Published and distributed under permit No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ♦^OLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, 0., PONDELJEK (MONDAY), AUGUST 1, 1921 ŠT. (NO.) 178. ^®ngle Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. mm FRANCE POROČA 0 OBI-SKO V RUSIIL ^HAVI, DA SE V RUSIJO PO-VRACA KAPITALIZEM, IN DA SE SOVJETSKI VODITELJI TEMU NE PROTIYI-JO. — PRIPOROČA PRIZNANJE RUSIJE. Demokratje za znižanje davka na male dohodke. eft i Riga, 331. julija. — Oforoča Walter Duranty.) Znani ame-f&ki senator Joseph I. France, Se je pred kratkim podal na Potovanje v Rusijo, da prouči tamkajšnje razmere, je mnenja, se Rusija polagoma vrača v ^^pitalizem, in da se boljševiški Roditelji temu ne zoperstavlja-■10, temveč Ustvarjajo temu pri-^Grne zakone. Navizlic lakoti v distriktih ob yeki-^olgi, ki napenja energijo 'D vire sovjetske vlade do skrajnosti, Pa je senator France optimističen glede bodočnosti Rusije. Toda sovjetAa vvlada ne bo (^fopadla, pravi France. Tudi lakota in druge teiškoče ji nič ne škodujejo. "Lakota je prinesla "^®lo nekak sporazum med posa-^eznimi strankami Rusije." pra-France. "Ljudje iz vseh razredov in ^"^ričanj prihajajo skupaj, da bore proti skupni nesreči. Ta-Se v nedavno stvor j enem od-za pomoč v prizadetih po-y^jinah zastopani celo zakrk-"^Jeni nasprotniki sovjetske vla-ki delajo roka v roki z zastopniki sovjetske vlade za skup.. stvar, kar bo brez dvoma po-"^^galo ogladiti dosedanja med-'^^ojna nasprotja." Senator seveda priznava, da ^®a njegova opazovanja temelje njegovih opazovanjih v Mos-in pokrajini, ki obkroža Mos-7'o Za kakih 100 milj. Vprašanje I® torej, da-li so zaključki, do ka-^''ih je prišel France na pqdlagi opazovanja v tem okrožju, ve-tudi za ostalo Rusijo. 'Senator France meni, daje te-tako, in na tej podlagi priha-do sledečih zaključkov: ^ "Akoravno je povratek Rusije kapitalizmu najvažnejši del si. ^^ije, pa moram k tej zadevi ^^Praviti kratek predgovor o re. ■ Muci j i sami, kot go mi ga poda-' Moskovski voditeli. 'Najvažnejš pri vsem je to: ®Volucijo niso vodili oni ali kdo ^Ugi na podlagi kakega določe- Washington, 30. julija. — Demokratični voditelji v poslanski zbornici so dbnes poslaili republikanskim članom finančnega odseka, ki sestavlja novo davčno predlogo, ultimatum, v katerem pravijo, da ako se hooe znižati davke na profile, tedaj da se mora temu sorazmerno znižati tudi davek na male dohodke. Drugi važni dogodek v poteku davčne preureditve je izjava pred sednika finančnega odsdka Ford-rieyja, ki je izjavil, da se bo delovalo na to, da se prdkliče davek na transport, na tovorni in potniški. Demokratični poslanec Old-field je naperil proti republikancem obdolžbo, da so se odločili dvigniti davčno breme bogatinov medtem ko hočejo, da naj osta- Dobra letina bo pomagala trgovini? Washington, 31. julija. — V tukajšnjih krogih se izraža mnenje, da izgled na dobro leto daje upanje za izb olajšanje splošnega trgovskega in idustrijalnega položaja v Združenih državah. Računa se, da so farmer j i letos izplačali manj za delo, in da so stroški farmer ja letos bili v veljavno, splošnem manjši kot kdaj prej. Kot posledica bodo njih profit! kolikor toliko narastli, in na tak -način se bo nakupna sila farmer-jev, ki predstavljajo eno tretjino naroda, povečala. Trgovski interesi so mnenja, da bo s tem storjen prvi korak za oživitev industrije, in da se bo položaj potem stalno izboljšavah Vladni želez, odbor proti Pennsylvania družbi. Chicago, 2 I. junija. — Vladni železniško-delavški odbor je danes izjavil, da zastopstvo delavcev pri Pennsylvania železniški družbi, ki je bilo izbrano brez upoštevanja strokovnih železni-čarsfkih organizacij po načrtu, ki Stavkarski nemiri na Japonskem. Kobe, Japonsko, 31. julija. — Prelivanje krvi »premija tukajšnji delavsiki spor. Včeraj je zopet prišlo do nemirov, v katerih je bilo najmanj 50 oseb ranjenih, medtem ko je danes, ko so štrajikujoči ladjedallniški delavci navzlic vladni prepovedi proti ga je napravila družba sama, ni, javnim demonstracijam, priredili velik pohod, katerega se je vde- do demokratje borili za to, da se sedanji 4-odstotni' dohodninski nejo davki navadnih ljudi na voj- daveik zniža za 2 odst6tika ali pa ni podlagi. On pravi, da se bo- (vsaj za enega. S to odločitvijo postanejo ne-1 lezilo 8000 strajjcarjev. Pohod veljavni tudi vsi sklepi in vsa! se je vil proti nekemu templju, pravila, katera je družba upelja-1 Ko so strajkarji dospeli pred vra-la v sporazumu z komitejem, ki ta templja, jih je tamkaj čakalo je bil izvoljen brez ozira na stro- j 500 policajev, ki so jih napadli kovne organizacije železničarjev, j s sabljami in krepelci. Več de-Voditelji strokovnih železničar lavcev, je bilo nevarno ranjenih, skih organizacij so že preje o-' Pozneje se je poklicalo le 100 značili sporazum med "zastopni-, mož pehote, ki je pomagala poki delavcev", kot poizkus, da se liciji. prepriča javnost, da kompanijska t Položaj je se vedno silno gro-unrja, s katero se je pogajalo, v | zeč. Občinska zbornica je danes resnici reprezentira vse njene u- sprejela resolucijo, v kateri se podlago kapitalizmu, katerega so hoteli prevrniti. Oni to zdaj sami vidijo, in pripravljeni delovati s tem v soglasju." To točko senator France po-seibno močno povdarja. On pravi, da sovjetski voditelji Lenin, Trocki, Cičerin in drugi izdaj priznavajo položaj takšen kot je. Začasno so opustili marksistično utopijo ter računajo z zemljo tako kot je. Boljševiški voditelji so možje širokega oibzorja, pravi senator France s posebnim povdar-kotn, in ne bodo si prizadevali za. jezit ali plavati proti toku naravnih sil. Ddbijo se ljudje v Moskvi, pravi senator, ki so nasprotni tej spremembi, katero naziv-Ijejo izdajstvo. Toda senator je mnenja, da bodo njih prizadevanja popolnoma zaman. Nadaljna izjava France-a se glasi: "Moč sovjetske vlade odvisl od ruskega kmeta. Res je, da sem si 0'gledal le majhen kos ruske zemlje, toda kjerkoli sem biL povsod sem videl, da so kmetje pridno na delu in da so zadovoljni. Ni treba človeka, da bi znal ruski jezik, da vidi, ako kmetje delajo in pa kakšno je njih splošno razpoloženje. "Povedalo ge mi je, in jaz sem o tem tudi sam prepričan, da o-zemlje, ki sem si je 0'gledal, ni prirejeno nalašč za ogled tujcev, temveč da predstavlja siploano Rusijo z izjemo poikrajin, v katerih vlada suša in lak^ota. Pa zakaj bi temu tudi ne bilo tako, ko je kmet, ki je bil dolga stoletja , programa. Ona sama je vze«. malo boljši kot suženj, zdaj last-^ svojo neizogibno naravno nik in majhen kapitalist, kateremu ni treba plačati druzega kot majhne davke; tudi "vodike", ki ga je prejšnje čase u'suznjevala, tako da ni imel dovolj odločnosti, da bi se uprl, je.stvar preteklosti. "Seveda povsem naravno je, da kmetje želijo reči, katere pridelajo, prodati, da zamorejo kupiti stvari, katere potrebujejo in želijo. Na tej siplošni želji se mora kapitalizem povrniti in se po-vrača. S tem se s par besedami pove vse." Toda povratek h kapitalizmu bo počasen, pravi senatorFrance, ker bo. naraven. Toda okolsčine ga pospešujejo. Lakota sili Rusijo k zvezi z ostalim svetom. V-stop angleške trgovske komisije je že napravil majhno razpoko, ako pride še Hooverjeva rešilna akcija, tedaj bo zagozda že precej večja. Ena najzanimivejših pa je iz- kot se plaz, ki vsled zako-^ težnosti gotovo privali do vz-gore. Pred revolucijo so imeli v po-skoro Vso zemljo car, ple-^ ^nitaši in pa cerkev. Ko je bil ^ *'^im ■ prevrnjen, je ostala brez lastnika. Vsi mili j o-kmetov so čutili, da je i čas, da vzamejo zemljo, ka. obdelovali. Boljševiki so na površje na valu tega ®^Plošnega čuvstva. tv- se je zaseglo veleiposes. (Wželi, je bilo tudi edinole Vs, da se 'je zaplenilo tudi ^Gstno lastnino, od palač do 1 j^i'en. Od te%a pa do zaplem- bil samo kratek "^ak je bil položaj v Rusiji ^vemi leti. Toda s tem da so dali zasegi zemlje po-lice, so dali veliko širšo java senatorja France o stališču cerkve v sovjetijki Rusiji. Po njegovem mnenju seje cerkev, ki je bila preje nič druzega kot nekaka korporacija, vsied iztrebljenja konzervativnih elementov, ki so. ji bili na čelu, docela pomladila, in vodi tudi aktivno delo za pomoč v pokrajinah, ki so prizadete vsled lakote. "Kmečke mase v Ruisiji so še vedno obdržale svojo resnično ži. večo vero. Pravoslavna vera ni mrtva, temveč nikdar ni bila še tako živa kot je danes. "Kar je več, boljševiški voditelji se tega zavedajo in to sprejemajo. V mojih pogovorih ž njimi so priznavali važnost cerkve kot sile, katero hočejo v svojem delu uporabiti in delovati ž njo za dobrobit Rusije v fizičnem in duševnem oziru. "Rečem vam, da so ti voditelji ljudje širokega obzorja, ki so v resnici pripravljeni storiti svoje najboljše za svojo domovino. To niso nikaki mrločutni dokri-narji ali krvoločni tirani, katerim se gre samo za prospeh svojih teritorij ali obdržanje svoje moči. "Ce se vzame v poštev, kaj vse so že naredili za svoje ljudstvo, pogaženo pod kolesje bivše tiranije, tedaj bi jim moral svet dati čast, mesto da se skuša najti na-palce v vsem, kar storijo ali rečejo." Eo se ga je vprašalo, kaj da naj se napravi za razrešitev ruskega problema, je odgovoril: "Najprej je treba, da vse sile priznajo sovjetsko vlado, ki je defaktična vlada, ki sloni na volji s'koro vsega ruskega ljudstva. To bi odstranilo velik del sovjetske sum,«je in sovražnosti naipram zunanjem svetu, nad katero se ne smemo čuditi vzpričo številnih pos'kusov kontrarevolucij, ki se jih je kovalo in podpiralo v tu-jezemskih glavnih mestih. "Rusiji je treba priti na pomoč tudi s takojšnjimi polsojili,-da kupi hrane in transportna sredstva, poljedelsko mašinerijo in druge potrebne tovarniške izdelke. Pri tem mislim na Rusijo kot celoto, in ne samo na one dele ki so prizadeti vsled lakote. Kar se tiče od lakote prizadetih pokrajin ni nobena pomoč prevelika niti prehitra. Toda moja poslanica ameriškemu ljudstvu je v prvi vrsti ta: Dajte temu narodu priliko, da pokažejo, kaj so zmožni napraviti. Doizdaj se mu te prilike še ni dalo." službence. Voditelji organiziranih železničarjev pravijo, da je več kot štiri pe/tine železničarjev organiziranih v priznanih železničarskih organizacijah, ki ne pripoznajo nikake pogodbe, ki jo je sklenila družba z nalašč za to izbranimi zastopniki manjšine. Današnja odločitev vladnega železni-čarskega odbora pomeni torej zmago za stroikovno organizirano delavstvo proti poskusu Pennsylvania družbe, da razbije res-rtične strokovne unije ter postavi na njih mesto takozvano "kom-pahijsko unijo." -o- SE JE POSTIL TER SE IZOGNIL VEŠALAM. Chicago, 30. julija. — Andrej Brykaljo je raje umfl od lakote, kot pa da bi storil smrt na veša-lih. Odpeljalo, se ga" je iz ječe 14. julija, kje/ je čakal obravnave, ko je njegovo stanje vsled prostovoljnega posta postalo resno, danes pa je umrl. Obtožen je bfl umora svoje žene. -O- STRELA POVZROČILA SMRT ŠTIRIH. St. Lois, 31 r julija. — V tukajšnji okolici je strela ubila tri osebe. Lewiston, Mont., 31. jul. — Strela je ubila pri igranju golfa Mrs. Harry R. Lay, ki je bila splošno poznana v tukajšnji družbi. -O- JE SPALA V TOPOVSKI CEVI Port Townsen, Wash. 30. jul. — 14-letna Louise O'Brien, katero se jo je iskalo vso noč, je bila najdena danes ob solnčnem vzhodu speča v cevi nekega 14-palčnega topa obrežnih baterij v fortu Word en. Iz ostalih topov se je pravkar začelo streljati, ko se je našlo dekle. Ddkle se je izgubilo prejšnjega popoldne. Ko se je stemnilo, je tekom svojega tavanja prišla do topa, zlezla v cev in zaspala. Častniki v trdnjavi pravijo, da se ima zahvaliti le srečnemu naključju, da se do tičnega topa Se ni izstrelilo. — Avtomobili so povozili včeraj dva otroka, ki sta oba precej resno poškodovana. Samuel Lon garotta, 2541 E. 25Nth Stret, star tri leta, se nahaja v Charity bolnišnici s pretresenimi možgani, Edward Cybura, 2512 W. 7 th St., je pa v Grace bolnišnici z zlomlljeno nogo. Oba otroka sta se igrala na cesti pred svdjimi domovi, ko se je pripetila nesre ča. \ obsoja policijo, ker je uporabljala sablje napram štrajkarjem. Tokio, 31. julija. — Japonski kabinet je danes razpravljal položaj v Kobe, in je sklenil pod-vzeti drastično akcijo, kajti tu vlada prepričanje, da so nemiri posledica vpliv, katerih se na prvi pogled ne da opaziti. Kensai-Kai stranka je sprejela resolucijo, v kater": se dolži vlado, da je odgovorna za položaj. Številni listi napadajo vlado, ker preveč odprto kaže svojo naklonjenost napram kapitalu, kar bo imelo gotovo zle posledice. — Vlak je povozil včeraj Franka Santorellija, starega 45 let, iz 16433 Brad dock Rd. Njegovo truplo so našli vse razmesarjeno na tračnici v bližini E. 175. St. jekel Plate železnice. Santorelli je tesar po poklicu in je stanoval na 16433 Braddock Rd. Ko so ga ljudje videli zadnjič, je šel ob železniški progi. AM se je pripetila nesreča, ali izvrsel samoumor ni znano. / —- Brat Harolda Kagya, ki je bil ustreljen meseca maja laniske-■ga leta, Donald L. Kagy, odvetnik po pokilicu, je bil ardtiran že dvakrat v enem mesecu radi kršenja prohibicije. Prvič je bil prijet, ko je našla policija en kvart žganja v njegovem avtomobilu, drugič pa, ko je vozil avtomobil v pijanem stanju. Toda kot je videti, ravnajo na sodni ji z njim zelo milostno. Prvič je bil kaznovan na $100 globe, toda sodnik mu je končno odpustil $90 in plačati mu je bilo treba le $10. V soboto zjutraj pa je bil kaznovan na $50 globe in deset dni zapora, toda, ko je Kagy rajši izročil Lincenčne številke svojega avtomobila, nego da bi bil zaprt, je bil sodmik zadovoljen. — Zadnjo soboto se je otvo-rilo nekje ob jezeru na vzhodni strani mesta kampo za pohabljene vojake. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi župan Fitzgerald in nekaj drugih mestnih uradnikov. Do ustanovitve kampe so mnogo pripomogle razne organizacije, ki delujejo v dobrodelne namene. Za ustanovitev kampe je bila silno aiktivna bivša vojna strežnica Miss MacDonald ki je pomagala pri delu ves čas, odkar se je pri čelo z delom na kampi. Kampa je sicer narejena samo za poletje in prav v kratkem bo bivalo lahko v njej kakih petdeset moških V šotore se bo napeljalo električno razsvetljavo, vodo in tudi odvajalne cevi se bo položilo.— Mesto da bi pohabljeni veterani bili preskrbljeni od vlade, pa morajo sprejemati miloščino raznih dobrodelnih organizacij. RUSI BGDOISPO-STILl VSE AMERIKE. Washington, 30. julija. — Iz Rige se poroča ,da je sovjetska vlada izpustila na svobodo Ame-rikanko Mrs. Margarito M. Harrison, in sicer v prvi vrsti po posredovanju ameriškega senatorja J. 1. France-a, in da je pripravljena osvoboditi tudi ostale jetnike pod pogojem, da se jim pošlje pomoč za prebivalstvo onih pokrajin, ki so prizadete Vsled lakote. Državni department je danes prejel uradno obvestilo o izpustitvi Mrs. Harrison, ki se nahaja že v Rigi, in izraža se mnenje, da bodo kmalu izpuščeni tudi vsi ostali Amerikanci. Kot se sporoča, je Leo Kamene v, ki je predsednik odbora za pomoč v lakotnih pokrajinah, že poslal tozadevnem odgovor na Hooverjevo poslanico na Gorki-ja in pa na noto državnega tajnika Hughesa, ki sta oba izjavljala, da je amerifika pomoč mogoča le, ako se izpusti vse v Rusiji zaprte .A.merikance. Izjava Mr. Harrison. Riga, 3 L julija. — Mrt. Margarita Harrison, ki je danes dospela semkaj iz Moskve, pravi, da je pred svojim odhodom izvedela, da bodo že v triku par dni Amerikanci v Rusiji izpuščeni na prosto. Mrs. Harrison je danes pripovedovala o življenju v Rusiji, in je pobila vse zgodbe o grozovitem trpljenju ameHških jetnikov, katere so pripovedovali kapitalistični poročevalci. "Prvič sem bila aretirana 4 aprila, 1920, dva dni pO mojem prihodu v Rusijo preko poljske meje," je pripovedovala Mrs. Harrison. "^Pridržalo se me je dva dni za izpraševanje, potem pa se me je izpustilo, in šest mesecev sem se docela prosto gibala po Moskvi. "Meseca oktobra pa sem bila zopet aretirana. Med drugim se me je tudi obtožilo, da sem prišla v Rusijo brez dovoljenja, de sem ameriškim in agleš. jetnikom na protizakonit način preskrbi je vala hrano, in da sem bila v zve zi z ljudmi, ki so sovražni vladi. In to je bilo tudi Vse res. Obla sti so bile napram meni sicer vljudne, toda dale so mi umeti resnost mojega položaja. "Potem pa sem bila poslana v samoten zapor za šest dni, to da ne v ječo, temveč v soibo, kot so običajne v hotelih. V ječ; sploh nisem bila ntkdaT, v osamljenem zaporu pa sem bila vsega skupaj samo 6 dni. Na mojo lastno prošnjo sem bila prestavljena v veliko sobano, kjer nas je bilo navadno po sedem ali osem skupaj. "V splošnem smo dobili ravne tako dobro ali pa celo boljše hrano, kot pa se jo je razdeilje-val o v sovjetskih jedilnicah. Dovoljeno nam je bilo tudi sprejemati živežne zaboje od zunaj. "V novembru sem bila še enkrat zaslišana, toda brez rezultata. Po 1. janurju se me je par krat obvestilo, da se mo bo mogoče izpustilo na prosto, ako a meriška vlada zahteva to na po dlagi trgovskih pogajanj ali pa za izmenjavo komunističnih jet nikov/v Ameriki. "6. junija sem bila po naročilu zdravnika premeščena v bol Francosko časopisje proti Lloyd Georgeu- Pariz, 31. julija. — Medtem ko Pariz v splošnem sprejema poravnavo, do katere sta prišla na svoj mali spopad glede odpos-Ijatve čet v Gornjo Šlezijo — v kateri poravnavi je kolikor toliko obveljala Lloyd Gporge-ova beseda — pa še vedno ostane dejstvo, da je prekanjeni angleški ministrski predsednik na Francoskem zelo malo priljubljen, in da je to dejstvo zavira za izože-nje odnosa j ev med tema dvema deželama. To čuvstvd je v veliki meri posledica postopanja francoskega časopisja, ki skozi zadnje leto skoro vsak dan pripoveduje svojim čitateljem, da Lloyd George v resnici ne reprezentira angleškega ljudstva. "Dejstvo, da je Lloyd George v svojih prizadevanjih za parlamentarno podporo veliko bolj uspešen kot pa povrečni francoski ministrski predsedniki, ni odvrnilo francoskih časnikarjev, od tega, da ne bi od časa do časa a-pelirali na angleški narod preko loyd Georgeove glave. Francoze je najbolj razburilo, co se je zvedelo, da je Lloyd George baje obljubil voditelju nemške ljudske stranke, Etrese-mannu, da ako Nemci sprejmejo« roparacijski ultimatum zaveznikov, tedaj da bodo slednji odpustili obrenske sankcije. To se je storilo, ne da bi se vprašalo Francoze za nasvet, in co so Francozi to njegovo nakano preprečili, so takoj na to brez posvetovanja z Anglijo hoteli poslati vojaška ojačenja v Gornjo Šlezijo. -- Le Matin prinaša' članek Stephana Lausanne-a, v 'katerem se poroča o Lloyd Georgeovem za-rdilu, katero je baje podal Stre-semannu, in pravi: "Skoro mora Francija vprašati Anglijo, predno pod vzame korake proti Berlinu, ali ni potemtakem tudi dolžnost Anglije, da bi vprašala za svet Francijo, predno je poslala Strefsemannu svoj izredni odgovor. "Kaj je večje važnosti: da se pošlje 10.000 mož v Gornjo Šlezijo, kar bi angleškim interesom prav nič ne škodovalo, ali da se obljubi Nemčiji razveljavljen je sankcij, kar bi Franciji lahko prineslo brezmejno škodo. "To vprašanje ne stavimo samo na francosko javnost, temveč tudi na angleško, 8 katero želimo živeti v prijateljstvu. "Podlaga vsakemu zavezništvu je princip, da mora vsaka stran držati svojo besedo. Toda že dve leti Lloyd George ne dela druzega kot išče pezdir v očeh nas, medtem ko bruha v svojem lastnem ne vidi. On naj preneha delati obljube Berlinu za našim hrbtom, in mi bomo rade volje prenehali delati načrte brez-posvetovanja z njim."' -i-O- — Delavci, ki gradijo Vspe-njače ali elevatorje, so bili na štrajku Skozi ves julij, ker niso hoteli sprejeti plače, kakoršno so jim ponujali delodajalci. Toda včeraj so se končno sporazumeli in zopet pričeli delati za plačo $1,06 od ure, kot so jim jo delodajalci prvotno ponujali. nišnico neke bolje opremljene jetnišnice, ki je bila nalašč za ^ženske, kjer se mi je posvečalo vso pažnjo in skrb do dneva, ko se me je izpustilo na prosto." « STRAN 2. 'ENAKOPRAVNOST' "Enalcopravnost'* IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuaincHB Place of the Corporation_ — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: Si' .......................1 year $5,50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood. Ncwbursrh by mail.......1 year $6,00. « mo. 83.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 aio. $2.00 Europe and Canada ..........................I year $7.00. 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3. SINGLE COPY 3c. j--------------!- Lastuie in izdaia era Amei-iiko-JugosIovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniStvo, CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY), AUGUST 1,1921 fe>l04 AUGUST 1st. 1921. pirCev cirkus. Nepo'biten fakt je, da Zveza slovenskih naprednih kulturnih diuatev v Clevelandu in okolici obstoja iz osmih društev. Da jih ponovimo: S. N. Čitalnica, godba Bled, telovadno društvo Sokol, pfivsko društvo Samo, pev. dr, Jadran, pev. dr, Soča, pev dr. Zvon in dramatično društvo Lilija. Zveza obstoji že dalj časa, dobro napreduje in kaže najboljše kali, katere se je tudi pričakovalo takrat, ko se je sejalo to drobno zrne v tista tla, kjer more procvitati v bodočih letih le tista kultura, ki ne pozna političnih fralkarrj, političnih služb, kramarskih prekupčevanj in hinavskih, žurnalističnih Pirčevih-kameleonsikih "up-to-date" prilizovanj na škodo _ slovenskega naroda v Clevelandu. Zveza se ni vstanovila zato, da bi igrala kvečjem clowna v gospod Pirčevem dolgoletnem cirkusu, ki je dosegeJl svoj višek prav takrat, ko je mogel vsak molčati radi divjajoče vojne. Zveza se je vstanovila pač le zato, da se reši tisti košček slovenske kulture, katera je sploh mogoča med nami Slovenci v Clevelandu in okolici. Društva so se združila zato, da si zagotovijo ndkaj samosvojega, neikaj, kar dela vsa celoskupna društva neodvisna od vsake frakarije slovenskega žurnalizma v Ameriki. Zveza slovenskih naprednih kulturnih društev pove že v svojem imenu, da ji je gospod Pire tako oddaljen, da je pri tem popolnoma varna pred njegovo kramarsko politiko, še bolj pft takrat, kadar bi on hotel, da žvižga pred njo, in kaže na njo: "To je moje delo, to je moj narod, to so moji ponižni volički, ki ubogajo na migljaj in moj hinavsfki nasmeh." Tisti časi so minuli. Trdno upamo, da se ne povrnejo nikdar vec. Danes grof celjski, in nikdar več I" — '"Danes goapod Pirčevi, in nikdar več," tako je bilo izrečeno napram temu uredniku. f Pogovorimo se! Slavna slovenska metiropola je bila po gospodu Pircu povabljena, da naj ne-vdeleži 125-letnice, katero je praznovalo naše mesto zadnje dni Jutranji list Plain Dealer je še pred časom piineBel novico, da bo pri tej slavnosti zastopal g. Pire njegov krotki in miroljubni narod. Pire je bil povabljen na sestanke v hotel H . . , Tam se je govorilo. Kaj se je obljubilo od njegova« strani, to se je pokazalo baš takrat, ko ni bilo nobenega izmed tistih, na katere je mislil od začetka gospod Pirčevi. Dobro I Najboljše je prišlo takrat, ko se je domislil Pirčevi, da skliče sejo, na katero povabi svoje zaupnike, ki se razumejo na petje. Več je bilo povabljenih, a prišlo jih je malo. Med njimi so bili: grocer, mesar, prodajalec, jopic, prekupovalec, uradnik nepoznanega poklica, trskars(ki muc, itd., itd., itd., celo pevska moč, ki je bila razglašena v časopisju, da bo vodila slovenska društva tam nekje, kjer bi že morala nastopiti. Pili so na medvedovo kožo. Prišel je poziv na pevce, »klican je bil sestaneik, toda žalostna jim majka, prišli so v takem malem številu, da je preostalo prstov na roki, če bi štel samo pevce. Jezilo je gospode, Pirca in Zormana, peklo je, 'ko ni Slo tako, kakor se je pričakovalo, toda tako je bilo, ikakor je bilo. In govorili so s pevovodji, Skolikim? Z enim? In še ta je obrnil hrbeti Slišalo se je, da je bilo vabljeno neko drugo društvo, ki ne spada v Zvezo. Tudi tam ni bilo odgovora. — In tako je ostalo do zadnjih dni. V petek je pa molil gospod Pire svoj blaženi konfiteor s ponavljajočim: Mea maxima culpa . . . ! Nad vse izvrstno, opoštevajoče, zavito, hinavsko, bedasto, prihlinjeno! — Napadena je bila Zveza sloven sikih naprednih kulturnih društev, katera še sploh povabljena ni bila, da se vdeleži te slavnosti. Čuda vseh čud, toda resnica je ta, potem pa če je Pirceva glava v redu, ali pa sanja o dnevih, ko se spremeni jezero v alkoholno ambrozijo, morebiti celo nektar, kar bi se lahko pilo. Gospod Pirčevi samo eno vprašanje: Zakaj ni šla peti: Lira? — Zakaj ne: Edinost? — Zakaj ne: Zarja? — Zakaj ne: Z S. N. K. D.? Zakaj ne? Tudi prvih treh posameznih skupin ni bilo, toda se jih ne omenja. Zakaj se omenja baš Zvezo. In zakaj? — Ignorirati se jo je mislilo odstrani Pirca in kakšne druge visoke glave, pa se je ni povabilo. Toda zakaj sedaj napad na njo? Zakaj? — O-ho, zakaj? — Zato, ker se jo je hotelo povaljati po blatu, in poikazati pred svetom, pred mestinimi oblastmi in visoko slovensko kramarsko inteligenco, da se naredi ž njo isto kot se je naredilo že z marsikaterim, ki ni trobil v njih črni rog. (Spominjamo se vojnih časov, Pirčevi Lojze, vojnih časev, ko je divjal tisti grozoviti: Moraš, moraš in moraš, če ne si tisti veliki bavbav in razbojnik, katerim pravijo: ''Boljševiki!") Hm, boljševiki so bili grozni nekdaj, toda danes je pri^a ta beseda v nepravem pomenu besede v tako ničevo veljavo, da bi radi tega ne stavili v besednjak. Bili so časi, ko se je reklo: ' Boljsevik je' I, pa je šel na barko. Toda danes je drugače, Pirčevi Lojze, danes diši vsa mestna gospoda v mestni hiši po neikem čudnem duhu, o katerem ne molčijo niti clevelandski meščanski listi. Po istem mora dišati vsak drugi, ki se je ž njimi obratil. ' Zveza je bila napadena, toda ne bo molčala. Osem društev stoji danes v tej zvezi, osem društev, gospodine Pirčevi, s katerimi morate računate veliko bolje, kot ste računali s kakim mestnim škricem, kadar ste plazili okoli pisarniških miz. Zveza ima danes svoja pravila, katera ne dajejo nikake prednosti kakemu kramarsikemu uredniku, da bi kupčeva! ž njo. Zveza je trdna, čc prav še ni klečala pred Pirčevim obrazom; trdna tako. da se bo zagovarjala od vsakega njenega člana vsepovsodi. Članov pa je dovolj: Sto, dvesto, tristo, štiristo, in še več, če hočete vedeti. Člani se navdušujejo za Z-yezo, in se vesele njenega življenja. Toda glasni Pirčevi Lojze, (farovška muha, bi se reklo takim ljudem ker jih nikjer ne marajo), pa kriči, ker je doživel tisti pričakovani ftjasko, katerih je navajen pač le on sam. Tudi to je pomembno. Kadar išče Pire pevcev, obrne se na grocerije, mesarije in prodajalne ženskih jopic. Obrne se do tistih, katerih Se pri luči ni videti. Pokliče h sestanku tiste ljudi, ki še niso delali v javnost® na polju slovenskega petja in kulti.H^e pač toliko, da bi se jih ne smelo imenovati. Pokliče se jih zato, ker se je imelo ostali narod za molzno kravo, sami pa so bili pripravljeni nabasati svoje žepe sčastjo in dosluženimi priznanji. Toda to ^e je posrečilo nekoč, danes je drugače. In če bo kdo gledal na to, da se ne bo prekupovalo in pokramarsko postavljalp na galerifjo slo venske prismuknjene frakarije še ta košček kulture, katero imamo, bo gledala na to Zveza Slovenskih Naprednih Društev. Tukaj smo, Pirčevi, vi in vsa vaŠa oboževana garda, tukaj smo, in danes gremo z vami v boj, kjer hočete in kadar hočete, čas je že, da si položite prste na usta in molčite in premišljujete o letih, ki so se pričela pred petimi leti. ^ In tudi tole, Pirčevi. Slovenci v Clevelandu niso berači, še ^anj ponižni volički, da bi vlekli tisti voz, na katerem se vozi tista clevelandska gospoda, za katero ste furali svoječasno. Slovenci so davkoplačevalci, in ne marajo, da bi klečeplazili, kakor ste jih učili vi. Ce mi potrebujemo občno stvar, se nam jo bo tudi dalo. Ce je dobimo, plačati jo moramo. Zadnji dolg, katerega je naredilo mesto pri 125-letnici- gospodine Pire, kdo ga bo plačal. Vsi, kar nas je v Clevelandu. Vprašanje je le pri tem, če se je izplačalo prirejati te nepotrebne ceremonije ob tem času, ko ljudje iščejo kruha tudi tam, kjer vedo, da ga ni. In če ste vi računali, da se morajo slovenska pevska društva priglasiti k tem ceremonijam na vaš ukaz in milostno voljo gospoda Zorma- na, ste se vi tako neprijetno zmotili, da vam ne bo prihajalo na misefl v bodočnosti. Koncem vseh koncev, gospod Pire, prihajamo Slovenci v Clevelandu tako dalee, da vas prav več ne potrebujemo, da bi nas vi zastopali. Priznajte, če ne povejte mestni gospodi, da vas ne maramo. V petek zvečer ste bili lahko tam doli na slavnosti, toda naroda niste imeli pri sebi. Narod je ostal doma, in bo ostajal doma, in če ga vi kličete na vse grlo. Opustite to vašo predrago znanko; Pa jih zatozim vse tiste, ki se ne vrtijo po moji mu-ziki, kajti imamo že svojo glavo, bistre in vedre. Pirčervemu cirkusu se je polomil jambor. Streha leze na v se, kar je bil v cirkuški rjuhi. Pri Pirčevem cirkusu ni več slovenskega clowna, kajti osvobodil se je. ter si nadal boljše ime. pircu je odklenkalo z malim zvonom, in prihaja čas, da se bo obračunalo tudi s temi ljudmi. Kar je še skritega, po tistih se pride do glavnega. Pire je doživel fijasko, katero pa sam ne more prenašati. Da je doživel slavo, spravil bi jo bil prav sam, toda fijasko prenašati le malo bolj teško. pa je odložil na gospod Zormanove rame. Dober prijatelj pozna prijatelja v nesreči, in tako si gresta roka v roki. In zakaj bi ne šla. Pire je včasih hvalo polival po ljudeh, katere je hotel okrotiti; s hvalo jih je omamil, in tako so ostali omamljeni do sedajnih časov. Toda, danes ni več: Cleveland 1910; danes ni več: Cleveland: 1916 in tako naprej. Danes je — 1921. Halo, zbudite se, poglejte, in zopet zaspite, kajti med nas vas ni bilo, in spanje vam ne bo škodovalo. Pirčev cirkus pa je brez igralcev. ___ ■ __Ij. I zlobnega Ceha, češ da se od vsa-' kega živega človeka zahteva v prvi vrsti človečnosti. Opetovano je pisal in govoril: Le ako so narodne ediniee, to je posamezni ljudje, složni v svojih idealih, ako ljubijo resnico in žive za res nico, ako so nesebični, pošteni in iskreni, ne more naroda nikdar in nikoli zrušiti noibena sila. Ne osvajanje , ne bogastvo, ne mrž-nja, ne laži, ne sleparstva, nego moralni ideali dajejo narodu silo za vztrajnost v vsakršni borbi. Cim moralnejši je narod, tem močnejši je. Plemiči, uradniki, učenjaki in vsi najvišji inteligenti morajo v vsakem, tudi v naj-skromnejšem in neznatnejšem člo veku videti v prvi vrsti človeka sebi enakega. Husov jubilej. Dne 6. julija 1415 je bil v Kostnici v 46. letu svojega življenja sežgan na grmadi Jan Hus, češki svečenik, reformator, učenjak, vseučiliški rektor in prvo-boritelj češkoslovaške narodne ideje. 2e kot 291e'tni mož je Hus predaval na praškem vseučilišču ter je njegova zasluga, da so na odredbo češkega kralja Karla IV. na praški univerzi odločali češki profesorji; leta 1402. in 1403. je bil Hus rektor na tej univerzi. V tisti dobi je bila rimska cerkvena internacijonala V boju za svojo propadajočo moč. A še so bili kraljevski in škofski dvori silno vplivni in mogočni. Hus pa je započel borbo za preporod cerkve in duhovšči-I ne v čisto krščanskem duhu ter ' za preporod naroda v etičnem zmislu. Prop o ved oval je brezobzirno istino in absolutno pravičnost. "Govori istino, ljubi istino, pridiguj istino, brani istino do svoje smrti I" To je bilo njegovo geslo pri vsem delovanju. Hus je bil sin češkega kmeta, zato je nosil globoko v svojem srcu ljubezen za svoj jezrk in svoj narod. A vedno je naglašal, da mora narodni človek biti v prvi vrsti dober človek. In učil je, da le moralen narod z j ako razvito vestjo in največjo tenkočut-nostjo za resnico in pravico ima bodočnost. Poštenost, resnicoljubnost, iskrenost in priprostost morajo biti po Husovem prepričanju temelj zdravega naroda. Tako se Hus ni bal izjaviti, da mu je milejši dober Nemec od IZ JUGOSLAVIJE. i(Ob Odkritje Borštnikovega in Ve rovškovega spomenika se je vršilo ob 1 1. uri dopoldne dostoj no spominu umenitkov. Odkritj' se je udeležilo poleg društev zc lo veliko občinstva. — Spomeni-ka sta res umetniško delo. Izdelal ju je g. Fran Kralj. — Slovenski igralci in podpirajoče ob-činstvo je s tem oinom dokazalo, da ve cenitii dejanja pokojnikov za našo gledališko uinet' nost. 'e b k i Z >ra\ "ia ■esti ■aje tneti B ilas eči f«ra; Na temelju teh idej je vodil neprestano borbo proti nemora-, lični duhovščini in zato je bil obtožen krivoverstva. Brez strahu je odšel v Kostnico pred cerkveno sodišče, zaupajoč v kraljevsko besedo, ki mu je jamčila svobodo. Toda varal se je. Kralj SigUsmund je svojo besedo prelomil, Husa so vrgli v ječo in ga po dolgem trpljenju postavili pred koncilovo sodišče, ki ga je dne 6. julija 1415 slovesno obsodilo na smrt. Zgorela pa niso Husove ideje, ki so ostale temelj češkega narodno-demokra-tičnega mišljenja celih 500 let. Husova načela so vodila češ-slo-vaški narod v borbi za svobodo od husitskih vojn do dane^, Husove ideje žive dalje v vseh čeških prvih kulturnih delavcih do današnjega predsednika Masary-ka. ooooooooooooooo of dal res ?li ibi' AUGUST 1st, 1921. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. Spominu trojice. odkritju Borštnikovega in ^erovškega spomenika.) Orator fit, poeta nascitur." Igralec) — Kakor vsi prego-tudi ta latinsko ni povsem '«8ničen. Zakaj govornik ni po-nihče, ne da t>i bil hkratu "^ovit mož, in narodil se ni še E. Vc vr toj' L ze-eni' de-310-ob' iza* jni' let' lobi pesnik—umetnik, ne da bi ** kil tudi vadil, učil, prav mno-Učil. In igralec? se mi, da je velik igralec, 'favi dramat, umetnik, inkarna-Vseh umetnosti: govornik, slikar in kipar. Morda nezavedno. Toda na odru dramatski umetnik izraze u-'''iiosti, v kateri mora biti pes-' ' in govornik, slikar in kipar, sonornega, melodičnega ki zveni, gostoli, grmi in v stoterih modulacijah ter v stoterih tonih stotero različnih čustev in misli, ni veli- dušo kremen v demant in iskre v j puhlo deklamatornost, nenaravno zunanje kulture, tehnično roba- kega i^alca. Jecljav, večno hri-pav, grčav, suh ali momljajoč baklje ... In krivično je, sma- patetiko in komedijaško pozer-trati igralca le za reproducenta stvo, se je Borštnik na Dunaju glas tvori tudi ob največji i'gr'al- Pesniškega dela, za nekak živ utrdil v prepričanju, da mora bi-ski rutini in največji' duhovitosti I »^roj. ki mehanično repetira, go- ti igranje le estetsko očiščena in prepad, ki igralca trajno loči odj"^®"' radosti, psihološko poglobljena narav prave dramat. umetnosti. Zakaj {^^^^or mu je predpisano v ulo-govorica na odru je estetska, a P" tiskana ali napisana drama brez estetike ni umetnosti. Čut I j® zvon brez žvertklja, ka- za lepoto govorice, za arhitektu-instrument brez glasbenika, ro stavka in cele perijode, čut najlepša toaleta, viseča na umestnost naglega, zateglega, kakor lutka brez duše. — odrezavega, polglasnega, glasne-1»vije-ga ali tihega govorjenja, pavzi-l"J«' J' ranja, kakor hudournik drvečega ali kakor grom udarjajočega go- vorjenja, kdo naj ga ima, nego velik igralec? Le govornik, ki je hkratu pesnik, čuteč v besedah ki ima srečo dobiti za svojo dramo igralce-umetnike, strmi često nad umotvorom kakor strmi oče nad otrokom, — a pisatelj, ki j * padel s svojim delom med šuš- toliko duševnih barev, zabliskov obupan kakor kosov in vonjev, a še več srčnih tresljajev, krčev, triumfov in krikov bolesti, upa, obupa ali ljubezni in mržnje. Dramatski umetnik izpremi-nja s svojim glasom in s svojo ITw Little JVvrM for lAttU lilt OGOREN NOS Rabite dosti hladilnega Zaceli dobro, hitro in antiseptično. IsIifeWortho That depends on the liver. Dr. Miles' Liver Pills "^žne, dobre učinkovite. Rabite jih včasih Jahko odvajalno sredstvo za kronično zabasa .Most. Dobe se pri vseh lekarnarjih. Kristjan Lozar 1100 GLASS AVE. IN VOGAL E. 63. ST. KROJAČNICA Izdelujem najboljše obleke, jih popravljam, likam in krpam. Kadar kaj potrebujete, se obrnite na mene in naredil vam bom dobro delo po nizki ceni. V zalogi imamo tudi nove vzorce, katere Sem ravnokar dobil. Cene so različne. Se vam priporočarp ,za pbilen obisk. i it»' '.Iw % ZA KUHANJE PIVA DOMA, IMAMO V ZALOGI; SLAD — HMELJ — SLADKOR in vse druge potrebščine. POSKUSITE in se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši. DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd. NAROČILA dostavimo po posti točno in v vse kraie.— Grocerijam, sladščičarnam, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVE. CLEVELAND. OHIO % p D § 2 3 S.. PODRUŽNICA: F. Kunstelj, 6117 St. Clair Ave. Prank J. Lausche slovenski odvetnik Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško ?'sarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zve-od 6:30 do 8. ure na domu, 6121 St. Qair Ave. Izvršujem vsa v ^ovetniško stroko spadajoča dela. Kad a; rabite zanesljivega sveto-»alca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slo-^'®nskega roiaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE — CENTRAL 710 MAIN 2327 _ DR. L. E. SIEGELSTEIN ^^•"avljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. ^8 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure , 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ,or| ka, ki je izvalila kukavico. Najboljšo dramo so že ubili neigral-ci, a marsikatero piikavo delo je živelo po igralcih nesmrtno življenje. A igralec umetnik mora biti tudi slikar in kipar, ki modelira tipe, jih postavlja v pravilno svetlobo ali mrak, ima čut za harmonijo linij, lepoto geste, pozicije in karakteristično resničnost mimike, za estetsko plastiko in izrazitost. Sila inteligenten, razkošno bogat v svoiji estetski, srčni in duševni kulturi, pravcati človek-Bog mora biti in je igra-lec-umetnik, da more živeti v stoterih značajih in tipih: Bog in Mefisto, Svetnik, mučenik, heroj, kmet-poštenjak, lopov, modrijan in blaznik. Le fanatik z neklonljivo vero v svetost svojega umetniškega poklica in po naravi izredno obdarjen človek se more dvigniti do tolike univerzalnosti. Redki so, a vsi so bili rojeni i-gralci, ki so se z žrtev polnim trudom učili, izpopolnjevali in dovrševali vse življenje. Domis-Ijavcem ostanejo večno zaprta vrata v kraljestvo umetnosti. Vse mature, vse univerze, vsi doktorati ne pomagajo, ako ni človek igralec že pp rojstvu. Nasprotno pa so bivši kleparji, mesarji, krojači, črevljarji — postali iz prirojenega igralsSteigS talenta po vztrajni izobrazbi in najostrejši avtokritiki gledališki umeftniki, ki jim ostane sloves veČen. Ponižno so se učili, vežbali, trenirali ter se dvigali, dvigali . . . Vrhunec igralske umetnosti je dosegel doslej med slovenskimi igralci edinole Ignacij Borštnik. Kot bivši učiteljski preparand je imel šolsko izobrazbo jedva zadostno za majhnega zavarovalnega uradnika. A bili je genij^ ki je bil po usodi in rojstvu predeste-niran za igralca. 2e njegov prvi korak na odru — brez vsakega drugega šolanja, kakor le z opazovanj em nemških dramatskih predstav v starem deželnem gledališču — je bil igralski: naraven, samozavesten, estetski, psihološki premišljen in pravilno izvajan. Igral je, a vsaka nova uloga mu je bila nov študij, ki se mu je posvečal ves, z dušo, srcem in telesom. Delal je na sebi, na svoji govorici, na vsaki kretnji, vsakem zgibljaju lica, na vsakem pogledu kakor govornik, slikar in kipar, premišljeno, z večnimi poskusi in ponavljanji, fanatično, brez utrujenosti. Ko je bil v sezoni 1. 1885-86 na Dunaju, se je lahko le uveril, da si je že našel edinole pravo pot umetnika-realista; sovražeč JE DELAN Z GROZDJA Najboljši mošt katero sedaj lahko naročite, da ga dobite septembra po najnižjih cenah. Denar se vrne, če pobite grozdje nerabno za prešanje- , CALIFORNIJA GRAPE COMPANY Hippodrome Annex Cleveland, Ohio. Zanesljiva tvrdka ima zanesljive zastopnike. Ce nočete narediti napake in ho-^ete kupiti najboljše grozdje' po najnižji ceni. potem naročite grozdje od CALIFORNIJA GRAPE COMPANY Hippodrome Annex Cleveland, Ohio. nost. Na tem načelu se je učil sam dalje, večno eksperimental sam s seboj, neprestano iščoč, boreč se za "svoj obraz". In ker je stremil za ansalblom, ki bi stal na istem načelu in s katerim tekmovanje bi se mogel popolnje-vati, se je kajpada čutil osamljenega sredi diletantov in kvečjemu rutinerjev. Hotelo se mii je borbe, ker pobeda med slabiči ga ni zadovoljevala. Ze v ljubljanski čitalnici (1887-1892.) je segal po najboljšem repertoarju s psihološko teskim značajem; toda rad je kot mlad, objesten, donjuansko razposajen in hudomušen porednež zaigral večkrat tudi podjeJtne, vesele ka-valirje, prepotentne zapeljivce in drastične šaljivce v fraku, kostimu in kmetiski kamižoli. Zagreb mu je mogel nuditi ne le materi-jalno ugodnejše, nego tudi umetniški bogatejše življenje. Le za to je odšel tja. — Mandrovič, Dimitrij evič, Freudenreich in Fi-jan so bili poleg drugih Borštniku tovariši, a tudi tekmeci. Ob njih je vzraisel in tega in onega prerasel ter je končno, ko je vse odnesla smrt, ostal zopet osamljen orjak sredi mlajših in mladih talentov in začetnikov. V repertoarju se je bil medtem omejil le na najtežje klasične in moderne avtorje, iščoč vedno najrajši le komplicirano psiholoških značajev, ki jih je po svoji ''osebni noti" izražal s patološkimi znaki. Saj je bila njegova maksima, da je vsak genij svoje vrste norec in da povsem normalnega človeka med višjimi kultiviranci vobče več ni. Res da je s tem zašel v neko enoličnost v bistvu, toda v detajlu je prinašal z vsako novo ulogo toliko novih potez,, da je bil vsak njegov nastop za Zagret in Ljubljano prvovrsten dramatski dogodek. In danes je ostala za njim v Zagrebu in v Ljubljani vrzel, ki zija brez nade ,da se izpolni ... Od svojih nižjegimnazijskih let do Borštnikove smrti sem zasledoval njegov umetniški razvoj; zato lahko trdim, da je rasel le notranje, rasel neprestano do zadnjih ulog. V Zagrebu sem ga videl zadnjič v ulogi dubrovniškega starega plemiča ponosne, bojevite, nepodajne duše. Bila je starejša izvirna hrvatska drama, polna zunanjega de'janja. A 'Borštnik je ustvaril iz primitivnega repre-zentačnega očeta-trmoglavca pravcat ibsenovski značaj. Pisatelj, že davno mrtev, bi bil strmel nad globino figure, ki jo je bil pač sam zamislil, ki pa ji je dal Borit nik višino in širino, o kateri se ni avtorju niti sanjalo. In proti koncu tiste uloge sem imel naenkrat mučen občutek ''Borštnik svoje uloge ne zna! Jecljal je namreč . . . besede so se mu trgale . . . Zbegan je zrl okoli sebe . . Pa minila je zadrega, in Borštnik je bil zopet gospodar situacije. Kretal se je žiVo, govoril gladko, se znova razburjal, a zajecljal in obmolknil kakor brez .spomina ... A končno ... po novih prehodih je omahnil, se boril in — umrl. Kako je pripravljal in stopnjeval napade kapi do katastrofe tega ne pozabim nikoli. V Ljubljani, ko je končno nastopil an-gažma, ki sem mu ga bil ponudil že 1. 1918, sem mu k tej ulogi čestital ^er mu povedal, kako sijajno je prevaral celo mene, ki sem vajen vseh igralsfkih trikov. In dejal je; "Igralec mora misliti, tudi kadar je pisatel brez misli." Verovšek? Težak v kretnjah, v gestah često neuglajen. A rojen igralec! Rojen kom?k, ker po naturi veseljak. Tip šegavega Slovenca. Dvajset let je bil zmagovit le v komičnih, drastično karakternih, zlasti pristno sloven skih kmetiških ulogah. Citajte kritike in začudite se, kolikokrat mu očitajo nedostatek vsakršne tost i. dr. In tega nedostatka se ni iznebil docela nikoli. Toda imel je za to toliko prednosti, ki so ta nedostatek odtrihtale: pristnost čustva, iskren ton dobrot-nosti, dikcijo najvišje naravnosti ter prav prisrčno humornost. Ni znal biti strašen, a bil je neštetokrat očarljivo ljubezniv in nad vse simpatičen. Tudi on je bil učiteljiščnik, a nato umeten vrtnar. Vrt mu je bil raj. Težak mu je bil začetek in mnogo je moral delati na samem sebi. Toda njegov mehki, žametastno mehki in topli glas, njegova inteligentna govorica, njegova izrazita mimika, njegova sugestivnost in psikološka naravnost so zmagovale nad vsemi zaprekami. "Gospod ' ni bil nikoli ,a bil je junak iz ljudstva, i korenjak,otroško nežne duše, go-lijat ženskega srca v tolikerih u-logah. Mozol, Jež, Krjavelj, Tonček, Henšl, Kuzofkin, Fed j a, sodnik Zalamejski, Mitrič, Othe-lo in še druge uloge ohranijo spomin na Verovška-umetnika in dobrega človeka. V popularnosti je presegal vse tovariše pred in za seboj. In MolekI Bil je neizmerno zvest sluga Talij in. Z vso požrtvovalnostjo je stremel kvišku. In stopal naprej. Z vsako ulogo. Vrhunca bi ne bil dosegel nikoli. A bil nam je koristen član, uporaben, marljiv, pošten, značaj en človek. Postal je žrtev vojne; on, ki bi ne bil nikomur skrivil lasu, je moral izdihniti v krvi kot bojevniki Kakor simbol Molko-ve nature se mi danes dozdeva uloga soproga v "Morali ge. Dul-ske." Vsa dejanja ne govori ne besede, ' zaničevan, ignoriran v o-bitelji, ki živi od njega, dokler ne izbruhne njegov prezir, vklenjen v bolesti, v enem samem stavku; "Hudič vas vzemi!" — Kakor je Molek to vlogo igral, I kakor je izgovoril teh troje besed jih ne izgovori kmalu kdo: vi-rami aplavz, ki ga je žel za to ulogo, je bil Molkov življenski ponos. Borštnik, Verovsek in Molek: v družbi vseh treh sem oral sam samcat z zarjavelim in topim plugom, ki ga je vlekla sila mršava cravica, kamenito polje slovenske Talije. Ni ga bilo blagodejnega dežka, le porogljivci in za-aavljači so kakor žlobni gavrani krakali na moje obupno delo. Med redkimi sodelavci, ki so mi dajali poguma, je bfla tudi po— koj-na trojica rojenih igralcev. V hvaležnosti se jih 'spominjam. Fran Govekar. ---O- njo!" zaikriči Trnka, dobro po-šegetavši Fukisa pod noge; "pri-dodaj rajše ingvera, — da človek vsaj čuti, kakor bi mu drgnil želodec t grahovim omelom.' "Še šaliti sfe mu Ijuibi revežu," pomisli Trnkova, gledaje za možem, kako skokoma oddirja na Fuksu mimo skednja na polje. Visoka, rudečkasta ovčja kapa mu kair poskakuje na dolgih lalseh, kožuh se mu napne na hrttu in noge, obute v velikanske feaekore, mu vise s konja kakor lesene. Skoro smejati se mora — tako neprilično sedi na konju. Nu, kaj, ko je pa primoran — saj radovoljno bi on nikakor ne sedel nanj. V mladosti ni nikoli jelzdaril, na starost pa se mo ra izpostavljati ljudem v posmeh. A to le za to, ker se Fuks Vsak teden po dvakrat, trikrat ne poj de več "proganjat." Proda ben, posmehljiv.,. Nu, čemu pa kako druga'če ne pomagate Fuksu? Moj rajnki — Bog mu daj težko nogam, duši pa lahko in veselo vstajenje od mrtvih! — je tudi imel tako "muko" v hlevu, toda proti njej ni pomagalo hic drugeiga nego delo. Zares delo. Ko je konj delal, ni mu bilo niČ — kakor hitro pa je dva tri dni stal v hlevu, že se je zamaSil. — Nu, tudi tvoj bi lahko pois-kusii" "Ej, resnica, to bo dobro!" se razveseli Trnka. 2e je bila tema, ko je Trnka prignal domu znojnega konja. Temu kakor bi ge ne bilo nič pripetilo; stopil je k jaslim ter jel hrustati rez. Toda Trnka! Čutil se je ves polomljen in v kožuhu, nočni čepici in bačkorih je zlezel na peč, zarotivši se, da Fuksa zamaši. Tu potem Trnku ne ostaine nK drugega, nego ga zasesti in poditi tako dolgo, da mu to preide. On bi ga že rad podil semter-tje, ko bi saim ne moral biti zraven. Toda njemu, Adamu, je to zaprtje hujša kazen nef^ samemu Fuksu. Ko se dovolj nadirja, pride domu, se naSre in — čez je-den ali dva dni je že zopet zaprt. Ko bi mu bilo to neprijetno, bil bi pameten in ne zamašil bi se. Trnkova stolpi v so'bo, postavi nekaj po sobi, potem pa odide po žeanjico in ingver. — Na potu od Žida sreča teto Razvorovo. "Nemara imaš drvarje, da tako nosiš sikuipaj?" vipraša jo teta. "Kake drvarje! To vse za tega čudaka, Puksa." "I kaj še?" seže ji teta v besedo; "njega vendar ne napajate 2 žganj ico." "Ne — zopet se je zamašil in moj stari potrebuje okrepčila." 'Ze zopet?" se začudi teta.— "Nu, to je pa res smešno. Zato se mu tudi še smeje vsa vas. — Pravijo; saj Trnka ima konja samo "za parado". Le za to, da ga more vsaki dan jezdariti." "Hi-i — kako je svet hudoben! Moj Adam da bi jezdaril samo za parado?! Revež je vesel, če more sedeti na peči. Tudi danes je zlezel na peč; — veste, pekla sem kruh, bilo je toplo, da je bilo veselje, — prižgal si pipo, obesil doli noge, toda komaj je jel najlepše "puhati", tu ga imaš, moral je iti s Fuksom. Ali bi ne bil mar rajše sedel doma?" "Vem jaz, vem," je pokimala teta e glavo, "toda svet je hudo- ŽE ZOPET! — Črtica. — Napisala: Ljudmila Podjavorinska. ga, nad bo kakor hoče. Več se ne puati imeti za norea! "Toda škoda bi ga bilo," omeni mu bojazljivo Trnkova; "toli. ko let nam že služi, Sedaj pa bi ga oddal v Bog ve kake roke." Na to mu je povedala, kaj ji je svetovala teta Razvorova. "Nu, bomo videli!" se nasmehne Trnka nekoliko kislo (kajti splošno je bilo znano, da se z delom še svoje žive dni ni presilil), "poskusimo še to, in če potem ne opusti svoje navade, pa ea brez vseh ovinkov prodam/' In takoj drugega jutra je šel na delo. Najpoprej je izoral ledino, ki-bi bila sicer čakala do žetve. Drugega dne je šel vlačit gru-dasto njivo, katero radi grud v pomladi ni mogel obse jati. Tretjega dne že ni imel tako nujnega dela, pa je jel dovajati šuto na dvorišče. (Fuks, kakor je bilo videti, se je pri tem dobro počutil.) Četrtega dne že ni vedel, česa naj se loti, torej — ako ni hotel lenuši-ti — zašel je le tako v mesto. Toda nazaj ni šel prazen; v mestu se mu je navalilo kaka dva duca-• ta. "ujcev" in '^bratov" na voz, ki "so vsi slučajno imeli v mestu "opravek". Bil jih je poln voz — samo žrd bi še položil čez nje. Fuksu je ta pot sicer ugajala, toda ne tako Trnku. Grede iz mesta so krenili k Židu in % tam toliko srkali, da se je Trnka drugega dne čutil kakor na iglici naboden hrošč; ves svet se je vrtil z njim. Toda, da ge je le Fuks dobro počutil. Ta se na veliko Tmkovo veselje na zajnašenje ni niti zmi-slil. (Dalje prih.) Ravnokar je izšla i "Za Boga, stari, že zopet!" "Koga neiki.., Ali res ?" ."Resnica. Glej, gtari, da se ur. no odpraviš," je dejala Trnkova skoro z jokajočim glasom. "Tudi spodnjega jopiča ne pozabi. Hladno je, lahko bi se prehladil in zbolel. Tudi kožuh si obleči, čepico in bačkore, . . "Oh, oh, to je božja kazen," je stokal Trnka ter, lelzel s peči. "Ne mine teden, da bi se dva-trikrat ne zamašil. In ti, človdk, dirjaj ž njim kako blazen! — Jaz vem: Fuksu to ne škoduje — toda meni! Cesto niti svojih starih kostij ne čutim. Ugonobim se pri njem, dasi sem trden, popolnoma se uigono'bim." "Nu, moj stari, le pojdi! Jaz ti pripravim žganj ice, veš take s starim salom. Ce hočeš, tudi sla^dkorja dodam, . . " Trnka je še' potoma oblekel kožuh, in dospevšl k hlevu, izgnal iz njega Fuksa, tega nesreč nega Fuksa, ki mu je grenil stare dni. Trnkova pa je z izrazom sočutja na licu gledala svojega Adama, kako se tseda na Fuk-sov hrbet. Nu, le dobro ga pri- ! ganjaj," rtiu zabičuje resno, — "saj dobiš žganj ice, kakor sem rekla." "Toda sladkorja ne devaj v a- Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slovans-ka Tiskovna Družba. Knjigo je apiaala grofka Larich, bivša dvoma dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoča habsburs-ke klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. . Knjiga je j ako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c za zabavo in pouk —— Čitfl.jtc —— močvir velemesta^* Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri Amerifiko-JugoaloVftnska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. # % W # W W # HIP w STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" AUGUST 1st, 1921. Clevelandske novice. — Jesen bo po mnenju lastnikov raznih oblačilnih tovaren odločila delavnost tuikajšnjih kro-jačnic za bodočih par mesecev. Sedaj imajo skoro vse oblačilne tovarne, katerih je v Clevelandu kakih 40, dovolj dela, iker izpolnjujejo naročila za jesen in zimo. Prodajalni poslovodja The Sunshine Cloak & Suit Co. Har-land J. Wright kakor tudi Fred Joseph od The H. Blaok Co. sta oba mnenja, da se oblačilna industrija izboljšuje. The Sunshine Cloak & Suit Co. ima dovolj dela do oktobra. ~ V soboto zvečer so zadeli sfkupaj trije avtomobili na križišču kake dve milje severno od Geauga jezera in ranjenih je bilo sedem Clevelandčanov. Dva izmed ponesrečenih so mimovoze'-či takoj odpeljali v St. Alexis bolnišnico. Najprej sta trčila dva avtomobila, katerih eden je bil namenjen proti Clevelandu, drugi pa proti Solonu, nato pa je prišel še tretji avtomobil, ki ni mogel takoj ustaviti, ter se zaletel v oba avtomobila. Toda ker ni zadobil velikih poškodb, je ne da bi čakal, obdrzel* naprej. Anton Nemec, 45 iz 5011 Praha Ave. in Miss Anna Vevejha, 22, 10213 llivet Ave. se nahajalta v bolnišnici, dočim so šli ostali lahko sami domov. Nemec imn zlomljena dva rebra in ima roko izpahnjeno v ramenu. — Avtomobilski tatovi so zopet oživeli. Zadnji mesec so av-tomoibilski tatovi nekoliko mirovali, toda sinoči so bili zopet na delu. Od šeste pa do dvanajste ure je bilo odpeljanih šest avtomobilov. — ^Vreme je hladnejše. Živo srebro na toplomerjo je padlo iz 85. stopinje na 70. stopinjo in enkrat tekom včerajšnjega dneva je padlo celo na 65. stopinjo. 1 Spremembo so povzročili hladni | severni in severozapadni vetrovi. -O-... Proti stalni vojski, za narodno milico. GOVOR POSLANCA SODRU-GA JOSIPA KOPAČA NA 51. REDNEM SESTANKU U-STAVOTVORNE SKUPŠČINE. Gospodje narodni poslanci!— Stalna vojska pomeni za ljudstvo najhujše" žrtve, ki jih ono dopri-naša za vzdrževanje stalne armade. Zatorej je naša dolžnost, da v Imenu delavskega ljudstva pri tej priliki čisto jasno povemo, kaj ono k temu poglavju misli. Ako nekoliko pregledamo zgodovino svetovne vojne, vidimo, da so ravno one države, ki so i-mele dovršeno stalno vojsko, propadle, pruski in avstrijski militarizem. Mi vidimo, kakor Zve-zene države Amerike, ki so imele pred vojno stalno armado 80 tisoč mož in niso imele niti toliko oficirjev, da bi mogle postavili svoje bataljone, da so one v najkrajšem času zbrale velikansko vojsko, in sicer vojaiko, ki je vedela, zakaj gre v boj. Stalna vojska nalaga delav- skemu ljudstvu najhujša bremena ravno takrat, ko bi ono moglo nekaj zaslužiti, sedi po vojašnicah in tam ubija čas s popolnoma neplodnim delom. Mi gotovo nismo tisti, ki hočemo, da naš vojak ne bo izobražen. Ali sistem vojsike naj bo (ukoreninjen v ljudstvu samem, ne pa v stalni vojski, v kateri se zbirajo dostikrat klike, ki ne streme za nič drugim nego za gospodstvom. Vojska, ki ni ukoreninjenET" v ljudstvu samem, se čisto lahko uporablja v največ slučajih proti ljudstvu in to tem lažje, ker je kralj vrhovni zapovednik te vojske. Naravno je, da gospodje oficirji stremijo za tem, da dopa-dejo na zgoraj, ne glede na to, ali imajo zaslombo v narodu ali ne. , ; Vem, gospodje poslanci, da ni niti enega med vami, ki bi odobraval pruski in avstrijski militarizem. Vsi, kolikor nas je bilo takrat nekolko naprednih smo obsojali sistem te Stalne vojske, pa naj si bo pruski ali avstrijski. Ali, gospoda, kakor se vidi, se pripravlja tudi pri nas isti sistem in morda ne bo dolgo trajalo, ko bomo mi nadomestili pruski sistem z našim sSstemom. Poslanec Etbin Kristan: "Pa-rademarš!" Kopač: Ravno to sem hotel povedati. Mi že stegujemo noge pri paradermaršu tako, kakor so jih stegovali Prosi; naši vojaki nosijo orožje tudi takrat, kadar ga ne potrebujejo. Čemu nosi vojak sabljo, kadar ni v službi? Orožje naj nosi samo takrat, kadar je v službi, ne pa za to, da z njih razbija po tlaku, da postane človek nervozen, kadar gre mimo oficirja, ki roži j a s sabljo. (Ugovori.) Nikar ne pravite tega, ker nisem videl samo jaz ampak kar vidite tudi vi lahko vsak dan. Človek, ki je oborožen, ima tudi veliko več poguma nego tisti, ki ni oborožen. In tako se dostikrat pripete slučaji, da taki gospodje potegnejo svojo bridko sabljico n udarijo po državljanu, ki plačuje in vzdržuje z davki to stalno vojsko. Vojni minister general Stevo Hadžič: "A oficirji in ginu za državul'' Kopač: Padejo tudi drugi. Vojni minister general Hadžič: "Baš juče pogibiše u Makedoniji jedan oficir i dvojica podoficiral' Kopač Pa ne na tak način, kakor sem povedal. , Vojni minister general Stevo Hadžič: "Htio saim samo da ka-žem da oficiri ginu in drukčije!" Kopač: Izjavljam v prvi vrsti v imenu delavstva, da so ravno delavci tisti, ki najhujše občutijo to stalno ojsko. Predstavljajmo si ubogega delavca, ki do 18. ali 19. leta ni zaslužil nič, sedaj pa, ko se je izučil, ko bi lahko nekaj zaslužil, da bi vzdrževal in podpiral svoje stariše, mlajše brate in sedtre, pride država, ki ni nikdar nič storila zanj in ga kratkomalo vzame zase. Otrok se rodi, kdo se briga zanj? Nihče. Stariši morajo afkrbeti za njegovo življenje in njegovo vzgojo, država se ne briga za otroka niti najmanj. Ko pa je dorastel in postal krepak, pa država pravi: sedaj pridi k meni, dasi ni zanj nikdar skrbela. Kdor ima premoženje, temu je šala, odslužiti tistih 18 mesecev v stalni armadi. Ali kdor nima premoženja in je odvisen samo od tega, kar pri vojakih dobi, temu je vojaška služba najhujše breme. Vsi veste, gospodje, da s tistimi dnevnicami, ki jih dobivajo vojaki v današnjih časih, ne morejo shajati. Te dnevnice nikakor ne zadoščajo, da bi si vojak privoščil, kar potrebuje njegovo mlado, zdravo telo. ". Mi imamo države, v katerih lahko vsakdo postane oficir. Pri nas tega ni. Pri nas imamo posebne šole, kjer se človek dene na tako kopito, da mora postati to, kar zahtevajo posamezni razredi. Armada v vojašnicah se je odtegnila produktivnemu delu. Na tisoče in tisoče pridnih rok je v vojašnicah; zunaj na deželi, pri kmetih in v tovarnah pa primanjkuje delavcev, družinam pa tistih, ki bi jih vzdrževali. Ti narodni kapital je neroden, mi ga mečemo proč. Kakor stvari pri nas stoje, bi ne bilo prav nič težko to zadevo urediti, 'ker mislim, tia je v ljudstvu toliko zavesti, da bo vsak posegel po puški, kadar bo šlo za obrambo naroda. Saj imate v Švici tudi tak sistem, da ima vojak, ki je pri narodni o-brambi ali milici, svojo puško doma. Kavalerist zasede svojega konja pa gre ž njim domov in doma orje. Pri nas je pa polno konj v hlevih po vojašnicah, kjer nič ne delajo; na ta način imamo veliko kapitala, ki se ne da uspešno izrabiti in nakopava-mo vedno večje davke. Vi ste videli pred kratkim pri našem budgetu, da je moral vojni minister popustiti preko milijarde dinarjev, če se ne motim, od svojih zahtev, ki jih je stavil. Gospodje poslanci! Bodite prepričani, da se vojno ne odločuje več s pestjo. Ponajveč je tehnika, ki odločuje. Tudi v svetovni vojni je bila tehnika, ki je zmagala. Ni zmagala infanterij-ska puška. Čemu torej gromadi-ti toliko pušk v vojašnicah, ko to, kadar je treba, sploh ne pri de v poštev ali pa samo v redkih ■slučajih? Vsak vojskovodja, ki ipia nekoliko pamefti v glavi, skrbi za to, da ne žrtvuje po nepotrebnem ljudstva, ampak da najprej po artileriji pripravi teren ter po aeroplanih vse preišče, potem se šele pošljejo v ogenj čete, ki naj , izvojujejo končno zmago. To je torej že samoposebi veliko zlo. Še večje zlo je pa u-stroj te stalne vojdte. Ako ima kralj vrhovno oblast v svojih rokah — kaj se potem prepiranao' za ustavo ? I Če j e ustava še tako lepa — danes ali jutri lahko pokliče kralj svojo vojsko in vam najboljša ustava nič ne pomaga . Kralj sam je kot vrhovni poveljnik tudi poveljnik tiste oborožene moči, ki lahko danes ali jutri nas prežene iz te ustavo-tvorne skupčine ali pa kade druge zakonodajne sjcupščine ter rf-če: Ajdite na pojle. Ja vas ne trebam više! Taki slučaji so se v zgodovini že dogodili: imamo talk slučaj v Franciji in še v raznih drugih državah, kjer je armada enostavno prikorakala v parlament in po- gnala politike ven ter se je uvedla diktatura. Poslanec Milar Pribičevič: Komuniste su ovo učinili!" Kopač: e vem, če so baš komunisti krivi, da je pri nas stalna vojsika. Poslanec Milan Pribičevič: — ''Komuniste su rasturali parlament u Moskvi otkobra meseca 1917." Kopač: Gospod Pribičevič, to pa nima nič skupnega ^ tem, o čemer jaz govorim. Prosim vas, kdor trezno premišljuje, bo rekel, da s stalno vojsko ne delamo nič drugega, nego samo trosimo moči čisto po nepotrebnem in izmečemo za ne-pilodno stvar velik del našega narodnega premoženja. (Ugovori poslanca Momčila Ivaniča.) Če bom zmeraj odgovarjal, sploh ne pridem do predmeta. Predvserh sem jaz tega mnenja, da je treba sedaj, ko delamo ustavo, doličiti v ustavi, da se uvede milica mesto stalne vojske. Vi bodete morda rdklH, da sem jaz zaljubljen v milico. Menda ni tako. Toda jaz sem prepričan, da bo domovina čisto gotovo po milici uspešneje hranjena nego po stalni armadi; na drugi strani bodete pa videli, da bomo prihranili velik del našega premoženja, ki ga sedaj tako neplodno izdajemo. (Medklic: — "Neka ovo prvo čine velike države, pa čemo onda i mi.") Kopač: Zakaj pa hočete velike države samo v 'tem oziru posnemati? Zakaj jih ne posnemate tudi v drugih zadevah? (Medklic: "Bojimo se, da u slučaju opasnosti neče milicija uspj^i.") Kopač: Ako bodete dolgo i-meli tajno diplomacijo kalkor sedaj, bodete kmalu imeli zopet spletkarije; saj veliko itak ne manjka več. ... , Ako pogledamo dalje tudi na stistem v vojski sami, čujemo raz ne pritožbe od naših vojakov, ki — po pravici povedano — tvorijo zelo žalostno poglavje. Z vojakom se postopa na načjn, kakor bi se ne smelo postopati. Tu se jasno vidi, da se čuti vojska kot država v državi. Sicer bi ne bilo mogoče, da bi se tako postopalo. Ako morajo ljudje gledati na kazen v solnce, tako da so potem bolni in ležijo v bolnišnicah, ako se razne take kazni uvajajo kot navadne kazni in se potem vojaki še pretepajo, si lahko mislite, s kakim ponosom gre vojak branit domovino, v kateri dobi batine mesto kruha. (Dalje prihodnjič) NAŠ ZATOPNIK ZA PUEBLO, COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v tamoš-nji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik g. Krall je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list narčči sleherni Slovenec v Pueblo. ^ UpravniStvo. i". """""""'"Ill........................................................................................ MALI OGLASI POZOR! ! Najboljši cementni bloki so naprodaj, delani doma iz najboljšega cementa. Vprašajte pri Jos Likovič, 6308 Carl Ave. PRIPOROČILO. I Cenjenim rojakom naznanjam, da sem jim vedno na razpolago v slučaju kadar se selile ali imate kako stvar za prepeljati. Cene zmerne, e vam priporočam GEORGE POJE. . Auto Trucking & Moving 1541 E. 41 st St. Pokličite po telefonu Randolph 7413 A.F.SvetekCo. Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 289 L Krasni avtomobili za vse slučaje. AMBULANCA. nEannannns ■■BBmilllllRHI Joseph Dolinar SLOVENSKI KLEPAR Complete Sheet Metal Works 1403 E. 55th Str. Izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz m^enine in bakra. Točna postrežba. Telefon Rosedale 4736 ■■■■HBRmiNIM SLOVENEC IŠČE SOBQ s hrano, pri pošteni slovenski družini. Ponudbe je oddati na upravo tega lista. V Jugoslavijo Tesne vezi z vsemi deli Jueoslavile. Obilo dobre hrane. Zaprte kabine. Velik kjov. Vse udobndstl moderne ladle. ^ReoStarIime PI.OVBE VSAK TEDEN -Pomol o8-ia — North River—New York ZEELAND—Plymouth .......(i. aueusta KRiOOXLAND—Cherhoure. 1,3. aueuata L»APL,AND—Antwerp........211. auffusta GOTHLAND-Hambufg '. f ^rTept. SAJTIjAND—Llbau-Danzlfr...... 1. sent. (Samo tret.ii razred) AMERICAN LINE irONGOTvlA (v Hamburg in Danzie CberbourK).. 8. sentembra MINNEKAHDA (v Hamburg in Danziu) ......11 aueusta, MANCHURIA (Hamburg via Cherbourg).... 2.*». aeustn. Cela pot PO vodi. na Pollsko. ^WHiTE Star ADRIATIC (v Cherbourg) .. 31. aug. OLTMPIC (Southamnton).. 13, aueusta New York In Boston.— Azores. Gibraltar, Naples in Genoa .................•'■u'susta ClvTIjilO ...................... 7, sGptcm, 11(5 LADIJ — 1.250 (KM) TON. INTERNATIONAL MER-CANTILE MARINE CO. 9 Broadway, New York •til pri ki^terlkoH pooblaščeni acenolil V Clevelandu. NAZNANILO! Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je V napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem. da bomte hitro prodali. Članom druStya "Ribnica" št. 12 S. D. Z., naznanjam, da sem moral radi prezaposljenosti re-signirati tajniško mesto. Od prvega' aiigusta naprej je bodoči tajnik Anton Laušin, stanujoč na 967 E. 69. Street. Toliko v blagohotno naznanilo, da bo članstvo vedelo kam se d(irniti. Novi tajnik ibo pobiral asesment ravno tako kot sem ga jaz, na seji in 24. po seji v S. N. Domu dvorana št. 6 od 7. do 8. ure zve- čer. DELO DOBI Slovenec, ki bi prodajal grozdje za mošt. Oglasite se pri MR. FRIED, 363 Hippodrome Annex Cleveland, O. SQUIRE EDGEGATE#—— S^mre Pocsn^t Cafc for Rcfiefitions«« It Seems! z bratskim pozdravom L, ORAŽEM, tajnik. Kadar se selite se,zanesljivo obrnite na najo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike. TOČNOST IN VARNOST JAMCENA. Telefonirajte :BeIl Rosedale 5300 John Ušeničnik 6303 Glass Ave. Slovensko podjetje ACME DRY CLEANING and DYEING COMPANY. Vogal E. 152. Str. in Holmes Ave. Cuy. Wood 83 Bell Eddy 3608 Cleveland, O. Obleke pridemo iskat na dom in jih pripeljemo nazaj očiščene. K ooooooooooooooooo< Joseph Kaušek 15705 Holmes Ave. CADILLAC AVTOMOBIL za izlete, poroke, krste in pogrebe. Tel. Wood 479 R. Bell Eddy 3608 00000000000000000< SLAMNIKI Moški slamniki $3.00 do $5.00 vredni sedaj $1.98 OBLEKE PO MERI $39.50 Bslaj 6L Mssalk 6205St. Clair AVe. Cleveland, O. Pozor! ClPKARICE! Pozor! Sedaj se vam riudi prilika ^ hočete okrasiti sobe z doma kl^ lanimi čipkami. Pri n^eni lah^ dobite prave starokranjske W' kelne in pa vzorce (papirce) ' čipkanje. Vprašajte ali pišite A. GIANCOMELI, 1363 E. 5' St., Cleveland, O. I' ODDA SE STANOVANJE s sobami za malo družino. Stan' vanje je moderno urejeno s k' pališčem in elektriko. Poizve ' na 380 E. 165. Street, CoH^ wood. (l( AGENTJE. Ako ste brez dela in ako 1^' čete zaslužiti od $6.00 do $12 " na dan se zglasite na 1 244 Cb' ster .Ave. med Superior in Eud' Ave., Room 1. (I® IŠČEMO MOŠKE za izplačevalno delo na proste« Zglasijo naj se le dobro ablec«" in splošno znani moški po Cl' velandu. Prilika za velik zas'' žek. Tajniki društev in klub® spremenijo svoje pozicije lahk v velike dobičke. Zglasite sel Mr. Springer-ju med 9. in uro dopoldne na 315 Nation' City Bldg. (I» We recommend our FAIRCHILD'S "BESTJ FLOUR for EVERY purpos« Made by THE CLEVELAND GRAIN * MILLINQ CO. M Cenjenim narocni' kom in rojakom v EVELETH, MINN. naznanjamo, da je prevzel stopstvo za naš list za doti" okraj g. Otto Majerle trgovec v Evelethu katerega upravništvo tega li®'' toplo priporoča tamošnjim S'' vencem. Želimo, da mu gredo rojaki' roko in se naročijo ali pa por®' naj o zaostalo naročnino za ^ list pri njem. UpravništvO' BY LOUIS RICHARD / HEHRT> GASroH M IS C.J.OS>f*C> - 5 A £.ACJ.£. ALLtfi&Ht G05W /'-Vf 514D ITS Jj/HC TO COfJRT- TUhf -TO STOP HIS TAC C I OOMT iviTH yojj yoU'lL TO AO/^ir GASro*^ SAVS A clever TUIHC orrtM - HE •DO£S/^T ^£EA1 TO TiUiLlXE 7W4T /T ^HOUi.D SE S/tia OA/XV O^tcJt. yniHK TirttSOl^E A5 STRttT COPAftR m Inter-nat'l Cartoon Co., N. T. Naročajte dnevnik "Dobro, da je te obravnave konec. Ti- Gastona, Ico je i^ravil svoj ' sti advokat Gaston nikdar ne v^ kdaj je čas. ^^-^ument Ni dvoma, da je on go- S tem se nikakor ne strinjam. On več- da nfka o-nvnriti vornik. da malo takih. krat pove kako pametno." da neh. govont,. . >z p» mWim, fe j= »»J,,, dol8o£»«n," "To je ravno, kar sem hotel reči. On namreč vedno pozabi, da se sme take reči povedati sam6 enkrat." utivite in pri lei Rta 0# pra vem projilon Tel. Cenhal 2373 R. Gramofonski Plošče zahtevajte novi cenik I Slovenske PLOŠČE preje $1.00 ^ sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE- Wm« Sitter »805 ST. avbnu* Cleveland^^