zadnjeuvrščenemu Villesseju. Tri točke bodo obvezne. Dolgoročno se ^he obrestuje Dva poraza v zadnjih treh krogih. Kriška Vesna je sicer medtem tudi premagala Ponziano, tako da razlogov za zaskrbljenost še ni. Kljub temu je trener Andrea Massai že pred časom opozoril, da »plavi« ne trenirajo, kot bi bili morali. Nekateri so pač odsotni zaradi službenih obveznosti, drugi pa zaradi poškodb. Dolgoročno se to ne obrestuje. Juventinin nogometaš Stefano Secli bo zaradi četrtega rumenega kartona v nedeljo prisilno miroval bumbaca 13 je za Bre-žane srečna številka. Toliko je namreč zaporednih pozitivnih izidov ekipe z dolinske občine. Tommasijevi varovanci so v zadnjih treh krogih zmagali. Na začetku prvenstva pa ni bilo vse tako rožnato. Breg je bil po štirih krogih zadnji na lestvici z 0 točkami. Rekorderji pa so nogometaši Primorca, ki že 19. krogov ne okusijo grenkobe poraza. Edino tekmo je ekipa tre-benskega društva izgubila 19. septembra proti Isontini. nogomet - V 2. amaterski ligi Meljejo nasprotnike Brežani odpravili tudi Mariano Brežani nadaljujejo s polno paro. Varovanci trenerja Dina Tommasija so še podaljšali pozitivno serijo na trinajst. V nedeljo so si privoščili solidni Mariano. »Še ne morem verjeti, da nam gre tako dobro od rok. Pohvaliti moram vse fante, ki so res dobra in homogena skupina. So izkušeni in ne popustijo vse do konca tekme,« pravi Tommasi, ki je takole orisal potek tekme: »V prvem polčasu smo igrali dobro, četudi so se gostje približali golu in so zadeli vratnico. V drugem delu je Mariano prevzel pobudo in imel večjo posest žoge. Kljub temu smo povedli in na koncu tudi zasluženo zmagali. Na koncu nam bi sodnik lahko dosodil še enajstmetrovko.« Breg bo v soboto igral v gosteh proti Zarja Gaja je v Podgori izgubila dve pomembni točki v boju za obstanek. »V 91. minuti smo povedli, nato pa nas je Piedimonte znova ujel dve minuti kasneje, ko smo v kazenskem prostoru nerodno zakrivili enajstmetrovko. Priča smo pravi psihološki blokadi,« je prepričan športni vodja Robert Kalc, ki je precej zaskrbljen: »V nedeljo bomo doma gostili Primorje. Zmaga je imperativ, saj nam bo drugače zelo trda predla.« Zarja Gaja je v Podgori povedla z Bernobijem, ki je nato zgrešil enajstme- - Primorje ni tvegalo - Zarja Gaja vodila vse do 93. minute, nato... trovko. Napadalec vzhodno-kraške ekipe je nato zgrešil še podajo pri nevarnem protinapadu. To je opogumilo gostitelje, ki so izenačili. V zadnjih minutah pa epilog, ki ga je lepo opisal Kalc, najprej vodstvo in nato znova hladna prha. »Zal smo pokazali določeno mero nezrelosti, saj se nekaj podobnega ne more pripetiti izkušeni ekipi.« Pri Zarji Gaji sta dobro igrala Della Zotta in Kariš. Primorje (na sliki KROMA Omar Zidarich in kapetan Peter Emili) je vse tri točke doseglo proti Roianeseju. »Zmaga je bila povsem zaslužena, saj smo imeli več priložnosti za gol kot nasprotnik. Igrali smo zelo koncentrirano in v obrambi smo zelo malo tvegali. Oba gola smo zadeli v protinapadu. Pohvalo si zasluži cela ekipa,« je ocenil predsednik Roberto Zuppin. mladinski nogomet - V pokrajinskem prvenstvu najmlajših Zelo dober nastop Krasa Trener Andrej Kos je pohvalil svoje varovance - Juventina je v Červinjanu v drugem delu popustila Najmlajši Kras Repen - Domio 7:1 Strelci: Manduca 2, Renar 2, Ca-selli, Košuta in Kosovel. Kras: Carli (Kofol), Kovacic, Zerjal, Renar, Kosovel, Ghersinich (Glavina), Bi-cocchi, Sanzin, Košuta (Segulin), Casel-li, Manduca (Benčina). Trener: Kos. V bistvu o tekmi ne bi veliko razpravljali, kajti rezultat pove vse. Najmlajši so se tokrat izkazali in potrudili. S kombinirano igro so večkrat bili nevarni pred golom in tako imeli neštete priložnosti za gol. Po prvem polčasu so domači igralci prevzeli igro v svoje roke in tako imeli popolno premoč Združena ekipa Krasovih najmlajših se je v nedeljo v Repnu izkazala kroma na igrišču. Trener Andrej Kos je bil po tekmi zadovoljen in dejal: »Pohvalil bi vse igralce, ker so res pokazali dobro igro.« (Mip) Ostali izidi: Esperia - Ponziana 1:4, Opicina B - Cgs 3:4, S. Andrea -Zaule 4:0, Sistiana - Montebello 2:2. Vrstni red: Ponziana 34, Kras 27, Montebello 25, Sistiana 23, Opicina A 22, S. Andrea 20, Cgs 11, Domio 8, Zaule 6, Esperia 0. Prihodnji krog: Zaule - Kras. Pro Cervignano - Juventina 8:2 (2:2) Juventinina strelca: Visintin in Antonini. Juventina: Ferro, De Fornasari (Lutman), Barone, Falanga, Clancis, Cadeddu (Barbiero), Cosani (Liberti), Antonini, Visintin (Markovič), Furlan, Forchiassin. Trener: Ledri. Juventina je bila v prvem polčasu enakovreden tekmec. Ledrijevi varovanci so povedli z Visintinom in nato še enkrat z Antoninijem. Gostitelji so pred koncem prvega polčasa izenačili in po tridesetih sekundah drugega dela še povedli. Po tretjem golu ekipe iz Čer-vinjana je Juventina popustila. »Fantje so v prvem delu igrali dobro. Nato pa se nismo uspeli več zbrati. Škoda,« je komentiral trener Gianfranco Ledri. Ostali izidi: Audax - Pro Romans 1:2, Monfalcone - Gradisca 0:2, San Vito - Cormonese 0:2, Villa - Aquileia 4:5. Vrstni red: Gradisca 43, Fincantieri 34, Aquileia 33, Staranzano 30, Romans 29, Cormonese 29, Audax 27, Monfalcone 25, Pro Cervignano 14, San Vito 11, Aris San Polo 9, Juventina 3, Villa 1. Prihodnji krog: Juventina - Fin-cantieri. Naraščajniki Izidi: Cgs - Domio 8:0, Monte-bello - S. Andrea 0:3, Roianese - Sistia-na 1:6, San Luigi B - Opicina 1:0, Trieste Calcio - Zaule 4:2, Kras je bil prost. Vrstni red: Trieste Calcio 34, S. Andrea 26, Cgs 23, Kras 21, Opicina 18, Domio 15, Sistiana 14, Zaule 13, Montebello 6, Roianese 4. Prihodnji krog: Kras - Trieste Calcio. namizni tenis Kras ZKB: zasledovalke so zdaj bližje Kljub porazu v Sieni so Krasove namiznoteniške prvoligašice na lestvici A1-lige obdržale peto mesto, zasledovalci pa so se jim približali. Poleg Siene, ki se je z zmago spet polnopravno vključila v boj za obstanek (pepelka Molfetta je že odpisana), velja to tudi za Regaldi Novara, ki se lahko pohvali s presenetljivo osvojeno točko proti Cagliariju Odločilno točko za Novaro je dosegla tržaška Slovenka Ana Bržan proti Montalbanovi. Izidi 9. kroga: Molfetta - Castel-Goffredo 1:4, Libertas Siena - Kras ZKB 4:2, Sandonatese - Norbello 4:0, Regaldi Novara - Zeus Cagliari 3:3. Vrstni red: Sandonatese 17, Castel Goffredo 14, Zeus Cagliari 12, Norbello 9, Kras ZKB 8, Regaldi Novara 7, Libertas Siena 5, Mofetta 0. Prihodnji krog (5.3.): Kras - San-donatese. MOŠKA C1-LIGA Pričakovan poraz Kras- Sarmeola PD 1:5 Fummi - Bole 3:2; Schuster - Fabiani 3:0; Simonetti - Giorgi 3:0; Fummi - Fa-biani 0:3; Simonetti - Bole 3:0; Schuster - Giorgi 3:0. Uresničile so se črnoglede napovedi o gladkem porazu krasovih C-1 ligašev proti najboljši ekipi te skupine. Sarmeo-la iz Padove upravičeno prednjači pred zasledovalci in noben nasprotnik ji ni kos. Povsem razumljivo, saj ima v svoji sredi igralca, ki je za stopničko boljši od drugih in ni doslej izgubil niti tekme. Trža-čan Erich Schuster ima namreč posebne gume na loparju, ki jih zna mojstrsko uporabljati. Vrača efekte, ki so za naprotni-ka prava uganka. Z njim sta se kosala oba mlada krasovca, Tom Fabiani in Simone Giorgi, a popolnoma neuspešno. Krasovci so nasploh igrali povprečno, Fabianiju pa je uspelo tokrat premagati dobrega Fum-mija in osvojiti edino točko za Kras. Tudi najbolj izkušen Krasov igralec Edi Bole se iz Veneta vrača praznih rok. Prvenstvo C-1 lige se bo nadaljevalo šele 12.marca, tako da bodo zgoniški fantje imeli čas za dobro pripravo na najvažnejše tekme v boju za obstanek. (R) Zamejska balinarska dejavnost je v polnem teku, čeprav se po govoricah sodeč bliža težka poletna sezona, saj vsaj dve društvi imata velike težave z igralnim kadrom in je pod vprašanjem njuna udeležba na poletnem zamejskem prvenstvu. To sta Mak in Polet, povrhu pa se je Pri-morje že pred časom dokončno odpovedalo nastopu. Tako ali drugače, prepričani smo, da balinarska dejavnost v zamejstvu ne bo zamrla, saj jo bo komisija s Kante-jem na čelu skušala na vsak način ohraniti pri življenju. Zadnjega tekmovanja društvenih dvojic se je udeležilo 21 postav. Izločilni del je bil v Domu pristaniških delavcev in v Bazovici. Na delu smo videli nekaj solidnih sestav, ki pa so igrale s spremenljivo srečo. Prav vsem favoritom pa ni uspelo se prebiti pod sam vrh. Končno prvo mesto je pripadalo vsaj na papirju največjemu favoritu, to je dvojici Zagar-Calzi. Njuna izkušenost (oba že vrsto let branita barve padriško-gropaj-ske Gaje) se je na igrišču še kako poznala. Veliko več smo pričakovali od Lo-renzija in Michelija (Sokol), ki sta v prvih treh srečanjih zapustila odličen vtis (enega izmed favoritov Zivca in Skupka sta v uvodnem nastopu premagala kar z 11:0). Tudi v polfinalu sta bila proti poznejšima zmagovalcema enakovreden tekmec, na polovici pa je kar naenkrat zmanjkalo bližanje, ki je bilo dotlej glavno orožje Sokolove ekipe, tako da je bilo po devetih prejetih točkah v samih dveh lučajih srečanja kaj kmalu konec. V vzhodno kraški finale se je uvrstila dvojica Zarje v postavi Strgar - Bonin, ki pa je bila proti gajevcema popolnoma brez moči, a na koncu izredno zadovoljna za nepričakovano drugo mesto. Končni vrstni red društvenih dvojic: 1. Zagar - Calzi (Gaja); 2. Strgar -Bonin (Zarja); 3. Kramar - Capitanio (Polet); 4. Lorenzi - Micheli(Sokol) Z.S. 22 Torek, 22. februarja 2011 ODBOJKA SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU - Za konec Italija in... Tina nad pričakovanji Azzurri: šest kolajn s štirimi smučarji - Košir o načrtih slovenskega smučanja GARMISCH-PARENKIRCEH -Italija in Slovenija sta na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju, ki se je končalo v nedeljo z moškim slalom, dosegli celo več kot sta pričakovali. Želje in možnosti so bile sicer realne, toda nespodbudni nastopi v svetovnem pokalu za »azzurre« in dejstvo, da je bila Tina Maze edini pravi adut za Slovenijo, so narekovali največjo previdnost. Italijanskemu moštvu se je z nedeljskim bronom Manfreda Moelgga izšlo skoraj sanjsko, saj na lestvici po kolajnah zaostajajo le za avstrijsko »armado«, šest medalj pa so zadnjič na SP osvojili pred štirinajstimi leti. Prednja-čila je moška ekipa in to v vseh disciplinah razen v veleslalomu, kjer se je za Italijo končal cikel. Novi junak moštva je specialist za hitre discipline Christof Innerhofer, ki po značaju nekoliko odstopa od drugih Južnih Tirolcev in je »medijsko zanimiv« tudi za širšo italijansko javnost, ki še zdaj pogreša Alberta Tombo. Italija je kolajne osvajala s štirimi različnimi smučarji, poleg Inner-hoferja in Moelgga sta to še Federica Bri-gnone in Peter Fill, kar kaže na ekipno moč in njeno raznolikost, omeniti pa je treba vsaj še nastop Denise Karbon. Seveda še zdaleč ni vse zlato kar sveti, a obračun je za tehničnega direktorja Claudia Ravetta pozitiven. Kolajni Tine Maze sta »rešili« Slovenijo pred negativno oceno. Če odmislimo 6. mesto Andreja Šporna v smuku, so vsi rezultati slabi, žal pa tudi v skladu s pričakovanji. Zakaj Slovenija ne dosega uspehov (zlasti med moškimi) primerljivimi z nekdanjimi, je po svetovnem prvenstvu dobro povzel predsednik alpskega zbora in odbora na Smučarski zvezi Slovenije Jure Košir, eden tistih, ki najbi slovenskemu smučanju povrnil nekdanji ugled v okviru prenovljene smučarske zveze. »Izpostavil bi tri bistvene stvari, s katerimi smo šli na volitve in sem bil pri tem zelo vpleten. Prva je normalizacija odnosov z najboljši smučarko Tino Maze in njeno ekipo, kar smo naredili. Druga je zmanjšanje porabe skupnih služb in zvišanje sredstev za Manfred Moelgg je bil v slalomu tretji za Francozom Grangejem in Švedom Byggmarkom ansa programe. V kakšni meri nam je to uspelo so različna mnenja, vloženo pa je bilo ogromno truda. S skupnimi močmi lahko izboljšamo stanje. Včasih je delo zelo stresno, posebej, če počneš še kaj drugega v življenju,» je dejal Košir, ki ima svoje podjetje, dejaven pa je tudi v zagrebškemu hokejskemu klubu Medveščak. O tem, kaj ga moti v delovanju SZS in načrtih za naprej, pa je dodal: »Bistveno se mi zdi, da vzpostavimo sistem dela z mladimi in enotno smučarsko doktrino, ki smo jo izgubili. Vzgoja tekmovalcev v klubih mora biti enotna, pomembno je licenciranje trenerjev in vzgoja strokovnih kadrov. Razširiti moramo bazo in pritegniti čim več otrok v smučanje. Dosežki Tine Maze bodo k temu nedvomno pripomogli, vendar bom morali vsi, ki imamo radi smučanje in v njem delujemo, storiti več na organizacijski ravni.« Glede Mazejeva, ki je izjemne uspehe v zadnjih letih dosegla s svojo ekipo, je dejal: «Imamo različne načine, kako ustvariti šampione. Toda razpad reprezentance na manjše ekipe po mojem prepričanju ni pravi način. Potrebujemo reprezentance, tudi zato, ker v njih med drugim pride do primerjave med tekmovalci in s tem do napredka,« je zaključil Košir. Izidi Moški slalom: 1. Jean-Baptiste Grange (Fra) 1:41,72 ; 2. Jens Byggmark (Šve) +0,43; 3. Manfred Mölgg (Ita) +0,61; 4. Mario Matt (Avt) +0,82; 5. Julien Cousineau (Kan) +0,87; 6. Naoki Juasa (Jap) +0,96; 7. Cristian Deville (Ita) +1,06; 8. Ivica Kostelic (Hrv) +1,16; 9. Manfred Pranger (Avt) +1,31; 10. Andre Myhrer (Šve) +1,50; 11. Axel Bäck (Šve) +1,77 ; 12. Mattias Hargin (Šve) +1,87; 13. Mitja Valenčič (Slo) +1,91; 14. Urs Imboden (Mol) +2,06; 15. Nolan Kasper (ZDA) +2. Kolajne Zlate Srebrne Bronaste Skupno Avstrija 4 3 1 8 Francija 2 1 1 4 Italija 1 2 3 6 ZDA 1 2 0 3 Slovenija 1 1 0 2 Kanada 1 0 0 1 Norveška 1 0 0 1 Švedska 0 1 3 4 Švica 0 1 0 1 Nemčija 0 0 2 2 Hrvaška 0 0 1 1 Gattuso kaznovan / Zaradi finančne stiske, smučarska zveza, ima 300.000 evrov dolga, so po prvenstvu odpustili vse trenerje,v okviru reorganizacije pa bodo nekateri dobili nove pogodbe, ne pa vsi. NYON - Evropska nogometna zveza je igralci Milana Gennaru Gattusu, ki je po tekmi osmine finala lige prvakov proti Totteham Hotspuru (0:1) fizično napadel pomočnika trenerja pri Totten-hamu Joeja Jordana, prepovedala igranje na naslednjih štirih tekmah lige prvakov ali evropske li-ge.Gattuso je trenerja udaril z glavo v glavo in ga začel daviti po zadnjem sodnikovem žvižgu, pomiriti pa so ga uspeli šele njegovi soigralci. Zahod boljši LOS ANGELES - Košarkarji zahodne konference so v all star tekmi severnoameriške poklicne lige NBA v Los Angelesu premagali selekcijo vzhoda s 148:143.Ekipa zahoda s Kobejem Bryantom (Los Angeles Lakers), Timom Dunca-nom (San Antonio Spurs), Car-melom Anthonyjem (Denver Nuggets) in Dirkom Nowitzkijem (Dallas Mavericks) si je odločilno prednost nabrala že v prvih treh četrtinah, ko je vodila s 17 točkami naskoka. LeBron James, Dwyane Wade (oba Miami Heat) in druščina so v zadnjem delu poraz močno ublažili. Najboljši strelec tekme je bil Bryant s 37 točkami, ki je bil že četrtič v karieri izbran tudi za najkoristnejšega igralca. Bahrejn brez formule 1 MANAMA - Prireditelji dirke formule 1 v Bahrajnu so zaradi pro-tivladnih protestov v državi, ki so zahtevali tudi smrtne žrtve, dokončno odpovedali dirko, ki bi morala biti na sporedu 13. marca. Gre za uvodno dirko sezone. Ba-hrajn upa, da bo dirko lahko gostil kasneje v letu, ko se bo stanje v državi umirilo. Prvi vratar z golom MADRID - Vratar Daniel Aran-zubia se je kot prvi vratar v španski ligi vpisal med prvoligaške strelce med vratarji, ki je nasprotniku zabil gol z glavo. Vratarju Deportiva La Corune je to uspelo na tekmi proti Almerii (1:1) v peti minuti sodnikovega podaljška, s čimer je svoji ekipi prinesel prvenstveno točko.Pred tem so vratarji v prvi španski ligi dosegli gole le z enajstmetrovk. SORODSTVENE VEZI Kristina in Mitja Laurica Otroška nogometna naveza Športni center v Dolini, ki stoji približno sto metrov stran od doma, ima za Kristino in Mitjo Laurico najbrž poseben pomen. Kot otroka sta namreč na odprtem igrišču preživela veliko ur prostega časa, nato pa sta kot športnika pri Športnem društvu Breg igrala veliko sezon. Mitja, 36 let, geometer, je v nogometni ekipi odigral okrog 310 tekem, Kristina, 34, uradnica, pa je bila ena izmed stebrov odbojkarske ekipe. Pogovor steče doma, kjer se Mitja in Kristina tudi vedno srečata, čeprav tam skorajda ne živita več. Zaradi delovnih obveznosti sta skupaj približno uro na dan, ob sobotah pa mogoče kaj več. »V otroških letih pa sva bila vedno skupaj,« se spominjata. Čeprav je bil brat starejši, se je Kristina vedno igrala z njegovimi prijatelji. Kolesarila sta, gradila kolibe, zelo pogosto pa sta z ostalimi fanti iz okoliških vasi igrala nogomet na igrišču pri športnem centru. »Nogomet mi je bil vedno zelo všeč,« potrjuje še danes Kristina, ki je bila glavna napadalka dolinske nogometne ženske ekipe Bum bum lady. »Povabili so me celo v Koper, nato pa še v sesljansko ekipo San Marco, vendar mi doma niso dovolili, da bi šla tja. Ponavaljali so mi, da sem že tako ze- lo živa ... Takrat mi je bilo žal, ko sem naposled izbrala odbojko pa me treniranje nogometa ni mikalo več.« Nogomet pa je vsekakor vedno rada igrala, predvsem na poletnih turnirjih. »Mislim, da bi bila celo boljša in koristnejša od nekaterih nogometašev, ki so igrali z mano,« pohvali sestro Mitja, dolgoletni Bregov branilec. Če je bil Kristini zelo všeč nogomet, a ga ni trenirala, je Mitjo od vedno mikala odbojka: »Preden sem izbral nogomet, sem razmišljal, ali bi raje igral odbojko. Takrat pa pri Bregu moške odbojke niso gojili.« Željo pa je starejši (in visoki) brat rad potešil z odbojko na mivki, kjer je igral včasih tudi s sestro. Kljub temu pa je bil nogomet (za oba) vedno bolj privlačen. »Bila sva zagrizena navijača Juventusa,« začne Mitja, sestra pa potrjuje: »Res je. Ime- la sem Juventusovo trenerko, šal, prijatelji pa so mi za rojstni dan podarili copate.« Z bratom sta navijala za belo-črne doma, včasih pa tudi na vi-demskem stadionu. Zdaj je navezanost na ekipo minila; Kristina prizna, da sploh ne ve, kdo igra pri Juventu-su, Mitja pa sede pred ekran izključno ob pomembnejših tekmah in srečanjih reprezentanc. Dokler sta se Kristina in Mitja ukvarjala s športom, sta o tekmah, soigralcih, nasprotnikih in tudi sodnikih marsikdaj po-komentirala. Kristina je namreč spremljala tudi bratove nogometne tekme, večkrat tudi v gosteh: »Bila je glasna navijačica, včasih sem jo tudi slišal,« se posmeh-ne Mitja, ki je bil nasprotno na odbojkarskih tekmah sestre bolj tih. Zdaj se o športu ne pogovarjata več. Oba sta namreč zaključila športno pot: Kristina tačas zaradi bolečin v hrbtu (še ne dokončno, pravi), Mitja pa je copate obesil na klin zaradi pomanjkanja časa: »Lani sem še igral, ker so me prepričali, letos pa sem se igranju odrekel. Resnično, nimam več časa. Igral bi še naprej, vendar treniranje me ne veseli več. Ravno prejšnji teden pa sem si ogledal Bregovo tekmo, sicer pa ga spremljam le posredno.« Mitja namreč gradi hišo tik ob igrišču in med tekmami vedno prisluhne navija- čem: ko zakričijo, ve, da je Breg dosegel gol. Tačas druži brata in sestro še osmica, ki jo po tradiciji upravljata dva tedna pred Majenco. Prav zato sta bila pri vaškem prazniku od vedno nekoliko manj dejavna: oba so vaški fantje in dekleta večkrat predlagali za župana in županjo, vendar sta vlogo vedno zavrnila: »Težko je, če imaš doma osmico. Dva tedna pred Majenco ima župan veliko opravil in mora biti vedno na razpolago, jaz pa sem bil zaseden doma,« pojasnjuje Mitja, ki se zdaj ob službi ukvarja z vinogradništvom in oljkarstvom. Mitjo tudi zato osmica veseli, Kristina pa odkritosrčno pove, da ji to ni ravno zelo všeč. Včasih namreč prideta brat in sestra navzkriž. »Da,« bolj potiho prizna Kristina, ko vprašamo, ali se kdaj kregata. »Odvisno od obdobja,« odvrne Mitja. »Oba sva trmasta,« se strinjata. »On rad pretirava, včasih je premalo potrpežljiv in se hitro razjezi, je pa bolj umirjen,« pove sestra, ki med pogovorom sicer sploh ne kaže, da bi bila kot otrok zelo živa, kot so jo opominjali starši. Pogovor steče umirjeno za kuhinjsko mizo, pripoved pa večkrat prekine le smeh, ki uvede kar nekaj odgovorov. Veronika Sossa / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. februarja 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ŠTANDREŽ - Prejšnji teden ukradli avto in poskušali vlomiti v dve hiši Domačini se zaklepajo iz strahu pred tatovi V zadnjih dneh tatvine v stanovanjih tudi v Mošu, Pierisu, Krminu in Gorici Tatovi so v zadnjih dneh obiskali razna stanovanja v Mošu, Pierisu, Krminu in Gorici, izpraznili so avtomat goriškega bara Eliott, v Štandre-žu pa so ukradli avto in zaman poskušali vlomiti v dve hiši. Zaradi tega so prebivalci vseh omenjenih krajev zaskrbljeni, saj se sprašujejo, ali se po goriški pokrajini podi tolpa tatov, ki je specializirana v kraji po stanovanjih. V Štandrežu so se tatovi pojavili pred dvema tednoma, ko jim ni uspela kraja v Ulici Montello. Nato so se v vas vrnili prejšnjo soboto, ko so ukradli avto v Ulici Natisone. Vozilo tipa Fiat Uno je bilo parkirano pred eno izmed tamkajšnjih domačij, njegov lastnik pa se je za trenutek odpravil k prijatelju v notranjost hiše. Ključe je pustil kar v avtomobilu, saj je za krajši zmenek potreboval par minut. Ko se je vrnil na cesto, avtomobila ni bilo več. Nekdo se je z njim odpeljal neznano kam. Lastnik avtomobila, ki je bil star kakih petnajst let in tudi precej dotrajan, je krajo takoj prijavil silam javnega reda, zatem pa je poskrbel tudi za ukinitev zavarovalnine in za ureditev vseh potrebnih upravnih postopkov, ki so vezani na tovrstne primere. Še isti večer so se tatovi spet pojavili v Ulici Nati-sone. Poskusili so vlomiti v eno izmed tamkajšnjih hiš, nato pa so zbežali, ko je eden izmed sosedov prižgal luč v svojem stanovanju. Tatinski obiski so seveda prebivalce Ulice Natisone precej pretresli, saj je Štandrež veljal za varen kraj, kjer so tovrstni dogodki zelo redki. V zadnjih časih očitno ni več tako, zato pa so tudi Štandrežci veliko bolj pozorni na svoje imetje. Avtomobile vedno zaklepajo, isto pa velja tudi za stanovanja in za vhodna vrata dvorišč. Največji plen so v zadnjih dneh tatovi odnesli iz hiše v Ulici Pino Me-deot v Mošu, kjer so pobrali zlato in dragulje, vredne preko trideset tisoč evrov. Lastniki okradene hiše so pred nekaj tedni opazili nekoga, ki je fotografiral okolico njihovega doma, zato pa so prepričani, da so se tatovi na krajo dobro pripravili. V hišo so vlomili, ko v njej ni bilo nikogar, saj so po vsej verjetnosti točno vedeli, da so se lastniki za vikend odpravili v hribe. Karabinjerji in policisti vodijo preiskavo, da bi izsledili tatove in jih aretirali bumbaca GORICA - V Ulici Terza Armata Preverjajo možnost preureditve prometa Trgovci zaskrbljeni zaradi zmanjšanega obiska Goriški župan Ettore Romoli se je včeraj srečal s trgovci z odseka Ulice Terza Armata, ki je bil do preureditve tamkajšnjih cestnih povezav dostopen iz Ulice Garzarolli. Trgovci so župana opozorili, da so beležili upad prodaje, potem ko je prišlo do odprtja nove ceste in uvedbe enosmernega prometa, pojasnili pa so tudi, da morajo stanovalci mestne četrti Sv. Ana opraviti daljšo pot, če hočejo priti do marketov na omenjenem območju. Zaradi tega so trgovci prepričani, da se stanovalci odločajo za druge trgovine, kar prodajalnam v Ulici Terza Armata povzroča velik osip kupcev. Srečanje med županom in trgovci je bilo zelo konstruktivno, dogovorili pa so se, da bodo pristojne občinske službe skupaj z mestnimi redarji preverile, kako bi lahko promet na omenjenem območju preuredili. »Spet srečali se bomo v roku enega tedna, da bomo skupaj preverili predloge za preureditev prometa,« je ob zaključku srečanja povedal Ettore Romoli. Kot znano so promet med Tržaško ulico in Ulico Terza Ar-mata preuredili konec oktobra lanskega leta, ko so uvedli enosmerni promet tudi v Ulici Stuparich. GORICA - Trg že potreben prenovitvenih del Travnik se kruši Kamnit robnik poškodovan v številnih točkah - Plošče na cesti pokajo Poškodovan robnik iz nabrežinskega kamna na goriškem Travniku bumbaca Goriški Travnik je nekaj mesecev po zaključku obnovitvenih del že potreben številnih popravil. Robnik iz sivega nabrežin-skega kamna, ki so ga postavili med trgom, in cesto je v več točkah poškodovan, številne kamnite plošče, s katerimi je tlakovano cestišče, pa pokajo. Za škodo na robniku so po vsej verjetnosti krivi avtomobili, ki kljub prepovedi parkirajo tik ob trgu, ploščice na cestišču pa so bile potrebne popravil že od odprtja ceste naprej. Obnova osrednjega goriškega trga se očitno ni rodila pod srečno zvezdo, k nastali škodi pa so verjetno prispevali tudi načrtovalci z izbirami, pri katerih so dali prednost estetskim kriterijem na račun funkcionalnosti. TRŽIČ Ponoči kradli v trgovini Bangladeševca Pod krinko noči so neznanci vlomili v trgovino na Trgu SantAmbrogio v Tržiču, ki jo upravlja družina Banglade-ševcev. Razbili so šipo na vhodnih vratih in vstopili v notranjost prodajalne, iz katere so odnesli nekaj steklenic piva in likerjev; približno petdeset evrov gotovine so poleg tega pobrali iz blagajne, nato pa odšli neznano kam. Do kraje je prišlo v noči s sobote na nedeljo, po vsej verjetnosti okrog druge ure. Tatovi so bili v notranjosti trgovine le nekaj minut, saj so sosedje slišali, kako so razbili šipo, in takoj zatem klicali sile javnega reda. Tatov niso takoj prijeli, vendar zgleda, da so zatem preiskovalci ugotovili njihovo istovetnost. V zadnjih časih se je v Tržiču število tatvin v trgovinah in javnih lokalih nekoliko znižalo. Nazadnje so tatovi vlomili v bar Mino v Ulico Matteotti v začetku januarja, ko so z izvijačem s silo odprli in nato izpraznili več avtomatov za igranje videpokerja. Iz njih so pobrali kakih tisoč evrov gotovine, še večja pa je bila seveda gmotna škoda. APrimrski ~ dnevnik Verižno trčenje pri Bonetih 46-letna ženska se je lažje poškodovala v nesreči, ki se je zgodila včeraj zjutraj na državni cesti št. 55 med Jamljami in Boneti, in sicer pri križišču z občinsko cesto, ki nad jezerom vodi v Doberdob. V nesrečo, ki se je zgodila ob 7.45, so bili vpleteni trije avtomobili, ki so peljali v smeri proti Gorici. 58-letni F.M. iz Gorice, ki je sedel za volanom avtomobila Peugeot 206, je pred križiščem ustavil, ker je drugi avtomobil zavijal v občinsko cesto. Za njim se je z avtom VW polo pripeljala 46-letna P.L. iz Devina, ki je ustavila za Goričanom, za njo pa je privozil še avtomobil Peugeot ranch, v katerem se je peljala 53-letna F.S. Voznici ni uspelo pravočasno ustaviti avtomobila, silovito je trčila v zadnjo stran avtomobila VW polo, ki je nato zadel še Peugeot 206. Zaradi lažjih poškodb je 46-letnica iz Devina poiskala zdravniško pomoč v tržiški bolnišnici. Na kraju je posredovala goriška prometna policija. Bencinski servis spet odprt Z včerajšnjim dnem je ponovno odprt bencinski servis Tamoil v Ulici Isonzo Argentina v Gorici. Upravlja ga 26-letni Manuel Rizzi, ki se je bil pred enim letom angažiral v boju za liberalizacijo in neposredno prodajo goriva, tarča njegovih protestov in zahtev pa je bila predvsem goriška občina. Tedaj je moral svoj servis tudi zapreti, ker ni dobil dovoljenja za delovanje. Vse ovire so sedaj odpravljene, je povedal Rizzi, ki razmišlja o tem, da bo s časom ponudbo nagradil s prodajo GPL ali avtoplina. Z včerajšnjim odprtjem servisa v Ulici Isonzo Argentina, ki ga upravlja Rizzijevo podjetje Der-W, na ozemlju goriške občine ponovno deluje petnajst bencinskih črpalk. Etnične metamorfoze V mali dvorani Kulturnega doma v Gorici bodo v četrtek, 24. februarja, ob 17.30 v okviru Srečanj z avtorji gostili tržaškega pisatelja Pie-ra Purinija ki bo predstavil svojo zadnjo knjigo »Metamorfosi etnic-he - I cambiamenti di popolazione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria. 1914-1975 (Etnične metamorfoze -Spremembe prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in vi Istri 19141975)«. Knjiga je lani izšla pri založbi Kappa Vu iz Vidma. Predstavitev bo uvedla zgodovinarka Alessandra Kersevan. Večer prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni dom in VZPI-ANPI iz Gorice. Mala Prešernova proslava V osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v ponedeljek, 28. februarja, s pričetkom ob 17.30. uri tradicionalna Mala Prešernova proslava oz. Dan slovenske kulture za otroke. Na odru goriškega kulturnega hrama se bosta predstavila priznana slovenska animatorja Sten Vilar in Damjana Golavšek z novo otroško predstavo »Medenka«. Produ-cent predstave je Sudio Anima iz Ljubljane. Prireditev prirejajo Dijaški dom Simon Gregorčič, kulturna zadruga Maja, Kulturni dom, športno združenje Dom in deželni sedež RAI iz Trsta - slovenski program. Vstop bo prost. SI1 Z SGGZ Slovensko goriško gospodarsko združenje Vabita vse gospodarstvenike na DOSTOP MSP - JEV DO FINANCIRANJA V SEDANJEM MAKROEKONOMSKEM OKOLJU v torek, 1. marca, ob 18.00 v prostorih Zadružne Banke Doberdob Sovodnje Sovodnje, ul. Prvega maja št. 75 <&BCC V CRHXTOCOOfBWnVO w 7 in« II Ju d BARKA Doberdö e Savogna Doberdob in Sovodnje 24 Nedelja, 20. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Smrtna nesreča v ladjedelnici Finacantieri Padec z gradbenega odra usoden za mladega delavca 22-letni Ismail Mia iz Bangladeša je padel v cev za ventilacijo - Policija vodi preiskavo SINDIKATI »Razmere neznosne« Več sto delavcev tržiške ladjedelnice se je včeraj po tragični smrti 22-letnega Ismaila Mie odločilo za stavko. Med množico, ki se je zbrala pred vhodom v obrat, je bilo videti veliko ganjenih in pretresenih, pa tudi jeznih obrazov: vsi so namreč prepričani, da je bilo za včerajšnjo nesrečo ponovno krivo neupoštevanje varnostnih norm. Še najbolj prizadeta je seveda tržiška skupnost priseljencev iz Bangladeša, ki se bodo danes množično udeležili protestnih akcij, ki jih napovedujejo sindikati. »Zdaj res ne morem razmišljati, ker sem preveč pretresen, vsekakor meni, da se bo naša skupnost morala organizirati v zvezi z varnostjo pri delu. Dobro vemo, da varnostne razmere niso zagotovljene našim sodržavljanom,« je povedal 32-letni Mohammad Hossain Mukter, predstavnik skupnosti Bangladešev-cev iz Tržiča. Na bojni nogi so tudi sindikalni predstavniki, ki so ostro napadli vodstvo družbe Fincantieri. »Vodstvo naj odstopi. Že leta zahtevamo zagotavljanje varnostnih razmer v ladjedelnici,« je povedal predstavnik sindikata FIOM Thomas Ca-sotto, koordinator enotnega sindikalnega predstavništva Moreno Lu-xich pa je spomnil, da sta se zadnji dve smrtni nesreči v ladjedelnici zgodili leta 2008, ko sta umrla Yuko Jer-ko in Michele Sorgo, decembra pa se je zelo hudo poškodoval Carlo Bevi-lacqua, ki je ostal na vozičku. »Nedopustno je, da se na koži delavcev krči čas proizvodnje in niža cene ladij,« je komentiral predstavnik sindikata UILM Luca Furlan. Na novico o tragičnem dogodku so se odzvali tudi številni politični predstavniki, med katerimi so bili tržiška občinska odbornica Cristiana Morso-lin, tržiški tajnik SKP Emiliano Zot-ti, županski kandidat LES Giovanni Iacono, kandidat kritične levice in Združenih komunistov Alessandro Perrone ter deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa. Vodilni funkcionarji so ladjedelnico zapustili v spremstvu policije, saj se je po nesreči pred obratom zbrala množica delavcev (levo); potrtost prijateljev preminulega delavca (spodaj) altran V tržiški ladjedelnici je včeraj ugasnilo mlado življenje. Dopoldne se je med delom na ladji Carnival Magic smrtno ponesrečil Ismail Mia, 22-letni delavec iz Bangladeša, ki je bil zaposlen pri podizvajalskem podjetju Tecno im-pianti service. Mladenič je padel v cev za ventilacijo, ki povezuje dvanajsto etažo ladje s četrto. Ob prihodu reševalcev ni bilo zanj več nobene pomoči, saj se je v tragičnem trideset-metrskem padcu zelo hudo poškodoval. Ismail Mia je v Italijo prišel pred manj kot dvema letoma. Pri podjetju Tecno impianti service, ki ima približno dvajset delavcev, so ga zaposlili na začetku februarja. Mladi inšta-later, ki je živel v Ulici Arena, je včeraj zjutraj delal na dvanajsti etaži ladje velikanke, ki jo trži-ška ladjedelnica izdeluje za družbo Carnival Cruise. Iz še nepojasnjenih razlogov je nekaj minut po 11. uri Bangladeševec stopil na del krova, ki ni bil osvetljen in na katerem ni bilo zaščitnega gradbenega odra. Okoliščine nesreče preiskujeta policija in vodstvo družbe, ki sta odprla preiskavo, po prvih pričevanjih pa zgleda, da je mladenič zaradi slabe vidljivosti stopil v meter široko odprtino cevi za prezračevanje, izgubil ravnotežje in letel skozi osem etaž, dokler ni padel na tla. Po navajanju glasnika družbe Fincantieri so bili včeraj dopoldne z Ismailom Mio na predelu ladje, kjer je med drugim podjetje Tecno impianti service že zaključilo s posegom, tudi vodja gradbišča in dva druga sodelavca. Vodja gradbišča je po navajanju družbe odvil pokrov cevi za ventilacijo, zaradi pomanjkanja zaščitnih pregrad pa je prepovedal delavcem vstopanje na neo- svetljeni del krova. »22-letnik pa je vseeno vstopil. Morda mladenič ni dobro razumel besed vodje gradbišča, ki je Italijan,« so povedali pri družbi Fincantieri. Delavci so takoj poklicali na pomoč. Osebje službe 118 je zahtevalo tudi prihod helikopterja, vsa prizadevanja za oživitev delavca pa so bila zaman. 22-letnik je umrl kmalu po prihodu reševalcev, truplo pa so odpeljali šele ob 14. uri, ko je goriško sodišče dalo dovoljenje. Kraj nesreče so si ogledali policisti tržiškega komisariata in forenziki. Žalostna novica je takoj odmevala v ladjedelnici. Predstavniki sindikatov so se odločili za takojšen sklic stavke, na katerega so se delavci množično odzvali. NOVA GORICA Lutharju avstrijsko odlikovanje Oto Luthar, direktor ZRC SAZU (Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti) in profesor Univerze v Novi Gorici je od avstrijskega predsednika Heinza Fischerja prejel avstrijsko odlikovanje - častni križ za znanost in umetnost. Minuli teden mu ga je v Ljubljani izročil avstrijski veleposlanik v Sloveniji Erwin Kubesch. Luthar je s svojim dolgoletnim delom in angažiranostjo pridobil velike zasluge za razjasnitev in poglobitev odnosov med obema državama, za kar mu Avstrija s podelitvijo odlikovanja izkazuje čast in izreka vidno zahvalo. Profesor doktor Oto Luthar je redni profesor na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, kjer predava na študijskem programu Kulturna zgodovina. Od decembra 2006 do decembra 2008 je bil tudi dekan omenjene fakultete. Je tudi član senata Univerze v Novi Goric ter senata Fakultete za humanistiko. (km) Poklon Franku Sinatri Skupina Sweet Life Quintet bo danes ob 20.30 uri v Kulturnem domu v Gorici posvetila koncert legendi ameriške lahke glasbe, Franku Sinatri. Kvintet sestavljajo Paolo Da Ponte, Giu-lio Scaramella, Paolo Gregorig, Gianpaolo Mrak in Franky Gui-dolin. Vlom v čebelnjak Neznanec je v Goriških Brdih najprej vlomil v čebelnjak, vzel 15 aluminijastih in 30 litrskih sodov za med, nato pa še štiri traktorske priključke, ki jih je naložil na tovornjak in odpeljal neznano kam. Lastniku čebelnjaka je povzročil 1.500 evrov škode. (km) Kolesar poškodovan V prometni nesreči, ki se je zgodila na križišču ceste za Goriška Brda v Solkanu, se je telesno poškodovali 20-letni kolesar. Z avtomobilom ga je zbil voznik, ki je prihajal iz smeri solkanske obvoznice. Ko je zavijal levo, je spregledal kolesarja, ki je pripeljal z njegove leve strani po prednostni cesti. Ob trčenju v avtomobil je kolesar padel in se lažje telesno poškodoval. (km) GORICA NOVA-GORICA - Povezava med goriškim gradom in kostanjeviškim samostanom Povezovalna pot še čaka na odobritev Zaradi nesoglasij med Slovenijo in italijanskima deželama Veneto in Emilija-Romagna ni mogoče črpati evropskega denarja za uresničitev projekta Poldrugi milijon evrov vreden projekt ureditve povezovalne poti med Kostanjevico nad Novo Gorico in goriškim gradom je eden izmed projektov, za katerega naj bi se novo-goriška in goriška stran skupaj potegovali za evropski denar iz evropskega čezmejnega programa Italija-Slo-venija 2007-2013. »Program pa je blokiran zaradi nesoglasij med Slovenijo in italijanskima deželama Veneto in Emilija-Romagna pri črpanju teh sredstev,« pojasnjuje Črtomir Špaca-pan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko. Program Interreg Slovenija-Ita-lija 2007-2013 - Cilj 3 naj bi se začel pred dobrimi tremi leti, doslej pa je bilo od 136 milijonov evrov, kolikor je v celoti namenjenih sredstev za ta program, črpanega komaj 2 odstotka denarja. Doslej sta bila objavljena dva od treh razpisov, in sicer za strateške in standardne projekte. Edinole razpis za strateške projekte, vreden 41 milijonov evrov za silo teče, čeprav ni bilo v tem času od Evropske unije črpanih niti 10 odstotkov teh sredstev, medtem ko standardni projekti, vredni 60 milijonov evrov, zaradi omenjenega spora še sploh niso šli v postopek ocenjevanja, čeprav je od razpisa preteklo že skoraj leto in pol. Med načrti, ki čakajo na odobritev, je tudi omenjena povezovalna pot med Kostanjevico in Goriškim gradom. »Še vedno čakamo na odločitev, ki bi že morala biti sporočena lani oktobra, sedaj pa smo skoraj že marca. Če bo šlo s črpanjem teh sredstev tako počasi, jih ne bomo uspeli črpati,« meni Špacapan, enako bojazen pa so na zadnjem zasedanju sveta regije izrazili tudi sever-noprimorski župani. V okviru projekta povezovalne poti med kostanjeviškim samostanom in goriškim gradom, bi na slovenski strani obnovili kapelice na stari povezovalni poti do Kostanjevice in uredili pot, v načrtu je še ureditev dostopne poti do parka Rafut, del de- Kostanjeviški samostan narja pa bi namenili Škrabčevi knjižnici v samostanu. Na italijanski strani pa nameravajo urediti povsem novo povezavo med mestom in gradom. »Po zadnjih pojasnilih službe vlade za lokalno samoupravo naj bi se zadeva okrog spora z omenjenima italijanskima deželama vendarle začela reševati. Mi imamo že vse pripravljeno za izpeljavo tega dvoletnega pro- fotok.m. jekta, če gledamo optimistično, bi lahko junija začeli z njegovim izvajanjem,« se nadeja Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko. (km) / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. februarja 2011 25 doberdob - Na pobudo društva Jezero Kulturni praznik s folkloro in kulinariko Za poletje pripravljajo niz večerov o prvi svetovni vojni Predsednica društva Jezero Zulejka Devetak predstavlja folklorno skupino iz Turjaka (levo); udeleženci proslave z Vesno Guštin v ospredju (spodaj) bumbaca S folkloro in kulinariko so v nedeljo v Doberdobu praznovali slovenski kulturni praznik. Na sedežu društva Jezero so gostili folklorno skupino Grup-po costumi tradizionali bisiachi iz Turjaka, ki jo vodi Federica Volpi, in raziskovalko kraške kulinarične tradicije Vesno Guštin Grilanc. Uvodoma je spregovorila predsednica društva Jezero Zulejka Devetak, ki je poseben pozdrav namenila podžupanji Luisi Gergolet, nato pa je predstavila sodelujoče goste. Folklorna skupina iz Turjaka neguje ljudsko zakladnico iz Laškega, z društvom Jezero pa jo vežejo večletne prijateljske vezi. Med člani folklorne skupine je tudi Slovenka, zato pa so med doberdob-skim večerom zapeli tudi dve pesmi v slovenščini. Pevski nastopi so se prepletali s predavanjem Vesne Guštin, ki je spregovorila o svojih treh knjigah o kraških kuhinji, svojim besedam pa je dodala še diapozitive. Guštinova je posebno pozornost namenila pustnim običajem in jedem, ki zaznamujejo pustni čas, napovedala pa je tudi, da bo letos avgusta v Repnu Kraška ohcet, za katero so že izbrali mladoporočenca. Pri društvu Jezeru medtem že razmišljajo o novih pobudah, eno izmed katerih bodo uresničili ravno v sodelovanju s folkloristi iz Turjaka. Skupina Gruppo costumi tradizionali bisiachi namreč vodi projekt o pesmih prve svetovne vojne, pri katerem sodelujeta še zbor Kraški dom pod vodstvom Vesne Guštin in zbor Sant'Ignazio iz Gorice. Trije zbori bodo skupaj zapeli v Turjaku 16. marca, koncert pa bodo poleti ponovili v Doberdobu, kjer bo vključen v niz večerov o prvi svetovni vojni v priredbi društva Jezero. V Doberdobu bo sicer veselo že 10. marca, ko društvo Jezero prireja družabnost ob dnevu žena, ki jo bo obogatil kulturni program. števerjan - Kulturni večer v priredbi društva Sedej Proslava s koroškimi gosti Nastopila dramska skupina s Sel na Koroškem - Nagradili udeležence likovnega natečaja Nagrajevanje likovnega natečaja Tudi letošnja Prešernova proslava v priredbi prosvetnega društva F.B. Sedej iz Števerjana je bila gledališko obarvana. V goste je v petek prišla dramska skupina kulturnega društva Planina s Sel na Koroškem, ki se je množičnemu občinstvu predstavila z igro Obisk v režiji Francija Končana. Gledališka igra je bila med drugim vključena v niz večerov amaterskih gle- bumbaca Prizor iz igre Obisk dališč, ki ga prireja števerjansko društvo, in ki se bo sklenil 27. februarja z igro Malomeščaska svatba v priredbi dramske skupine Jaka Štoka s Proseka. Petkov števerjanski večer je uvedla Jasmin Kovic, ki je spregovorila o lanskem projektu dramske skupine Sedej oz. gledališko-figurativnem prikazu Povodni mož. Le-tega, je spomnila Kovičeva, so 3. decembra 2010 in bumbaca 8. februarja 2011 predvajali tudi po slovenskem programu deželne mreže Rai. Z recitalom Turjaške Rozamunde je nato v petek nastopil Nikolaj Pintar iz dramske družine F.B. Sedej, sledilo pa je nagrajevanje likovnega natečaja za osnovnošolske otroke Nariši povodnega moža. Zmagale so učenke šole Alojz Gradnik Ema Terpin, Miche-la Sbuelz in Petra Devetak. filmski niz Nič ni nujno to, kar zgleda Nič ni nujno to, kar zgleda. Tako se glasi naslov niza Psihoanaliza in film, ki ga goriška pokrajina, združenje ARPA in združenje Forum Cultura iz Gorice že sedmič prirejajo v sodelovanju z združenjem Amidei in družbo Transmedia. Smisel niza, ki bo potekal med 24. februarjem in 17. marcem, je spodbujanje k razmišljanju o kompleksnosti in večplastnosti realnosti, ki ni nekaj objektivnega in občeveljavnega, pač pa se spreminja glede na posameznikovo percepcijo. Prvi na vrsti bo film Petra Dalleja »Delitti: tracce allusive«, ki bo na ogled 24. februarja, 3. marca pa bo na sporedu film Dona Siegla iz leta 1956 »L'invasione degli ultracorpi«. 10. marca bodo gledalcem ponudili »Train de vie« Raduja Mihaileanuja, 17. marca pa uspešnico Monty Pythonov »Brian di Nazareth«. Vsi filmi se bodo zavrteli ob 20.15 v goriškem Kinemaxu, po projekciji pa se bo razvila razprava, pri kateri bodo sodelovali izvedenci. Vstop bo prost. »V našem mestu je filmska ponudba bogata, niz Psihoanaliza in film pa je nekaj posebnega, saj daje možnost poglabljanja v vsebine filmov,« je povedal pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič, ki je predstavil pobudo skupaj s psihoterapevtom in predstavnikom združenja ARPA Rodolfom Picciulinom ter predstavnikom društva Forum cultura Andreo Bellavitejem. michelstaedter Posvet in predstava o goriškem mislecu Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici prirejajo jutri okroglo mizo in gledališko predstavo, ki bosta posvečeni Carlu Michelstaedterju. Ob 16.30 bodo o goriškem mislecu spregovorili režiserja Giorgio Pressburger in Marko Colli, gledališki kritik Mario Brandolin, predsednik Mittelfesta in goriški občinski odbornik Antonio Deve-tag, Antonella Gallarotti iz goriške državne knjižnice in ravnatelj videmskega gledališča Giovanni da Udine Cesare Levi, ki bodo posebno pozornost namenili odrski uprizoritvi Michelstad-terjevih del. Ob 18.30 bo gledališka igra »Michelstaedter - Biografia di un pensiero furioso«, katerega pro-ducent je italijanska drama z Reke. Protagonist igre bo Mirko Soldano, spremljala ga bosta pianist Antonio Saude in violinistka Noemi Cristiani, ki violino poučuje na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel. Pokrovitelj okrogle mize in gledališke predstave je Fundacija Goriške hranilnice, oba dogodka pa sta vključena v niz spremnih prireditev razstave »Carlo Michel-staedter. Far di se stesso fiamma«. OBČINA GORICA \ škiliti II s l'IîIiiiJII S.ijk.iill.1 Št. til t Jlbl-r Hi- f l'khl'HI II I j _ i I HihjjYljamHh riiAlHfnj? pHMlulki m lhHf iJÏH.iClM' u ki» 2)011 irt ii ZAKIJ y I MKM < I NI Jta IrCu 2IHW ( I H l . I'ihIjILi ii. rinhddLIh in ijiulifi ui njhl. dnjl; DGH0MI J FtfTT - [:!.■:ji [T*I frizuri Wr*l :■] !n;j « Démî. id ttr-f. -V.-J Slupt «II I TV K0W jni HT-HSfc-M jowîhîp JiBfrr&nf 8B5ïnog Vrtton u!iyi glJir+n «.US»« Htthttfil »rasim» uuau Î a; li-Ï «MiBMP J ;■::■;■ 1«: X lOvSCtfd IHOttffl in? aa ri squint 1JIIS11! s***! itmin^jM tëfrm;*) ■ PùdiWta |li ■. L±'ih." -1, 1KUMJ .SJ.iiMTj® UJWJ9IÏ* IZDATKI pzer.iyif Uç/lrtl WM ï-.terani en*. WII U m ■tww Jî'iiy?™ HHTUSÎ} SJtuptk iTirti Jlrgjfci H fl ite» IM1F.W« 4IZIIBB HHHTCm muni iJdilh. MHKun gliiMi RMf77.it UlrtW» - f -ttiwotw* <1 Ihj^ [-m -1 m 1 ? 5« w «i ^«aa ÏW.V4*! lH.rtMPi\» tlîrîHî.îr ■ hnlimtFiil* SAUPU iU.«FJirjM tlttiutp Sfnini bdi chj?.h i -wjfi.Tf - ww« - nunc vnrwju .itttiM Vbta UTt»* 1KÉH Um ™nu lii-u' □ unwn "x. c™ BBU dEUn - C.MJ «iiu MIhu? litini I M-! K - blliTlt tLKin* TioEca u UMsnji ^^ IT.lErUII.1 S ¿¡I1 M H l4H.mmHI.lS E111M a 1H1IIO 41.Ill HI 7) 'H |>:1I J I^'IÎHI^'J'-J TJ,l+i ]■ rl^r+'Ljij hzm. . IfimpwiiM - U hfc^TTI IDIHI« ;tfc> lU'i tft- OJKÏTt itaBhHt (» « Mtt Î K^lïï* i • 'i 1 ™J ' t" irfi p" fit 1 V> 1 V|| il'^'n' f- J liJ-i-d |V rJ^V^d Ji H4 TJ7t t « t (lIMd IB lldlBl Al Îotmlci, k« irLj(i U cbui.iu ^ ; iN >n iï fw »m TMl^l datoAi f 1 l*.«t r-rJ >r • f I.IH.U OM t: Pi« enga C**(P 4Ë513 ■ '¡Vifio ffipfiv £ unr Dit f «H ■ «r^ t vu f itUB P Fuj«. if wimj*. m* wvti OdgcvHna firunencgn odddKn. AlUtâ Mjnj Ol-:|t ÎUPAH OuClNEi ûChfllCÀ Elto'i 493 Nedelja, 20. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / ŠTMAVER - V čast sv. Valentinu Praznik brez meja Polovica udeležencev prišla iz vasi na slovenski strani nekdanje meje Ples na prazniku sv. Valentina v Štmavru V Štamvru se je v nedeljo zaključilo štiridnevno praznovanje sv. Valentina, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Sabotin iz Štmavra. O samem prazniku in o njegovem poteku, smo v našem dnevniku že poročali v prejšnjih dneh in smo predvsem izpostavili pestrost ponujenega programa. V štirih dneh so se zvrstili zborovski, pevski, glasbeni in plesni nastopi (nastopila je simpatična plesna skupina ne več rosno mladih gospe Ajda iz Ajdovščine in ne iz Solkana in Grgarja, kot smo pomotoma zapisali), mladi so imeli na voljo rock večer, bili so se težki boji v briškoli, predvsem pa je bilo veliko veselega vzdušja in plesa z odličnimi ansambli. Na voljo je bil tudi ogled razstave starih kavnih mlinčkov in drugih foto vip kuhinjskih pripomočkov. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne in žejne, saj so bile na razpolago jedi na žaru, domači štruklji in seveda izvrstna domača kapljica. Predvsem so ljudje množično navalili na štruklje, tako da jih je v nedeljo popoldne zmanjkalo. Kioske so sicer odprli že zjutraj, po popoldanski maši pa se je praznik nadaljeval pozno v noč ob zvokih ansambla Brjar iz Brd. Prireditelji so med drugim z veseljem ugotovili, da je državna meja res postala stvar preteklosti, saj je med obiskovalci praznika, dobra polovica prišla iz krajev s slovenske strani meje. S tem je praznik sv. Valentina pridobil na domačnosti in praznovanje je ponovno dobilo oblike vaškega praznika, ki je globoko zakoreninjen v zavesti prebivalcev vasi pod Sabotinom. (vip) [13 Lekarne M Koncerti DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Števerjanu v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje gledališke skupine SDD Jaka Štoka s Proseka z znano Brechtovo »Malomeščansko svatbo«. Ob spremljavi harmonike bodo mladi izvajalci v režiji Gregorja Geča predstavili komedijo iz klasične evropske zakladnice; informacije na spletni strani www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo danes, 22. februarja, koncert pianista Ludovica Einaudija; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 27. februarja, ob 16. uri »La storia di Pierino e il lupo« v sklopu niza »SpazioGiovani«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v sredo, 23. februarja, ob 21. uri »Cirano di Bergerac«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: petek, 25. februarja, ob 20.45 koncert orkestra iz Padova in Veneta, nastopa in dirigira violinist Thomas Zehetmair z Brahmsovo 4. simfonijo koncerta op. 77; informacije po tel. 0481-790470. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici v ponedeljek, 28. februarja, ob 10. uri (Tamara Matevc) »Grozni Gašper«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. fí Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM bo v petek, 25. februarja, ob 20. uri koncert skupine The Beatles Revival Band; informacije in rezervacije po tel. 0038631-750673. SOVODENJSKA POJE 2011 bo potekala v soboto, 26. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Na tradicionalni prireditvi pevskih zborov iz sovodenjske občine bodo nastopili skupini Bodeča neža in Danica z Vrha ter zbor Skala iz Gabrjih ter mladi solo pevki Alessia in Ivana. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljajo Alda Antoni, Gilberto Bez-zi, Fernanda Braz, Adamarina Can-dussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Fa-cis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Per-solja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Spon-ton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti; do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko ca-mere obscure; do 31. marca po urniku kinodvorane. Čestitke U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Amori e altri rimedi«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Tamara Drewe«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.10 »Sanctum« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 4: 17.50 »Gianni e le donne«; 20.15 - 22.15 »Sono il numero quat-tro«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.10 »In un mondo miglio-re«. S Poslovni oglasi PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borov prelec. Tel. 3283360187 H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v sredo, 2. marca, ob 18. uri v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici bosta v Kulturnem domu v Gorici na temo »Adolescenca: dvomi in vprašanja o vzgojni vlogi staršev in učiteljev« predavala Zdenka Zalokar Divjak in Matteo Lancini; predhodna najava v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure). S Izleti 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, e-mail: mohorje-va@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 12. marca, ob prazniku dneva žena enodnevni izlet v Koper. Odhod iz Gorice ob 8. uri. Ob 10. uri vodeni ogled kleti Vinako-per, nato z avtobusom vodeni ogled Luke Koper. Popoldne srečanje v restavraciji Emonec, kjer bo družabnost in podelitev mimoz vsem ženskam. Vpisovanje do zasedbe prostorov na avtobusu po tel. 0481882024 (Ivo T.), 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-21361 (Ema B.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-390688 (Saverij R.), 0481-78061 (Ana K.). Na račun 20 evrov. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 19. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). [TT] Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 048178066. Mala ILARIA se je pridružila bratcu Izaku, mamici Meliti in očku Devidu. Srečni družinici čestita OK Val. S UPI NA Í5 DAN SLOVENSKE KULTURE 2011 Nagrajevanje likovnega natečaja Razstava Portreti sodobnih slovenskih umetnikov, avtor Tihomir Pinter Govor: Grega Repovž v soboto, 26. 2.2011,ob 20.30 Kulturni dom na Bukovju - Števerjan □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jamljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CAS I RAG H I, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro (tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it, info@mediateca.go.it). KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 0481-82570). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi vse ženske na družabni večer ob dnevu žena v četrtek, 10. marca, na sedežu društva. Poskrbljena bo večerja in kulturni program; vpisovanje po tel. 338-2127942 (Katja). SPDG prireja društveno smučarsko tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 27. februarja, na progi »Cimacuta« v kraju Forni di Sopra s pričetkom ob 11.30. Člani se lahko prijavijo za nastop na tekmovanju do vključno srede, 23. februarja; prijave po tel. 0481-22164 (Marta) in 338-5068432 (Loredana). ZSŠDI obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od srede, 23., do petka, 25. februarja. SPDG obvešča, da bo društveni sedež odprt v četrtek, 24. februarja, med 19. in 20. uro posebej za plačevanje članarine in zavarovalnine. Društvo vabi člane, da pred začetkom planinske sezone uredijo zavarovalnino. RAJONSKI SVET IZ PODGORE prireja v soboto, 26. februarja, ob 8.30 delovno akcijo, med katero bodo urejevali pot, ki s trga pred cerkvijo sv. Justa vodi do kapelice na Kalvariji, ki je posvečena Materi božji; informacije po tel. 335-5384344 (Walter Bandelj). VESELO PUSTNO POPOLDNE v organizaciji KD Danica bo v soboto, 26. februarja, od 15.30 dalje v ŠKC Danica na Vrhu. Toplo vabljeni vsi otroci, ki se radi zabavajo z glasbo in igrami. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja v soboto, 5. marca, ob 20.30 pusto-vanje z glasbo v piceriji-gostilni Al Museo v Ul. Ascoli v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu združenja ali po tel. 328-9633069 (Gianfranco). 0 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 26. februarja, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z novinarjem Marcellom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: danes, 22. februarja, ob 20.30 bo Branko Cestnik predaval ta temo »Pop ljubezen«« v domu »Franc Močnik« v Gorici. ZDRUŽENJE VEGETARIJANCEV IN ZDRUŽENJE VEGANIMA GORICA prirejata srečanje na temo vegetarijanske filozofije danes, 22. februarja, med 17. in 18.30 v Beli dvorani goriške občine. Sodeloval bo zdravnik Marco Bertali. PREDSTAVITEV KNJIGE FABIA CA-VALLARIJA »Vivi - Storie di uomini e donne piu forti della malattia« bo v sredo, 23. februarja, ob 15. uri v hotelu Best Western na Korzu Italia 66 v Gorici. Prisoten bo avtor. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA v sodelovanju z ANVGD (Nacionalno združenje za Julijsko krajino in Dalmacijo) organizira debatni večer z naslovom »Desetletnica zaščitnega zakona 38/2001: priložnost za dialog med tremi skupnostmi« v sredo, 23. februarja, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Spregovorili bodo Maurizio Tremul, predsednik Unije Italijanov v Istri, Rodolfo Ziberna, predsednik ANVGD in Nacionalne lige iz Gorice ter Li-vio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ za Goriško. Debatni večer bosta povezovala urednik časopisa Il Piccolo Paolo Possamai in urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič. V ŽUPNIJSKI DVORANI cerkve Sv. Roka v Ul. Veniero 1 v Podturnu bo v sredo, 23. februarja, ob 17.30 predstavitev preurejenega zgodovinskega arhiva župnije. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo ob zaključku razstave o Michelstaedterja »Fare di se stesso fiamma« okrogla miza in gledališki nastop z naslovom »Teatrabilita di Michelstaedter« v sredo, 23. februarja. Ob 16.30 se bo začela okrogla miza, ob 18.30 bodo uprizorili odlomke iz drame Marca Collija »Michelstaedter-Biografia di un pensiero furioso«. KULTURNI CENTER TULLIO CRALI iz Gorice prireja na sedežu Fundacije goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 v Gorici v četrtek, 24. februarja, ob 17. uri srečanje ob 150-letnici združitve Italije z branjem poezij in zgodovinskih odlomkov ter s projekcijo dokumentarca o prvi svetovni vojni in kraških jarkov. V TRŽIŠKI OBČINSKI KNJIŽNICI bo v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri predstavitev knjige Davideja Stanica »Ol-tre la finestra«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 25. februarja, ob 18. uri Maria Simonetti predstavila svojo knjigo »Trieste. I sapori della storia«. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ iz Števerjana prireja v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75 »Dan slovenske kulture« v soboto, 26. februarja, ob 20.30 na sedežu društva na Bukovju 6. Na programu bo nagrajevanje likovnega natečaja za osnovne šole z Goriškega, fotografska razstava Tihomirja Pinterja »Portreti kulturnih ustvarjalcev«, govor glavnega urednika Mladine Grege Repovža ter kulturni nastopi. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 28. februarja gostili Mirana Košuto. Pogrebi DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Wanda Candian por. Sossai (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 13.00, Anna Mori por. Tedesco (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 11.00, Umberto Trentin (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER: 14.00, Diego Furlan v cerkvi in na pokopališču. DANES V PIERISU: 13.30, Orietta Spanghero (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi, sledila bo upepelitev. / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. februarja 2011 27 NOVA GORICA - Koncert ob 75-letnici rojstva Marka Muniha Prefinjeno in svečano Šesti abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica je izzvenel v slogu petinsedemdesetega življenjskega jubileja Marka Muniha, umetniške osebnosti, ki se je oblikovala tako na zborovodskem kot na orkestralnem področju, primorskega rojaka, ki v zadnjih letih s svojimi bogatimi poustvar-jalnimi izkušnjami čedalje bolj zaznamuje tudi goriško glasbeno življenje. Kot darilo vsem ljubiteljem glasbe, in tistim, ki so ga spremljali in podpirali na uspešni glasbeni poti, je pripravil koncert, na katerega je povabil najboljša sestava v Sloveniji, Simfonični orkester RTV Slovenija in Komorni zbor Ave, vloge solistov pa zaupal trem izjemnim pevcem, ki delujejo na svetovnih koncertnih odrih. Tudi izbira programa ni bila naključna, saj je bil prav oratorij Letni časi Franza Josep-ha Haydna odločilen za dirigentsko kariero Marka Muniha. Ko je odhajal na študij k Lovru Matačiču v Frankfurt, sta skupaj pripravljala to več kot dve uri in pol dolgo glasbeno delo in kot Ma-tačičev asistent ga je Munih kasneje izvajal v Zagrebu. V Konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je priljubljen Haydnov oratorij zgledno in občuteno prebujal idilično razpoloženje kmečkih prizorov, odlični solisti so doživeto predstavljali njegovo pastoralno vsebino: ameriški basist Randal Turner, ki sicer živi v Švici, je naravnost blestel v vlogi kmeta Simona, njegova hči Hanna je bila Theresa Plut, glasbenica, ki se je rodila slovenskih staršem v Kanadi in je navduševala z zanesljivim, lepo oblikovanim sopranom, dostojno je vlogo vaškega mladeniča Lukasa opravil tudi tenorist Je-roen de Vaal iz Nizozemske. Klena, doživeta, jasna, muzikalno bogata je bila novogoriška pripoved Haydnovih letnih časov. Simfonični orkester RTV Slovenija in Komorni zbor Ave sta občudujoče sledila natančnim gibom dirigenta, se spoštljivo predajala njegovim interpretativnim vzgibom, ki so prav v vsakem taktu razkrivali, da je Haydnov oratorij postal njegovo glasbeno delo, da ga lahko danes občuti na način, ko se lahko samo še igra in iskreno uživa v njegovi spontani in prekipevajoči mladostniški energiji, tako kot je očitno v pisanju tega dela užival tudi sam skladatelj: oratorij Letni časi je namreč Haydn napisal, ko je imel že sedemdeset let. Tatjana Gregorič GLEDALIŠČE ROSSETTI - Plesni abonma S svetlo energijo nabit nastop skupine Complexons V okviru raznolikega in v nekaterih pogledih celo razkošnega letošnjega baletnega abonmajskega niza je Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine imelo v gosteh v veliki Ros-settijevi dvorani v Trstu priznano ameriško skupino Complexions Contemporary Ballet. Newyorška skupina je bila ustanovljena šele leta 1994 in se je takoj uveljavila kot ansambel, ki na plesnem področju pooseblja sedanji trenutek in obenem nudi gledalcem možnost, da med njenimi nastopi prepoznavajo preteklost ter tudi prihodnost, kot navdušeno izjavljajo njeni občudovalci. Poleg tega velja skupina, ki sta jo ustanovila bivša člana plesnega ansambla Alvina Aileya ko-reograf Dwight Rhoden in zvezdniški plesalec Desmond Richardson (mimogrede povedano slednji je med italijansko turnejo nastopil samo v Ravenni in Trstu) za prvi ameriški večkultur-ni plesni ansambel. Ta naravnanost se je jasno razkrila tudi v sporedu, ki ga je skupina predstavila v Trstu, še zlasti v prvi točki Mercy, v kateri je na podlagi zelo raznolike večnarodnostne glasbene kulise Dwight Rhoden izrazil zlasti spiri-tualnost današnjih dni. Ostali dve točki, Hissy Fits na Bachovo glasbo in Rise na glasbo skupine U2, ki jih je prav tako ustvaril Dwight Rhoden, izražata zlasti s pozitivnostjo in svetlobo nabito energijo, ki je značilna za skupino. (bov) ZA 11.900€* S 4-letnim JAMSTVOM IN Z 2 leti ZAVAROVANJA PROTI KRAJI IN POŽARU. Dacia Duster, edinstveni SUV v celoti: za bivalno udobje, za učinke pravega vozila s štirikolesnim pogonom in za varnost, za porabo goriva in za emisije Co2. Dacia Duster 4x21.616v 110cv, cena ključ v roke, davek IVA vključen, IPT izključen. Pr. Financiranja: brez predujma, 72 obrokov po 222,18 €, ki vključujejo formulo Finanziamento protetto in formulo Inciusive Pack po 99 €, ki vključuje 2 leti zavarovanja proti kraji in požaru In jamstvo Dacia Service, ki predvideva nadaljnjo leto/1 OO.OOOkm od datuma prve registracije vozila. TAN 6,99%; TAEG 8,70%; stroški za postopek 300€ + kolek po zakonskih predpisih. Vezano na odobritev družbe DACIAFIN. Informacije na sedežu in na spletni strani www.finren.lt; reklamno sporočilo s promocijskim namenom. Ponudba velja do 28/02/2011. Emisije ¿02:177 g/km. Poraba (kombinirana vožnja): 7,51/100 km. PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 26. IN NEDELJO, 27. FEBRUARJA M M ^ FJJA AAA Ulica Flavia 118 ~ 34147 Trst Tel 040 281212 * Ulica DiVl Julia 4"34079 staranzano |/K| II v ^ | III || || | (GO) Tel. 0481 413030 • Ulica Terza Armata, 95 - 34170 Gorica Tel. 0481 522211 I IwUk I I W WW WW Ulica Aquileia 108-33052 Cervignano del Friuli (UD) Tel. 0431 33647 Torek, 22. februarja 2011 VREME, SVET jasno X\ zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa mocan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1 ^ TOLMEČ O -3/1 ¿3 TRBIŽ O -4/0 S CELOVEC O -5/-1 O GRADEC -6/-1 ¿9 & O PORDENON 6/7 O -6/-1 KRANJSKA G. Q TRŽIČ -4/-1 o . ČEDAD o KRANJ A VIDEM O 6/7 ^^ O ¿S* 5/8 S^ii LJUBLJANA O N. GORICA o -6/-1 S. GRADEC MARIBOR O-5/0 M. SOBOTA O-5/1 CELJE -4/-1 O PTUJ O N. MESTO -5/0 ZAGREB -3/1 O ¿3 ^NAPOVED ZA DANES A BO O LIZBONA O 12/18 V hribih bo prevladovalo oblačno vreme, možno bo rahlo sneženje do dna dolin v Alpah in Karnijskih Predalpah. V ravninskem pasu bo vreme spremenljivo, pihala bo zmerna burja. Ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, pihala bo okrepljena burja. Hladno bo. Na Primorskem bo pretežno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno.Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -1 do 2, na Primorskem do 8 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Nad našo deželo dotekajo v višjih plasteh ozračja vlažni severozahodni tokovi; od jutri dalje se bodo višinski vetrovi obrnili od severa in bodo suhi. V prizemlju pa se bodo še vedno dotekali precej mrzli severovzhodni vetrovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 17.41 Dolžina dneva 10.45 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 8.32 A Nad Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno in vzhodno Evropo pa je obsežno območje visokega zračnega pritiska. S severovzhodnikom k nam priteka precej hladen in razmeroma / vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli manjše vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo še okrepljeni. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.40 najvišje 43 cm, ob 7.04 najnižje -28 cm, ob 12.43 najvišje 10 cm, ob 18.29 najnižje -21 cm. Jutri: ob 1.17 najvišje 36 cm, ob 8.10 najnižje -22 cm, ob 14.05 najvišje -3 cm, ob 18.49 najnižje -8 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh Vogel............. Rogla................ Mariborsko Pohorje 320 Piancavallo......... 120 140 Forni di Sopra....... . 140 50 Zoncolan........... 120 90 Trbiž................ 80 100 Osojščica........... 80 70 Mokrine............ 60 .45 Podklošter.......... . 140 160 Bad Kleinkirchheim . . 70 O GRADEC -7/-1 CELOVEC O -6/0 TOLMEČ O -9/1 TRBIŽ O -10/0 XJT VIDEM O -5/8 O PORDENON -4/7 ČEDAD O -4/7^- O -6/-2 KRANJSKA G. Q TRŽIČ . M -6/-1 o KRANJ RŽIČ t O-5/1 S. GRADEC PTUJ O CELJE -4/-1 MARIBOR O-6/1 M. SOBOTA O-7/1 O LJUBLJANA GORICA f, ° N. GORICA "5/0 N. MESTO -5/2 1/B 0 -6/-2 /v, POSTOJNA O ^ /8 ^ 6/2 /70-6/-2 ^ KOČEVJE /X? TRST Otv3.<> ^ ^ O ¿7 1/7 cCVS. O ortoro^ __¿C^ ČRNOMELJ EKA 1/6 ZAGREB -5/0 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo pretežno jasno vreme z nizko stopnjo vlage. Ponoči in zjutraj bo mrzlo, po nižinah bo zmrzovalo; ob morju bo dopoldne pihala okrepljena burja, popoldne bo nekoliko oslabela. Dnevne temperature se bodo obdržale nekoliko nižje zaradi burje. Jutri in v četrtek bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. AFGANISTAN - V deželi pod Hindukušem nasilje ne pojenja V Natovem napadu ubiti civilisti Vrstijo se samomorilski napadi V samomorilskem napadu v provinci Kunduz na severu države je bilo 31 mrtvih ansa NEMČIJA - Poraz kanclerke Merklove SPD v Hamburgu z absolutno večino BERLIN - Nemški socialdemokrati (SPD) so na nedeljskih predčasnih deželnih volitvah v Hamburgu dosegli absolutno večino, kažejo neuradni končni izidi. SPD je prejel 48,3 odstotka glasov in lahko računa na 62 od 121 sedežev v deželnem parlamentu. Krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel (CDU), ki so utrpeli hud poraz, so prejeli 21,9 odstotka glasov. Socialdemokrati bodo lahko s 62 poslanskimi sedeži sami vladali v tem bogatem severnonemškem mestu. Položaj deželnega ministrskega predsednika in hkrati župana Hamburga bo tako zasedel predsednik hamburškega SPD in nekdanji minister za delo Olaf Scholz, ki bo nasledil Christopha Ahlhausa (CDU). CDU, ki je doslej vladal v Hamburgu, je z 21,9 odstotka glasov dosegel dvakrat nižji izid kot leta 2008 in najslabši volilni izid po vojni v Hamburgu. Na volitvah leta 2008 so krščanski demokrati dosegli 42,6 odstotka podpore pred socialdemokrati s 34,1 odstotka. V tokratnem sklicu parlamenta lahko računajo na 28 ansa KABUL - V letalskem napadu zveze Nato v afganistanski provinci Nan-garhar je v noči na ponedeljek umrla šestčlanska družina. V napadu so ciljali na tri upornike, ki naj bi ob cesti postavljali mine. V samomorilskem napadu na severu države pa je včeraj po zadnjih podatkih umrlo 31 ljudi. Po besedah predstavnika lokalnih oblasti Ahmada Zie Abdulzaja je ena od izstreljenih bomb po pomoti zadela hišo in ubila šest civilistov, članov iste družine. Guverner okrožja Hogjani je dogodek že potrdil. Ponesrečen napad zveze Nato se je zgodil dan potem, ko je afganistanski predsednik Hamid Karzaj obtožil zvezo Nato, da je v petih dneh letalskih napadov v provinci Kunar na vzhodu Afganistana ubila okoli 50 civilistov. V Natu so zadnji incident že potrdili in sporočili, da preiskujejo, če so res bili ubiti civilisti. Po besedah predstavnika mednarodnih sil v Afganistanu majorja Michaela Johnsona je njihova vojska videla vaščane, kako po napadu evakuirajo ranjene ljudi. "Povedali so (vojakom), da je bila poškodovana streha njihove hiše, ubita sta bila dva, ranjenih pa pet ljudi," je poudaril Johnson. Po zadnjih podatkih predstavnikov lokalnih oblasti v provinci Kunduz na severu države pa je v včerajšnjem samomorilskem napadu pred tamkajšnjo vladno stavbo umrlo 31 ljudi, 40 pa je bilo ranjenih. Po besedah guvernerja okrožja Imam Sahib Mohameda Ajuba Hakjarja je napadalec sprožil eksplozivno sredstvo v prostorih sedeža okrožja, do eksplozije pa je prišlo, ko je večje število ljudi čakalo na prevzem dokumentov. Kot je še poudaril Hakjar, je bil tarča napada on sam. Pojasnil je še, da se je že srečal s predstavniki lokalnih oblasti in poveljniki lokalne provladne milice, s katerimi so razpravljali o varnostnih razmerah v okrožju. Incident je bil tretji samomorilski napad v zadnjih treh dneh. V nedeljskem samomorilskem napadu na podružnico banke Kabul v Džalalabadu je umrlo najmanj 42 ljudi, večinoma pripadnikov afganistanskih varnostnih sil. (STA) KOSOVO - Včeraj ustanovna seja Novi parlament s starim predsednikom PRIŠTINA - Novoizvoljeni kosovski parlament je včeraj na ustanovnem zasedanju za svojega predsednika znova izvolil Jakupa Krasniqija, dosedanjega začasnega predsednika države. Poslanci novega sklica parlamenta po decembrskih predčasnih volitvah so izvolili tudi podpredsednike parlamenta, ne bodo pa še volili predsednika Kosova. Kot je po ustanovni seji sporočil Krasniqi, je glasovanje preloženo zaradi postopkovnih razlogov. Novi koalicijski partnerki Demokratska stranka Kosova in Zveza za novo Kosovo namreč nista pravočasno vložili zahteve za glasovanje o predsedniku in novi vladi. Glede na nov koalicijski dogovor naj bi predsednik Kosova postal predsednik Zveze za novo Kosovo (ANK) Behgjet Pacolli. Po poročanju prištinskih medijev pa naj bi bil kandidat opozicije za predsednika Adem Demaci. Nova vladna koalicija - v kateri so Demokratska stranka Kosova (DPK) Hashima Thacija, ANK, srbska Samostojna liberalna stranka, lista Ibrahima Rugove ter manjšinske skupnosti - ima 65 od 120 poslancev, za izvolitev predsednika pa je potrebna navadna večina. Po izvolitvi predsednika države bodo poslanci lahko glasovali o novi vladi, ki jo bo predlagal mandatar Hashim Thaci. sedežev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Včeraj objavljeni neuradni izidi še kažejo, da bi lahko Zeleni pridobili nekaj glasov in lahko računajo na 14 sedežev (leta 2008 so jih dobili 12), vstop v parlament pa je uspel tudi liberalcem (FDP) in levici. FDP, ki bo imel devet poslanskih mandatov, prvič po letu 1993 sedi v parlamentih vseh 16 zveznih dežel, Levica pa lahko z osmimi sedeži (leta 2008 jih je imela osem) po slabih javnomnenjskih napovedih upa na boljši izid pred naslednjimi deželnimi volitvami v Nemčiji. Volilna udeležba je bila s 57 odstotki nižja kot leta 2008 (63,5 odstotka). V Hamburgu se je za naklonjenost 1,3 milijona volivcev potegovalo 12 strank in volilna koalicija. Volitve v Hamburgu, ki je obenem mesto in zvezna dežela, so pomembne ne samo zaradi razmerja moči v zgornjem domu parlamenta bundesratu, v katerih sedijo predstavniki 16 zveznih dežel, ampak tudi zato, ker nakazujejo naklonjenost volivcev za prihodnje deželne volitve. Predsednica vlade nemške zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Hannelore Kraft (SPD) je nedeljsko zmago označila za "odličen uvod v supervolilno leto 2011". CDU je po njenih besedah doživela resnično katastrofo in izigrala zaupanje ljudi, še poroča dpa. Krščanske demokrate kanclerke Merkel že kmalu čakajo nove preizkušnje na deželnih volitvah v Saški Anhalt 20. marca, Baden-Wurttembergu in v Pore-nju Vestfaliji 27. marca. V letošnjem su-pervolilnem letu Nemci volijo na skupno sedmih deželnih volitvah. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 22. februarja 2011 29 politika - Intervju v nemškem časniku Welt am Sontag Berlusconi dejansko preslišal besede predsednika Napolitana Vladna koalicija se še naprej krepi z vrnitvijo ubežnikov iz Finijeve in drugih strank RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi »ima dobre razloge in razpolaga z vsemi potrebnimi sredstvi, da se brani pred obtožbami« v primeru Ruby. »Naša ustava in naši zakoni jamčijo, da se bo sodni postopek s hudimi obtožbami, ki jih sicer ministrski predsednik zavrača, odvijal in sklenil v skladu s pravico. Verjamem v našo pravno državo.« Tako zatrjuje predsednik republike Giorgio Napolitano v intervjuju, ki ga je nemški dnevnik Welt am Sonntag objavil v nedeljo, dan pred začetkom obiska italijanskega državnega poglavarja v Nemčiji. Napolitano v intervjuju pravi, da bo vlada vsekakor ostala na svojem mestu, dokler bo imela potrebno podporo v parlamentu. Priznava pa, da Italija ni še našla prave poti do politične stabilnosti. Kazalo je, da bo uvedba večinskega volilnega sistema odločilen korak v tej smeri, toda poznejši razvoj dogodkov je to demanti-ral. Predsednik republike meni, da politično stabilnost spodkopavajo predvsem nenehne strankarske delitve, pa tudi svojevrsten politični »personalizem«. Napolitanove besede so očitno naletele na gluha ušesa pri Berlusconiju in sploh v vladni večini. Predsednik vlade namreč ne skriva, da namerava uporabiti vsa mogoča pravna in politična sredstva, da bi se rešil pred procesi, ki ga čakajo na milanskem in drugih sodiščih. Včeraj je zbral svoje odvetnike v vili San Martino v Ar-coreju pri Milanu. Kaže, da bo zlasti na procesih Rubygate in Mills skušal uporabiti zakon o »upravičeni zadržanosti«, da bi se na njih ne predstavil, pa čeprav gre za dokaj skrhano sredstvo, potem ko ga je ustavno sodišče delno razveljavilo. Kar zadeva procesa Mediaset in Mediatrade, pa so odvetniki prepričani, da jim bo uspelo postopka toliko zavleči, da bo prišlo do zastaranja obtožb. Sicer pa Berlusconi in njegovi privrženci razmišljajo tudi o tem, da bi v primeru Ruby sprožili pred ustavnim sodiščem spor proti pristojnosti milanskega sodišča. Spor naj bi formalno sprožila poslanska zbornica, ki je ob zavrnitvi zahteve milanskih tožilcev za hišno preiskavo v nekaterih Berlusconijevih stavbah v Milanu z glasovi desne sredine že sprejela stališče, da milansko sodišče ni pristojno. Nekateri pravniki sicer zatrjujejo, da o zadevi ne bi smelo razsojati ustavno, marveč kasacijsko sodišče. A sprožitev spora pred ustavnim sodiščem naj bi vsekakor zmotil reden začetek oz. potek sojenja. To ni še vse. Vladna večina, ki se medtem krepi z vrnitvijo ubežnikov iz Fi-nijeve in drugih strank, nadaljuje s pri- pravami na izvedbo vrste reform v pravosodju. V čim krajšem času želi odobriti zakonska predloga o t. i. kratkem procesu in proti sodnim prisluškovanjem. Danes pa se bo prvič zbral strokovni odbor, ki mu je vlada poverila nalogo, naj izdela zakonski predlog ustavnih reform na pravosodnem področju. Kot je napovedal minister Angelino Alfano, naj bi ločili službe sodnikov in javnih tožilcev, ustrezno razdelili Višji sodbi svet in povečali pristojnost pravosodnega ministra, pa tudi ponovno uvedli parlamentarno imuniteto. O možnosti ponovne uvedbe parlamentarne imunitete so se v zadnjih dneh pozitivno izrekli tudi nekateri predstavniki Demokratske stranke, kot sta senatorka Franca Chiaromonte in poslanec Silvio Sircana. Toda sekretar Pier Luigi Ber-sani in načelnik skupine v poslanski zbornici Dario Franceschini sta to stališče včeraj odločno zavrnila, češ da bi takšna reforma danes pomenila le sprejemanje Berlusconijevega spodkopavanja sodne oblasti. Istega mnenja so ostale opozicijske sile. Giorgio Napolitano ansa Silvio Berlusconi ansa milan - Letalski promet eno uro ustavljen Neuravnovešen Tunizijec sprožil preplah na letališču v Malpensi MILAN - Prvi terminal milanskega letališča Malpensa so včeraj dopoldne začasno evakuirali zaradi napada nekega Tunizijca, ki se je z osebnim avtomobilom zaletel v vhodna vrata terminala, kjer ga je nato policist onesposobil s strelom v nogo. Izkazalo se je, da napad ni povezan s terorizmom, kot so se sprva bali. Po navedbah varnostne službe letališča so bili v avtu z 48-letnim tunizijskim priseljencem Benom Abdelom Ga-noumijem Sadallahom njegova žena in trije otroci. Potem ko se je moški z ukradenim suvom zaletel v vhod terminala, je izstopil iz avtomobila in z nožem napadel policista, ki ga je poskušal umiriti. Drugi policist ga je nato ustrelil v nogo. Moškega so takoj prepeljali v bolnišnico v Gallarate, kjer so zdravniki ugotovili, da je lažje ranjen, sam so mu določili 15 dni zdravljenja. Že popoldne so ga prepeljali v zapor v Bustu Ar-siziu, kjer so ga pridržali pod obtožbo poskusa umora, povzročitve gmotne škode in upiranja javnemu funkcionarju. Na letališču v Malpensi so medtem iz previdnosti za dobro uro ustavili letalski promet. Tam so tudi zaslišali ženo Tunizijca in trojico otrok. Ženska je Italijanka, ki se je spreobrnila v islam. Celotna družina bi morala odpotovati v Tunizijo, mož in žena pa sta se pred odhodom sporekla, pri čemer je Tunizijec, kot kaže, izgubil razsodnost. Sprožili so tudi preiskavo o morebitni alkoholiziranosti in psihičnih težavah moškega. Avtomobil, s katerim se je Tunizijec zaletel v vrata terminala Pescante predsednik odbora za olimpijado v Rimu 2020 RIM- Po umiku kandidature Luca Cordera di Montezemola je podpredsednik Mednarodnega olimpijskega odbora in nekdanji predsednik Italijanskega olimpijskega odbora Mario Pescante včeraj postal predsednik Promocijskega odbora za olimpijske igre v Rimu leta 2020. Pescante je funkcijo sicer prvotno sprejel z rezervo. Vprašanje pa je, zakaj je predsednik Ferrarija zadnji hip umaknil kandidaturo. Ko jo je sprejel, je dejal, da bo funkcijo prevzel le, če bo projekt imel popolno podporo vlade in opozicije ter ustrezno finančno kritje. Montezemolo sicer ni edini, ki se je umaknil. Pred njim so kandidaturo zavrnili Gianni Letta, Ne-rio Alessandri, John Elkann, Alessan-dro Benneton in Luigi Abete. Očitno projekt ni kdove kako obetaven, kljub drugačnim trditvam rimskega župana Giannija Alemanna. Milanska operna hiša Scala potrebuje finančno injekcijo MILAN - Rezanje prispevkov za delovanje italijanskih opernih hiš se nadaljuje. V milanski operni hiši Scala so se odločili, da bodo za kritje finančne izgube, nastale leta 2010, zaprosili za denarno pomoč pri soustanoviteljih. Operna hiša je hkrati sprožila alarm za leto 2011. »Če bodo finančni vložki še naprej tako zanemarljivi, je jasno, da bomo morali vse prodati,« je po sestanku upravnega odbora dejal podpredsednik Fundacije Scala Bruno Ermol-li. Zaradi svetovne gospodarske krize so v Italiji začeli zategovati pasove pri vložkih v kulturo, kar je prizadelo tudi operne hiše. Konec leta 2009 so ob odprtju sezone v Scali na težko obdobje opozorili z minuto molka. Z gesto so želeli zaposleni izraziti solidarnost z vsemi delavci v Italiji, ki jih je prizadela kriza. Tatovi zahtevali odkupnino za truplo Mikea Buongiorna? MILAN- Tristotisoč evrov naj bi bila dogovorjena cena, da bi družina Bon-giorno spet imela posmrtne ostanke znanega televizijskega voditelja Mikea, ki so jih neznanci ukradli letošnjega 24. januarja iz družinske grobnice v kraju Dagnente ob jezeru Maggiore v Lom-bardiji. Denar bi moral predstavnik družine vreči z vlaka v petek, 18. t. m., a zadnji hip naj bi tatovi po telefonu sporočili, da je operacija zamrznjena. Tako piše tednik Il Settimanale v svoji zadnji številki. Toda karabinjerji iz Novare, ki vodijo preiskavo, so novico včeraj demantirali. To je sicer naredil tudi Mikeov sin Niccolo Buongiorno, ki je v intervjuju za televizijo SkyTg24 izjavil: »Novica je neresnična. Še vedno čakamo, da bi se kdo javil.« glasba - Slavil je veteran Roberto Vecchioni Uspešen obračun 61 italijanske popevke . festivala v Sanremu SANREMO - Zmagovalec 61. festivala italijanske popevke v Sanremu je v soboto postal kantavtor Roberto Vecchioni s pesmijo Chiamami ancora amore (Reci mi še enkrat ljubezen). Vecchioni je prejel tudi nagrado kritikov. Festival, ki je pred televizijske ekrane privabil tako rekoč pol Italije, so zaznamovali številni gostje. Veteran italijanske glasbene scene Vecchioni, ki se ga zaradi njegove klasične izobrazbe v italijanskih glasbenih krogih drži vzdevek »profesor«, je zmago posvetil italijanskemu ljudstvu in ženskam. Za Vecchionijem sta se na stopničkah zvrstila skupina Moda in pevec Al Bano, še en stari znanec San-rema. Festival italijanske popevke, ki je tudi letos dosegel izjemno visoko gledanost s skoraj 50-odstotnim deležem, pa je že zdavnaj prerasel meje zgolj glasbenega dogodka in postal družbeni fenomen. Tako je italijanske medije v zadnjem tednu dni bolj kot aktualne politične in sodne afere zani- malo, kako se bo odrezal vodja festivala Gianni Morandi, »večni mladenič« italijanske popevke, ter katera od obeh sovoditeljic, argentinska starleta Belen Rodriguez ali domača zvezda Elisabet-ta Canalis, bo pritegnila več pogledov. V petih festivalskih dneh so se zvrstili številni domači in tuji, ne le glasbeni gostje. Tako so gledalci lahko videli ameriškega filmskega igralca Roberta De Nira in v Francijo preseljeno italijansko igralko Monico Bellucci. Igralec in režiser, oskarjevec Roberto Benigni pa je ob letošnji 150. obletnici združitve Italije na svojstven način »predaval« o nastanku in pomenu italijanske himne. Kanček provokacije sta sprožila komika Luca in Paolo, ki sta v San Remo prvič prinesla sicer »strankarsko uravnoteženo« politično satiro. V svojih nastopih sta se tako obregnila ob spolne škandale italijanskega premiera Silvia Berlusconija, prizanesla pa nista niti italijanski levici in njenemu neuspešnemu iskanju skupnega vodje. Roberto Vecchioni ansa kampanija - Obala Amalfija Otoki Li Galli naprodaj za 200 milijonov evrov NEAPELJ - Ob obali Amalfija v Kampaniji so na prodaj trije zasebni otoki Li Galli in posestvo Villa Tre Ville v bližini obalnega mesta Positano. Otoki in posest, ki so v lasti italijanskega hotelirja Gio-vannija Russa, so skupaj ocenjeni na 195 milijonov evrov, je poročal časnik Wall Street Journal. Otoki z imeni Gallo Lungo, Rotonda in Ca-stelletto so v zasebni lasti že skoraj celo stoletje, med bolj znanimi lastniki pa je bil tudi ruski baletnik Rudolf Nureyev. Na največjem otoku so tri vile in kamniti stolp s skupaj 2500 kvadratnih metrov bivalnih površin, okoli 1600 kvadratnih metrov teras s pogledom na mondeni otok Capri in obalno mesto Po-sitano ter pristajališče za helikopterje. Posestvo Villa Tre Ville, od Positana oddaljeno dva kilometra, vključuje tri med seboj povezane vile z 19 apartmaji z več kot 2900 kvadratnimi metri bivalnih površin, tri bazene s slano vodo in prista-jališče za helikopterje. Russo, ki je posestvo odkupil od enega najbolj znanih italijanskih opernih in filmskih režiserjev, Franca Zeffirellija, je v obnovo posesti v zadnjih šestih letih vložil okoli 28 milijonov evrov. Sedemdesetletni Russo otoke prodaja, kot je sam pojasnil, ker namerava preostanek življenja potovati po svetu. 30 Torek, 22. februarja 2011 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOT Ponatis literarnih del italijanskih književnikov povezanih s Pazinom Miro Kocjan Te dni beremo in slišimo prve ocene o prvem letu mpredsedovanja Iva Josipovica Hrvaški. Ocene so zvečine pozitivne. Predstavniki opozicije v glavnem trdijo, da so pričakovali nekaj več, tisti, ki pripadajo politični večini pa menijo, da je bil »kar uspešen šef države«. Vesna Pu-sic, ki zastopa Ljudsko stranko (HNS) trdi, da je to mož, ki že nesporno napoveduje »nove čase«, zastopniki njegove bivše stranke (leve sredine) ugotavljajo, da je na oblasti konec koncev le malo časa, da pa se le zdi, kakor da je predsednik že kar nekaj let. To je naglasila Ingrid Antičevic Marinovic, ki je še dodala, da je Josipovic pokazal, da je »resen državnik« in da zna gladko sprejemati stališče, ki jih večina v državi brez dvoma podpira. Andri-ja Hebrang, predstavnik Hrvaške demokratske skupnosti, ima pa vrsto pripomb, med njimi, da se predsednik še ni lotil temeljnih vprašanj, ne pove pa za katera vprašanja gre in da ravna bolj kakor da gre za Balkan kot za Evropsko unijo. Predstavniki nekaterih strank sodijo, da predsednik preveč potuje in da bi se moral ne-posredneje zanimati za domača vprašanja. V bistvu pa: ocena je večinoma dobra, v nekaterih primerih kar, kakor beremo, »superlativna«. Jadranka Kosor, predsednica vlade meni, da je bilo v prvem letu sodelovanje med predsednikom in vlado »sprejemljivo« ter da so se z obeh strani odkrito zavzeli za tak cilj. Predsednik istrske regije Ivan Jakovčic je te dni v Parizu, kjer je navzoč na seji mednarodne konference (AFCCRE) francoskega združenja občinskih in regionalnih skupščin. Govor je seveda o tem, kako ti organi delajo in se uveljavljajo v procesu širjenja Evropske unije. Cilj razprave je tokrat konkretneje napor zahodnega Balkana za vključitev. Navzoči so predstavniki krajevnih oblasti Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Albanije, Slovenije in kajpak Francije. Jakov-čič je med drugim imel daljši pogovor (izseke je vnesel tudi v razpravo) s predsednikom skupščine Michele Sabbanom o tem, kako je treba v Evropi podvajati napore za utrjevanje političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega pomena regij. Predstavniki reške skupščine so na Reki organizirali konferenco, na kateri so obravnavali potrebo po večji fiskalni avtonomiji regij, posredno pa tudi drugih krajevnih oblasti. Pozornost je zlasti vzbudil reški župan Vojko Obersnel, ki je ugotovil, da tudi tokrat opaža tako v uvodnih referatih, kakor v razpravi, da nekako delimo »nacionalne« in »regionalne« stranke. Obersnel je kategorično dejal, da predstavlja neposredno socialno demokratsko stranko (SDP) in da jasno meni, da je to regionalna stranka. Tako Obersnel kakor drugi razpravljavci so si bili enotni v tem, da gre večji del tako rekoč državnega denarja (davki in drugo) državi, skrajno premalo pa regiji. Delitev bo treba postaviti na glavo in sicer tako kot imajo na Danskem, kjer gre večina državnega denarja regijam (župani-jam). Na obisku pri Obersnelu pa je bil na Reki japonski veleposlanik Jos-hio Tamura. Razmišljala sta o tem, kako praznovati 35. obletnico prijateljskega sporazuma med Reko in Kawasakijem, ki bo prihodnje leto. Slavili bodo v obeh mestih, Obers-nel pa je navrgel, da bi po možnosti ob tej obletnici gostovala na Japonskem reška opera, saj je znano, kako so Japonci navdušeni za liriko. Veleposlanik Tamura je poudaril, da pričakuje, da bodo znani načrt Reka - Gateway končali čim prej, tako da bo reško pristanišče še pridobilo na svojem pomenu. Veleposlanik pa je tokrat mimo problema pomorskega prometa navrgel tudi potrebo po krepitvi sodelovanja v energetiki in znanosti sploh. Predstavnik kvarnerske regije Zlatko Komadina in prometni pod-tajnik Josip Borič sta podpisala dogovor o povečanju in modernizaciji pomolov na otoku Krk in v Ilovi-ku. Delo bo stalo blizu 15 milijonov kun, od tega bo šlo devet milijonov na Krk, ostalo pa v drugi pristan. Ko bodo dela končali, bosta razširjena in kajpak posodobljena pomola omogočila promet, oziroma pristanek tudi večjim ladjam, pri čemer velja pojasniti, da bo pomol v Njivicah daljši za 80 metrov, razširjen pa za 6 metrov, v Iloviku pa nameravajo pomol podaljšati za 64 metrov, dosegel pa naj bi šest metrov širine. Oba pristana bi kajpak koristila zlasti med sezono, ko bi opravljena dela omogočila pristajanje tudi nekoliko večjih ladij, katamaranov in drugih sodobnih nekoliko večjih plovil. Obetajo si, da bodo dela končali do septembra prihodnje leto. Že prej omenjeni japonski veleposlanik Tamura, ki je bil na uradnem obisku na Reki, se je podal tudi v Pulj. Zanimivo je, da ima tudi Pulj stike z Japonsko, med drugim, na primer, da ima glavno istrsko mesto dogovor o pobratenju z japonskim mestom Hekinan. Pogovor na županstvu je neizbežno zajel tudi problematiko turizma, pri čemer bi se kot startno osnovo upoštevalo na primer, da je lani obiskalo Hrvaško kar 150 tisoč japonskih turistov. Pri tem je treba vedeti, da je bilo na obisku v državi pred desetimi leti vsega nekaj več kot 11 tisoč Japoncev. V Uljaniku so splovili ladjo »Grande costa d'Avorio«, zgrajeno za firmo Grimaldi. Tonaža ladje je 240.000 ton, dolga je 210 metrov, široka 32, visoka 21,5, na svoje mostove (jih je 12) pa lahko vkrca 3.890 avtomobilov in 1.360 kontainerjev. Lahko razvije hitrost do 21,9 vozlov. V zadnjih desetih letih so v Uljani-ku samo za firmo »Grimaldi« zgradili 18 tovornih ladij. Prva je bila »Grande Benelux«, ki je bila predana naročniku avgusta leta 2001. Italijanski generalni konzul na Reki Renato Cianfarani je bil na obisku v Labinu, kjer se je srečal s predstavniki italijanske skupnosti »Giu-seppina Martinuzzi«. To je prvi obisk tega konzula v Labinu, odkar je začel svoj mandat. Pohvalil je delo skupnosti, med drugim pa tudi pozdravil tesne stike, ki jih ima Labin na temelju pobratenja z italijanskimi kraji Carbonia, Manzano in Sospirolo. Konzul je pohvalil tesne stike med italijansko skupnostjo in krajevno oblastjo, češ, da je prijetno ugotoviti, kako italijanska skupnost živahno in neposredno sodeluje pri delu občine. Cianfarani pa je imel pripombo na to, da je v Labinu žal premalo dvojezičnih tabel. V Pazinu so osemnajstič slovesno podelili priznanja najbolj zaslužnim športnikom italijanske manjšine na Hrvaškem in v Sloveniji. Italijansko skupnost je predstavljal Maurizio Tremul, tržaško Ljudsko univerzo je zastopal Alessandro Rossit, vlogo gostitelja pa je igral pa-zinski župan Renato Krulčic, ki je med drugim seznanil navzoče, med katerimi so bili tudi diplomatski in konzularni predstavniki Italije, da namerava občina na pokopališču posebej poskrbeti za grobove znanih Italijanov, obenem pa skupaj z Italijansko unijo poskrbeti za ponatis znanih literarnih del spet pomembnih Italijanov, ki so bili rojeni, so živeli, ali pa imeli kakorkoli stike s Pa-zinom. Med drugimi zaslužijo poudarek umetniki Nerina Feresina, Biagio Marin, Quarantotto Gambini in drugi. JEZIK NA OBROBJU Spet se oglašam, kljub trdnemu sklepu, da ne bom več bralcev morila s svojimi nikomur koristnimi jezikovnimi pripombami. Zmagala pa je »stara navada - železna srajca«. Vse od zadnjega »kotička«, 3. avgusta 2010, so se v mojih mapah kopičili listki z najrazličnejšimi (NE raznoraznimi!) jezikovnimi spodrsljaji. Treba se je bilo odločiti, ali vse skupaj zavreči ali ponovno vzeti pero v roke. Zadnji izziv za nadaljevanje pa je prišel pred kratkim, ko se je v tisku ponovila zelo stara in precej znana beseda, vendar v napačnem pomenu - pritiklina, največkrat zapisana v množinski obliki. Najdemo jo že v zelo starih slovarjih: Cigaletovem (l.1860), Jane-žičevem (l.1867) in Pleteršnikovem (l.1895). Izpeljana je iz glagola pritikati, pritakniti, po starem pritekniti. Pritiklina je torej nekakšen priključek, dodatek. Pri hišah in stanovanjih so to pomožni prostori (ital. servizio): stranišče, kopalnica, shramba, tudi drvarnica. Pritikline kmečkega poslopja so hlev, kokošnjak, svinjak, skedenj ali kaj podobnega. Pritiklina vinograda (ital. le atti-nenze) je lahko sadna stiskalnica. Pri oblačilih govorimo o modnih dodatkih (pas, torbica), pri kolesih pa o dodatni opremi (ital. gli accessori). Moje začudenje je izzval že naslov v dnevniku. Ni mi bilo ja- sno, kako je mogoče, da bi na-brežinska občinska uprava posebej obdavčila sanitarije, ali pa jih letos celo »izvzela« iz seznama davčnih obveznosti. Vsebina članka mi je pojasnila nesporazum. Sporni občinski davek na nepremičnine se ni nanašal na priti-kline, ampak na ohišnico, torej na zemljišče ob hiši ali okoli nje, kjer so si lastniki uredili zelenjad-ni vrt. Načelno so taka zemljišča sicer zazidljiva, vendar so na podeželju v praksi brez prave možnosti zazidave. Zato je prišlo do ugovorov in novega sklepa o neobdavči-tvi ohišnice. Besedo ohišnica poznam že vsaj šestdeset, sedemdeset let, še iz časov, ko so vsi Slovenci sanjali o svojem vrtičku. Med zadnjo vojno so prekopali celo vse manjše ljubljanske parke in zelenice. Člani Opere, tudi znani pevci in pevke, so bili zelo ponosni na svoj krompir, solato in drugo zelenjavo, ki so jo pridelali okrog Trubarjevega spomenika za muzejem. Obdelana je bila tudi vsa bližnja ljubljanska okolica, kjer ljubljanski župan Jankovič še danes bije hudo bitko, da bi pregnal ilegalne vrti-čkarje z občinske zemlje. Želja Slovencev po ohišnici z lastnim vrtičkom na njej je bila največji razlog, da so Slovenci z individualnimi hišami pozidali vso Slovenijo. Vse to sicer že dolgo vem, pa se je vendar zapletlo, ko sem iskala potrditev tega mojega vedenja v SSKJ (1991 - 1995). Tam namreč piše, da je ohišnica zemlja (v socialističnih državah), ki jo ima zadružnik (kolhoznik) za lastno uporabo. Enako pojasnjujeta to besedo SP in tudi Šlenc. Ohišnico odmerijo kolhoz-niku v bližini njegove hiše. Kako naj naš poročevalec uporabi besedo ohišnica, če to ni zemlja okoli naših hiš? Dolžna sem mu torej opravičilo. Vendar se nisem vdala, čeprav sem spoznala, da je ohišni-ca verjetno izgubila svoj prvotni pomen. Zaman sem jo iskala v predvojnih priročnikih in pravopisih. Moja vztrajnost pa je bila na koncu vendarle kronana z uspehom. Pozabljeno ali opuščeno ohišnico sem našla v SP 1950 in 1962, kjer je ob geslu ohišje -a, ohišen -šna zapisana tudi ohiš-nica s pojasnilom, da je to zemlja okoli hiše. Najde pa se tudi na internetu. Zapomnimo si jo in jo uporabimo, kadar jo bomo kot občani potrebovali, čeprav nismo kolhozniki in nam je nihče ne dodeljuje, ampak je naša zakonita last. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Še to (tokrat predvsem o Prešernovih knjigah, ki so na dosego rok in skrajno dostopne v mojem domu) Dragi prijatelj Zoltan in spoštovani prof. Jan, dovolite mi še to malo pojasnilo, ki ne zahteva odgovora, na vaš zapis v Pismih uredništvu PD z dne 15. 2. 2011, da demitiziram vašo zmotno domnevo in "samovšečno naslajanje", da ste me ... pripravili do ponovnega brskanja in primerjanja po različnih izdajah Prešerna. Po eni strani me obmetavate - upam, da gre za superlative! - z nagrajeno in odlikovano prevajalko, ki - bodimo iskreni - mora obvezno in nujno marsikaj vedeti, da jo ovenčajo s kakšno kolajn(ic)o, po drugi pa me primerjate z vašimi dokaj neukimi nekdanjimi dijaki, ki so se, takoj ko ste omenili kakšno knjigo, kar trumoma zakadili ponjo, da jo preberejo. Kje je tu logika, se sprašujem. Če visoko odlikovana prevajalka ne ve, kdaj in kje je radoživi France ali njegov slavni Črtomir kušnil kakšno zalo dekle in mora, prej kot kakšen neveden kot napiflan dijaček prekladati v potu obraza skladovnice knjig, da slednjič zve to malo pi-kantnost, saj to namigujete?, potem je s to deželo in sosednjo pa s po-delitelji nagrad nekaj hudo narobe. Kazalo bi, da odličja prekličejo in jih od mene poterjajo nazaj, ker jih taka ignorantka ne zasluži. A naj preciziram: Da ne bom navajala na pamet in kaj zgrešila, sem pač segla po Prešernovi mi-niaturki v knjižni omari, kjer so v prelepi ročno izdelani skrinjici z narodnimi motivi, povezane z be-lomodrim trakcem vse pesniške miniaturke, ki jih je izdala še pred vojno in med njo Akademska založba, meni pa - sedemnajstletni mladenki, ki jo je začela slovenska literatura razvnemati - so bile dane v darilo, s skrinjico vred, od dragega prijatelja Milana daljnega leta 1943. Torej vse pri roki in zlahka dosegljivo, s kasnejšim Slodnjako-vim Prešernom v dveh knjigah v ša-tulji za hčerine šolske potrebe. V zvezi s prof. Antonom Ocvirkom, urednikom Kosovelove zapuščine. Ne spominjam se, da bi si z njim kdaj na uho kaj šepetala, prej sva si povedala na glas in v obraz, javno, kar sva si imela povedati, in navadno brez rokavic, kvečjemu boksarskih. Ko pa je v Kopru leta 1976 podpisoval Srečkovo zbirko Moja pesem, ki jo je uredil sam in jo opremil s krajšim uvodom, neki zamejski pesnik, ki je stal v vrsti za mano, potem, ko sva dobila, kar sva želela in se umaknila, da ne bova drugim prosilcem v napoto in si poiskala sedež nekje v bližini, je vsaj pet minut sopihal in vzdihoval: Človek ne more verjeti svojim očem. Tebi, ki se z njim samo re-penčiš in prerekaš, napiše Jolki v spomin, meni pa, ki ga častim kot kakšnega bogca, in to tudi ve, se -stari lopov! - samo podpiše. Na tem svetu ni pravice. Hvala za poljub na lička s previdnim pojasnilom v kakšno vrsto sodi in kako ga je treba razumeti in uporabiti. A kaj, ko je s poljubi pogosto križ. Neka 40 letna cehovska kolegica mi je potožila, da ob slovesu od kar številne moške in ženske družbe je enako ... aseptično (beri bratsko in sestrsko) kot vse druge, poljubila tudi nekega znanca in od tistega dne nima pred njim miru, jo zalezuje, ko da bi se od nje nalezel ošpic in ji ves zaljubljen noč in dan na dušo brenka. Svetujem vam previdnost in še rajši totalno abstinenco. V tem čisto obnorelem svetu so nevarne tudi stoletnice, da o stoletnikih niti ne govorimo! Ne glede na nedolžnost poljubčkov, ki jih nekaterniki neprevidno talajo. Pa še to, kar je najbolj važno, za dulcis in fundo: Nisem se zadnjič v zvezi s poljubi in telesno ljubeznijo oglasila zato, da dokažem, kako sem kunštna in kako so površni akademiki, kot pišete, pač pa iz strahu, da tudi iz Prešerna, kot so to storili že s Kosovelom nameravajo ali nameravate narediti nekakšnega ... skoraj evnuha, lahko berete vzvišenega duha, ki mu sploh ni bilo kdove kako mar teh pritlehnih čutenj, ko pa so se ga kot klop držale, recimo, lastnosti asketske duhovnosti, kot jih je Alojz Rebula pripisal Kosovelu. Ne vem, kako naš zamejski pisatelj bere Kosovela, da lahko tako suvereno trdi, da je "erotična razsežnost njegove poezije zelo bleda, skoraj deviško subtilna, brez spolnosti, brez eksistenčne globine." Tudi to pravljico bo treba prejkoslej demitizirati, iz higienskih razlogov, če ne zaradi Ha drugega. Ne bi pa rada, da bi tudi pri Prešernu začeli gledati, redu-ktivno, le lastnosti asketske duhovnosti, pa opletali s kakšno deviško subtilnostjo brez spolnosti in podobnimi abotnostmi in zablodami. Jolka Milič »Soglasno brez mnenja« V sobotni številki PD lahko beremo pod naslovom "Soglasno brez mnenja!" stališče zahodno-kraškega rajonskega sveta, ki na četrtkovi seji na Proseku iz protesta ni izrekel nobenega mnenja o načrtu za podzemsko železnico. Povod za tako stališče naj bi bilo pomanjkljivo in omalovaževalno ravnanje predstavnikov italijanskih železnic in občinske uprave, ki nista nudila rajonskim svetom dovolj časa in ustrezne dokumentacije za pravilen vpogled v načrt. Nobene novice pa nisem zaznal o stališču vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki je istočasno obravnaval načrt na četrtkovi seji na Opčinah. Istega dne smo namreč kot za-hodnokraški rajonski svet izrekli o projektu povsem negativno mnenje. Podatki, ki smo jih imeli na razpolago glede "faraonskega" načrta, ki bi globoko zaoral in uničujoče posegel v kraško ozemlje, so bili očitno dovolj. Podpisani je na seji predložil seznam elementov za utemeljitev negativnega mnenja. Pripombe, ki jih je predsednik Milko-vič izrekel občinskemu izvedencu so dodatno razblinile zadnje dvome nekaterih svetovalcev o umestnosti projekta. Za projekt sta nazadnje glasovala le 2 svetovalca (1 iz vstr NZ in eden iz vrst FI) medtem ko je proti glasovalo, poleg podpisanega, še šest svetovalcev Demokratske stranke. Vzdržal se je samo predstavnik Bandellijeve liste. Z odličnim spoštovanjem Livio Collerig, rajonski svetnik SKP v vzhodnokraškem rajonskem svetu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. februarja 2011 22 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj čarovnija - Nesrečni lovec, Tirolski par v kuhinji 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 I.25 Aktualno: Appuntamento la cinema II.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik -Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Game show: Affari tuoi 21.10 Nan.: Cugino e cugino (It., i. N. Frassica, G. Scarpati, D. Mendez) 23.10 Dnevnik - kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce 2.00 Dok. odd.: Rai Educational - Scrittori per un anno Rai Due Rai Tre Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Nemiche amiche (dram., ZDA, '98, r. C. Columbus, i. S. Sarandon, J. Roberts) 0.00 Film: Parla con lei (dram., Šp., '02, r. P. Almodovar, i. J. Camara, D. Grandinetti) 2.05 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Dnevnik - Ore 1010.0014.05 Res-ničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: La matassa (kom., It., '09, r. G. Avellino, r.-i. Ficarra & Picone) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 0.50 Aktualno: Nonsolomoda - 25 e oltre... 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.15 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Aktualno: Cerimonia d'inaugurazione dellAnno Giudiziario della corte dei Con-ti 12.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La si-gnora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 19.35 1.20 Resni-čnostni show: L'isola dei famosi 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Šport: 90° minuto Champions (v. P. Ferrari) 0.50 Dnevnik, sledi Parlament 1.55 Vremenska napoved 6.35 Risanke 8.10 Nan.: Pippi Calzelunghe 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.15 Film: E allora mambo! (kom., It.DA, '99, r. L. Pellegrini, i. L. Bizzarri, P. Kessisoglu) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ri-stretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Merlin 17.35 Nan.: Small-ville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Dok.: Mistero 0.15 Film: Grindhouse - A prova di morte (tri-ler, ZDA, '07, r. Q. Tarantino, i. K. Russell, 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.20 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Variete: Parla con me S.T. Poitier 2.25 Aktualno: Poker1mania 3.15 Nočni dnevnik ^ Tele 4 (v. S. Dandini) 0.00 Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Dok.: Gate C - Rome in Europe - Croazia u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Sfida nell'alta Sierra (western, ZDA, '62, r. S. Peckinpah, i. R. Scott, J. McCrea) 18.55 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'eta non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Santa Margherita Ligure 11.30 Dok.: Cavallo... che passione 12.40 Variete: Mukko Pallino 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Šport: Ski magazine 15.35 Dok.: Italia magica 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Castelli e ma-nieri 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: A casa di nonna (kom., ZDA, '87) 22.30 Dok.: Cuore Tuareg 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Košarka: Snaidero UD - B. Casalpusterlengo La 7 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Storia di un soldato (dram., ZDA, '89, r. N. Jewi-son, i. H.E. Rollins, A. Caesar) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 4.25 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Il contratto - Gente di talento (v. S. Nobile) 23.55 Dnevnik 0.10 Film: Toto nella fossa dei leoni (kom., It., '43, r. G. Simonelli, i. Toto, V. Carmi) 2.15 Dok.: La7 Doc - Vivo per miracolo Jr Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila, Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Dok. odd.: Pod dvestoletno lipo (pon.) 10.55 Dok. serija: Naši vrtovi 11.25 Pogled na... 11.55 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zladko Zakladko 16.20 Gremo na smuči 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.50 Dok. odd.: Beneški Koper od 13. do 18. stoletja (pon.) 18.05 Ugriznimo znanost 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Hum. nad.: Sodobna družina 20.25 0.25 Osmi dan 20.55 Tarča 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.30 Čudoviti svet Alberta Kahna (pon.) 1.25 Dnevnik (pon.) 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Infokanal (t Slovenija 2 6.301.030 Zabavni infokanal 7.00 Otroški infokanal 8.00 Počitniški program: Na potep po spominu 8.05 Srečni metulj, 2. del 8.25 Lutk. nan.: Zverinice iz Rezije 8.45 Otr. odd.: Nočko 8.55 Zgodbe iz školjke 9.10 Zabavna odd.: Čarobni cirkus 10.50 Film: Janko in Metka (pon.) 12.20 NLP s Tjašo Že-leznik 15.00 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 15.55 Na lepše (pon.) 16.20 Dober dan, Koroška (pon.) 16.50 Glasnik 17.15 Mostovi - Hidak (pon.) 17.50 Dok. serija: Veliko, večje, največje 18.45 Mlad. odd.: Muzikajeto 19.15 Tranzistor 19.55 Ekola 20.00 Trikotnik 20.30 Babilon.Tv: Seksualnost 20.50 Nad.: Dediščina Evrope 21.45 Brane Rončel izza odra 23.15 Film: Nasad limon (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Komisija DZ za nadzor javnih financ, prenos 11.20 20.30 Na Tretjem... 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, prenos 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.05 Dok. odd.: Portret Ondina Otta Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione - magazin 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 20.40 K2 - dok. odd. 21.10 »Q« - trendovska odd. 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 0.30 Čezmejna TV- TDD Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.0015.00 Novice, videostrani 17.00 TV Prodajno okno 18.00 Videofronta 18.40 Monitor 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik - davčni kotiček 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno oko in Videostrani pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (drama nan.) 12.05 16.55, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Zdravnikova vest (dram. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 24UR vreme, Vremenska napoved A Kanal A 7.00 9.35, 15.50 Družina za umret (hum. serija) 7.35 Svet, ponovitev, Novice 8.35 11.10, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.05 15.35, 19.30 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.35 23.15 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.05 16.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.55 Tv prodaja, reklame 13.35 Film: Knjiga ljubezni (rom. kom., ZDA, '06) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 17.05 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 UEFA - Liga prvakov, Olympique Lyon - Real Madrid, prenos nogometne tekme RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 12. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele večnih romarjev; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appun-tamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.0014.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ri-cordi golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska na- poved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer: rimski kome-diograf Tit Makcij Plavt; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. H Mercator kakovost je blizu! i Skupina Mercator je ena največjih in najuspešnejših trgovskih verig v Jugovzhodni Evropi, ki deluje že na sedmih trgih regije. Na teh hitro rastočih trgih pridobiva Mercator pomembne tržne deleže predvsem z večjimi nakupovalnimi centri v glavnih mestih in regijskih središčih, saj želi biti na vsakem trgu prvi ali drugi največji trgovec z market programom. V Sloveniji, kjer je Mercator vodilni trgovec, pa je s svojimi različnimi formati trgovin prisoten v številnih mestih in na podeželju. Od samega nastanka je Mercator želel biti najboljši sosed, tako s kapilarno prisotnostjo trgovin na teritoriju in s pozornostjo na lokalne produkte, kot tudi z občutljivostjo do potrošni-kovih potreb in njegove kupne moči. Z izrazitim stranki naklonjenim pristopom, se danes Mercator postavlja kot referenčni operater v veliki distribuciji na območju Slovenije. Slovenska kakovost po najugodnejši ceni Produkti, ki vam jih ponujamo v Mercatorjevih prodajalnah so izbrani na podlagi kakovosti. Strankam ponujamo meso, mlečne izdelke, kruh, sadje in zelenjavo večinoma slovenskega porekla. Posebno pozornost namenjamo lokalnim dobrinam in tipičnim produktom: partnerstva z izbranimi dobavitelji nam, in posledično strankam, zagotavljajo najboljšo kakovost, naravnost in svežino. V Mercatorju ni kakovost samo v ponudbi, temveč tudi v odnosu, ki ga postavimo s stranko, saj stremi k stalnemu povečevanju njenega zadovoljstva in posledično, zaupanja. Osnovni standard sistema vodenja Skupine Mercator je standard ISO 9001, ki je tudi osnova ostalih standardov, s katerimi sistem vodenja nadgrajujemo in razširjamo. S Mercator Trgovska znamka Trgovska znamka Mercator -moder nakup! Prve izdelke trgovske znamke Mercator smo na naše prodajne police zložili v začetku leta 1999. Pri tem je bilo in ostaja naše vodilo ponuditi kakovostne izdelke priznanih, večinoma domačih proizvajalcev po ugodni ceni. Kupci so Mercator izdelke sprejeli navdušeno, zato smo njihovo število v naslednjih letih stalno povečevali. Danes linija Mercator združuje že skoraj 1200 kakovostnih izdelkov v vseh blagovnih skupinah. Izdelki trgovske znamke Mercator so zaznamovani z jasno izpostavljeno modro pasico - saj gre vendar za modre nakupe - in se odlikujejo zaradi najboljše kakovosti po najugodnejši ceni. Mercator - najboljši sosed Mercator je kapilarno prisoten na vsem slovenskem teritoriju. Poleg hi-permarketov in nakupovalnih centrov, ki so v vseh večjih mestih je na voljo prava galaksija franšiznih prodajaln v večini krajev in vaseh, kar omogoča, da je Mercator res tvoj najboljši sosed. Za dodatne informacije obiščite našo spletno stran www.mercator.si. Popusti, popusti, popusti... Mercator od vedno posveča veliko pozornost potrošnikovim potrebam in njegovi denarni razpoložljivosti. Vsak teden vam ponujamo nabor izdelkov po znižani ceni, izbranih na podlagi kakovosti in porekla. Poleg tega, ob torkih in četrtkih lahko naše stranke še povečajo svoj prihranek z dodatnimi popusti. Torkovi popusti. Vsak torek vam nakup v vrednosti 50 EUR ali več v Mercatorjevih prodajalnah prinese kupon TO!, s katerim lahko naslednji torek v eni izmed prodajaln uveljavite 10% popust na vrednost nakupa. Četrtkovi popusti. Upokojenci vsak četrtek ob nakupu 20 EUR ali več in ob predložitvi odrezka o nakazilu pokojnine, prejmete kupon za 10% popusta, ki ga lahko unovčite naslednji četrtek. Torkovi in četrtkovi popusti so namenjeni končnemu potrošniku (ne pravnim osebam in samostojnim podjetnikom) in veljajo za običajne količine gospodinjskega nakupa iz zalog prodajnega prostora. Popust ne velja v franšiznih prodajalnah Mercator ter za nekatere blagovne kategorije (tobačni izdelki, koleki, kartice mobilnih operaterjev itd.), obračuna pa se od končnega zneska računa, v katerem so že upoštevani vsi popusti. lercator Pika Pika kartica Kartica Mercator Pika je kartica, s katero lahko kupite vse, kar zahteva vsakdanje življenje. Pri nakupih s kartico Mercator Pika sodelujete v bonitetnem sistemu zbiranja in unovčenja pik, ki vam v določenem obdobju lahko prinesejo kar 3 do 6 % dodatni popust na vso ponudbo in številne druge ugodnosti, ki jih posebej za imetnike kartice pripravljamo iz meseca v mesec. Ugodnosti, ki jih prinaša kartica, lahko uveljavljate na vseh prodajnih mestih označenih z nalepko Mercator Pika in opremljenih s POS terminalom. Pri vsakem nakupu z vrednostjo nad 4 evri se na kartico zabeležijo bonitetne pike; skupno število pik bo zapisano tudi na vsakem izdanem računu. Poleg tega, omogoča Pika kartica tudi možnost brezobrestnega obročnega odplačevanja na označenih prodajnim mestih Mercatorja: mesečne obveznosti lahko brez plačila provizije poravnate na Mercatorjevih prodajnih mestih, lahko pa se tudi odločite za poravnavo obveznosti preko posebne položnice ali direktne bremenitve na vaši banki. Pika obstaja v treh različicah, glede na potrebe stranke in njegovo zvestobo. ^ H-ft L i M Holidays Z vami je Mercatorjeva turistična agencija s pestro ponudbo zanesljivih in ugodnih počitnic, ki so primerne za mlade, družine z otroki ter za starejše generacije. V sklopu z Mercatorjevo osnovno dejavnostjo, ki zagotavlja kupcem prilagojene produkte z visoko dodano vrednostjo, so destinacije atraktivne, vendar ne oddaljene, s poudarkom na Evropi in Sredozemlju. Ponudba M Holidays vsebuje tudi zanimiv asortma vodenih izletov, križarjenj in vikendov, namenjenim tako zabavi kot sprostitvi. Rezervacija je enostavna: dovolj je, da obiščete našo spletno stran www. mholidays.si ali pokličete na telefonsko številko +386 (0)80 2080 od ponedeljka do petka (9h-21h) in ob sobotah (9h-17h). Si Mercato maj boljši sosed