LETNIK 13	ŠTEVILKA 2
2IRI, 15. FEBRUAR 1974
Delavna skupnost skupnih služb ima kot najvišji organ upravljanja Svet DSSS in ostale organe upravljanja. Individualni poslovodni organ DSSS je individualni poslovodni organ DO. Sledijo organizacijsko po vrsti strokovne službe DO.
Individualni poslovodni organ TOZD Proizvodnja je istočasno nadrejen tehnični službi v DSSS.
Individualni poslovodni organ TOZD Prodaja je nadrejen prodajni službi v DSSS.
Novi medsebojni odnosi, ki izvirajo iz TOZD so nova kvaliteta našega samoupravnega družbenega razvoja. Samoupravni sporazum je bil svečano podpisan 19. januarja 1974 in smo ga upravičeno imenovali kot novi temeljni datum v razvoju našega samoupravljanja ln zgodovine DO. Svečani podpis je bii po konstituiranju Skupnega delavskega sveta, DS TOZD Proizvodnje in DS TOZD Prodaje. Podpisali smo novi temeljni akt naših odnosov in bodočega dela. Prva dolžnost nas vseh je, da poznamo vsebino tega Sporazuma in da ga dosledno izvajamo. Sporazum, kot temeljni akt bo prejel vsak član DO. Pred nami je sedaj še veliko dela: priprava Statuta in ostalih splošnih aktov, ki Jih določa Sporazum in Ustava, ki bo sprejeta konec meseca. Novi samoupravni organi in vsi skupaj smo sedaj zadolženi, da Sporazum in naslednji splošni akti DO postanejo življenje, ki je enotno prizadevanje za boljšo bodočnost.
Izidor Rejc, dipl. oec.
Ob koncu si še enkrat osvežimo nekaj novih kratic:
SDS — Skupni delavski svet
DS — delavski svet
DO — Delovna organizacija združenega dela
DSSS — Delovna skupnost skupnih služb
10 — Izvršni odbor
SDSSS — Svet delovne skupnosti skupnih služb
DEL0#2lVUENJE
glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina živi
Samoupravni sporazum
—	v TOZD — izvoljenemu DS TOZD ter kolegialnim izvršilnim organom,
—	v DSSS — izvoljenemu svetu DSSS ter kolegialnim izvršilnim organom,
—	za DO kot celota pa skupnemu DS ter skupnim kolegialnim izvršilnim organom. Organi upravljanja v delovni organizaciji kot celoti so:
—	skupni DS DO
—	kolcglalni izvršilni organ skupnega DS DO.
To se pravi, da ima za operativno izvrševanje svojih odločitev Skupni delavski svet Izvršni odbor
—	Individualni poslovodni organ — direktor
—	kolegijski poslovodni organ DO.
Povsem nov organ upravljanja je Delavska kontrola DO Alpine.
Nač Samoupravni sporazum je dokaj obsežen in ima 84 členov. Poseben poudarek sporazuma je v delu samoupravnih organov in razčlenitvi dela posameznih organov.
Na osnovi novih določil Sporazuma se menja tudi samo organizacija DO. Iz povedanega je razvidno, da imamo v organizacijski shemi zgoraj Skupni delavski svet s kolegialnim izvršilnim organom — Izvršni odbor, indi-dualni poslovodni organ in Delavsko kontrolo. Sledi raz-vejitev na TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja in Delovno skupnost skupnih služb
TOZD Proizvodnja ima kot najvišji organ DS — TOZD in ostale organe upravljanja ter individualni poslovodni organ — vodja TOZD. Sledi razdelitev na posamezne dejavnosti:
—	proizvodnja obutve — obrati,
—	proizvodnja plastike,
—	vzdrževalni obrati,
—	skladišče materiala.
V TOZD Prodaja je zgoraj isti sestav upravljanja kot v
TOZD Proizvodnja: DS — TOZD, ostali organi upravljanja in individualni poslovodni organ — vodja TOZD Prodaja. Sledi razdelitev na dejavnosti prodaje.
—	maloprodajna mreža, izvoz, angro, ostala prodaja, skladišča gotovih izdelkov.
sledno sprejmemo ustavne spremembe in da se ne oddaljimo od skupnih ciljev našega poslovanja. Sam proces ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela in vpis v sodni register jo bil dovolj zahteven. Tudi priprava samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo pokazala za kako važne stvari se odločamo in kako ne smemo prezreti pomena, saj je v prvem členu tega sporazuma napisano, da je to temeljni splošni akt delovne organizacije Alpine tovarna obutve Žlrl. Z nJim morajo biti v skladu vsi drugi splošni akti delovne organizacije in vsi splošni akti TOZD. Po zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela smo so odločili, da imamo TOZD Proizvodnja, TOZD Prodaja in delovno skupnost Skupnih služb.
Vpisali smo v sodni register dejavnost obeh TOZD. Glavno delo je poleg strokovnega
Svečani podpis samoupravnega sporazuma
pravo sliko bodočega samoupravnega družbenega življenja. Usmerili smo prizadevanje vseh članov našega združenega dela v skupen cilj s posebnim poudarkom na bolj temeljite in razčiščene odnose pri delu in življenju. V času priprav smo poskušali oblikovati bodočo samoupravno obliko in vodila pa nas je ista misel: da pravilno in do-
prcdloga opravila komisija za izvajanje priprav za organiziranje TOZD.
Na zborih delavcev smo predlog bodoče samouprave naše delovne organizacije, ki ga je predvidel predlog samoupravnega sporazuma, obravnavali. Iz poročil in zapisnikov je razvidno, da je bilo zanimanje delavcev izredno veliko, izraženi pa so bili tudi dvo-
Uzakonili smo neposredno odločanje, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev
—	na zborih delavcev TOZD,
—	na sestankih delovnih informativnih skupin,
—	na referendumu. Posredno delavci poverjajo združene samoupravljalske funkcije:
Zadnja dva meseca smo imeli v kolektivu še posebej razgibano družbenopolitično delo. Ne moremo se sicer pritoževati, da nismo imeli dovolj časa, vendar kot se to dogaja skoraj povsod, smo moral! v zadnjem času pospešiti proces ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela in uzakoniti ustavne spremembe.
Priprave so bile dolgotrajne. Srečavali smo se s številnimi novostmi in pojavi. Teoretična izhodišča so se dopolnjevala. Spomnimo se številnih oddaj na televiziji in v ostalih sredstvih družbenega obveščanja ,po katerih lahko zaključimo, da pred nami ni bilo lahko delo in da v sedanjem procesu družbene preobrazbe šo vedno lahko pričakujemo določene spremembe, ki bodo novo pridobljeno kvaliteto odnosov še bolj poudarile.
Imeli smo številne sestanke, posvete in zbore. Lahko trdim, da smo si ustvarili
mi, all se bodo nova določila tudi tako izvajala. Poudarjali so predvsem velik pomen in naloge novih samoupravnih organov in predvsem pa zavzetost in delovnost posameznikov.
Nova organizacijska oblika delovne organizacije je taka: smo delovna organizacija, kot samostojna in samoupravna organizacija za družbeno reprodukcijo z imenom Alpina, tovarna obutve Žiri. Delovna organizacija (DO) Alpina ima TOZD Proizvodnja ln TOZD Prodaja, kot pravni osebi, ki poslujeta pod Imenom: Alpina tovarna obutve — TOZD RPOIZVOD-NJA ln Alpina tovarna obutve žiri — TOZD PRODAJA. Dejavnost je vpisana v register.
Delovna skupnost skupnih služb opravlja dejavnosti za obe TOZD in DO po posebni pogodbi. Imamo organe upravljanja v DO kot celoti in v TOZD ter Delavno skupnost skupnih služb.
Novi organi upravljanja
Ta posnetek je iz volišča za obrat podplatne izdelave in po-moine obrate
12.	Bačnar Marija	enota 521
13.	Kopač Marija	enota 520
14.	Gregorač Mara	enota 522
15.	Erznožnik Pavla	enota 521
16.	Mur Mira	enota 525
17.	Poljanšek Alojz	enota 509
18.	Podobnik Jakob	enota 527
19.	Ravnikar Alojzija	enota 520
20.	Kumer Helena	enota 523
21.	Grošelj Milka	enota 524
DELAVSKI SVET TOZD PRODAJA
1.	Govekar Miha	enota 600
2.	Radosavljevič Vojo	enota 600
prodajalna Sarajevo
3.	Berič Pavle	enota 600
prodajalna Zemun
4.	Poklič Beatrika	enota 600
prodajalna Kranj
5.	Novoselac Stjepan	enota 600
prodajalna Zagreb I
6.	Sobočan Iva	enota 600
prodajalna Ljubljana II
7.	Ribič Mirko	enota 600
prodajalna Varaždin
Na volišču delovne skupnosti skupnih slulb
SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
1.	Križnar Adolf
2.	Pivk Vladimir
3.	Albreht Rafael
4.	Bajt Silva
5.	Žakelj Alojz
DELAVSKA KONTROLA
1.	Ušeničnik Vinko
2.	Demšar Stanko
3.	Poljanšek Rudolf
4.	Florjančič Karel
enota 300 enota 500 enota 502 enota 600 enota 502
enota 525 enota 527 enota 522 enota 600
5. Drmota Verena
prodajalna Novo mesto enota 400
Vsem novoizvoljenim članom čestitamo in jim želimo, da bi bilo njihovo delo uspešno.
V pripravah na organiziranje TOZD so aktivno sodelovale družbenopolitične organizacije. Da bo njihova vloga povsem jasna, je prav, da članom kolektiva pojasnimo naša stališča.
Da bi družbenopolitične organizacije čimbolj neposredno in ustvarjalno sodelovale v
pripravah za organiziranje TOZD, so ustanovile posebno delovno skupino.
Le-ta se je zavedala, da dela v Interesu delavcev, zato je še posebej aktivno sodelovala pri formiranju samoupravnega sporazuma med TOZD. Pripravila je kar pet strani pripomb na predloženi osnu-
tek sporazuma, ki so bile pismeno predložene komisiji za organizacijo priprav za konstituiranje TOZD. Predstavnik te delovne skupine družbenopolitičnih organizacij pa je sodeloval tudi na omenjeni komisiji. Torej, če hkrati vemo, da so tu sodelovali posamezni delavci, ki se sicer s tem delom strokovno ne ukvarjajo, se je po našem mnenju ustvarjalno vključila v zahtevano delo.
Dogodki so si sledili prehitro. Priprave na volitve, volitve, podpis samoupravnega sporazuma in konstituiranje delavskih svetov.
Tu se je zataknilo. Ob priliki konstituiranja delavskih svetov je, ne da bi to bilo razvidno iz vabil, bil na dnevnem redu tudi razpis za direktorja delovne organizacije In vodje obeh TOZD. Delavski sveti so te razpise skoraj soglasno potrdili. Cez nekaj dni so družbenopolitične organizacije ugotovile, da razpis za direktorja sploh ni v skladu s Statutom, ki ga je sprejel celotni kolektiv in je še v veljavi v določilih, ki niso v nasprotju z zakoni in interesi delavcev. Torej, kršen je bil dosedaj najvišji akt, ki uzakonja samoupravne odnose v podjetju.
Poleg tega so družbenopolitične organizacije opozorile, da so razpisi preveč ozki in v nekaterih primerih skora] da »pisani na hrbet« najbolj možnim kandidatom. Družbeno-politične organizacije o vseh naštetih stvareh sploh niso bile obveščene. Nihče tudi ni vedel, da bo na delavskih svetih razprava o razpisih, ki jih ni sestavila petčlanska razpisna komisija, kakor zahteva statut podjetja.
Na take nepravilnosti je prvi reagiral sekretariat Zveze komunistov. Zahteval je, da se razpis umakne in da družbenopolitične organizacije sodelujejo pri zakoniti sestavi. To se ni zgodilo in razpis je bil objavljen. Vodstva družbenopolitičnih organizacij so to skupno ostro obsodila In pripravila predlog delavskim svetom. To je kratek opis dogodkov, ki so vzbudili toliko vroče krvi.
Ob tem velja spomniti, da se je v razpravah družbenopolitičnim organizacijam če-sto udarjal pečat, češ, da niso hotele sodelovati v razpravah, da niso ukrepale ustvarjalno in da so se hotele postavljati nad samoupravne organe. Iz povedanega pa je razvidno ravno obratno. Kot subjektivna sila so vodstva družbenopolitičnih organizacij ščitila predvsem zakonitost In interese delavcev in pomagale delavskim svetom. Kako pa bomo dosegli, da se bo vse to dejansko spoštovalo, je pa že drugo vprašanje!
Sekretar OO ZK Marija JUSTIN
Preds. IO Sind. org.
Viki ŽAKELJ
Preds. IO aktiva ZM Iztok KOLENC
V obeh temeljnih organizacijah združenega dela smo dne 17. 1. 1974 volili nove organe upravljanja. Volitve so bile na petih voliščih in to v lahki in težki šivalnici, v obratu podplatne izdelave in pomožnih obratih, v obratu Gorenja vas, v obratu Col in v delovni skupnosti skupnih služb, člani maloprodajne mreže pa so volili po pošti.
Izvoljeni so bili naslednji člani oz. delegati:
SKUPNI DELAVSKI SVET
enota 525 enota 521 enota 600 enota 521 enota 527 enota 527 enota 600 prodajalna Ljubljana I enota 600 prodajalna Banja Luka enota 200 enota 300 enota 527 enota 520 enota 520 enota 527 enota 600 prodajalna Zagreb III enota 600 prodajalna Reka
17.	Podobnik Nejko	enota 200
18.	Krumpačnik Marija (Gor. vas)	enota 523
19.	Koren Erna (Col)	enota 524
1.	Cadež Franc
2.	Oblak Franc (874 kont.)
3.	Uršič Janez
4.	Bekš Ivanka
5.	Kopač Anton
6.	Pisk Jože
7.	Tušar Stane
8.	Bojič Ratko
9.	Filipič Angela
10.	Poljanšek Franci
11.	Sink Anton
12.	Justin Milka
13.	Poljanšek Slavka (šiv.)
14.	Eržen Franc
15.	čelik Jakob
16.	Bobinac Zlatko
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA
1.	Jereb Peter	enota 527
2.	Kastelec Anton	enota 509
3.	Podobnik Ivan	enota 511
Alplas
4.	Gluhodedov Štefan	enota 510
5.	Pivk Karel	enota 522
6.	Demšar Hilda	enota 527
7.	Trček Franc	enota 525
8.	Likar Vida	enota 521
9.	Oblak Milka (sekalnica)	enota 522
10.	Poljanšek Andrej	enota 521
11.	Gladek Milka	enota 520
Samoupravljanje — DA!
Nekaj vzrokov za pomanjkljivo preskrbo z materiali
Vse prepogosto se slišijo opravičene pa tudi neopravičene pritožbe zaradi slabe preskrbe raznih materialov. Preveč je zunanjih in notranjih — alpinskih problemov, da bi mogla nabavna služba na vse vplivati in zadovoljivo rešiti preskrbo vseh potrebnih materialov. Nekaj zunanjih vplivov je že v zadnji številki našega glasila prikazal šef nabavne službe.
V tem sestavku bi skušal opozoriti le na nekatere domače probleme. Če bi jih vsaj do neke mere ublažili, oziroma odpravili, bi to nedvomno precej pripomoglo k rednejši preskrbi repro in ostalih materialov za nemoteno proizvodnjo. Na prvem mestu je vsekakor prepestra proizvodnja, saj naše podjetje izdeluje praktično vse, od otroških lahkih, do najbolj zahtevnih smučarskih čevljev in to za razne tuje in domače kupce, kateri postavljajo svoje zahteve. Takemu stanju se prav gotovo ne moremo izogniti. Odgovorne službe pa bi morale nanje v večji meri vplivati. da bi postavljali bolj sprejemljive roke za dobavo čevljev. Pogosto se dogaja, da je rok od naročila do iz-dobave čevljev samo mesec
dni ali pa še krajši. Ni treba posebej poudarjati, saj nam je vsem znano, da večina naših dobaviteljev (posebno usnjarne) zahtevajo naročila z vsaj enomesečnim dobavnim rokom; kje pa je še potem ostali potrebni čas za raziskavo trga in za izdelavo obutve.
Taki proizvodnji so potem tudi primerne materialne potrebe. Materialne potrebe, katere prejme naša služba so tako razdrobljene in pogoste, da jih je treba proučiti z največjo mero natančnosti, pa še kljub temu obstaja bojazen, da smo kaj zgrešili. Za tem pa pogosto pridejo spremembe materialov, ali pa spremembe dobavnih rokov. O okvirnih potrebah lahko govorimo le pri izvozu na vzhodno tržišče. Za ostalo proizvodnjo pa dobivamo potrebe tako rekoč »iz rok v usta«. Pri dobaviteljih smo ponavadi med zadnjimi z naročili za posamezne sezone. Posledica tega je, da dobimo material kasneje kot ostala podjetja, kar le-ta že prej rezervirajo, oziroma zasedejo njihove kapacitete. Pestrost naše proizvodnje povzroča tudi pestrost raznih materialov. Da so težave še večje, se poleg navedenega pri nas zahtevajo posamezni pomožni ma-
teriali (četudi so le-ti za druga podjetja standardni) s posebnimi zahtevami. Dobavitelji za te materiale upravičeno zahtevajo višjo ceno ali pa nam zavlačujejo dobavo. Nemajhne težave so tudi pri preskrbi z materiali vzporedne dejavnosti in ostalih porabnikov. Osnovna proizvodnja in njena planska služba se trudita, da nam bi čim hitreje dajali materialne potrebe. Ostale dejavnosti pa vse premalo mislijo, da bi morali materiale plansko predvidevati, če jih želijo pravočasno dobiti. Največkrat ga bi radi imeli še isti dan, kot smo ga naročili. Dobavnih rokov skoraj ni, vse se zahteva »takoj ali pa čimprej«. Tudi v teh dejavnostih bi moralo biti delo oziroma material planiran. Res je, da imajo te dejavnosti veliko nepredvidenih primerov, kot n. pr. okvare strojev in slično, vendar z malo več dobre volje in razumevanja bi se še marsikaj dalo planirati, koliko in kakšen material bodo uporabljali v bodočem časovnem razdobju.
Referent, ki je zadolžen za preskrbo teh materialov je vsak dan na poti. Nima niti časa zbirati potrebe, voditi evidenco in kontrolirati zaloge. Ne samo preskrba, am-
Kaj je novega v oddelku plastike?
Približno te dni, ko boste prebirali te vrstice, bomo v oddelku plastike proizvedli milijonti kos polizdelkov. Mislim, da nam že to število pove, da je bila uvedba oddelka upravičena in da lahko rečemo, da smo dosegli določen uspeh, posebno če upoštevamo, da je bila v preteklem obdobju poizkusna proizvodnja. Za to obdobje so bile značilne naslednje stvari:
1.	Osvajanje tehnologije izdelave orodja, za katero lahko rečem, da je uspešna.
2.	Osvajanje tehnologije predelave plastičnih mas. Zaradi raznovrstnosti postopkov je in bo to področje še naprej prvotnega pomena, da bi se odpravile vse hibe, ki se pojavljajo.
3.	Strokovno usposabljanje delovne sile bomo morali še bolj pospešiti, ker tudi tu nismo dosegli primerne stopnje.
4.	Velik problem za celotno Alpino so prostori. Vendar je z razumevanjem kolektiva ta problem sedaj za naš oddelek za nekaj časa rešen.
5.	Vseeno mislim, da smo osvojili planirane naloge in da lahko večinoma potreb lahke proivzodnje proizvedemo doma, iz termoplastičnih ali PU materialov.
Pred nami je sedaj uvajanje proizvodnje polizdelkov za
težko izdelavo. Oprema in stroji so naročeni in bodo kmalu doma. Predvidoma je planirano, da bomo glavne investicije v oddelek plastike zaključili letos, odnosno, da bo proizvodnja za težko izdelavo stekla sredi leta. V teku je osvajanje tehnologije izdelave orodja, ki pa se v mnogočem razlikuje od znanih postopkov. Ravno tako se bo razlikovala tudi tehnologija predelave. Računati pa bo tudi s tem, da bomo imeli večje stroške z opremo in orodjem, zato bomo morali
pravočasno natančneje planirati dovolj velike serije. Ce bomo namreč drobili proizvodnjo, bo preurejanje strojev zmanjševalo rentabilnost. Na koncu bi rad poudaril, da se lahko vsi zavedamo stanja, ki je na tržišču v naši branži (problemi nabave surovin, predelave in prodaja izdelkov), zato mislim, da se moramo vsi truditi za skupno reševanje teh problemov, da bi dosegli zastavljene cilje.
Dip. ing. Anton BEOVIC
Kolekcija jesen-zima 1974-75 v delu
2e v mesecu decembru smo pričeli z izdelavo prvih prototipov, oziroma nosilcev posameznih skupin obutve. Izvršeni so bili prvi selektivni pregledi osnovnih modelov s strani kupcev. Pri tem so odpadle nekatere variante, obenem pa je bilo narejenih še več novih.
V prvi polovici tega meseca, pa bodo posamezni kupci dokončno izbrali svoje kolek-
cije, tako tuji kakor domači. Pri tem pa je najpomembnejše, da bo kolekcija ena, katera bo ustrezala domačim in tujim kupcem, oziroma potrošnikom. To usklajevanje je najpomembnejše. Izkušnje iz prejšnjih let nam kažejo, da večina problemov v proizvodnji nastaja prav zaradi razdrobljene kolekcije in dobavnih rokov. Posameznim kupcem smo pripravljeni ugoditi
pak tudi stroški nabave bi ob tako načrtnejšem delu bili manjši.
O neprimernih skladiščnih prostorih je bilo že dovolj povedanega. Vedeti bi morali le to, da je treba nabaviti in vskladiščiti preko 6000 raznovrstnih artiklov za izdelavo. Ne smemo se potem čuditi, če se pri takih pogojih včasih kje zatakne. Ne navajam tega le kot opravičilo,
temveč kot problem, ki nujno zahteva boljšo rešitev. Mislim, da ni prav s prstom kazati samo na nabavno službo, češ, zopet je samo ona kriva, da se proizvodnja zatika. Treba je pogledati resnici v oči in ugotoviti, da je vrsta vzrokov, ki terjajo skupnih rešitev. To je naš cilj in naša naloga.
Lojze KOLENC
Nove oznake
v ■ ■	■	v
naših obračunskih enot
100 DIREKTOR skupni stroški podjetja
200 KADROVSKA SLUŽBA
kadrovske in pravne zadeve ter vloiišče
250 RAČUNSKI CENTER
290 KUHINJA
300 NABAVA
350 AVTOPROMET
vsi šoferji, vodja in avtomehanik
400 FINANČNA SLUŽBA
450 RAČUNOVODSTVO PRODAJNE MREŽE
600 PRODAJA
(vsi delavci prodaje vključno s skladišči in kontrolo proizvodnje ter prodajalne)
500	PLANSKO ANALITSKA SLUŽBA
501	MODELIRNICA ŠPORTNE OBUTVE
502	MODELIRNICA LAHKE OBUTVE
509	IZDELAVA OPREME ADAPTACIJE
510	VZDRŽEVALNA SLUŽBA
511	ORODJARNA .
izdelava form
512	PROIZVODNJA PLASTIČNIH IZDELKOV
520	ŠIVALNICA LAHKE OBUTVE
521	ŠIVALNICA ŠPORTNE OBUTVE
522	SEKALNICA SPODNJIH DELOV OBUTVE
523	ŠIVALNICA LAHKE OBUTVE GORENJA VAS
524	ŠIVALNICA LAHKE OBUTVE COL
525	MONTAŽA ŠPORTNE OBUTVE 527 MONTAŽA LAHKE OBUTVE
skoraj vse želje, sami pa nismo dovolj močni, da bi zadostili zahtevam moderne organiziranosti podjetja. V analizi celoletne naše proizvodnje vidimo, koliko vrst obutve proizvajamo. Priznati moramo, da smo v tem pogledu ena redkih tovarn v Evropi s tako pestrim proizvodnim programom.
Pomembnosti izdelave kolekcije, se nekatere službe in posamezniki premalo zavedajo. Razen direktno prizadetih, oziroma udeleženih delavcev pri izdelavi in pripravi kolekcije pa večina čaka, da bo delo končano, čas sodelovanja in spoznavanja kolekcije za celotno komercialo je že med pripravo in izdelavo kolekcije, ne šele pri izbiranju
vzorcev ali prejemu potreb materialov.
Trenutno je naš največji problem preskrba z vzorčnim materialom za izdelavo potniških kolekcij ,saj moramo v mesecu februarju izdelati skupno 1500 parov vzorcev. Pri tem bo okrog 80 različnih modelov, katere moramo izdelati še v različnih variantah. Tako število vzorcev zahtevajo kupci, ker imajo potniški sistem prodaje. Večina teh vzorcev bo izdelala razvojna služba, vendar pa bo nujna pomoč proizvodnih oddelkov, šivalnice .sekalnice in montaže. Prosimo za razumevanje, da bodo kupci dobili pravočasno kolekcije.
Marijan BOGATAJ
Mrežni plan nam lahko pomaga zmanjšati posezonske zaloge
V članku, ki je bil objavljen v januarski številki časopisa, sem govoril o posezonskih zalogah obutve v Alpini in o stroških, ki jih te zaloge povzročajo. Ker so posezonske zaloge breme za podjetje, si moramo prizadevati, da jih zmanjšamo. Zato je treba najprej odgovoriti na vprašanje, kakšni so vzroki za nastanek posezonskih zalog.
Vzroki za nastanek posezonskih zalog
Vzroki za nastanek posezonskih nalog so številni. Navedel bom le nekaj najbolj pomembnih:
a)	Neuspeli modeli: Če z določenim modelom ne zadene-mo modne linije ter okusa in želja potrošnikov, potem je zelo verjetno, da tega artikla ne bomo takoj v celoti razprodali, ampak nam bo ostal ob koncu prodajne sezone v zalogi.
b)	Neustrezen material ali napake v izdelavi: če je določen artikel izdelan iz neprimernega materiala ali pa če pride do napak pri proizvodnji, potem bomo ta artikel gotovo počasi prodajali.
c)	Zamude prodajnih sezon: če s posameznim artiklom ali skupino artiklov zamudimo prodajno sezono za to skupino artiklov, nam bo ta obutev ostala ob koncu prodajne sezone v zalogi.
Vzroki za nastanek posamez-skih zalog obutve so številni, vendar mislim, da so ob upoštevanju sedanjega stanja
— januar 1974 —
9.1. Odbor za sredstva skupne porabe
Pregledane prošnje za samska stanovanja in odločeno, da se garsonjera v novem stanovanjskem bloku v Stari vasi dodeli Štefki Gregorač. Odobreno plačilo najemnine za nezasedena stanovanja, odobrena nabava kotla za kuhinjo ter plačilo stroškov pogostitve upokojencev. Priporočeno, naj se z vsemi podjetji v kraju dogovarja o možnostih gradnje iz solidarnostnega sklada ter da naj se pravočasno pripravi razpis za stanovanjska posojila.
16.1. Zbori delovnih ljudi po obratih
Delavci so na delovnih zborih: v lahki in težki šivalnici, v hali, vzdrževalnih obratih, plastiki, skladišču materialov, v obratu Gorenja vas in v obratu Col, ki se štejejo kot enotni zbor, sklepali o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Delavci maloprodajne mreže so svoj pristanek za sklenitev samoupravnega sporazuma dali po pošti.
v podjetju trenutno najbolj pomembni prav zgornji trije.
V	tem sestavku bom skušal nakazati, kako bi bilo možno odpraviti tretji vzrok posezonskih zalog, to je kako bi bilo možno zmanjšati ali odpraviti zamude prodajnih sezon.
Zakaj zamujamo prodajne sezone?
V	decembrski številki časopisa sem pisal o prodajnih sezonah za posamezne skupine obutve. Prodajne sezone so nam znane, kljub temu pa se včasih zgodi, da kakšen artikel proizvedemo prepozno. Navadno potem pravimo, da je bil vzrok v tem, ker je prodaja prepozno dala naročilo tehnični službi, ker je tehnična služba prepozno dala potrebe materiala nabavi, ker nabava ni mogla pravočasno nabaviti materiala, ker se dobavitelji niso držali dobavnih rokov ali ker so bile kapacitete zasedene in podobno.
Nedvomno, zamudo prodajne sezone včasih res povzročijo vzroki, na katere podjetje ne more vplivati. Vendar zamujamo prodajne sezone tudi iz razlogov, na katere bi podjetje lahko vplivalo in jih postopoma odpravljalo. Večina takšnih internih vzrokov pre-kasne proizvodnje pa ima en skupni imenovalec: preslabo usklajenost dejavnosti, ki so potrebne za to, da pride izdelek na trg.
Potrdili so kandidate za člane skupnega delavskega sveta, delavskega sveta TOZD Proizvodnje in člane delavske kontrole.
17.1. Volitve v skupni delavski svet delovne organizacije ALPINE žiri, v delavski svet TOZD Proizvodnje, v delavski svet TOZD Prodaje in volitve članov delavske kontrole
19.1. Skupni delavski svet
Sprejeto poročilo volilne komisije o rezultatih volitev 17. 1. 1974 v skupni delavski svet in sklenjeno, naj se delavski svet poveča za 2 člana, s tem, da se vključi v ta organ še en član iz obrata Gorenja vas in 1 član iz obrata Col. Za predsednika skupnega delavskega sveta izvoljen Ivan Uršič, za njegovega namestnika Angelca Filipič. Imenovana tričlanska razpisna komisija in sprejeti razpisni pogoji za delovno mesto direktorja delovne organizacije.
Sprejeto poročilo komisije za izvajanje priprav za organizi-
Kako uskladiti vse dejavnosti pri pripravi proizvodov za prodajo?
Ko govorim o tem, da je treba uskladiti vse dejavnosti pri pripravi proizvodov za prodajo, mislim na dejavnosti od prvih idej o novih modelih, preko izdelave modelov, izbire kolekcije, priprave tehnoloških postopkov in dokumentacije, nabave materiala, poizkusne in redne proizvodnje do vskladiščenja gotovih izdelkov in odpreme le-teh v prodajalne.
Seveda pa si te dejavnosti ne sledijo v nekam zelo enostavnem zaporedju, ampak se med seboj prepletajo in so druga od druge odvisne. Tako npr. ne moremo začeti s proizvodnjo zgornjih delov, če nismo nabavili prav vsega materiala, ki je potreben za proizvodnjo zgornjih delov. Ali drug primer: posameznega artikla praviloma ne bi mogli uvrstiti v kolekcijo, če ne vemo, ali se nam bo proizvodnja tega artikla izplačala ali ne.
Dejavnosti, ki so potrebne za to, da pride posamezni proizvod na trg, so torej zelo številne in druga od druge odvisne. Vse te dejavnosti pa je treba izvesti v najkrajšem možnem času, saj mora od priprave modelov do prodaje teh modelov preteči čim manj časa. Najboljše orodje za dosego usklajenosti dejavnosti pri pripravi proizvodov za prodajo pa je mrežni program.
ranje TOZD o poteku zborov delovnih ljudi in sprejetju sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo.
19.1. Delavski svet TOZD Proizvodnje
Po poročilu o rezultatih volitev sprejet sklep, da se delavski svet TOZD Proizvodnje poveča za 2 člana — 1 iz obrata Gorenja vas in 1 iz obrata Col.
Za predsednika izvoljen Peter Je reb, za namestnika predsednika Karel Pivk.
Sprejeto poročilo o poteku zborov delovnih ljudi in sprejetju sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo.
19.1. Delavski svet TOZD Prodaje
Potrjeno poročilo o rezultatih volitev v delavski svet TOZD Prodaje. Za predsednika imenovan Mirko Ribič, za podpredsednika pa Vojo Ra-dosavljevič.
Sprejeto poročilo o poteku zborov delovnih ljudi in sprejetju sporazuma.
'9.1. Podpisan samoupravni sporazum o združevanju TOZD Proizvod-
Kaj je mrežni program?
Mrežni program je ena od najsodobnejših metod planiranja takih projektov, ki so sestavljeni iz večjega števila med seboj odvisnih dejavnosti. Z mrežnim programom prikažemo, kako si bodo sledile posamezne dejavnosti, kakšna je odvisnost med dejavnostmi določenega projekta in koliko časa bo potrebno za izvedbo projekta. Z uporabo mrežnega programiranja lahko skrajšamo čas izvedbe projekta in znižamo stroške projekta. Vsekakor pomeni mrežno programiranje velik napredek glede na druge doslej znane metode programiranja.
Mrežno programiranje je metoda, s katero bi lahko tudi v našem primeru najboljše uskladili vse dejavnosti pri pripravi proizvodov za prodajo tako, da bi bila vsaka skupina obutve pravočasno izdelana. Brez uporabe mrežnega programa ni možno dovolj natančno predvidevati, katere dejavnosti je treba izvesti, predvsem pa ni možno predvidevati odvisnosti med dejavnostmi. Brez usklajenosti tistih dejavnosti, ki so med seboj odvisne, pa je nemogoče pravočasno doseči končni cilj.
O mrežnem planiranju se je v podjetju že razpravljalo
Ze pred leti se je v podjetju pojavila ideja, da bi pripravo
nja in TOZD Prodaja v delovno organizacijo ALPINA
31.1. Skupni delavski svet in delavski svet TOZD Proizvodnje
Delavska sveta sta bila sklicana na pobudo družbeno-po-litičnih organizacij Alpine. Obravnavan razpis, ki je bil objavljen v Delu in prigovori na vsebino razpisa za delovno mesto direktorja delovne organizacije in vodjo TOZD Proizvodnje.
kolekcije ter pripravo proizvodnje in prodaje planirali z mrežnim programom. Leta 1971 je Zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane tak mrežni program v Alpini tudi izdelal. Iz različnih vzrokov pa se ta mrežni program potem, ko je bil izdelan, ni uporabljal v praksi, zato do sedaj še ni imel niti najmanjše koristi.
Prav gotovo so se od leta 1971 nekatere stvari v poslovanju spremenile, zato mrežnega programa najbrž danes ne bi mogli uporabiti v nespremenjeni obliki. Lahko pa bi bil izdelani mrežni program osnova za izdelavo današnjim razmeram prilagojenega mrežnega programa.
Mrežni program sam še ni dovolj
Tehnika mrežnega programiranja sodi danes med najboljše znane metode programiranja. Seveda pa bo delo potekalo po mrežnem programu samo v primeru, če se mrežnega programa vsi držijo. Brez tega pa nima ta pristop nobenega smisla. Metoda mrežnega programiranja je že splošno priznana. Številna podjetja so z dosledno uporabo tc metode dosegla dobre rezultate. Vprašanje je le, ali to metodo planiranja znamo in hočemo uporabiti tako, da bi bila vsem v korist.
Tomaž Košir, dipl. oec.
Skupna ugotovitev po daljši razpravi je bila, da se razpis za direktorja ponovi in se uporabijo pogoji, ki so določeni v Statutu podjetja, v 115. členu.
Imenovana 5-članska skupna razpisna komisija, ki ima nalogo, da objavi razpis za direktorja in pripravi predlog razpisnih pogojev za vodjo TOZD Proizvodnje in vodjo TOZD Prodaje ter jih da v razpravo. Pogoji, sprejeti po rednem postopku, morajo biti vnešeni v statutarni sklep, nato razpisna komisija izvrši razpis.
Svečanemu podpisu samoupravnega sporazuma so prisostvovali tudi predstavniki drutbeno-političnih organizacij v podjetju in kraju
Samoupravna kronika
Kako potekajo priprave za volitve 1974
Priprave za skupščinske volitve po novem volilnem osnutku uveljavljanja delegatskega sistema potekajo pri KS Ziri takole:
V	smislu tez novega volilnega osnutka je odbor SZDL KS Ziri formiral delovno skupino — koordinacijski odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov vseh družbeno-političnih organizacij na območju KS. Ta odbor ima nalogo opraviti priprave za volitve, zlasti evidentiranje možnih kandidatov, sklicevanje volilnih zborov, oziroma kandidacijskih konferenc, sklicevanje volil-cev za potrjevanje kandidatur in kandidacijske liste itd. Da bi bil postopek evidentiranja možnih kandidatov v zbore in interesne skupnosti čimbolj demokratičen, je imenovani koordinacijski odbor zaprosil za sodelovanje pri predlogih za evidentiranje možnih kandidatov vse družbeno-politične organizacije, in sicer: sindikalne organizacije vseh podjetij ter ustanov, DS, ZM, ZK, ZB, DU, Svet KS in SZDL. Seveda s pripombo ,da predlagajo take ljudi, ki so moralno-politično neoporečni in bi svoje delo vestno in zanesljivo opravljali, v kolikor bi bili izvoljeni.
Vse navedene organizacije so takoj pristopile k delu in evidentirale naslednje občane za možne kandidate za delegate:
V	ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPŠČINE:
1.	Kočevar Marijan, Stara vas 78
2.	Podobnik Vinko, Stara vas 168
3.	Oblak Anton, Stara vas 165
4.	Pivk Karel, Dobračeva 111
5.	Dolenc Milan, Stara vas 31
6.	Kolenc Marinka, Dobračeva 151
7.	Košir Tomaž, Stara vas 78
8.	Jereb Peter, Nova vas 66
9.	Kavčič Franc, Ziri 97
10.	Kokalj Ernest, Nova vas 35
11.	Ceplak Franc, Stara vas 154
12.	Loštrek Ana, Ziri 3
13.	Pivk Anton, Osojnica 5
14.	Smeh Irma, Dobračeva
15.	Bogataj Jože, Nova vas 18
16.	Bačnar Anton, Nova vas 12
17.	Vehar Avgust, Dobračeva 24
18.	Albreht Roman, Nova vas 97
19.	Trojar Milan, Ziri 114
20.	Bogataj Rado, Ziri 114
21.	Jurca Rado, Brekovice 11
22.	Kokalj Anton, Dobračeva 51
23.	Podobnik Nejko, Stara vas 122
24.	Jereb Jože, Zirovski vrh 9
25.	Eniko Jože, Ledinica
26.	Cigale Jakob, Stara vas 178
V	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE:
1.	Jereb Drago, Nova vas 66
2.	Kokalj Valentin, Ziri 114
3.	Justin Marija, Ziri 74
4.	Kavčič Iztok, Dobračeva 45
5.	Cokan Bogomir, Stara vas 51
6.	Strlič Julij, Dobračeva
V	SKUPŠČINO TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI:
1.	Kavčič Anton, Račeva 2
2.	Križnar Adolf, Dobračeva 16
3.	Markelj Boris, Stara vas 42
4.	Mlakar Dušan, Stara vas 14
5.	Zakelj Viktor, Dobračeva 99
6.	Poljanšek Slobodan, Selo
7.	Vidmar Breda, Stara vas 7
V	SKUPŠČINO TEMELJNE TELESNE KULTURNE SKUPNOSTI:
1.	Zakelj Ivan, Ziri 140
2.	Erznožnik Darij, Stara vas 239
3.	Peternelj Jernej, Stara vas 72
4.	Krvina Rajko, Stara vas 57
5.	Erznožnik Marko, Stara vas 78
V	SKUPŠČINO TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI:
1.	Pečnik Boris, Stara vas 78
2.	Zabukovec Janko, Dobračeva 180
3.	Mlakar Stane, Stara vas 14
4.	Zakelj Viki, Stara vas 146
5.	Novak Vladimir. Ziri 81
6.	Dolenc Joža, Ziri 99
7.	Primožič Milica, Ziri 91
V	SKUPŠČINO POŽARNE VARNOSTI:
1.	Bogataj Matija, Račeva 19
2.	Bogataj Vinko, Brekovice 14
3.	Oblak Janko, Dobračeva 152
4.	Poljanšek Franci, Ziri 13
5.	Kopač Janez, Dobračeva 130
6.	Oblak Anton, Dobračeva 92
7.	Jereb Stane, Ziri 127
8.	Padovac Jože, Stara vas 78
V	SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO SKUPNOST:
1.	Gregorač Mara, Ziri 35
2.	Car Stane, Selo 21
3.	Zaje Peter, Stara vas 78
4.	Eniko Martin, Račeva 2
5.	Mlinar Tone, Stara vas 192
6.	Gluhodedov Štefan, Ziri 29
7.	Jereb Drago, Stara vas 47
8.	Subic Rajko, Stara vas 199
V	SAMOUPRAVNO CESTNO SKUPNOST:
1.	Kristan Marjan, Dobračeva 172
2.	Jereb Matevž, Ziri 29
3.	Podobnik Franc, Račeva 12
4.	Kavčič Vinko, Stara vas 27
5.	Pivk Stane, Nova vas 56
6.	Dolenc Stane, Ziri 62
V	SKUPŠČINO KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI:
1.	Oblak Nikolaj, Zabrežnik 5
2.	Govekar Emil, Nova vas 57
3.	Kavčič Karel, Dobračeva 45
4.	Rupret Marko, Dobračeva 44
5.	Strel Drago, Breznica 5
6.	Kogovšek Stanko, Izgorje 6
7.	Maček Viktor, Ziri 77
V	SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA:
1.	Canjkar Lija, Stara vas 87
2.	Bogataj Metka, Ziri 144
3.	Dolenc Bernarda, Stara vas 162
4.	Jesenko Majda, Dobračeva 162
5.	Mlinar Sonja, Stara vas 143
V	SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI:
1.	Mlinar Marjan, Dobračeva 127
2.	Lukan Valentin, Ziri 114
3.	Mlinar Slavka, Stara vas 59
4.	Bogataj Tone, Stara vas 55
5.	Naglič Anton, Ziri 19
6.	Starman Andrej, Stara vas 121
7.	Filipič Alojz, Stara vas 62
8.	Justin Mija, Ziri 105
9.	Stumberger Anton, Dobračeva 79
10.	Kolenc Iztok, Dobračeva 151
11.	Kavčič Milan, Zirovski vrh 31
12.	Pertovt Franci, Dobračeva 38
13.	Mlakar Ernest, Stara vas 200
14.	Kavčič Lcander, Dobračeva 188
15.	Novak Ivan, Jarčja dolina 7
16.	Lahajner Marica, Dobračeva 68
17.	Zakelj Alojz, Ziri 47
18.	Gruden Berta, Nova vas 72
19.	Jereb Janez, Račeva 14
20.	Jereb Francka, Stara vas 175
21.	Podobnik Dušan, Stara vas 148
V	SKUPŠČINO KRAJEVNE SKUPNOSTI:
1.	Jereb Franc, Stara vas 175
2.	Špeh Marjan, Dobračeva 178
3.	Gorjup Anton, Dobračeva 161
4.	I kič Ksenja, Ledinica 20
5.	Zibert Anton, Stara vas 209
6.	Mravlje Marija, Ledinica 4
7.	Bogataj Marjan, Stara vas 180
8.	Eniko Martin, Račeva 2
9.	Ušeničnik Janez, Dobračeva 38
10.	Oblak Tinka, Selo 38
11.	Zaje Peter, Stara vas 78
12.	Maček Boris, Ziri 77
13.	Naglič Peter, Ziri 18
14.	Mazzini Bruno, Ziri 87
15.	Kolenc Dušan, Ziri 104
16.	Trček Jože, Dobračeva 186
17.	Strlič Olga, Ziri 26
18.	Frelih Boris, Stara vas 189
19.	Bogataj Helena, Stara vas 170
20.	Leveč Jože, Stara vas 14
21.	Mlinar Miloš, Stara vas 48
22.	Kržišnik Bojan, Jarčja dolina 23
23.	Bogataj Marjan, Osojnica 1
24.	Bačnar Vinko, Nova vas 11
25.	Jereb Marija, Nova vas 8
V	letu 1973 se je pri delu poškodovalo 47 vseh zaposlenih delavcev; 39 poškodb je bilo v Zireh, 5 v Gorenji vasi In 3 na Colu.
Najhujša poškodba, ki jI je sledila amputacija enega členka na prstih roke, se Je pripetila na delovnem mestu oblikovanje notranjikov.
Vzrok za to poškodbo je bil samodejni uklop stroja. Sicer pa so bili najpogostejši vzroki za poškodbe: premajhna previdnost pri delu (11), prehiter tempo dela (10), in pomanjkanje delovnih izkušenj (6).
V	večini primerov so bili poškodovani prsti na rokah, in to kar v 35 primerih. Med poškodbami pa prevladujejo ubodi z iglo, oz. kovinsko sponko in poškodbe oči zaradi tujkov. Zaradi nezgod pri delu je bilo izgubljenih 532 delovnih dni. Na eno poškodbo pa odpade 11,3 dneva zdravljenja.
26.	Kavčič Alojzija, Zirovski vrh 27
27.	Albreht Roman, Nova vas 97
28.	Jereb Franc,, Račeva 9
29.	Jesenovec Ludvik, Dobrava 109
30.	Treven Matevž, Opale 9
31.	Pečnik Boris, Stara vas 78
Če je kdo izmed navedenih kandidatov že evidehtiran v kakšnem podjetju, prosimo, da o tem obvestite koordinacijski odbor pri. SZDL Ziri.
Vsi evidentirani možni kandidati bodo verificirani po demokratičnih postopkih na sestankih.
Občane tudi obveščamo, da je odbor SZDL KS Ziri odprl nabiralnik za predloge in pritožbe občanov, ki je v veži zadružnega doma. Predlogi in pritožbe naj bi vsebovali splošno problematiko naše KS. Biti morajo stvarni in lastnoročno podpisani. Računamo, da bomo lahko predloge sproti reševali.
Odbor SZDL Ziri
Pri delu se Je poškodovalo 3,13 % vseh zaposlenih.
Na poti na delo in z dela ter na službena potovanja se je v preteklem letu ponesrečilo 10 članov našega kolektiva. Te nesreče pa so zahtevale 187 delovnih dni zdravljenja. Skupno se Je poškodovalo pri delu In na poti na delo in z dela 3,19 °/o vseh zaposlenih.
Vse poškodbe pa so zahtevale 719 delovnih dni zdravljenja.
Gornji podatki so razveseljivi, saj smo imeli v letu 1972 22 poškodb več, zaradi nesreč pa je bilo izgubljenih 221 delovnih dni več kot v letu 1973. S primernejšim tempom dela pri delih, kjer so večje možnosti za poškodbe in z večjo previdnostjo, pa bi se dalo preprečiti še marsikatero poškodbo.
Marija Kastelec
Pravilen prijem čevlja je eden glavnih faktorjev za varno delo na mnogih strojih v Montažnem oddelku
Poškodbe v letu 1973
Ob splošnih spremembah v novem samoupravnem sistemu se je delno spremenila tudi sedanja organiziranost v sindikatih. Morda je potrebno, da spregovorimo par besed še o dosedanji organiziranosti.
V našem precej velikem podjetju je bil vsaki dve leti občni zbor sindikata, udeleženci na občnem zboru pa so bili izvoljeni po delegatskem sistemu, na vsakih deset zaposlenih po en udeleženec za občni zbor. Na občnem zboru je bil izvoljen izvršni odbor, ki je kasneje izvolil še predsednika in predsedstvo 10. IO je organiziral in usklajeval celotno delo sindikalne organizacije.
Nove samoupravne spremembe predlagajo, naj bo v OZD toliko osnovnih organizacij sindikata, kolikor je TOZD. Kljub temu, da imamo v na-
V letu 1973 je Sindikalna organizacija ALPINE prejela 88.415,20 din prispevkov od delavcev in trgovcev skupaj. Od tega smo prispevali kot dotacije raznim društvom — Pevskemu zboru podjetij Žiti, Gasilskemu društvu. Osnovni šoli Ziri, raznim športnim klubom itd. din 11.500,00.
Težki so bili začetki dela in organizacije Temeljne teles-nokulturne skupnosti v občini Skofja Loka. Treba je bilo mnogo priprav, težave so bile tudi z zbiranjem predračunov športnih organizacij, ugotavljanjem njihove upravičenosti, kakor tudi delitev sredstev po posameznih dejavnostih. Povedati pa je treba, da je sedaj urejena evidenca športnih organizacij po delu in ostalih značilnostih. Po tem se bodo tudi delila sredstva, kot je bila sedanja praksa. To pomeni, povrnjeni bodo stroški za delavnost in množičnost, nikakor pa tega ne bodo dobile neaktivne organizacije, kar je edino pravilno. Naj na kratko povzamem sklepe skupščine TTKS Skofja Loka 25. 1. 1974, po kakšnem kriteriju se bodo razdeljevala sredstva, ali bolje rečeno, za kaj se bodo porabljala:
1.	Plačevanje kadrov in strokovnih seminarjev po podrobnem predlogu in kriterijih, ki jih izda odbor za kadre.
2.	Prevozi na tekmovanja 0,33 din na km za osebo za vsa li-gaška in pokalna tekmovanja, pri smučarjih za vsa tekmo-
šem podjetju dve TOZD, pa je prevladalo mišljenje, da naj ostane ena OOS, da ne bi cepili potrebne organizacijske sile za delovanje organizacije. Sprejet pa je tudi sklep, da jc treba poiskati vse možnosti za čim tesnejše sodelovanje s člani sindikata iz naše trgovske mreže, kar pa je zaradi razdrobljenosti otežkočeno.
Seveda pa tudi naši trgovci že čutijo, da so člani sindikata, (darila za 8. marec itd.), potrebno pa bo poiskati še tesnejše stike.
Tudi v občinskem merilu so nastale spremembe. Bilo jc ustanovljenih šest sindikalnih konferenc in osem strokovnih sindikatov. Delegati bodo izvoljeni po principu paritete in številčnosti članov sindikata.
C. S.
Socialno pomoč smo izkazali v znesku din 3.300,00. Poučevanje mladih godbenikov je znašalo v letu 1973 din 4.773,00. Poleg tega smo imeli še razne druge stroške. Večjo vsoto denarja smo prispevali dvakrat za organiziranje proslave, razna športna tekmovanja, pogostitve in obda-
vanja za kategorizacijo, za vsa občinska, gorenjska, republiška in državna prvenstva.
3.	Najemnine za telovadnice (vendar mora biti sopodpisnik pogodbe TTKS).
4.	Letne karte za žičnice za alpske smučarje od 1. do vključno 4. razreda v sistemu Transturistovih žičnic. Za uporabo žičnic pri tekmah izven tega območja se plača za vsakega tekmovalca po 30.— dinarjev za vsako tekmo. Predložiti pa je treba račun.
5.	Dnevnice za potovanja ob priliki tekmovanj po naslednjih višinah:
—	za tekmovanja na Gorenjskem ali v Ljubljani po 30.— dinarjev na osebo,
—	za tekmovanja v ostalih
ritve za Dan žena in Novo leto. Med redne stroške Sindikalne organizacije štejemo tudi sodelovanje na pogrebih in nakup žalnih vencev, plačilo računov za časopise, stroški, ki nastajajo z nabavo jabolk, ozimnice in podobno.
Stroški, ki smo jih omenili uvodoma, bodo predvidoma nastopali tudi letos, računa-namo pa, da bodo osebni dohodki ostali vsaj na isti ravni, tako, da bomo dohodke iz članarine lahko koristno namenili za dejavnosti sindi-
krajih Slovenije po 60.— din na osebo,
— za tekmovanja izven Slovenije po 80.— din za osebo dnevno, poleg tega pa še za prenočišča, ki pa ne smejo biti dražja kot 80.— din po osebi na dan.
6.	Startne in tekmovalne takse,
7.	Sodniški stroški,
8 Skupne priprave in drugi treningi izven bivališča, kadar je to nujno potrebno,
9.	Investicijsko vzdrževanje objektov,
10.	Dodatno: financira se tudi po posebnem ključu, ki bo določen za opremo.
In kako izgledajo predračuni vseh športnih društve v občini Skofja Loka po posameznih odborih:
kata, ki jih do sedaj nismo tako dosledno razvijali. To so le nekatere smernice gospodarjenja s sredstvi sindikalne organizacije, podrobnejši finančni načrt pa bo izvršni odbor šele izdelal. Trenutno znaša saldo v dobro Sindikalne organizacije din 12,634,05, Godbene sekcije pa din 16,846,00. Prav bi bilo, da bi tudi ostali delavci sodelovali in predlagali izvršnemu odboru Sindikalne organizacije, kako sredstva čim bolj koristno razporejati.
Staži Filipič
Iz predračunov je razvidno, da bi stopnja prispevkov 0,74 pokrila vsa predvidena sredstva, ker pa stopnja 0,39 ne pokriva stroškov, se je skupščina TTKS Skofja Loka zavzela za to, da bi bila stopnja 0,54, kakor bodo menda zavzele stališče vse občine v Sloveniji.
Omeniti je treba znesek predračunov žirovskih športnih društev v sklopu predračuna. To skupno pomeni 360.000 novih din, torej zmanjka za dejavnost v 2ireh sredstev. Ce bi stopnja bila 0,54 pa bi pokrila stroške.
Za smotrno porabo sredstev bomo odgovorni skupščini TTK Skofja Loka, predvsem pa delovnim organizacijam, ki prispevajo sredstva. Marsikdo ne razume, da danes družbeno delo toliko stane. Le-ta naj se temu delu približa, kajti le s skupnimi močmi bomo lahko dosegli naš skupni cilj. To pa je zdrav razvoj človekove osebnosti v celoti; telesno in duševno usposobljeni delovni ljudje. Navsezadnje je to tudi ekonomsko utemeljena investicija, ki jo bomo le s skupnim in organiziranim delom opravičili.
Ivan 2akelj
Kadrovske novice
V	mesecu januarju smo imeli kar lepo število sprememb na kadrovskem področju. Sprejetih je bilo 11 novih delavcev, delo pa je prenehalo 5 delavcem.
V	obratu v Zireh so nastopili delo: Franc Likovič, strojni ključavničar, Franc Vidmar, PK mizar, Stanislava Trček, Jelka Slabe, Stanislav Demšar in Ivan Vidmar, NK delavci. Od vojakov sta se na delo vrnila Janez Sedej, KV čevljar in Milan Oblak, NK delavec. Delo so prekinili Stanislava Trček v poskusni dobi in Andrej Grošelj s samovoljnim izstopom iz dela.
V	obratu Gorenja vas je nastopila delo Ivana Bradeško, kot snažilka. Na lastno željo pa je prenehala z delom Milka Frelih, NK delavka.
V	prodajni mreži je nastopila delo Bogdana Herak v prodajalni v Koprivnici in Ser-go Igor v prodajalni III v Zagrebu, kjer je že bil zaposlen, vendar le za določen čas. Delo sta zapustili dve prodajalki in sicer: Cetiba Vojid iz prodajalne Bihač in Anica Spcs iz prodajalne Maribor, obe na lastno željo. Ob koncu janaurja smo imeli vseh zaposlenih 1529, od tega po posameznih obratih: Ziri 1022, Gorenja vas 193, Col 79 in prodajna mreža 235. Tovariš Ignjatovič Zivan, ki je vodil prodajalno v Kra-gujevcu od njene ustanovitve aprila 1962, odhaja v pokoj. Ob tej priliki se mu zahvaljujemo za vestno delo in prizadevnost v uveljavljanju prodajalne. Dolžnosti poslovodje bo prevzela Milanka Vezmar, ki je prav tako bila zaposlena v prodajalni od njene ustanovitve. Pri delu je bila vseskozi prizadevna in vestna, prav te dni pa se pripravlja, da opravi še izpit za poslovodjo.
A. F.
Šahisti so spet tekmovali
3. februarja se je na redni šahovski brzoturnir za prvenstvo 2i rov zbralo kar 23 tekmovalcev.
Tokrat sta s 17,5 točke zmagala Nejko PODOBNIK in Boris PECNIK, tretji je bil zmagovalec drugega turnirja Tone ENIKO, četrto in peto mesto pa sta si razdelila mlada, perspektivna tekmovalca Janko DEMŠAR in Franci DEMŠAR.
Turnir je bil tokrat izredno izenačen in odločitev je padla šele v zadnjem kolu. Takih borb si res še želimo. Naslednji turnir bo 3. marca.
Ivan URŠIC
—	odbor za kvalitetni šport	1,553.593,00 din
—	odbor za rekreacijo	288.573,00 din
—	odbor za odlikovanja in nagrade	32.000,00 din
—	odbor za šolska športna društva	112.764,00 din
—	odbor za kadre	600.000,00 din
—	odbor za zdravstveno varstvo športnikov	42.400,00 din
—	funkcionalni izdatki strokovne službe
in posameznih organov TTKS	88.000,00 din
—	oprema_806.759,00 din
Skupno	3.524,089,00 din
Organiziranost sindikata
27. januarja je bila letna konferenca naše sindikalne organizacije. Navzočim je spregovoril o novi organizaciji in delu sindikata POLDE LOGONDER, član občinskega sindikalnega sveta
Poraba sredstev sindikalne organizacije v letu 1974
Kako bomo žirovski športniki delali v okviru temeljne telesnokulturne skupnosti?
Kako delajo dobračevski gasilci?
Sredi januarja smo se člani gasilskega društva DOBRAČEVA, ki vključuje tudi gasilski vod RACEVA, zbrali na rednem letnem občnem zboru.
Glavni namen občnih zborov je razprava o preteklem delu in o načrtih za naprej. Mi smo to napravili. Poročila so bila izčrpna in iz pregleda delovanja v letu 1973 se je videlo, da smo bili dokaj aktivni.
Požarov na našem območju ni bilo in smo sodelovali le pri gašenju manjših požarov na področjih sosednjih društev. Gasilskih vaj so člani imeli 10, med temi je bilo nekaj mokrih vaj, ena nočna, skupaj z vodom Račeva ter ena vaja z lestvijo. Člani so se udeležili tudi sektorskega in občinskega tekmovanja in sodelovali na proslavah sosednjih društev ter na proslavah, ki so bile organizirane v počastitev 30-letnice osvoboditve 2irov. Veliko pa se udejstvujemo tudi na drugih področjih. Okoliški kmetje so darovali
precej lesa, katerega so člani s prostovoljnim delom posekali in pripravili za razrez. Tako imamo sedaj lastni se-sestavljiv plesni oder, ki ga bomo lahko uporabili tudi v prihodnjih letih. Lansko leto smo organizirali veliko vrtno veselico s srečo-Iovom. Prireditev je ob velikem prizadevanju in požrtvovalnem delu članstva lepo uspela. Dohodek je bil precejšen, smo ga pa koristno porabili, saj smo z izkupičkom od veselice in srečolova obnovili fasado na gasilskem domu na Dobračevi, ki sedaj prav lepo izgleda. V letu 1973 je bil tudi sestanek s članicami in dogovorjeno je bilo, da se nekatere, ki niso več pripravljene sodelovati, prepiše v podporne. Glede na precejšnjo obremenjenost žensk je bilo tudi predvideno, da bi bila najprimernejša oblika delovanja predavanja iz preventive, ki bi jih organizirali v zimskem času. Sklenjeno je bilo tudi, da se nabavi nekaj uniform za članice.
Člani gasilskega društva Dobračeva skrbijo tudi za vzdrleva-
nje nepremičnin. V letu 1972 so na gasilskem domu obnovili streho, lani pa fasado
Iz nabiralnika
Spoštovano uredništvo!
Ali je kakšna možnost, da tudi pri nas znižamo cene prehrambenim artiklom na račun znižanja občinskega davka, kot je bil to primer v sarajevski občini?
ODGOVOR nam je preskrbel predsednik občine: Verjetno se vaše vprašanje nanaša na članek, objavljen v Ljubljanskem dnevniku dne 22/1-1974, pod naslovom »Pomembna odločitev v Sarajevu — Cenejša živila«. Ker pa članek govori o marži in ne o prometnem davku, sem zaprosil za odgovor tržnega inšpektorja SO škofja Loka in ga v celoti posredujem: »Z odredbo o maloprodajnih cenah in maržah v občini škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/66) so bile določene maloprodajne cene in marže za osnovne prehrambene artikle, med dru-
gim za moko, sladkor, jedilne maščobe, sadje in zelenjavo, mesne izdelke, mlečne izdelke. ... Z uveljavitvijo Odredbe o spremembi in dopolnitvi odredbe o maloprodajnih cenah in maržah v občini škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/69) so prenehale veljati določene maloprodajne marže za te proizvode, vendar na ravni pro-centualnih marž, ki so bile določene v odredbi o maloprodajnih cenah in maržah v občini škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/66). Z določbo 6. točke Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 31/72) pa je predpisana uporaba absolutnega zneska marže za proizvode, za katere v Odloku o maksimiranju cen za vse proizvode in storitve in v drugih veljavnih predpisih nista določena marža aH način oblikovanja cen. Glede na ta
Ob koncu lanskega leta je občinska gasilska zveza pregledala delovanje vseh društev in med drugim tudi našega. Pripomb ni bilo in smo od 50 možnih prejeli 48 točk. Ko smo na občnem zboru razpravljali o bodočem delu, smo sklenili, da se v tekočem letu nabavi gasilski kombi za vod v Račevi. Ta vod ima zelo obsežno področje, člani so zelo prizadevni, ovira pa jih to, da nimajo primernega vozila za hitre akcije. Kot drugo je planirana gradnja vodnega bazena na Dobračevi (na Kočah), glede na to, da za gasilsko posredovanje to področje nima dovolj vode.
Osnovna dejavnost bo seveda še vedno priprava članov za uspešno gašenje in druge akcije in skrb za mlade. Potrebna pa bo večja disciplina članov, da se bo vsak, kdor bo obveščen za vajo, le-te zagotovo udeležil.
Posebno poglavje je preventiva. CIani so v razpravi priporočali, da bi bili potrebni pregledi stavb in poslopij in hkrati ugotavljali, da so najbolj kritični primeri v hribovitih predelih. Tam pa večkrat ni možnosti za odpravo nepravilnosti, ker ljudje nimajo dovolj sredstev. Čutimo, da se aktivnost društva krepi in tega smo vsi veseli. Veseli smo bili tudi priznanja predstavnika občinske gasilske zveze Škofja Loka, ki se je udeležil našega občnega zbora in naše delo pohvalil, pohvalil pa je tudi zelo veliko udeležbo na občnem zboru, ki je tudi odraz aktivnosti društva.
Zaključim naj z zahvalo vsem, ki so našemu gasilskemu društvu v lanskem letu pomagali finančno in materialno. Pričakujemo, da bomo tudi v bodoče našli razumevanje pri občanih in podjetjih, saj se ne trudimo samo za društvo, temveč zato, da bi lahko pomagali, kadar bo pomoč potrebna.
M. Jesenko
določila in določbo 5. člena Odloka o družbeni kontroli cen (Uradni vestnik Gorenjske, št. 25/72) lahko podjetja, ki se ukvarjajo s prometom na drobno prehrambenih proizvodov uporabljajo pri prodaji teh proizvodov maržo le v absolutnem znesku, ki je veljala na dan 26/11-1971. Za prehrambene (živilske) proizvode ni predpisan prometni davek niti občinski, niti republiški in ne zvezni, zato znižanje teh proizvodov na račun tega davka ne pride v poštev.«
Upamo, da je odgovor izčrpen in razumljiv.
Pogosto padajo vprašanja, ali bo res izvršena rekonstrukcija ceste po Poljanski dolini. Ali pa n.pr. zakaj v primeru, da se na nekem določenem
območju vasi želi asfaltirati cesta, ne posreduje pristojni občinski organ, da bi se cesta asfaltirala po urbanističnem načrtu.
Odgovarja načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ,tov. Irena Mlakar.
Cesta po Poljanski dolini je regionalna, zato za rekonstrukcijo in vzdrževanje skrbi Republiška skupnost za ceste. Program te skupnosti, ki ga potrjuje Izvršni svet SRS, rekonstrukcije te ceste v obdobju do leta 1975 ne predvideva.
Verjetno vam je že znano, da bo v prihodnjih letih pričel obratovati rudnik urana v 2i-rovskem vrhu. Na predloka-cijskl obravnavi v zvezi z ureditvijo rudniških naprav in gradnjo predelovalnih obratov pa so predstavniki naše
občinske skupščine vztrajali na tem, da se zaradi bistvenega povečanja prometa rekonstruira tudi cesta po Poljanski dolini, če ni mogoče na celotni trasi, pa vsaj na najbolj ogroženih mestih. Kako bo tej zahtevi ugodeno, še ni znano.
Asfaltiranje lokalnih cest se navadno vrši na Iniciativo krajevnih skupnosti ali gradbenih odborov. Ti nastopajo kot investitorji in bi morali zato tudi urediti vse odnose z lastniki zemljišč. V kolikor tega sporazumno ne morejo urediti pa lahko to predlagajo pristojni službi skupščine občine. Takih postopkov je bilo izvedeno že mnogo, največkrat sporazumno, če pa tega ni bilo mogoče doseči pa v ustreznem odloku občinske skupščine. S področja 2irov pa za take postopke dosedaj niso prejeli nobenega predloga.
Tožba
Sanjal sem te, zdaj miru pred teboj več, Tulpa, nimam, pa privajam se te v snu: roži roža se odpiram.
Na oblaku, kot kraljica iz dežele za goro, v meni bivaš, krasotica z belo, dražestno poltjo.
Temo las si razčesavaš, Z dna zenic se mi smehljaš; revo srca mi spoznavaš, a utehe ji ne daš.
Ko cingljanju zvončkov pesmi, ko medlenju trudnih strun — ne prisluhneš ...Ko tvaj trezni molk mi jemlje moč, pogum.
Oh, saj rad imam te nežno pa čeprav kot klic samo; a kako bi ljubil devo s tvojo, vzburjeno krvjo!
Jože Podobnik
PRIPIS K PESMI:
Nekoč sem nekje, pri neki urejeni družini, opazil v kletki zaprtega, prijetnega ptiča. Takšnega, ki je pel. Slišal sem ga: njegovo petje ni bilo veselo žgolenje; bilo je obupni poskus vzbuditi pozornost nase. In tistikrat mu je uspelo. Pri meni. Stopil sem k njemu ter se mu pretresen zagledal v brezizrazne, nekam vase zazrte oči. Komaj, če me je videl, a prepričan sem, da sva se razumela: zaman; pesem zasužnjenega pri gospodarjih ne najde odmeva. Umolknil je in potlej se ni več oglasil.
Torej je bil močnejši od mene, ki s čustvi nehote in brezpo-močno kljubujem razumu.
Jože Podobnik
Izzvati v sebi že nekoč doživljeno čustvo in nato s kretnjami, linijami, barvami, podobami, izraženimi z besedami predati to čustvo tako, da tudi drugi doživijo isto čustvo, to je stvar umetnosti
TOLSTOJ
Prava umetnost je predvsem tista, ki v nas premakne kako čutečo struno, tista, ki nas razburi v najbolj intimnih čustvovanjih
Ingmar BERGMAN
r-i^r- STRAN 8
Nagradna križanka
Da bo naš časopis pestrejši, smo se odločili, da bomo objavljali nagradne križanke in to take, ki se bodo delno nanašale tudi na naš kraj. Tako, iz slike 2irov, ki je v današ;iji križanki, povzemite delovne organizacije in enega izmed okoliških hribov.
Odločitev, ali bomo križanke redno objavljali ali ne, bo odvisna od vašega zanimanja za križanko, ki pa ga boste pokazali z nam poslanimi rešitvami.
Rešitve pošljite uredništvu do 1. marca 1974.	Nagrade: I. 50,00 din
II.	30,00 din
III.	20,00 din
Planinska kronika je letos zelo zgovorna
»19. februar 1950 — ustanovni občni zbor PD Žiri. Ob svoji ustanovitvi je štelo društvo 120 članov. Kar lepo število in mnogo obetajoč začetek! Njegov prvi predsednik je bil Janez Poljanšek. Svoje veselje ob tako važnem dnevu smo izlili v skupen izlet, ki smo ga napravili v nedeljo dopoldne na Mrzli vrh. Kot otroci smo se veselili svojega uspeha in se v prijetnem predpomladanskem soncu dvigali na prijazen Mrzli vrh. Danes je torej ži-rovsko planinsko društvo zadihalo in zaživelo. Temelji so pripravljeni, dobre volje mu ne manjka. Pod nami v dolini se beli nova tovarna čevljev Alpina. Planinsko društvo bo nudilo njenim delav-
cem najlepše in najcejnejše razvedrilo po deseturnem dnevnem delavniku ...« Tako je zapisano na prvi strani kronike PD Žiri. Mi pa poglejmo, kako je društvo delovalo v lanskem letu — letu 1973.
Včlanjenih je 330 članov, 39 mladincev in 190 pionirjev. Mnogi od teh so se udeležili izletov, ki jih je organiziralo društvo. Teh pa ni bilo malo. Pozimi, 25. februarja, ko so bili hribi še zasneženi in poti težko prehodne, je bilo v Jarčji dolini družabno smučarsko tekmovanje, kajti mnogi planinci so tudi dobri smučarji. Otvoritev Loške planinske poti je bila 25. marca z izletom na Lubnik, Tomaž in Praprotno. Nekate-
ri zelo aktivni člani so že izpolnili dnevnik te poti. Prav ta pot bo pripomogla, da bo vse več planincev obiskalo naše okoliške hribe. Cez poletje je bilo izvedenih več izletov, tako 3. junija na Uskovnico, 17. junija na Nanos, 8. julija po loški planinski poti na Cepule, Mohor in Dražgoše, 26. julija na Triglav, 27. julija po slovenski transverzali na Prisojnik, Razor in Križke pode, 1. avgusta na Sorico, Ratitovec in Prtovč, 10. avgusta na Razor Planino, Vogel in Črno prst, 31. avgusta in 7. septembra so se žirovski planinci povzpeli na Triglav, kajti ne preteče leto, da ga ne bi obiskali, 9. septembra so Dan planincev počastili z izletom
na Mangart. Sezono izletov so zaključili 28. septembra z mladinskim izletom na Soriško planino in v Bohinj. Tako je bilo skupno 14 izletov, ki se jih je udeležilo 293 članov.
Mnogokateri planinec, ki je prebral te podatke, se bo spomnil na urice, ki jih je prepešačil, nasmehnil se bo ob misli na od potu mokro majico, ki jo je sušil na nahrbtniku ali pa na kamen, ki ga je nevede prinesel v dolino. Za trenutek bo pomislil na neznanega planinca, ki mu jc na ozki stezi ponudil žganje iz čutarice. Tako je kronika planinskega društva Žiri za leto 1973 zabeležila naše delo.
Fanči Trček
»DELO, ŽIVLJENJE« Je glasilo tovarne obutve ALPINE ŽIRI
Ureja ga uredniški odbor: ANA RAMPRE RUDOLF POLJANŠEK VLADIMIR PIVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON ŽAKELJ MAJDA JESENKO — odgovorni urednik
Fotografije: FRANC JESENKO
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov
Tisk: Gorenjski tisk Kranj
PRfTIRAU	DELAVKA	UErtSKI	LOVEC UA WSPRCITMIH
!	-	REŠITE	PLOC, ZA ALI STROJ 0DMIKAW3E TI10Z0F, AOA pTlfr CASCEU3A ROftEOVA UEPOW.ICUI
M &	KRIŽANKO!	0RAW3E V UM PttlTMST TKACEVA r pT IK.0U, L3UBICA 5P0RTU1K
________POLIRHICI_____(ERNST)___I un IMU0KUVT___
HIIIIBliljM	r -	.. . -	P0SEUE-
t*	jtik	i 2 HOST, 06- P
BBMBfo^^žlSBfr> •". - - '"	i&i;* uudbwst
i.....i;
B^BBMfiMlMMj^BWBBWWM	* . - $|| dpaIILO,
^Of^^J^T^*2^ 4 T	V.V.OWTIK
;	7 VEČ3!
Iffiglyfe*	M hm._______PAPIRJA_______________
C^'H^^..	'' "	.	EDEM S0-
•^S^afcrtPPWiL^* JsSMr mi	kratovih
^^sSBSSSSL	TOŽILCEV
■HR! W « L ^ ™ "	~ če* luf
^MM^MKiRieAiFf^iKTAUn-t	POD
M^MI^pB retv 1/ITFI3	_fB___1______V "GORAH veleBITOAv_____
Ss1^ ^-Be^	sTrpAR	IS"
VFTinPni	i,R1 MD5K0	UP ,fVCul	NEDPOMAU	.KRALJ
v u _ IJI_______M. WE_______SUtHJ	mTUlosT_____HVALI	|__L__
PRE3SUDA	OROPJE EA
KRATICA	TllMSKA q	5MAWE	TOVARNA
WASE	ŽVEIDA O	JftMm	OBUTVE
republike__.___________mmm_________ alpina
100 Q01D0Y	WARATHA	TEŽKA	_	ŽIRI
»___S_____M ......I . R
IME PO^KA -	REKA MED T0VARI4A IUAMVA ^S®
K0SARW$A MA UVMl [-- 7	TURČIJO TRAKOV V \TAL13AW J^—p	A
PAUELIA___Ali LETALU	_____UUBIMUI KAMI0W0V oD5pLITA
DUSA	WTOunyr	GRSKAGOIW	PRELATJJAD
UMRHH	HtvtKNmi	SSWOSTAHI a	WD0VJCIH0
m STARIH KAM,	W0RICA, A	RoilCA
5L0VAUIH_____HAW________UEUMUICA_____CVET '_______
WE SKIA-	TEŽU0AT- CESUO PAVLOVE C
DATEUA	LETSKIKLU8 MOSHOIME .	AKIPREJ
HACATUR- ? F LISCE TRINITR0- I PROSOM 3AHA_____£tU3ic____TOLUOL________TKAU1NA__
„„,.,. V03AJ2A	EHOTAiAMOC	HEUDA3S0-
ST0DAU BOLNICA	ŽARHKE	PHI PISAR
W§ BATIČ VILKO	ARU0LD
lAVSEHIK_______________TOVORNIK____
UASA	trnovski
PEVKA	ARUI	VRH* i.
PflPFVK	*VRH / v].	T
(jotlCA)______/f*5	_____I______1_____
PAL1ČAST	?	-	MUSUW
MIKROB	JPk	O
______^ «e________________