2iwtevilka. Ljubljana, v četrtek 20. septembra 1900. XXXIII. leto. f:t.vss^k đan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brsz iiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, aa Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša pc?:r*. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatvo naročnine as na ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 ta, «j s^vakrat, in po 8 h. če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon 8t 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Katoliški shod. / m. i Vse priprave za katoliški shod so ka-z$ da bo to eminentno politični shod fcjikalne stranke in dražega nič. To je vdel vsakdo in prav zategadelj se tudi pannogi, sicer strogo katoliškomisleči j^ogi niso udeležili shoda, ker niso hoteli dsostvovati političnemu zborovanju poli-lene stranke, sklicanemu v prvi vrsti v ,vrho volilne agitacije. Izjemo sta napravila samo načelnik politične uprave dež. predsednik baron Kein in njegov namestnik dvorni svetnik grof Schaffgotsch in priznati moramo, da je njiju udeležba vse neklerikalne kroge osupnila. Izostala je generaliteta, izostal je sodni prezident, dež. odbor tudi ni bil zastopan — g. dež. glavar se je namreč shoda udeležil samo v svoji lastnosti kot poslanec klerikalne stranke — izostal je ljubljanski župan, izostali so župani vseh druzih večjih krajev, izostali so predsedniki druzih javnih korporacij, samo baron Hein in grof Schaffgotsch sta prišla. O tem pač ni nobenega dvoma, da načelnik politične uprave in njegov namestnik nimata ničesar iskati na strankarskem političnem shodu. Že njiju služba jima veleva, da se morata ogibati vsega kar ima strankarski značaj, kajti njiju služba zahteva, da stojita nad strankami. Pomislimo samo, kaj bi rekla baron Hein in grof Schaffgotsch, ako bi jih naša stranka povabila na kak svoj shod. Oba bi rekla, da je to gorostasna smešna misel, da bi se udeležila tacega političnega zborovanja in odklonila bi povabilo z vso odločnostjo. Na katoliški shod sta pa Sla oba, dasi je bil pravi pravcati strankarski shod, in sta s svojo oficijalno navzočnostjo poveličevala zborovanje, na katerem se je uganjalo najhujše politično ščuvanje. Seveda je dr. Šušteršič navzočnost" barona Heina takoj pograbil in jo izkoristil v svoje strankarske namene, češ, vlada je zastopana na našem shodu. In tiste verne ovčice, ki so bile zbrane na shodu, so se razšle s trdnim prepričanjem, da sta najvišja politična funkcionarja v deželi baron Hein in grof Schaffgotsch v taboru klerikalne stranke, in da je vsa cesarska vlada tam, kjer škof Bonaventura, Su- šteršič in Vencajz svoje neslane burke uganjajo. Sicer pa se je baronu Hetnu njegovu udeležba slabo plačala. Iz „Slovenca" lahko razvidi, da so njegovega namestnika grofa Schaffgotscha veliko prijaznejše sprejeli, kakor njega in povrh ga je še dr. Sušteršič, ki baronu Heinu ni gorak, naravnost smešil, primerjajo ga s Poncijem Pilatom. To bi se gotovo ne bilo opazilo tako, če bi si bil baron Hein svest, da na političnem shodu politične stranke ni mesta za njega. Naj se nam ne ugovarja, da so sklepi katoliškega shoda taki, da je vlada ž njimi lahko zadovoljna. Sklepi katoliškega shoda kažejo v resnici, da so imeli klerikalci najskrbnejfii obzir na osrednjo vlado. Sklenili niso prav ničesar tacega, kar bi moglo količkaj ozlovoljiti dunajske kroge, kar bi našim klerikalcem navalilo sum, da hočejo kakor si bodi kaliti vodo. Shod se ni izrekel za obnovitev papeževe posvetne države, kar sicer vsi katoliški shodi zahtevajo. Prireditelji so pač spoznali, da te zahteve na Dunaju ne slišijo radi. Shod tudi ni ničesar v narodnostnem o žiru zahteval, kar bi'se moglo smatrati kot resno varovanje naših narodnostnih interesov, kajti tiste preponižne fraze o slovenskem Šolstvu — kanonik dr. Karlin je pri ti priliki govoril o .strelih v zrak" — so ravno tako brezpomembne, kakor tiste nedolžne resolucije o časnikarstvu, literaturi in umetnosti ali pa resolucije socialno politične vsebine. Slovenci nimamo vzroka, biti zadovoljni z javnimi razmerami, toda katoliški shod vzlic temu ni našel ne je dne ga krepkega akcenta, ne jedne energične besede v varovanje naših narodnih pravic, ne jedne besede protesta zoper vse te vnebovpijoče krivice, ki se nam gode, samo da se bolj prikupi osrednji vladi, ki vsako zametavanje naših narodnostnih zahtev, vsako žrtev honorira s podporami ,Gosp. zvezi." Toda vse to ne opravičuje postopanja našega deželnega predsednika in njegovega namestnika in slej kakor prej je pribito, da se je z udeležbo deželnega predsednika in njegovega namestnika na katoliškem shodu potisnila cesarska vlada na nekako strankarsko stališče, in to ni v redu. Volilni shod v Ribnici dne 9. septembra 1900. (Konec.) Potem se oglasi za besedo g. Ivan Rus, posestnik in župan v Travniku (Loški Potok), ter govori v imenu naše »črne gore« krepko in navdušeno približno tako: Častiti volilci! Dovolite mi, da tudi jaz spregovorim nekoliko besedi. Tudi mi Potočanje, Dražani in Travani smo se udeležili današnjega shoda, ki ga je sklical naš gospod poslanec. Akoravno živimo oddaljeno v zakotju med smrekami in hojami ter nas redkokdo obišče, se vendar prištevamo tudi mi mej volilce tega okraja in imamo pravico govoriti. Zakaj smo prišli danes semkaj ? Brali smo v »Slovencu« in »Slov. Narodu«, da je na ribniškem katoliškem shodu neki ljubljanski advokat potem, ko je 2 uri strastno napadal, gosp. poslancu Višnikarju, kateri se je hotel opravičiti, brez povoda vzel besedo, in da je bil naš poslanec nečuveno napaden od nasprotnikov. Ta vest nas je osupnila in komaj smo čakali trenutka, da se opraviči pred nami, ako je res tak grešnik, da ni našel milosti pri katoliških možeh. Če bi bilo to res, potem napravimo ž njim račun, če pa ni res, kar se mu očita, potem protestiramo zoper tako nepošteni čin. Takemu postopanju odločno protestiramo, kajti to ni pošten boj, poštena stranka posluša tudi nasprotnika. Mi protestiramo proti takemu terorizmu, ki hoče šiloma ljudstvo privezati na špago, in ga tako zlorabljati v svoje namene. (Burno odobravanje.) častiti volicil Iz stvarnega poročila svojega gospoda poslanca smo se prepričali, da ni tak grešnik, kakor ga opisujejo nasprotniki, pač pa da nas je kot veden in delaven poslanec vsigdar in povsod zastopal po naših nazorih. (Živo odobravanje. Šumenje mej Dobrepoljci.) Kdor ima kaj ugovarjati, naj stopi naprej. Ako je pošten in ima dobre namene, se bo-demo že dogovorili. Naši nasprotniki niso imeli nikakega povoda na tako neolikan način napadati našega poslanca, moža, katerega poznamo kot poštenjaka od nog do glave. (Odobravanje.) Poglejmo jih pa, kakšni so oni'!* Že sv. pismo in cerkev učita, da je Bog postavil vse stanove, in da so vsi vredni, da žive. Katoliška stranka je pa zapisala na svoj prapor: »smrt trgovcem«! in sicer le zaradi tega, ker ji ne slede slepo. Končno izrekam v imenu nas udeležencev današnjega shoda gosp. poslancu popolno zaupanje z željo, da ga i v bodoče pozdravimo kot svojega poslanca. Živio Višnikar! Viharni živio-klici in odobravanja v celi dvorani slede tem z veliko navdušenostjo govorjenim besedam. Na to se zopet oglasi k besedi učitelj Jaklič ter vabi poslanca, da naj priredi volilne shode na kmetih, zlasti v Dobrepoljah. Poslanec Višnikar odgovarja, da je pripravljen priti tudi na druge shode, ako bi se mu moglo garantirati, da se ne napada, in da se varuje prostost govora. Kakor so ravno Dobrepoljci danes pokazali, je malo upanja do take garancije. Ako gospod Jaklič še danes ril mogel krotiti peščice svojih ljudi, kako bodo še razgrajali, kadar bodo doma na svojem dvorišču. Vabilo je precej prozorno, izvabiti ga hočejo v svojo trdnjavo ter mu nakloniti kaki škandalček ali ceneno nezaupnico pri dobro prepariranih volilcih, kateri ga dosedaj še niso volili. Današnji shod se je vršil na kraju, ki je večini občin najbolj pristopen, in kjer se je vršilo že mnogo takih shodov, posebno tudi volilni shod dr. Kreka. Dr. Šušteršičev shod se je vršil za farovškim zidom, katera tla menda niso ravno nevtralna. Udeležba shoda je bila nepričakovano mnogobrojna. Ribniški volilci spadajo sicer tudi mej ljudstvo, a bili so v veliki manjšini. Velika večina županov je bilo tudi osebno vabljenih, in precejšnje število izmed njih se je udeležilo shoda. Častno zastopane so bile posebno občine Velike Lašče, Sodražica, Loški Potok, Draga in Trava. Iz poslednjih treh občin LISTEK. Prva slovenska umetniška razstava. (Konec.) Potem pa prihajajo ljudje slike gledat rekoč: BKar je naravno, to je dobro; kar je pa nenaravno, to je slabo". In začno kri-tikcvati s tako mirno samozavestjo, kakor da bi se bili vse življenje bavili le z gledanem barv in slik. Facit je pa običajno ta, aa jim ugajajo najbolj zlizane slike in med temi tiste, ki 1. nekaj „predstavljajo", to se pravi, kako storijo pripovedujejo (kakor da bi za to ne imeli knjig!) in 2. na katerih imajo predmeti kolikor mogoče obvarovano svojo lokalno, telesno barvo. To so torej slike brez harmonije (Stimmung), ki delujejo poleg tega z literarnimi in ne slikarskimi, to je: jedinole linealnimi in barvnimi elementi. Potem pa še nekaj ima široko občinstvo. Navajeno, da v naravi pozna vsaki Predmet ne le z očmi, ampak tudi z drugimi čuti, »lasti na podlagi tipanja, hoče tudi na sliki stvari takorekoč otipavati. Mejo med vidom in tipom je vsled vsakdanje rabe tako težko določiti, da misli vsakdo, da vidi več, nego je res. Vedoč, kakšen je človek od blizu, ga preprosti vaški slikar navadno, tudi če stoji daleč, sredi zraka na prostem, naslika precizno do zadnjega gumba in kravatne igle. To je napačno, ravno tako, kakor če imajo Kitajci pri evropskih slikah sence za umaza-nost. — Če torej sli kar-umetnik prvič natanko loči, kaj da oko res vidi, kaj pa si vsled empirije v fantaziji dopolni, drugič pa iz tega, kar se res vidi, pobere (in to je ravno umetnost!) le karakteristične stvari: tedaj občinstvo, ki se ni nikdar pečalo z umetnostjo, strmi in gleda in ne ve, kaj bi reklo. Videl sem naivne duše, ki so pred umotvori impresionistov evropske slave stale in gledale, naposled je pa kdo rekel: „Kako more biti to dobro, saj je čisto nenatančno, ta nič ne zna. Saj imam vendar oči v glavi". Seveda jih ima — da ne buti ob zid. Naša razstava ima dokaj izvrstnih, z impresijo delanih slik, vsled katerih se bode najbrže marsikak bralec čudil, če bom o njih povedal, da so dobre. Če pa je lojalen, ne bode ogorčen začel misliti, da ga imam za norca, ampak skušal bode počasi razumeti, da je res tako; morda bode vendar ta ali oni neverni Tomaž toli dobrohoten, da bo začel na svojih izprehodih in v sobi in kjer si bodi oči odpirati ter odkritosrčno iskati barv in slik, katere je doseđaj igno riral. In v tem leži direktni kulturni pomen javnega razstavljanja slik. Obujanje čuta za krasoto barve in plemenitost linije; v slednji lastnosti si podajata slikarstvo in kiparstvo roko, (oziroma v obeh, če mislimo na barvaste plastike Grkov in modernih). Pa to ni vse. Italija je po svoji umetnosti to, kar je. Brez nje bi bila neinteresantna južna dežela, nad katere lepimi barvami bi se pač veselili ljudje odprtih očij, kakor se vsakdo veseli, recimo, nad krasoto južnega pragozda; toda kulturnega pomena bi primanjkovalo. Umetnost pa je bila in bo bogatstvo sicer tako izsesane dežele. Konkretno bogatstvo, ne samo etsko. Pomislimo le, koliko tujcev bi se ustavljalo v Ljubljani, če bi imeli jedno palačo, ki bi imela jedno četrtino tega v sebi, kar ima palača dožev. Koliko bi nesla industrija s fotografijami, kopijami slik in statuet, in druga taka drobnjava. Umetnost je jako realen kapital tudi za navadnega špekulanta, nikakor pa samo „luksus". Makar to v slog je nesel dunajski industriji milijone. Renesansa se je izčrpala zlasti v arhitekturi do današnjega dne; žalibog se je z njenim časom, z življensko linijo tedanjih velemož izgubil njen pravi dno, in sedaj jo gonijo kot karikaturo same sebe, kot nerazume-vano veliko hčer drugih časov po apnenih facadah predmestnih hiš. Ali redila je generacije celih stoletij! In to menda vendar ni luksus. Jeli pričakovati, da bode kdaj, recimo čez 200 let, Slovenstvo tako daleč, da bode na tehtnico mednarodne kulture polagalo tudi svojo specifično utež, ki se bo po svojem bistvu razločevalo od vseh drugih, tako da bo svet govoril o slovenskem slogu, tega ne more pač nihče presoditi. Dosedaj še ni nobeden slovanski narod (iz-vzemši mladih Rusov, če je prof. Mutherjevo poročilo o njih nastopu na pariški razstavi resnično), prišel do samostojnosti v slikarstvu in kiparstvu. Imajo Slovani dokaj izbornih umetnikov, ki pa slikajo (oziroma klešejo) bodisi pariško, monakovsko, angleško, sta prišla dva župana in 9 občinskih svetovalcev, in udeležba bi bila še večja, da ni bilo prihodnjega dne semnja v Loškem Potoku. Poslanec Višnikar je imel srečen in časten dan ter je zadobil zadoščenje, kakor si ga je le želeti mogel. Govoril je poldrugo uro mirno in stvarno brez izzivanja, le semtertje je prišel nekoliko v ogenj, kadar so ga izzivali »katoliški možje«, ki so prišli z namenom, da ga motijo. S stvarnim svojim poročilom jih je kmalu razorožil, in mnogi so morali sprevideti, da so napačno poučeni. Pokazal je, da ima čisto vest in zavest, da je spolnoval poslaniško dolžnost. Shod je bil časten tudi za narodno stranko ter pokazal, da tudi pri nas še ni vse Šušter-šičevsko. Zborovanje je vodil prav spretno in taktno g. dr. Schiffrer. Njemu in zavednim volilcem se je zahvaliti, da ni prišlo do izgredov. Sicer smo pa hvaležni g. Jakliču in razgrajalcem na katoliškem shodu v Ribnici, da so nehote pripomogli k odločnemu odporu in k večjemu navdušenju napredno mislečih volilcev. Mnogobrojna vesela družba je ostala še dolgo skupaj pri prosti zabavi. Govorile so se razne napitnice in prirejale ovacije posebno našemu poslancu. Navdušenje je bilo veliko, da se je shod tako častno vršil. Pokazalo se je pa tudi, kako potrebni so taki shodi. Gospod župan Rus se je izkazal kot pravi ljudski govornik in dokazal tudi pri prosti zabavi, da se mu ni treba učiti »slavospevov«, kakor mu očita »Slovenec«. V IjJ ubij tavat, 20. septembra Konferenca načelnikov levice, ki se je vršila te dni na Dunaju, je bila prav za prav docela odveč. Komunike", ki se je izdal, je prazen in plitek ter je napravil na nemške volilce najslabši vtisk. Saj je le zbirka do sita znanih fraz ter ne pove prav nič novega. Levičarji naglasa jo, da morajo ostati nemške stranke tudi po volitvah složne, kar pa še nikdar niso bile, ter da se mora ohraniti „ nemška Gemein-burgschaft", ki se je doslej vedno izkazala le iluzorično, na papirju. Konferenca je sklenila, da se strankarskemu političnemu boju ne gre ustavljati, in da se niti nemškim ra •iikalcem ne sme nasprotovati sovražno. Boj med nemškimi strankami je torej tudi oficialno dovoljen. Komunike se postavlja proti češkemu državnemu pravu ter zahteva nemški državni jezik. Stališča do parla menta in do vlade pa komunike ne označuje, Vse kaže, da gredo levičarji v volilni boj brez navdušenja in brez programa. Iz Hrvatske. Dunajska „Information" je dobila iz Zagreba dvoje vesti, ki se tičejo bana He-dervarvja in biskupa Strossmaverja. Že nekaj Časa se govori v hrvatskih listih, da bo ban odstopil. Dopisnik „Information" trdi, da je to le želja nekaternikov, kajti Hedervarv uživa popolno zaupanje vlade ter odločilnih faktorjev na Ogerskem. Hedervarv jevi nasprotniki so pač skušali bana vreči s pomočjo BanfTvja, bivšega ogrskega ministrskega predsednika. A to se jim je izjalovilo. Ban je bil sam naveličan svoje glasgowsko sploh, po najboljih vzgledih. Ali svoje note še niso našli! Tako stoji tudi naša prva umetniška razstava zlasti v znamenju bajuvarskih Aten. To pa nas ne sme prav nič motiti v našem čistem veselju nad njo, kajti raz-stavljalci-umetniki so ob jednem pijonirji na Slovenskem; prihodnje generacije pa, ki bodo imele, upajmo, v žepu tudi več slovenskega denarja kot mi, bodo pripomogle potomcem današnjih slovenskih umetnikov na podlagi danes ustvarjenega kulturnega brstja do emancipacije od tujih form, od tujega duha. Narodne razstave prirejajo običajno umetnostno slabotni narodi; tudi to se bo s časom v korist našega duševnega horizonta popravilo. Dobre volje se ne manjka. Kakor se čuje, se umetniško društvo dogovarja s Hrvati in tudi že s Čehi glede medsebojne dopošiljatve umetnin na razstave v Pragi, Zagrebu in Ljubljani. To bi bil izvanredno lep korak naprej. Bog daj srečo 1 V tem slučaju bi smeli tudi upati, da bode prišlo, kakor je to ob otvoritvi zaželel go spod dvorni svetnik grof Schaffgotsch v svojem lepem govoru, do rednih razstav! Miljutin Zarnik. vlade, zlasti takrat, ko so v Zagrebu vpričo cesarja zažgali ogrsko zastavo, a sedaj se je že toliko potolažil, da je v dež. zboru sam izrazil nado, da bo osrečeval „še štirinajst let" Hrvatsko 8 svojo vlado. Seveda je treba sedaj rešiti fatalno vprašanje fi-nancialne nagodbe z Ogrsko. In to vprašanje je zlasti za bana skrajno sitno. Ali bo to kaj vplivalo na njegovo vladno trud-nos t, tega ni možno reči danes, ko se po gajanja še niso začela, ter je gotovo, da bodo vsi interesujoči faktorji z veseljem sklenili zopet enoletenski provizorij na temelju statusa quo. — Nadalje poroča „Information", da postane biskup Stross mayer vkratkem kardinal. Ogri sicer v Vatikanu zelo agitirajo proti, a menda brez uspeha. Madjari so se svoj čas tudi ustavljali, da bi bil škof Posilovid imenovan nadškofom zagrebškim ter da bi bil kanonik Voršak, prijatelj Strossmaverja, imenovan eufraganskim škofom djakovskim, a preprečiti niso mogli ničesar. Strossmayer pač ne postane kronski kardinal — t. j. na predlog krone — taka kardinala sta v naši državi le dva — nego rimski kardinal, kakor na pr. škof Schlauch. Temu se dvor ne bo ustavljal. Strossmaver je še vedno zaupnik Vatikana, in papež je izrazil željo, da bi ga videl še enkrat. Zato poj de Strossmaver prihodnji mesec v Rim. Katoliški shod v Zagrebu v hrvatski luči. Iz hrvatskih političnih krogov se poroča : Važnost hrvatskega katoliškega shoda se, žal, jako podcenjuje, in njega veliki narodni pomen celo ne razume. Ve deti je treba predvsem, da je bil hrvatski katoliški shod prav za prav politiški. Ker je bil zabranjen časnikarski shod, se je priredil katoliški. Ta se ni mogel zabraniti, a oni, ki ga je spremljal pazljivo, moral je priznati, da se je na njem več politiziralo kakor kdajkoli, da se je več govorilo in smelo govoriti nego v saboru, ker se ni vtikala niti policija niti vladna oblast vmes. Res je, da je bil dnevni red poln „katoliških" resolucij, toda katoliške so bile le forme, a vsebina politična. V Zagrebu menda še ni bilo toliko politikov skupaj kot takrat, in še nikdar se ni toliko dogovarjalo in debatiralo kot ob tej priliki. Ljudje so se sestajali svobodno ter vsaj nekoliko stresli s sebe ono morilno hrvatsko pasivnost. To pa se je moglo zgoditi le na katoliškem shodu, drugikrat bi bili stali na vseh oglih orožniki. Napitnica dr. Stadlerja je udarila uprav po glavi one, ki so mislili, da Hrvatje spe. Mađjari so začeli že nekoliko drugače pisati o Hrvatih, saj so sprevideli, da stoji za hrvatsko idejo tudi duhovništvo, ki je med Hrvati v resnici liberalnejše kot drugod očitni liberalci. Duhovništvo hrvatsko nikakor ni namerjalo ustanoviti katoliške klike. Tiste „katoliške* resolucije se pozabijo, a politična tendenca prodre na površino ter odmeva po vsej Avstro-Ogrski. Zato pa pošiljajo dur 3 Hrvatje Stadlerju neprestano čestitke. F or je pazljivo čital govore pojedinih odličnih faktorjev, je moral najti povsod stavek: v prvi vrsti domovina, v drugi pa vera. Hivatsko občinstvo že poskrbi, da ga ne bodo vezale verige klerikalne. — Tako hrvatski glas. Ker je zanimiv in morda ne brez vsake podlage, je treba le Čakati, ali se izražene želje tudi uresničijo. Dvomiti pa ni, da je v njih dokaj optimizma, ki je vspričo klerikalne lo-kavosti in zavratnosti jako nevaren. Kitajska kriza. Tisti dan, ko je dospel grof Waldersee v prvo kitajsko mesto, v Honkong, je razposlal nemški zunanji minister, grof Biilovv vsem vladam noto, v kateri predlaga, naj se najprej kaznujejo oni kitajski odličnjaki, ki so zakrivili poboje in upor na Kitajskem, in šele potem naj se začno mirovna pogajanja. Grof Bulow meni, da bo pač teško dobiti v roko vse krivce, in da se upira civilizirani vesti, da bi se izvršila kazen kar na celih masah, vendar pa naj se poiščejo vsaj glavni krivci in vodit?lji sedanje vojne. Tajiti ni, da je padel ta predlog Bii lowa oziroma nemške vlade, kakor bomba v sedanji položaj na Kitajskem. Tam se je delalo že na mir, a Nemčija hoče imeti najprej osveto nad princem Tuanom, generaloma Yungluom in Tungfuhsiangom in dr. Anglija se s predlogom Nemčije strinja, Rusija pa, ki hoče napraviti mir čim preje, pa menda ne. Možno je, da bo povzročil ta nemški predlog novo vojno ter podžgal voditelje boksarjev do besnega odpora. Dopisi. Iz Kranja, 19. septembra. Da se tudi v srcih kranjskih planincev, zlasti pa v srcih naše mladine postavi neizbrisen spomin Prešernove stoletnice, poklical se je pretečeno nedeljo — v dan slavnosti — odbor za novo društvo „Joštarski samci" v življenje. Odbor postavil si je s tem za dačo, da reši in goji sledeče prekoristne ideje: 1) V vseh zadevah podpira kranjsko podružnico »Slov. plan. društva", ter Siri in zasaja v ožje sloje in kroge plodno kal čiste, požrtvovalne ljubezni do prekrasnih planin mile naše domovine. 2) Da se čim preje omogoči zgradba planinske koče na Stožiču. 3) Da se istodobno postavi vrh Stožca primeren „ Prešernov stolp" in si s to zgradbo ovekoveči svoj društveni obstanek. 4) Da prireja skupne izlete in zabavne plan-nske večere s predavanjem o planinskem potovanju, s petjem, godbo in drugimi zabavami. 5) Da nabira in goji narodne pesmi in jih ohranjuje v nje prvotnih oblikah. Društvo se sestavi od 12 samcev Joštarjev in 12 samic Joštaric, nadalje podpornih in častnih členov. Te zadnje voli odbor sam. Društveni sedež je v Kranji, letovišče za Joštarje samce poleti in pozimi na Joštu, kjer se prihodnjo nedeljo vrši prvo zborovanje, oziroma ustanovitev društva. V tem, ko izide poziv na vse rodoljubne kranjske planince, zlasti pa na vrle kranjske planinke in prijateljice hribolazcev v dopolnitev še primanjkujočih pravih členov Joštaric samic in ob jednem k obilnemu zglasilu kot podporni členi, pričakuje se tudi od vseh onih obiskovalcev in prijateljev Sv. Jošta, da po moči spomorejo doseči društvu njega zares lepe namene. Zaradi zglasil blagovoli naj se ustno ali pismeno obrniti na gosp. Franja Pirca, uradnika v valjičnem mlinu v Kranju. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 septembra — Osebne vesti. Okrajni glavar v Radovljici gospod Oskar vitez Kal ten egger je imenovan deželnovladnim svetnikom in referentom o administrativnih in ekonomičnih zadevah pri c. kr. deželnem šolskem svetu. — Kako dr. Šušteršič laže. Mati narava je dru. Šusteršiču podelila sicer bore malo talentov ali namesto teh mu je dala tako porcijo brezstidnosti in nesramnosti, da bi ž njo izborno izhajal cel tucat čifutskih špekulantov njegovega kalibra. Šušteršič je pač pravi mož za naše klerikalce, in mi le želimo, da bi jih še dolgo vodil tako kakor doslej. Ta človek, ki ima Boga in vero vedno na jeziku, je v stanu, utajiti kot solnce jasno resnico in najočit-nejše laži proglasiti za sveto istino. Zdaj se je oni stari dopisnik „Vaterlandov", kjer se je seveda za dobro plačilo proglasil Celje kot „fremdes Gebiet", zatekel k židovski „N. Fr. Presse". Morda je tam že star znanec, saj ima ta list dosti denarja, a kjer je kaj denarja, tja najde vedno pot tudi dr. Šušteršič. V včerajšnji „N. Fr. Pr." je Šušteršič priobčil pismo, v katerem skuša prikriti grdo blamažo, katero je klerikalna stranka učakala s svojo bakljado. Klerikalce grozno jezi, da se je oficialno sporočila resnica o tej bakljadi na Dunaj in je tako prišla v vse liste. Računali so, da bodo samo oni poročali o svojem shodu, in da bo svet o njem izvedel samo to, kar je njim všeč, in kar je zanje dobro. A ta njihov račun se je izjalovil. Celo klerikalcem najbolj naklonjeni listi so priobčili oficialno poročilo o ponesrečeni bakljađi in s tem pokvarili ves efekt, ki bi se bil dosegel s klerikalnimi poročili. Da bi to vsaj nekoliko paralizirali, so najeli tistega moža, ki je že v „Vaterlandu" pokazal svojo spretnost v razširjevanju in izmišljanju rac, in čigar fenomenalna arogantnost je vzvišena nad vsak dvom. Zdaj pa čujte, ljudje božji, kako je dr. Šušteršič v „Neue Freie Presse" rešil svojo nalogo. Šušteršič taji, da bi se bilo pri bakljadi demonstrovalo zoper vdeležnike katoliškega shoda. On pravi, da se je 10 000 ljudi (eine zehntausend-kopfige Menge) vdeležilo klerikalne slavnosti, in da je le kacih ICO ljudi najnižje vrste žvižgalo in klicalo „Živio Tavčar" in „Živio Hribar". Šušteršič zasukava stvar, kakor da se je demonstriralo zoper cesarja, ne zoper klerikalce, da so bili demonstrantje najeti in da je vsled tega klerik, pogrebna bakljada bila le Se impozantnejša! Ali je mogoče še nesram-nejše lagati? Cela Ljubljana je priča, da U bila demonstracija naperjena zoper udelež-nike shoda, da je demonstriralo meščanstvo, in da so tiste smeti, ki ao nosile lampijončke, igrale najžalostnejSo ulogo. Da, gledalo je klavrni sprevod že kacih 10.000 ljudi, a ti so se posmehovali klerikalcem in jih imeli za norci In pa to smešno besedičenje, da so bili demon-strantje najeti! Par tisoč ljudi se ne da kar tako najeti. Naj vender klerikalci povedo, kdo je demonstrante najel, in kdo je bil najet. Izrecite vender kako določno obdolžitev, potem se bomo že poaaenili. Toda kdor bi mislil, da je Šu8te-šič 3 tem, kar smo navedli, že dosegel vrlune • svojih laži, se jako moti. Šušteršič taji celo, da bi bil izustil tisto blastemijc na katero se je skliceval župan Hribar on taji torej kar je v Ribnici javno iz.ekd o sv. Duhu, in kar je bilo v .Sloveicu-' dvakrat natisnjeno. Dlje se že res ne more iti. Čestitamo klerikalcem na tjm poštenjaku, sicer pa nam bodo tudi še najnovejše Šušteršičeve laži in denunca-cije prav tako malo škodovale, kakor nam škodovale tiste, ki jih je nagroma v „Vaterlandu". — Spomini na katoliški ahod. časnikarskem odseku je bilo sicer ravn malo poslušalcev, zato pa so tisti, ki s imeli veliko besedo, toliko več govorili Po kazalo se je, kako peklenski strah imajo klerikalci pred našim listom, zlasti ker odkriva klerikalno korupcijo. K o b 1 a r, ta ljubljenec škofa Bonaventure, je na podlagi bilance „Narodne Tiskarne" dokazal, da škofovi pastirski list, da vsa farška gonja v spovednicah in z lece proti našemu listu ni ničesar izdala, da je bil to udarec v vodo, da se nam s tem ni ničesar škodovalo, nego še koristilo. Istina! Škof se je s svojim pastirskim listom samo osmešil in s svojo gonjo le poostril nasprotstvo, ki vlada proti njemu. — Tudi o beletristiki se je v tem odseku govorilo. Kaplan Finžgar je rekel, da ve, kaj gospodična rade berd. Kje je neki to izvedel, v Bohinju ali v Gradcu? Dr. Marinko se ni mogel načuditi, kako da se upajo ljudski uči1 zahtevati ravnopravnosti z duhovniki, ko so ti vendar akademično izobraženi' O joj — lemenat pa vseučilišče v jedno vrsto postavljati, je že preveč smešuo. Dr. Opeka, ki mej slovenskimi pesniki stoji takoj poleg Radoslava Silvestra, se je vne-mal za to, da se morajo naši klasiki izdali brez komašen — kako poetično! — ker tako kosmati, kakor so zdaj, ne ugovarjajo zdravi pameti. In Finžgar je modro prikimaval, kajti mož ve, kaj gospo dične rade bero . . . Toda realističnemu Kržiču te fantazije niso prijale; odkimal je energično in vse ugibanje zavrnil z besedami: „To so same teorije, to r; vse skupaj nič!" Seveda, ko so napadali pisatelja, ki je dobil umetniško štipendijo, tedaj Kržič ni več odkimaval, ampak zadovoljno gledal zavist, ki je odsevala z obrazov maloštevilnih navzočnih klerikalcev. V ostalem pa so vsi storjeni sklepi o časnikar stvu in o literaturi popolnoma brezpomembni, ker klerikalci nimajo moči, da bi jih izvršili. Kdor pa kuje naklepe, katerih ne more izvršiti, je samo — smešen. — „Novi List" v Sušaku je že obi lokrat pečal se z razmerami na Kranjsken a vselej, kadar je pisal o teh razmerah, j« bilo videti, da ni prav nič poučen o političnem položaju mej nami. „Novi List" odkriva svoje velike simpatije do naših klerik? lcev, in zategadelj meni, da je upra vičen o Kranjski pisati, kar se u u zljubi Da, še tako visoko se povspne Sušaški modrijan, da nas časih nadleguje z dobrimi svojimi sveti, ki, se ve\ vsi merijo na to, da naj bi mi naprednjaki ponižno zlezli v dr. Šusteršičevo malho. Potom bode mirna Bosna, in miren bode Sušak! Isti svet nam daje za bodoče državnozborsk • volitve, ker se je drugače bati, da Nemci pribore dva daljša mandata na Kranjskem. Ta fantazija Sušaških čas nikarjev je pa res divna! Samo škoda, da nam kolegi pri .Novem Listu" niso povedali, za katera dva mandata se prav za prav gre. Pustili so nas brez informacije, tako da niti najmanjšega koraka v obrambo omenjenih dveh mandatov napraviti ne moremo. Škoda! __ izpod Nanosa se nam piše: Ni dolgo tega, kar smo dobili v hrenoviško faro novega cerkvenega razgrajača in hujskača. Mož se zaletava v „SIov. Narod" in v liberalce kakor tele v nova vrata. Že v svoji prvi pridigi je nekaj čvekal o nesrečnežih liberalcih, kakor je že navada tacih gospodičev, nazadnje pa s ponosnim gla-aom ukazal: „Molite za kredikalce*. NaSi ljudje so se spogledovali in zmajevali z glavo. Pri drugi pridigi se je mož Se bolj razkoračil in razgrajal, kar se je dalo. Po naših mislih se ima duhovnik v cerkvi samo z verskimi zadevami baviti, učiti ljudi, in sicer učiti to, kar je Odrešenik učil, ne pa ščuvati. Kaj bo taka reva govoril, da je nesrečna hiša, koder se prebira „Slov. Rarod". Mi že sami vemo, kaj naj beremo, in prav nič ne potrebujemo tacega pomilovanja, če misli mcž ščuvati, bo slabo naletel. Podnanosci, ne pustimo, da bi se z rami pometalo, to bo mož kmalu videl. TUdi je mož vzdihoval, da „SIov. Narod" duhovnikom napake očita. To je pa jako koristno in hvalevredno delo, tako saj ljudstvo spozna, da duhovniki niso kaka višja bitja. Kdor zasluži spoštovanje, ga vzlic temu vživa, kdor ga pa ne zasluži, naj ga tudi ne vživa. Sicer pa bo tudi našega novega hujskača večkrat pomilovati, ako se korenito poboljša, saj pravi pregovor: BKdor iSče — ta najde". Torej, g. kaplan, mi se zahvaljujemo za tako razgrajanje v cerkvi. Če ne mislite odnehati, nam je ljubše, da greste s sedanjo svojo Marijino družbo v vaš „kredikalni" raj svojim hribovcem pridigovat, ker mi nimamo talenta, da bi se navadili na vaše slabe pridige. — Blagoslovljen kontrobantar. Piše se nam. Tam v prijazni Soški dolini so zasačili blagoslovljenega gospoda, ki je svoj preobilni prosti čas porabljal v to, da se je bavil s tihotapstvom. Kontrobantar je kurat v L. in tihotapil je z vinom in žga njem, katero blago je potem kmetičem v vsaki meri prodajal. Užitninski uradnik pa je prišel tej manipulaciji božjega namestnika na sled. Prijel je kupovalce in njih priznanja vzel na zapisnik Zdaj je bil žeg-nani ptiček v kletki. Dne 28. avgusta je priromal v Kanal in se pogodil z užitnin-skim uradnikom, kakor to dopušča užitninski zakon. Pogodil se je, da plača precejšnjo globo in moral je takoj odšteti celo vrsto lepih krone. Pa naj še kdo reče, da nam božji namestniki ne dajo lepih izgledov. — Odbor dijaško-podpornega društva „Radogoj" v Ljubljani ne more nekaterim dijakom rešitve njihovih^ prošenj za podpore poslati, ker niso ali nobenega bivališča naznanili, ali pa tako pomanjkljivo označili, da jim pošta ne bi mogla pisma dostaviti. To se ponavlja vsako leto, in odbor odklanja vsako odgovornost, če ne dobijo dotični prosilci svojih prilog pravočasno v roke, in če se jim pripeti kaka neprilika. Odbor poživlja torej še enkrat vse one dijake, ki so letos za podpore pri uRadogoju" prosili, da naj nemudoma svoj natančni naslov društvenemu blagajniku g. Ivanu Plantanu, c. kr. notarju v Ljubljani naznanijo, ker sicer se jim ne morejo priloge in podpore za prvi mesec doposlati. Dalje pa naj tudi naznanijo, na kateri univerzi so se vpisali, kar velja zlasti za nove Stipendiste. — Učiteljsko zborovanje. Danes je bil občni zbor »Vdovskega učiteljskega društva" in „Narodne šol e" v tolovad-ruci II. mestne šole. Predsednik , Vdovskega društva", g. Re?ek, se v svojem nagovoru spominja cesarjeve 701etnice ter poživlja navzoče, da zakličejo presvetlemu cesarju trikratni „slava!" Društvo ima premoženja 112.309 kron 43 vinarjev. V odbor so bili izvoljeni gg.: J. Rezek, predsednik; J. D1 m n i k, podpredsednik; A. K e c e 1 j, tajnik; * Cepacler) blagajnik; odbornikom gg.: FQrlan Jakob, Javoršek Anton, Je-Ieric Luka (namesto gosp. J. ČenČiča iz Kamnika), Kleč Avgust in Žirovnik Janko. — Nato je zborovala „Narodna šola«. Predsednik, g. Rszinger, se v svojem nagovoru tudi spominja cesar je ve 701etnice, I p0vdarjaje posebno novi šolski zakon, ki ga i nana je dal naš modri vladar ter nas rešil iz spon, v katere je bilo ukovano učiteljstvo 2a časa konkordatske dobe. Zbrano učitelj-£»_°Je zakUcaI° cesarju trikratno „slava!" 1 I društvo ima imetja 502 2 kron 49 vin. odbor so bili izvoljeni gg.: A.Razinger, Predsednik; J. D i m n i k, podpredsednik; J. Cepuder, blagajnik; Furlan Jakob, Kruleč Ivan, Raktelj Frano, Rezek Juraj in TroBt Franc, odborniki. — VI. dirka kluba slov. biciklistov „Ljubljana". Danes so se pričeli nalepljati lični plakati za bicikliško dirko, na katere se si. občinstvo posebno opozarja. Ona društva, katerim so se ti plakati po poŠti doposlali. so uljudno naprošena, da iste na primernem mestu razobesijo. Kakor je iz plakatov razvidno, obsega tudi ta dirka zanimive točke; in ker so se cene spet znižale, upamo, da nas vedno podpirajoče si. občinstvo tudi sedaj z obilnim obiskom počasti. Posrečilo se je klubu privabiti na to dirko, razun več znanih hrvaških dirkačev, celo dobre dirkače iz Belegagrada, ki do sedaj še niso startali v Ljubljani. — Iz Radovljice. Dne 17. t m. je imelo učiteljstvo radovljiškega okraja svojo konferenco v prijaznih Poljčah. Predsednik, okrajni šolski nadzornik A. Žumer, je na-glašal v svojem nagovoru posebno, naj učitelji delujemo tudi zanaprej po geslu presvetlega cesarja, kateri ravno letos praznuje svojo 701etnico. Namestnikom svojim imenuje nadučitelja Fr. Rusa z Bleda. Učitelji pa so za zapisnikarja pozvali učitelja Slap-šaka in učiteljico Fatur, katera imata menda največ spretnosti v tem poslu — od zadnjega katoliškega shoda. Ko je predsednik omenjal, da dvorni svetnik Mark odstopi kot referent pri deželnem šolskem svetu in gre v pokoj, je učiteljstvo ■ vsklikom ee spominjalo njegovih zaslug za šolstvo in njegove naklonjenosti učiteljem. Dr. Tavčarja kot namestnika v deželnem šolskem svetu smo z „živio"-klici nazdravili, kakor smo tudi obžalovali, da je dolgoletni ud deželnega šolskega sveta svetnik Murnik radi bolehnosti odstopil. Kar je povedal g. nad. zornik o statistiki Sol v radovljiškem okraju, ne omenjam, ker spada bolj v Šolski list. Ampak to je treba pribiti, da učiteljstvo v okraju spolnuje svoje dolžnosti, in da deluje v verskem zmislu, čeprav smo v večini narodno napredni, in da se nam glede vzgoje ničesar ne more očitati. Volitev v stalni odbor in knjižnični odbor se je vršila z vsklikom in ostanejo isti v odboru kot lani. Malo razburjenosti je pa pro-vzročila volitev dveh zastopnikov učitelj-stva v okr. šol. svet. Pri prvi volitvi je dobil dosedanji zastopnik nadučitelj A. Grča iz Radovljice z absolutno večino. Ostali trije kandidatje so ostali v manjšini, tako da je bilo nove volitve treba. Drugič je bil izvoljen nadučitelj V. Zavrl iz Begunj z 22 glasovi proti dosedanjemu zastopniku Stiasnvju, ki je dobil samo 14 glasov. Pri obedu ni bilo posebne živahnosti — menda ravno radi volitev. Pevci so sicsr malo peli, a so se dali prositi, sedeli smo precej tiho in čmerno, le napitnica na priljubljenega g. Andr. Žumra, da bi sam ostal še prihodnjih šest let nadzrnik, se je z navdušenostjo in — menda brez hinavščine — pozdravila. Nazadnje smo si še ogled ali generala Linnerja zanimiv in poučljiv sadni vrt, potem smo se razpršili na vse strani. — Celjska „Domovina" poroča, da je bil v ponedeljek pri porotnem sodišču v Celju obsojen njen urednik gosp. Ante Beg radi žaljenja časti na 200 K in zanemar-jenja dolžne paznosti na 10 K. Povod tožbi je dal dopis v katerem se je poročalo, da je lovec Šegula pri Ptuju ustrelil kmeta Jeguša. Dopisnik, ki je bil zaslišan kot priča, je bil poročal „Domovini" to, kar so ljudje govorili. Med porotniki sta bila dva, ki ne razumeta čisto nič slovenski. — Oesar v Gorici. Politična oblast je odredila, da se smejo za časa cesarjeve navzočnosti v Gorici rabiti pri zastavah in dekoracijah samo naslednje barve: črno-rumena, belo-rudeča (deželna) in belo-višnjeva (mestna). Slovenska trobojnica je torej prepovedana ! — Umrl je v Predkrižju na Hrvatskem naš kranjski rojak veleugledni slovanski rodoljub gospod dr. Lovro Vidri d, odvetnik v Zagrebu. Pokojnik, tast gosp. primarija dr. Šlajmerja, je zavzemal med hrvatskimi odvetniki odlično mesto. Svoj čas je bil tudi član hrvatskega sabora. Bodi mu zemljica lahka in prijazen spomin! — Tri nezgode so se pripetile včeraj pri Jerančiču v Tesarskih ulicah. Zakotni-kovemu delavcu Jožefu Anžlovarju je cirku-larna žaga odtrgala palec na desni roki — Hlapcu Primožu Merleku, ki je snažil vodnjak, fe padla posoda na glavo in ga prav teško poškodovala. Oba ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico. — Na večer je peljal sam gospodar Anton Jerančič drva po Tesarskih ulicah navzdol in se je pri vozu odtrgal zavor. Vsled tega se je voz zagnal navzdol in zadel ob zid, da se je zlomila ročica in so se na jednem oknu pobile šipe. Gospodar je k sreči ušel, da ga voz ni pritisnil ob zid. — Skupaj trčila sta včeraj popoludne na TržaSki cesti blizo mitnice z vozoma fi-jakar št. 74 in Počivavnikov hlapec Martin Bitežon. Počivavnikov konj je padel in si stegno tako preparal, da so mu ga morali šivati. Tudi voz se je ves razbil. Kriv je baje fijakar, ki je prav nerodno in naglo vozil. — Pes popadel je včeraj popoludne na Dolenjski cesti kolesarja Martina Gostiča iz Škofeljce in mu pretrgal hlače. — Vojaške patrone je nekdo pozabil na Dolenjskem kolodvoru. Patroni so najbrže ukradeni. — Dva fijakarja sta se včeraj dopo-ludne v „Zvezdi" sprla in tako upila drug na druzega, da se je nabralo okoli nju vse polno občinstva. — Ć revije ukradel je laški delavec Jakob Vidoni Jerneju Zidarju, stanujočemu v Hilšerjevih ulicah štev. 12, jih prodal pri nekem starinarju na sv. Jakoba nabrežju in potem pobegnil iz Ljubljane. — Kinematograf v Lattermannovem drevoredu je tako dobro obiskovan, da primanjkuje včasih vstopnic. Novi vspored ostane do vštete sobote ter je jako za nimiv in komičen. Več v inseratnem delu lista. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 9. do 15. septembra kaže, da je bilo novorojencev 15 (= 24.44 °/oo), mrtvorojenec 1, umrlih 12 (= 19 76 °/t0), mej njimi jih je umrlo za dušljivim kašljem 1, za jetiko 1, 'Vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 9. Mej njimi je bilo tujcev 5 (=416%). iz zavodov 6 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za tifu-zom 2, za dušljivim kašljem 1, za vratico 3, za ušenom 1 oseba. * Hišni ključ — učiteljem odrečen. V Leutscharchu na Češkem stanujejo v šolskem poslopju nadučitelj in dva učitelja. Zadnja dva sta prosila hišni ključ, toda nadučitelj jima ga ni hotel dati, češ, da ima noč svojo moč zlasti za mlade ljudi. Pritožila sta se na to na krajni šolski svet, ki je imel zato sejo. Gospod dekan je bil proti temu, da bi se dal učiteljema ključ, češ, da ga ne da niti kapelanom. Gospod nadučitelj je dekanu pritrjeval, župan in še dva člena krajnega šolskega sveta pa so bili za to, da se učiteljema da ključ. Toda ostali so v manjšini, kajti sklenilo se je s 7 proti 3 glasom, da morata biti učitelja vsak dan ob 9. uri lepo doma. Nato so župan in dva člena izstopila iz krajnega šolskega sveta. * Smrt princa Alberta saksonskega. Princ Albert se je na poti iz Nossaua v Wolkan ubil, padši iz voza, ker so se spla-šili konji. Umrl je, predno je prišel zdravnik. Truplo so prenesli v Draž d? ne. Princ Albert je bil šele 26 let star in v saksonski vojski stotnik. Nesreča se je pripetila koncem manevrov, zato so se zadnje vaje manevrov odpovedale. Princ Albert je nečak vladajočega kralja Alberta saksonskega ter sorodnik avstrijske cesarske družine. Njegova sestra Marija Josipina je namreč soproga nadvojvode Otona. * Reka v temi. V soboto okoli 7. uri zvečer so na Reki v luki in v mestu na-krat ugasnile vse električne svetilke. Mnogo prodajalnic so morali zapreti, ker niso imele plinovih svetilk. V luki so si pomagali z barvastimi svetilkami. Okoli 9. ure pa so se zasvetile električne svetilke iznova. * Zakurjene ceste. Bodimpeštan skemu magistratu je predlagal neki Cum berland, da bi kuril pozimi ulice, tako da bi bilo tudi zunaj toplo. Kuriti hoče s pomočjo omrežja cevij, ki bi se vlekle po vsem mestu. Cumberland je svoj načrt natančno opisal in izračunal tudi stroške, ki pa so previsoki. Znašajo namreč precej milijonov kron, česar Budimpešta — na žalost revežev in fijakarskih konjev — danes Se ne zmaga. * Princesinja Chimay in cigan Rigo. Londonski listi trdijo, da se je princesinja Chimai zopet spravila s svojim soprogom, ter da se vrne v Pariz. Cigan Rigo je v Kairu baje umrl na kugi, drugi pa trdijo, da se je povrnil med cigane. Baje se ni lepota princesinje Chimav, ki je nastopala po orfejih v kostumu Eve, med tem prav nič zmanjšala. Francoski pikantni listi pozdravljajo princesinjo navdušeno. * Iz ljubosumnosti je v Pasteni neki iz Amerike došli Gaetano Longo umoril svojo ženo, dva moška, ki ju je imel za ljubimca svoje žene, petero drugih oseb in ranil teško dvoje oseb. Nato je usmrtil še sebe na pokopališču. Tako je bilo torej umorjenih devetero oseb in dvoje ranjenih. Književnost. — Naši narodni grehi. Kako bo z vojsko'?' Slovencem v svarilo in pouk napisal F* od grajski. V Gorici natisnila in založila »Narodna tiskarna« 1900. Tako je naslov 80 str. obsegajoči, lični knjižici, ki stane samo 25 krajcarjev. Knjižica ima najboljši namene ter je pisana prav poljudno razumljivo. O njej piše pisatelj sam takole: Uvidevši potrebo, da nam je na vse možne načine delati za probujenje narodne zavesti na najširši podia^i in za osvoboditev našega naroda od tujega jerobstva, napisal sem to knjižico. V istej sem našel vse ali vsaj glavne napake, na katerih trpi naš narod na splošno in ki ga zavirajo v napredku. Svojemu delu pa sem pridodal še pečat — (morda ne neopravične) bojazni pred vojno, da tem načinom morda temveč vplivam v gori napominanem smislu. Da bi svoj namen tem gotoveje dosegel, držal sem slog svojega spisa v kar najpriprosteji obliki, umevnej tudi priprostomu človeku. :;Vsak po svoje, vsi za vse!« mi je geslo; morda nisem zgrešil povse dobrega namena. Dobiva se knjižica za prvo v »Narodni tiskarni v Gorici. Pozneje dobivala se bode tudi v posameznih slovenskih knjigarnah. Knjižico priporočamo zlasti za bralna društva in čitalnice! Telefonska in brzojavna porodila. P ulj 20. septembra. Župan dr. Riz z i je v sinočni seji občinskemu svetu pismeno naznanil svoj odstop. Občinski svet ga ni sprejel. Vzrok odstopu so osebna nasprotja. Dunaj 20. septembra. Sodni sluga v Kamniku, Jurij Klemenčič je dobil srebrni zaslužni križec. Gradec 20. septembra. Znani filolog in bivši vseučiliški profesor na Dunaju, dr. K. Schenkel je v starosti 72 let umrl. Praga 20. septembra. Včeraj se je v premogokopu v Duchcovu — rov se zove „Frisch Gliick" — primerila strahovita eksplozija plinov. V rovu je bilo 74 premogarjev, a nekaterim iz-mej njih se je posrečilo uteči. Danes je prišel namestnik grof Coudenhove na lice mesta. Kolikor seje moglo doslej dognati je bilo 30 premogarjev ubitih, 6 jih je zgorelo, 9 jih je tako nevarno ranjenih, da ne bodo okrevali, 9 pa je težko poškodovanih. Rov je ves v plamenu, vsled česar se še ne ve, če je še kdo ponesrečil. Rim 20. septembra. Današnja tridesetletnica zavzetja Rima in konca posvetnega vladanja papeževega se praznuje z veliko slovesnostjo. „Porta Piaa se v spomin na ta dan prekrsti v „Porta 20. septembre". Slavnost je velikanska demonstracija za italijanske narodne ideale in zoper papeževa politična prizadevanja. London 20. septembra. Angleški listi, zlasti „ Standardu, napadajo silovito nizozemsko vlado, ker je dala Krii-geiju vojno ladijo na razpolaganje, da se popelje v Evropo. Listi pravijo, da je to izzivanje Angleške in groze s kon-sekvencami. London 20. septembra. Salisburv je sporočil Lihungčangu, da se mirovna pogajanja začno šele potem, ko se kitajski cesar povrne v Pekin. London 20. septembra. Dne 11. t. m. je nemška armada zavzela Liangčang, razstrelivši vrata z dinamitom. Vnel se je poulični boj. Nemci niso dajali pardona. Današnjemu listu priložen je cenik oblek tvrdke Cricar A? Iflejač v 1 >jiil»Ijitiii. Prešernove ulice št. 9. Pri Ervlnu Burdjeh-u, lekarju v NkoflJI Loki bo dobiva (321- 64) ustna voda se novim antI«eptIkoiii katero je sestavil zobozdravnik dr. K a d o F rimi, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoBčajoCa za eno leto, stane 9 kroni, po poŠti £*OA kroni. Umrli so v Ljubljani: Dne 14. septembra: Valentina cagiante, metlarjeva hči, 5 mes., Rimska cesta št. 15, du-Sljivi kašelj — Katra Jurkovič, gostija, BI let, Kolodvorske ulice št. 33, srčna hiba. Dne 15. septembra: Pavla Gril, šolskega sluge hej, 8 mes., Vodnikov trg št, I, slabost. — Angela Zidan, črevljarjeva hči, 6'/, mes, Zalokar-jeve ulice št. 6, Dne 16. septembra: Ivan Vidmar, črkostav-čev sin, 3 mes., Marije Terezije cesta št. 11, črevesni katar. — Fran Kadunc, kramar, 55 let, Marija Terezije cesta št. 5, srčna hiba. — Marija Cirer, gOBtija 86 let, Črna vas št. 20, ostarelost. Dne 17. septembra: Alojzija Kozlevčar dekla, 21 let, Karolinška zemlja, utonila. — Anton Kre-gar, krčmar 35 let, Martinova cesta št. 36, jetika. — Helena Turk, dekla, 84 let, Radeckega cesta St. 11, ostarelost. Meteoroiogično poročilo. VUina nad morjem 806 2 0. btetlajt »raoui tlak 736-0 mm. Cas opa-! ba nizova!) >a j meira j v nun. 2 L"' s-a s: a * H B Vetrovi Nebo (• 8 i Os ! 19. 20 9. z%c 7. zjut' j'\ ? popo' 7391 7402 740 4 17 8 si. jzahod oblačno lb o brezvetr. oblačno 21 3 si. jzahod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 179", nor-■naie: 143J. — Popravek: Včeraj ob dveh popoludne je bila temperatura 23 4°, ne pa 13 4*. :oorza dne 20 .septembra 1900. Skopni državni dolg v notah . . , . 9740 skupni državT*. dolg v srebra .... 9710 Avstrijska z'ata renta ....... 11625 Avstrijska ki-oneka renta 4°/0 .... 97 65 Ogrska zlata renta 4°/0....... 114 95 Ogrska kronska renti 4°/0 .... 9060 Avstro-ogrske bančne d^nice .... 1708 - "tredttne delnico ........ 656*50 •jondon \'-.ta.......... 242-— Nemški drž. bankovo sa 100 mark X) mark .... 39 frankov . . . ^talijanski bankovci ■y kr. cekini. . . 11832' 2366 1930 90-50 1144 Zahvala. Za izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubega soproga oziroma sina in brata, gospoda Antona Kregar-ja gostilničarja in hišnega posestnika kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega izrekamo vsem udeležencem svojo srčno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo darovateljem krasnih vencev, ter si. pevskemu društvu „Zvon" za ganljivo nagrobno petje. V Ljubljani, 20. septembra 1S00. (1944) Žalujoči ostali. Sposobni agenti kateri lahko z dobro voljo in z vztrajnostjo mnogo zaslužijo, naj se oglase vsak dan od 9. do 10 dopoludne v pisarni v selen-burgovih ulicah št. 1. (1944) Tako) Tukajšnja tovarna za izdelovanje užigalic sprejme takoj tO žensk. In 15 moških delavcev v starosti od 16. do 30. leta. Za sprejem se je oglasiti v tovarni, Poljanska cesta št. 65. (1946—1) izvod iz voznega reda veljaven od diie 1. junija 1900. leta. .>«*■;:.d 13 Ijat'Jiaa jnž. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri o m. po • 5i osobni tlekvTfbii, Beljak, Celov F«.'-v. ite, Ljubno; čez £i'sthal v Anssce, Išl; .-'>lu.il, Zali ob jezeia, Land-Ga-stein, Inom^&t; 5ez Klem - RoiP' g ? Sie;,.-, v Line, na Daaaj via Amatetten. — Ob 7. ori 17 ne. zjutraj orobni vlak v Trbiž, Poutahel, Paljak, Calovca, Frau-zersfcste, Ljubno, Dunaj; Coz Selzthal v Coiuograd, Inomost, t:z Klein - U eifl i ng v Line, Budejevio, Plzen, Marijine v:.:' Ileb, Francove vati, Karlove vari, Prago, Lipsko; (iz Amste-'^n na Banaj. — Ob 11. ori 51 m. dopoldne otDbri j' k v t«.b;*f Pontabet, Beljak, Celovec, Liubro, Sela tel, Du^.j. — Ob 4. uri 6 m. popoludne C3obu" vk'i v Tvbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selztl •] v Sohtograd, Lond-Oastsii, ZeU ob jezeru, Icomc.t, Brcganc, Cnrih, Genevo, Pnriz; čez KleiU-Reirl4 m. zjutraj, ob 1. nri 5 m. popoludne, ob t> uri 55 m. zvečer. — Prihod v ijnuljano juž. kol. Prog-a ls Trbiža. Ob 5. uri 15 ni. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. 0>> 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob IX uri 16 m. dopoludae osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Beba, Marijinih vurov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stesra, Pariza, Geneve, Curihr, Bregenca, luomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubo?, Celovca. Pou-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne ocabni vlak z Duuaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljr':a, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zveCer osobni vlak z Dunaju, iz Lipskega, Prage, Franov j h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bu-dejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri '20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 3. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob b. uri 48 ra. zvečer, — Odhod iz LJubljano dri. kol. v Kamnik. Ob J. uri 28 m. zjutraj, ob 2. mi j m, popoludne, ob 6, uri 0 m in ob 10 eri 25 m. zečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž, *ol. 2a Kanonika. Ob 6. uri AH oa. zjutraj, ob 11 uri t> m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne ćeljah in luazziikih. (1305) jjrajjja trgovska akademija. Abiturijentski tečaj. Enoleten trgovski teeaj za absolvente srednjih mol, ki se hote lotiti trgovskih in industrijalnih podjetij, ali ki hote kot visokošolci (juristi) razširiti svoje vednosti. (1638—4) Obsežne prospekte razpošilja ravnateljska pisarna, Kaiserfeldgasse štev. 25. Kdor želi belega ali Ornega, sladkega ali trdegfi, istrskega terana Ravnatelj: za mastiti po krajevnih cenah kupiti, naj se obrne na (1903-3) C. Zalaznik v Pulju. Išče službo. Ponudbe na upravniStvo „SIov. Nar." pod V. K._(1936-1) Dvonadstropna hiša v Ljubljani z dvoriščem in vrtom, pripravnim za novo stavbišče, proda se Iz proste roke. HiSa leži na lepem prostoru in ima odprt ra/gled na vse strani. Natančneje podatke daje g. dr. Fran Vok, c kr. notar v Ljubljani. (1892—2) Novo! Novo! V Lattermannovem drevoredu. Kinematograf Oeser model 1900. V elegantnem paviljonu. Lastna električna razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti. Originalni posnetki. ^m- Nov ~iem interesanten in komičen program, Razen tega interesantni in izredno komični prizori. Predstave vsak dan, in sleer ob nedeljah in praznikih ol> 3., 4., 5., 9. In H. uri Kveeer, ol> delavnikih ul» -t., (i. !■■ H. uri zveeer. Cene: I. prostor 30 kr., H. prestor *<80 kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico. Programi se dobe pri blagajni. Velespoštovanjem (1914—3) F. J. Oeser. Resna ženitna ponudba. Trgovec star 25 let, z dobro, staro renomiranu trgovino, žoli radi pomanjkanja znanja tem potom od 18 do 22 let stare neveste. — Dotična naj bi bila iz boljše hiše, v kupčiji vajena ter imela vsaj do 15.000 kron v premoženji. Pisma prosim pod „Plemenito srce" poste restante »Ljubljana« do 25. t. m. vposlati. Slika blagovoli se pridejati pismu. — Skrajna diskretnost v vsakem oziru sveta stvar. (1799—3) Ig I iS te te IS B Ig IS i Ponižna prošnja! Učenec z dežele, ki vstopi letos v 1. realko, prosi za opoldansko kosilo. Prijazne ponudbe pod „T." poste re-stante Ljubljana._(i92o__^ ohranjene uniforme za jednoletne prostovoljce 27. peš-polka so po ceni na prodaj. Kje, pove upravništvo „Slovenskegn Naroda"._(1943—^ Dve veliki sobi s 4 okni, lepo meblirani ter s krasnim razgledom, se takoj oddasta kakemu gospodu ali d^ml (1938-i) na Kongresnem trgu št 4, II. nadst. Hiša št. 4 I y Spodnjem Vodmatn (Ljubljana) se takoj iz proste roke proda. Sodeležnik za obstoječo agenturno in zavarovalno trgovino se išče gospod z vlog 300 gld. Ponudbe pod „gotova eksistenca" upravniStvu »Slov. Naroda". (1942, Za tukajšnjo kavarno vsprejme se učenec 194 zmožen obeh deželnih jezikov. — Ponudbe vsprejmo se v posredovalnici služeb Terezije Novotnv, Dunajska cesta št. 7. Gospodska, najemninska hiša v Ljubljani v najboljšem stavbnt-m stanji in izvrstni legi, z 10 stanovanji, katera daj6 blizu 2000 gld. najemščine, se pod ugodnimi plačilnimi pogoji radi rodbinskih razmer proda. (i94i-i, Naslov pove upravništvo .Slov Nar * Spretne, solidne potovalne uradnike (akviziter) *- > za vč3 zavr.-ovaJne stroke vsprejme pttil visoki pi*4»«j£?j*. sSasoma tudi m Mtufitn plaeo tuk?;f' u p'avp' z^stop stare, ra Kr skem že čo''jo [ 'yjoče tuzemske zavarovali. Lastnoročno pisane ponudbe naj se po" liaio pod: akviziter 93'4 upravništvu Naroča". (1531—1 j Člene Knjige ---<-^rSŽ^ kafor tudi drag« 5©l$l^e m * m m )k m * m * potrebščine priporoča (1880—6) L. 5cbw,cntncr Knjigctržcc, T)vQr$\(i trg |t. 3« I —h Kil J ig:^ &l Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih šolskih knjig v naj no vej šili izdajah, broširanih in v močnem vezu po liajnlžjlli eenali. (i88i—6) Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj. „Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špitalske ulice 2B. 3STetlc-a.3p ln jprod-stja. vseli vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najkulant-nejših pogojih. (1877—6) IPosojila. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. Zavarovanje proii kuvzni izgubi. Fromese k vsem žrebanjem. Sprejem.st3n.Je denarnih, -v-lovr na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4° 0 obrestovanjem od due vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. ___pr I Izdajatelj in odgovorni oicdnik: Josip Nolli. Tiaatnina in tisk .Narodne Tiskarne*.