Infrastruktura Ormož • Pogodba za gradnjo viadukta podpisana O Stran 4 M H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski Podravje Ptuj • Zaprli edino javno stranišče v mestnem jedru O Stran 5 Ptuj, torek, 18. septembra 2018 Letnik LXXI • št. 73 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR t RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Slovenija • Droni priljubljena leteča »igrača« za odrasle O Stran 3 Zaposlovanje Ormoško • Brezposelnost nad državnim povprečjem Promet Spuhlja • Varnejši prehod za pešce O Stran 4 Podravje Lenart • V Črnem lesu dom upokojencev O Stran 6 Zanimivost Evropa • Hkrati se bodo oglasili cerkveni zvonovi O Stran v Šport Nogomet • Prva tekma Šumarjev brez zadetka O Strani 13 Rokomet • Oslabljeni Ormožani blizu, a obenem daleč od točk Veliki brat na nebu Hm / ^ F Droni vas lahko posnamejo kjerkoli. Njihova uporaba odpira številna vprašanjafpovezanaZVarOVSnSemzzasebnosti. Kakšna je zakonodaja, kdo in pod kakšnimi pogoji sme uporabljati to majhno letečoBapravQ^opremlieno z video sistemi? Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik V središču • Porast duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih O Strani 15 o Strani 6 in 7 Zdravje • Uporaba očal iz trgovine primerna le za nekaj minut n o Stran 7 Kronika • Slovenija v krivolovu ni nikakršna oaza o Stran 24 Ob dveh jubilejih družbe Radio-Tednik Ptuj PODARJAMO KUPON ZA radioPTUJ 55ler Štajerski TEDNIK , 70 let popusta !sažo Valens Augusta 50-minutna masaža Valens Augusta v Grand Hotelu Primus je posebnost Medico-wellnessa Valens Augusta, ki vključuje ročno masažo celega telesa, anti-stres masažo glave in masažo stopal. Obvezna predhodna rezervacija termina: 02/ 74 94 150, E: wellness@terme-ptuj.si. Za uveljavljanje popusta predložite kupon. Kupon ne velja pri nakupu darilnih bonov ter se z drugimi popusti izključuje. Kupon velja za eno storitev in se lahko izkoristi do 20. 12. 2018. 2 Štajerski Aktualno torek • 18. septembra 2018 Poštnin« pTaCana ▼ gotovini GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF, PTUJ Leto I. — Štev. 4 Ptuj, 26. avgusta 1948 Cena din 2.- Slovenija • Dron: izjemna majhna leteča naprava, kije lahko tudi nevarna So droni prevzeli funkcijo velikega Profesionalnih in amaterskih fotografov ter snemalcev, ki uporabljajo drone, je vedno več. Z njimi si pomagajo v vojski in policiji, ponekod cene manjših, nezahtevnih brezpilotnih naprav. Njihova uporaba odpira številna vprašanja, povezana z varovanjem zasebnosti. Težava je toliko večja, ker številni ne poznajo pogojev, pod katerimi lahko drona legalno uporabljajo. Pešata tudi nadzor in zavedanje ljudi o potencialni nevarnosti te majhne naprave. Avgusta 2016 je v veljavo stopila Uredba o sistemih brezpilotnih zrakoplovov. Ta med drugim določa pogoje za osebe, ki brezpilotne zrakoplove upravljajo, velja pa za sisteme brezpilotnih zrakoplovov do teže 150 kg, ki letijo v Republiki Sloveniji. Ključna pravila za letenje z brezpilotnimi letali oz. droni so jasna: ne sme leteti ponoči, letiti mora varno, upravljalec je pred uporabo dolžan preveriti stanje drona, let je treba načrtovati, ga prilagoditi vremenskim razmeram, paziti na razdaljo, dron je potrebno zmeraj imeti v vidnem polju ter upoštevati dejstvo, da nima prednosti v zračnem prometu. Za različne drone veljajo različna pravila Pri uporabi drona je treba upoštevati klasifikacijo in območje letenja. Droni kot naprave so razdeljeni v tri kategorije: do 5 kilogramov, od 5 do 25 kilogramov in nad 25 do 150 kilogramov. Pravila letenja in zahteve so odvisni od območja letenja. Najstrožja so pravila za območja ožjih urbanih con, sledijo območja s pretežno stanovanjskimi in poslovnimi objekti, manj stroge so zahteve za območja pomožnih objektov, kjer ni ljudi, in za območja brez objektov in ljudi. Brezpilotni zrakoplovi in letalski modeli, težji od kilograma, morajo imeti pritrjeno tudi identifikacijsko oznako. Zahteve za identifikacijo se razlikujejo glede na težo in namen letenja. Na drone, težke od enega do pet kilogramov, lahko identifikacijsko oznako nalepi lastnik sam (ime, naslov, kontaktni podatki), težji dro-ni, od pet kilogramov naprej, morajo Slovenska policija bo nabavila nove drone Minuli teden seje iztekel rok za oddajo ponudb za brezpilotne zrakoplove, kijih bo kupila slovenska policija oz. Ministrstvo za notranje zadeve. Doslej so imeli dva, še dodatnih 24 naj bi jih nabavili v sklopu tokratnega javnega naročila. Z njimi naj bi si pomagali pri iskanju ubežnikov, nadziranju prometa in meje, iz te perspektive naj bi si ogledovali tudi kraje prometnih nesreč in kaznivih dejanj, pomagali pri iskanju pogrešanih, nadzorovali objekte vitalne infrastrukture in javne shode z velikim varnostnim tveganjem... Varuh človekovih pravic je sicer lani ocenil, da bi lahko bila uporaba dronov v določenih primerih sporna, o čemer pa še vedno odloča tudi Ustavno sodišče. imeti negorljivo identifikacijsko ploščico. Za izvajanje letalskih aktivnosti kategorije D pa nalepko dodeli Agencija za civilno letalstvo. Kategorija D, kamor spada letenje v območju ožjih urbanih con, kot so središča mest, naselja in kraji, predstavlja večje tve- ganje, zato mora biti dron, ki leti v tej kategoriji, zgrajen po najvišjih varnostnih standardih, upravljavec mora imeti izdelan operativni priročnik o letu. Potrdilo o poznavanju pravil letenja z brezpilotnimi zrakoplovi je obvezno za vse kategorije letenja, Majhna brezpilotna elektronska leteča naprava z neskončno možnostmi, ki odpira Spodnje Podravje, Slovenija • Medobčinske delovne migracije Delo v svoji občini ima le desetina Trnovčanov Več kot polovica vseh delavcev v naši državi dela ne opravlja v svoji, temveč v kateri od drugih slovenskih občin. Po čem v tej statistiki izstopata mestna občina Ptuj in občina Trnovska vas? Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo v Sloveniji konec lanskega leta skoraj 836.000 delovno aktivnih oseb, pri čemer kmetje niso bili upoštevani. Skoraj 437.500 teh oseb, torej dobra polovica, je odhajalo na delo v katero od drugih občin in ne v tisto, kjer so imeli prijavljeno stalno prebivališče. »Te osebe imenujemo tudi medobčinski delovni migranti, njihov delež se iz leta v leto rahlo povečuje,« so pojasnili na SURS. Delavcev, katerih delovno mesto je v isti občini kot njihovo prebivališče, je vse manj, so dodali: »V zadnjih desetih letih se je njihov delež zmanjšal za 8 odstotkov.« Med delovnimi migranti je nekoliko več moških kot žensk. Z delovnimi migracijami v obe smeri je najbolj obremenjena slovenska prestolnica; vanjo je lani dnevno na delo prihajalo več kot 122.100 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz nje na delo v druge občine odhajalo okoli Avstrijcem slovenske plače ne dišijo Po podatkih Statističnega urada RS je bilo v Sloveniji lani delovno aktivnih nekaj več kot 3.100 tujih dnevnih migrantov, od tega kar 80,8 % moških. Gre za državljane sosednjih držav, ki delajo v naši državi, vendar v Sloveniji nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča. Največ, okoli 1.600 tujcev dnevnih migrantov, je lani prihajalo iz Hrvaške, iz Italije nekaj več kot 1.000, iz Madžarske okoli 400. Je pa zanimanje Avstrijcev za delo v Sloveniji bolj klavrno: lani je v našo državo na delo prihajalo le 78 prebivalcev naše severne sosede. Foto: Črtomir Goznik Z delovnimi migracijami je pričakovano najbolj obremenjena slovenska prestolnica, sledijo ji občine Maribor, Celje in Kranj. 20.400 Ljubljančanov. Po obremenjenosti Ljubljani sledijo Maribor, Celje in Kranj. Med »izrazito delovnimi« občinami tudi Ptuj in Kidričevo Na območju svoje občine je imelo delovno mesto največ delovno aktiv-nihprebivalcevobčinLjubljana(83,o%), Novo mesto(73,4%) in Maribor(7i,4%). Na SURS so pripravili tudi seznam t. i. »izrazito delovnih« občin, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 % višje od števila delovno aktivnih prebivalcev: »Ob koncu leta 2017 je bilo takih občin osemnajst: Trzin, Šempeter-Vr-tojba, Ljubljana, Nazarje, Kidričevo, Murska Sobota, Odranci, Zreče, Novo mesto, Gornja Radgona, Maribor, Celje, Ptuj, Lenart, Idrija, Velenje, Nova Gorica in Slovenj Gradec.« Med temi občinami je najbolj izstopal Trzin, kjer je bilo lani delovnih mest kar trikrat več kot delovno ak- torek • 18. septembra 2018 Aktualno Štajrnki 3 jijsi* SZDL jtujsdtitč >*raia — UDravn ITj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik VIII. z Ptuj. 26. avgusta 1955 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor*1^ tiskarna — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din do«-i>tna din Na pedroč u občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski brata tudi gasilci. Droni so postali priljubljena leteča „igrača" za odrasle, predvsem zaradi ugodne Droni - prihodnost ali preteklost Pričakuje se, da bo v prihodnjih letih prodaja dronov precej narasla. Do leta 2020 naj bi jih prodali za 20 milijard dolarjev. V zadnjih letih so postali izjemno priljubljena „igrača" za odrasle, predvsem zaradi precej ugodne cene majhnih dronov, ki se uporabljajo v ljubiteljske namene. Te leteče naprave se najpogosteje uporabljajo za ustvarjanje panoramskih fotografij, snemanje posnetkov, uporabljajo se tako ljubiteljsko kot v profesionalne namene: v vojski, policiji, ponekod si z njimi pomagajo tudi gasilci za reševanje oz. dostavo manjših reči ponesrečencem. Globe so precej visoke Neupoštevanje pravil pri upravljanju brezpilotnih letal vas lahko drago stane. • Nespoštovanje pravil letenja se kaznuje z globo od 200 do 800 evrov. • Snemanje krajev brez dovoljenja za fizične osebe še dodatnih 200-800 evrov, za pravne osebe pa od 800 do 2.000 evrov. • Če naprava nima identifikacijske nalepke, se izreče globa v višini od 100 do 600 evrov. Foto: Črtomir Goznik številna vprašanja. pri letenju v kategoriji A in B lahko operater namesto opravljanja izpita poda izjavo o poznavanju pravil. Let brezpilotne letalne naprave, ki je namenjen letalski dejavnosti, je treba najaviti. Agencijo za civilno letalstvo pa obvestiti vsaj 12 ur pred vzletom drona. Uredba za drone, lažje od pol kilograma, ne velja, z njimi lahko letimo brezskrbno, a v skladu s predpisanimi omejitvami. Torej na neposeljenih območjih, kjer ni objektov in ljudi ali so pomožni objekti in površine, kjer se ljudje na zadržujejo. Za letenje nad najbolj poseljenimi območji si je treba pridobiti dovoljenje Agencije, ki velja za obdobje enega oziroma dveh let. A tako kot za vse druge tudi za drone, manjše od pol kilograma, veljajo posebna pravila za fotografiranje in snemanje. Dron je lahko tudi izjemno nevaren; številni ga uporabljajo nelegalno Strmoglavljene drona ob neustrezni uporabi je lahko zelo nevarno, tudi tragično. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov za ljubiteljske namene zato ne prinaša le prednosti, temveč tudi tveganja. Prav zato je smiselno opraviti izpit, prijava stane 48 evrov, izdaja potrdila o opravljenem izpitu pa dodatnih 40 evrov. Za drone, težje od 20 kg, je treba skleniti tudi zavarovanje. Boštjan Lesjak, ki se profesionalno ukvarja z videoprodukcijo, pravi, da se številni ne zavedajo, da dron ni igrača in da je ob neustrezni uporabi lahko zelo nevaren. Ker snema veliko porok in videov za različna podjetja, je nekaj časa veliko posnetkov nastajalo ravno s pomočjo dronov. A nova Uredba naj bi prinesla nove, resne težave. „Problemov je kar nekaj. Uredba je določila štiri kategorije: A, B, C in D. Z dronom v prvih dveh kategorijah lahko upravlja vsak, ki ima registriran dron in prijavi let. Težava sta kategoriji C in D, v Sloveniji sta pravzaprav le dve podjetji, ki lahko opravljata nočni let in let v centru mesta. Le dve imata primernega drona za to in izpolnjujeta vse pogoje. Temu primerno so visoke tudi cene. Za približno 20-minutni video zaračunajo med 800 in 1.000 evrov. Vizualizacija se je z droni sicer bistveno izboljšala, a omejitve pomenijo, da je legalna pot za uporabo bistveno omejena. Kljub temu je dronov vedno več, ljudje brez registracije in izpitov letijo, videi nastajajo v nezakonitih okoliščinah, inšpektorji ne ukrepajo. Problem je torej, da zakonodajo imamo, a se ne izvaja. V Sloveniji je le en inšpektor, ki se ukvarja s tem, kar je bistveno premalo," pove sogovornik. Njegovo podjetje ima obsežen arhiv, tako da prodajajo predvsem arhivske posnetke, še vedno snemajo z droni tudi zunaj mestnih središč. Po drugi strani, ugotavlja Lesjak, pa vsak, ki ima nekaj sto evrov, kupi drona in nelegalno leti z njim tudi nad mesti. „Sam sem imel priložnost videti, kaj se zgodi, ko dron pade z višine 50 metrov. V tleh je dobesedno nastala gromozanska luknja. Teh nevarnosti pa se ljudje ne zavedajo." Dženana Kmetec Ormoško • Še vedno več brezposelnih od slovenskega povprečja Podpovprečna stopnja brezposelnih le pri Sv. Tomažu Stopnja registrirane brezposelnosti je konec junija na območju UE Ormož znašala precej nad slovenskim povprečjem, 9 %, lani v tem času pa je dosegla kar 10,4 %. Z najvišjo se izmed vseh treh občin na Ormoškem spopada prav občina Ormož, kjer imajo več kot 9 % brezposelnih. tivnih prebivalcev. Najnižja deleža delovno aktivnih prebivalcev z zaposlitvijo v lastni občini sta imeli občini Trnovska vas in Hodoš (obe 10 % ali manj). Več kruha je na zahodu države Skoraj petina vseh delovno aktivnih prebivalcev se ob delavnikih ne vozi le v drugo občino, temveč celo v drugo regijo. Ob koncu lanskega leta je bilo medregijskih migrantov skoraj petina oz. 19,2 %. Osrednjeslovenska statistična regija je bila lani edina s presežkom delovnih mest glede na število delovno aktivnih prebivalcev (za 28 %), najslabše pa je bilo stanje v zasavski statistični regiji, kjer je bilo delovnih mest skoraj 40 % manj kot delovno aktivnih prebivalcev. Še manj pogoste so delovne migracije med kohezijskima regijama; v povprečju je lani tako na delo potoval vsak deseti delavec. Tok delovnih migracij je močnejši v smeri vzhod-zahod, so razkrili na SURS: »Na delo v zahodno Slovenijo prihaja 15 % delovno aktivnih oseb iz vzhodne Slovenije, na delo v vzhodno iz zahodne pa le 4 % delovno aktivnih oseb.« V zahodni Sloveniji je bilo namreč za 12,1 % več delovnih mest, kot je bilo delovno aktivnih prebivalcev. Na delo v zahodno Slovenijo se tako z vzhoda dnevno odpravi skoraj 62.000 delavcev, v obratno smer pa le približno 15.300 ... Eva Milošič Trg dela na območju, ki ga pokriva Urad za delo Ormož, na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje ocenjujejo podobno ptujskemu: precej stabilen trg, ki temelji na nekaj večjih, stabilnih podjetjih, ki imajo že dolgoletno tradicijo. Poleg malih in mikro podjetij, kjer je velik delež za- ljajo še javne ustanove in institucije (zdravstvo, šolstvo, javna uprava, lokalna samouprava ...) kot najstabilnejše zaposlovalce, ki omogočajo zaposlovanje visoko strokovnega in izobraženega kadra. Razmere na tem trgu dela je zagotovo izboljšalo tudi dejstvo, da je precejšnje število striji, še priznavajo na ptujski službi. »Morda gre izpostaviti več zaposlitev v sezonskih delih v kmetijstvu,« o značilnostih trga dela na Ormoškem pristavijo na ptujski območni službi. Težava brezposelnih: prevoz na delovno mesto Opažajo, da imajo brezposelne osebe s tega območja največ težav pri iskanju zaposlitve zaradi težav pri prevozu do delovnega mesta. Konec julija letos je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje na Uradu za delo Ormož v uradno evidenco brezposelnih vpisanih 619 ljudi, od teh več kot polovica žensk (354). Leto pred tem pa je bilo brezposelnih 717, kar pomeni dobrih 15 % več. Največji delež med trenutnimi brezposelnimi predstavljajo osebe, stare 55 let ali več. Teh je bilo 167, kar predstavlja skoraj 27-odstotni delež. Takoj za njimi so osebe, stare od 40 do 49 let; teh je bilo 121, ter tridesetletniki (30 do 39 let) - kar 103, medtem ko je brezposelnih, starih od 24 do 29 let, 77 oziroma dobrih 12 %. Podatki še kažejo, da je največ, kar 219, oziroma dobra tretjina vseh brezposelnih z nižjo ali srednjo poklicno izobrazbo, 174 jih ima srednjo tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo, 147 pa končano osnovno šolo ali manj. Brezposelnih z visokošolsko izobrazbo prve, druge ali tretje stopnje je na ormoškem uradu za delo 79. Skoraj polovica oseb brez dela eno leto in več Trenutni podatki še kažejo, da je kar 138 oseb (petina) brez dela eno leto, le nekaj manj (125), jih je brezposelnih do dveh mesecev, 98 jih je brez zaposlitve tri leta ali več ... Tudi na Ormoškem podatki v primerjavi z enakim obdobjem lani kažejo, da se delež dolgotrajno brezposelnih žal povečuje. Lani ta čas je bilo namreč takih, ki so bili brez dela leto do tudi več kot tri leta, skupaj 37 % vseh prijavljenih v evidenco, od tega 15,6 % takih, ki so bili brez dela 36 mesecev ali več. Letos pa je bilo v evidenco brezposelnih leto dni ali več prijavljenih kar 45,5 %, od tega jih je bilo 15,8 % takih, ki so bili brez dela tri leta ali več. Največ brezposelnih v Ormožu Zaskrbljujoč je podatek o stopnji registrirane brezposelnosti na območju UE Ormož. Ta je konec junija znašala 9 %, kar je precej nad slovenskim povprečjem, ki trenutno znaša 7,9 odstotka. Podroben pregled vseh treh občin na Ormoškem je pokazal, da je brezposelnost najvišja v občini Ormož, kjer je konec junija dosegla kar 9,3 %, visoko nad slovenskim povprečjem je tudi v občini Središče bo Dravi - 8,8 %, podpovprečna pa je le v občini Sveti Tomaž, kjer je nazadnje znašala 7,7 %. Monika Horvat poslitev na tem trgu dela, izpostav- delavcev našlo delo v sosednji Foto: Črtomir Goznik Brezposelnost v občini Ormož je 9,3-odstotna, v državi pa 7,9-odstotna. 4 Štajerski Podravje torek • 18. septembra 2018 Podravje, Ormož • Kdaj se bo začela gradnja viadukta Sejanca Pogodba za izgradnjo končno podpisana Gradbeni stroji naj bi v prihodnjih dneh vendarle začeli izgradnjo viadukta Sejanca, s katero se bo po več kot dveh desetletjih nadaljevala izgradnja cestne povezave med Ptujem in Ormožem. Viadukt v vrednosti dobra dva milijona evrov bo gradilo pomursko podjetje Pomgrad. Na Družbi za avtoceste RS (Dars), ki vodi omenjeni projekt, smo preverili, kdaj se bo začela izgradnja viadukta Sejanca, prvega pomembnejšega objekta težko pričakovane cestne povezave med Ptujem in Ormožem. Gradbena dela so sicer pristojni na in-frastrukturnem ministrstvu napovedali že sredi letošnjega maja. Kot so pojasnili na Darsu, je bila pogodba z izbranim izvajalcem za izgradnjo viadukta Sejanca sklenjena 30. avgusta. »Pogodbeni izvajalec del je trenutno v postopku pridobitve garancije za dobro izvedbo del. Potem ko bo Dars, d. d., prevzel garancijo, bo izvajalec lahko uveden v delo. To bo predvidoma v prihodnjih desetih dneh, nato bo v razmeroma kratkem času izvajalec tudi začel dela na terenu,« so še dodali. Kot smo sicer že poročali, bo mur-skosoboško podjetje Pomgrad gradilo viadukt, dolgi95 metrov in širok 12 metrov, preko železniške proge in potoka Sejanca med Ormožem in Mihovci pri Veliki Nedelji, v vrednosti 2.075.780 evrov (brez DDV). Dars je izbiral med tremi ponudniki, poleg Pomgrada sta ponudbo vložila še slovensko-hrvaški konzorcij gradbenih podjetij Marko- /mi Pošteno zdelano tablo propadlega izvajalca, ki opominja na zadnji neuspešen začetek gradnje ceste v Ormožu, bo kmalu nadomestila nova. mark Nival iz Vidma pri Ptuju in Sitoro-la iz Slavonskega Broda v višini 2,188 milijona evrov ter sarajevski Euroasfalt in Cestno podjetje Ptuj z 2,874 milijona evrov težko ponudbo. Gradnja v dveh fazah Dars bo dela financiral z lastnimi sredstvi, gradnja viadukta pa bo potekala v dveh fazah. Prva pripravljalna faza predvideva dela vse do dokončane premostitvene konstrukcije, ki bo omogočala prevoznost čez objekt za gradbiščni promet. Prav tako bodo v tej fazi zgradili hodnike in varnostne ograje. Dela bodo zaključena predvidoma v roku desetih mesecev po začetku. Sledila bo druga faza, ki vključuje dokončanje celotnega objekta (prometna oprema, vgradnja dilatacij in asfaltnih plasti, vključno z izvedbo zaščite voziščne plošče). Dinamiko gradnje te faze pa bodo morali prilagoditi dinamiki gradnje odseka Gorišnica-Or-mož, za katero bodo sicer dela oddana z drugim javnim naročilom. Razpis o predvidoma objavljen novembra letos. Dela bodo končana v roku petih mesecev po začetku te faze. Monika Horvat Foto: MH Spuhlja • Za varnejši prehod čez cesto Država ukrepala, Mestna občina Ptuj (še) ne Letos spomladi so nas kontaktirali zaskrbljeni starši iz dela naselja Spuhlje. Skrbi jih varnost šoloobveznih otrok, ki med potjo do avtobusnega postajališča, kjer jih naloži in odlaga šolski avtobus, prečkajo prometno zelo obremenjeno in nevarno glavno cesto Spuhlja-Zavrč. Starši so pristojne pozvali k takojšnjemu ukrepanju - da se pri prečkanju ceste za otroke zagotovi najvišja možna varnost. Mestna občina Ptuj je takrat odgovorila, da denarja za urejanje dotičnega prehoda nima. Je pa nujnost ukrepanja prepoznala Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja državne ceste. V odgovoru na naše novinarsko vprašanje so spomladi zapisali, da bodo kratkoročne ukrepe za zagotovitev večje prometne varnosti na prehodu za pešce izvedli do začetka meseca maja. Predvideno je bilo, da se namesti „udarnejša" talna in vertikalna prometna signalizacija. A DRSI do začetka maja kljub obljubi navedenega ni izvedla. Sledil je čas počitnic, poletje je minilo in ponovno je prišel začetek šolskega leta. Obupani starši, ki so zaradi nevarne poti otrok na poti do avtobusnega postajališča že začeli razmišljati, da otrok morda ne bi več niti pošiljali v šolo, so še enkrat potrkali na vrata našega uredništva. Tako smo DRSI ponovno povprašali, kdaj nameravajo izvesti obljubljene ukrepe. V času, ko so pripravljali odgovore na naša vprašanja, so bili na delu tudi izvajalci in so vse, kar so spomladi obljubili, tudi postorili. Pred dobrim tednom dni so namreč delavci Cestnega podjetja Ptuj na cestišču dodatno pobarvali območje prehoda za pešce (zebro so zarisali na modri podlagi) in na- mestili bolj vidno prometno signalizacijo. Prehod za pešce, o katerem pišemo, je na regionalni cesti Ptuj-Zavrč, na začetku naselja Spuhlja. Ker se vozniki iz smeri Markovcev proti Spuhlji pripeljejo s hitrostjo 90 km/h, vsi takoj hitrosti ne zmanjšajo na predpisanih 50 km/h. Lokacija, na kateri leži prehod, je zaradi ovinka zelo nepregledna. Za povrh je v naselju zelo gost promet, gre za tranzitno in prometno izjemno obremenjeno državno regionalno cesto. Na Direkciji RS za infrastrukturo dodajajo, da je urejanje prehodov za pešce znotraj naselij domena lokalne skupnosti. Zato so občino že pozvali k ukrepanju. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Delavci CPP so v Spuhlji na glavni cesti proti Markovcem dodatno označili nevarni prehod za pešce. Markovci • Pločnik za pešce in kolesarje Začela se je razširitev pločnika z obnovo vodovoda Gradbeni stroji so v teh dneh zahrumeli v naselju Bukovci v občini Markovci. Delavci Komunalnega podjetja Ptuj so namreč v začetku tedna začeli dela v zvezi z razširitvijo dela pločnika ob regionalni cesti Spuhlja-Zavrč. Hkrati bodo obnovili tudi del vodovodnega omrežja. Poleg razširitve 240 metrov dolgega odseka pločnika (v odseku ceste Stojnci 1 do Bukovci 87a) dela obsegajo menjavo obstoječe azbestno-ce-mentne vodovodne cevi, ki poteka v trasi obstoječega pločnika, zaradi česar bo treba pločnik v celoti odstraniti. »Vzdolž enake dolžine je že obnovljeno primarno vodovodno omrežje, le na odseku nameravanega gradbenega posega še ne. Z menjavo tega odseka vodovodnega omrežja bodo tako vzdolž celotne omenjene trase pridobili vodovodno omrežje iz cevi, ki niso ekološko sporne,« je pojasnila direktorica občinske uprave občine Markovci Marinka Bezjak Kolenko. Nova širina pločnika bo enaka širini pločnika (2,2 metra), ki vodi iz smeri Stojnci in je namenjen tako pešcem kot kolesarjem. Četudi gre le za ne- kaj več kot 200 metrov dolg odsek pločnika, je ta povezava za pešce in kolesarje velikega pomena, saj kot je izpostavila direktorica, bo s tem vzpostavljen neprekinjen hodnik za pešce in kolesarje v dolžini 2.400 metrov, ki poteka od centra naselja Bukovci (od trgovine Mercator) in nadalje čez celotno naselje Stojnci. Predvidene zapore Zaradi investicije bo promet občasno moten: »Na tem odseku ceste bo polovična zapora, tako da bo promet potekal izmenično po enem voznem pasu ceste. V času gradnje bo moten dostop do zemljišč, v krajših intervalih bo motena tudi oskrba z vodo.« Dela v vrednosti 76.741 evrov (vključno z DDV) bo izbrani izvajalec, Komunalno podjetje Ptuj, končal v roku meseca dni. Občina projekt financira z lastnimi sredstvi. Pločnik bi (že) moral biti zgrajen Realizacija projekta je bila sicer predvidena že v jesenskem času lanskega leta, a kot so razložili, jim pravočasno ni uspelo pridobiti soglasja za zaporo glavne (regionalne) ceste. »S pridobljenim soglasjem smo časovno zapadli v zimsko obdobje, zato projekta v lanskem letu nismo mogli realizirati. V izogib dvojni zapori glavne ceste na dokaj kratki medsebojni razdalji dela nismo želeli izvajati sočasno z izgradnjo križišča v Zabovcih, zato dela začenjamo šele te dni.« Monika Horvat V Bukovcih bodo razširili pločnik v dolžini dobrih 200 metrov. Foto: MH torek • 18. septembra 2018 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Zaprli edino javno stranišče v mestnem jedru Bo na Ptuju poslej še bolj „smrdelo" Edino ptujsko javno stranišče v starem mestnem jedru je zaprto. Njegovo zaprtje je povezano z začetkom prenove ptujske tržnice. Glede na to, da pri tem projektu še vedno niso zagotovljena evropska sredstva, tudi ni mogoče napovedati dokončanja investicije kot tudi ne „vrnitve" tega nadvse pomembnega komunalnega (infrastrukturnega) objekta. Če je kdo mislil, da ga ljudje, še posebej pa turisti, ne bodo pogrešali, seje zmotil. Foto:'Črtomir Goznik Edino ptujsko javno stranišče v starem mestnem jedru je zaradi obnove ptujske tržnice zaprlo vrata. Če bi videli malo dlje, bi morali poskrbeti za nadomestno lokacijo, ki bi lahko bila trajna. Čisto blizu je, že nekoč je mesto razmišljalo o tem, da bi sanitarije med dvema gostilnama, pivnico Zlatorog in barom Napoleon, uredilo kot javno stranišče. A je ostalo le pri besedah. V teh dneh je bilo slišati marsikaj na račun zaprtja edinega javnega stranišča v starem mestnem jedru, četudi je, roko na srce, bilo zelo slabo označeno, še za letno teraso so se pri označevanju bolj potrudili. Najstarejše slovensko mesto, ki bi moralo biti zgled kulture na vseh področjih, z javnimi stranišči nima „sreče", če je to sploh mogoče reči glede na povsem ignorantski odnos do tega vprašanja. Že nekaj časa ima Ptuj avtobusno postajališče, ki nima javnega stranišča. Verjetno edina mestna občina v Sloveniji, ki ne premore avtobusne postaje, pa to nikogar na vrhu mestne oblasti ne moti. Saj če bi, bi skupaj z Arrivo, ki se je letos lotila 100.000 evrov vredne obnove na avtobusnem postajališču, poiskali potnikom in drugim obiskovalcem avtobusnega postajališča prijazno rešitev. Ko so mesto pred nekaj leti obiskali ocenjevalci v okviru akcije Naj javno stranišče, jih je pričakal odgovor, da so javna stranišča na tem območju zaprta zaradi vandalizma. Priročen odgovor, ki ga v nobenem primeru ne bi smelo biti. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) Slovenije že od leta 2009 ocenjuje najbolj urejene javne sanitarije v Sloveniji. Za invalide, bolnike in osebe s to boleznijo je zelo pomemben dostop do javnih sanitarij. Zaradi specifike bolezni potrebujejo hiter in stalen dostop do sanitarij povsod, kjer se gibljejo, doma, na delovnem mestu, v šolah, bolnišnicah in v krajih, kjer opravljajo vsakodnevne opravke ali jih obiskujejo kot turisti. V letu 2009, prvem tekmovalnem letu, so njihovi ocenjevalci obiskali deset slovenskih mest, med njimi tudi Ptuj, da bi zbrali skupno oceno urejenosti javnih stranišč (označbe, brezplačne uporabe, dostopa, dostopa za invalidne osebe, ločenosti na ženske in moške sanitarije, velikosti, higiene in števila v posameznem ocenjevanem mestu). Koper, Ptuj, Novo mesto in Kranj so bila mesta, ki so bila brez javnih stranišč oz. brez primerno urejenih, zato so prejela zidake za spodbudo, da v prihodnje čim prej uredijo javna stranišča. Leta 2010 se je Ptuj le znašel med tistimi okolji, ki se lahko „pohvalijo" z le enim javnim straniščem. To je bilo (ponovno) urejeno nekaj mesecev pred prihodom ocenjevalcev, odprli so ga 1. julija, na stari lokaciji v Slomškovi ulici pri tržnici. Glede na to, da je mesto izredno turistično privlačno, so v Društvu za KVČB predlagali, da mesto uredi vsaj še troje javnih stranišč, za zdaj edino pa primerno označi in ga označi tudi na zemljevidu mesta. V tem letu je dobilo skupno oceno 4,34 in se v tekmovanju oz. izbiri za Naj javno stranišče Slovenije 2010 uvrstilo na četrto mesto, to je bilo doslej tudi najvišje doseženo mesto za Ptuj v tem tekmovanju. V letu 2011 je padlo že na osmo mesto, to je zasedlo tudi v letu 2012, v letu 2013 si je to mesto delilo skupaj s Koprom. V letu 2014, ko je bilo ponovno odprto javno stranišče na ptujski avtobusni postaji, je pristalo na 18. mestu s skupno oceno pod štiri. V letu 2015 je Ptuj v ocenjevanju urejenosti javnih stranišč zasedel 9. mesto, na avtobusni postaji so ga zaprli zaradi vandalizma. Mesto je medtem poskrbelo, da je bilo odprto javno stranišče na Zadružnem trgu v okviru ureditve parkirišča na tem območju, kar je sicer nekoliko izboljšalo sliko na področju javnih stranišč v mestu in uvrstitev v tekmovanju, tokrat je bil Ptuj ponovno med bolje ocenjenimi, zasedel je peto mesto. V letu 2017 je ponovno nazadoval, zasedel je osmo mesto, kar je še en dokaz več, da se v drugih okoljih veliko bolj zavedajo pomena vzpostavljanja javnih stranišč kot v najstarejšem slovenskem mestu. Še vedno pa kar 39 mest oz. občin, ki so jih obiskali predstavniki Društva za KVČB, ni imelo urejenih javnih stranišč. Občin brez javnih stranišč je več kot 70. Še vedno pa ni tudi javnih sanitarij na parkirišču pod gradom, četudi so jih obljubljali po zaprtju Čebela bara. Na tem območju se obrne veliko obiskovalcev mesta, izkrca veliko turistov, med njimi je veliko starejših, ki morajo do prvega stranišča premagati še grajski hrib. Ko se bodo pisali novi projekti za Ptuj, lokalne volitve so pred vrati, bo zanimivo izvedeti, koliko posluha imajo v različnih (novih) političnih okoljih tudi za to ptujsko pomanjkljivost (nemarnost). To v nobenem primeru niso velike investicije, da bi jih mesto ne zmoglo. MG rr" 1«i • v v ■ • »1 Tudi stranišča imajo svoj dan Združeni narodi so 19. november proglasili za svetovni dan stranišč. Da gre za izjemno pomembno svetovno vprašanje, pove podatek, da kar 2,5 milijarde ljudi nima ustrezno urejenih stranišč, 1,1 milijarde pa opravlja potrebo na prostem. Zaradi neurejenih straniščnih razmer vsako leto umre 1,8 milijona ljudi. V povprečju človek v svojem življenju na stranišču preživi tri leta. Na leto gre povprečno na stranišče 2.500-krat ali šest do osemkrat na dan. Statistika tudi pove, da ženske v povprečju za vsak obisk stranišča porabijo trikrat več časa kot moški. Podravje, Slovenija • Nošenje osebne izkaznice je obvezno Med sprehodom kaznovan s 50 evri Imate na sprehodu s sabo tudi osebno izkaznico? Ne? Pa bi jo morali imeti. V začetku meseca je po družbenem omrežju zaokrožila objava, kako je oseba z območja Policijske postaje Slovenska Bistrica prejela globo v višini 50 evrov, ker med sprehodom ni imela pri sebi osebnega dokumenta. Pod objavo seje usul plaz komentarjev, policisti pa so pojasnili, da druge izbire kot izrek globe niso imeli. Oseba, ki ji je bila izrečena globa, naj bi bila le nekaj sto metrov oddaljena od doma, zato nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne izjeme glede nujnega nošenja osebnega dokumenta. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl in kot veleva zakon o osebni izkaznici, je treba imeti osebno izkaznico ali drug uradni identifikacijski dokument, na katerem so navedeni točni osebni podatki s fotografijo, vedno pri sebi in ga na zahtevo uradne osebe tudi dati na vpogled za preverjanje istovetnosti. »Izjema glede obvezne nošnje osebne izkaznice je mogoča le takrat, kadar bi bilo to glede na okoliščine nesmiselno,« je zapisano v zakonu. Tako je obstoj vseh elementov prekrška odvisen od vsakega posameznega primera, pri čemer pa ga nikakor ni mogoče opredeliti zgolj Število ugotovljenih kršitev Zakona o osebni izkaznici Območje 12015 12016 12017 12018 (polletje)" PU Maribor 183 193 216 100 Slovenija 1646 1449 1597 798 Vir: PU Maribor Foto: Črtomir Goznik Osebno izkaznico oziroma identifikacijski dokument s podatki in fotografijo mora imeti vsak državljan po dopolnjenem 18. letu starosti in jo na zahtevo pooblaščene uradne osebe tudi pokazati. z oddaljenostjo od doma, je na naše vprašanje, ali oddaljenost od doma vpliva na obvezno nošenje osebnega dokumenta, odgovoril Šadl. Ima pa policist ob zaznavi tovrstnega prekrška možnost kršitelja kaznovati z globo v znesku 50 evrov ali pa mu glede na zaznane olajševalne okoliščine izreči tudi opozorilo, je pojasnil Šadl. »Če bi šlo pri določenem kršitelju za ponavljajoče se iste prekrške, Zakon o osebni izkaznici omogoča policiji tudi izrek globe v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, torej od 50 do 200 evrov.« Objava po posredovanju policistov izbrisana V zvezi z izrekom globe na območju Slovenske Bistrice pa je Šadl izpostavil, da v dotičnem primeru niso bile podane okoliščine, ki bi omogočale izrek opozorila. »Ko se je teh okoliščin zavedla tudi oseba, ki je objavila domnevno sporen plačilni nalog, je objavo nemudoma izbrisala.« In res, objave s podatki o prekršku na spletu ni več mogoče najti. Mojca Vtič 6 Štajerski V središču torek • 18. septembra 2018 Slovenija, Podravje • Kako preprečiti in obvladati duševne motnje pri otroku Med otroki in mladostnikih vse več anl Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja, da med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih opažajo porast anksioznih otroku? In kako lahko kot starš pripomorete k preprečevanju in obvladanju tovrstnih duševnih motenj? Kot ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je med slovenskimi otroki in mladostniki v zadnjih letih opazen porast anksioznih motenj, medtem ko poseben trend depresije ni opazen. Porast opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih. Zaskrbljujoča je tudi razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in anksio-znosti oziroma njunih simptomih, in deležem tistih, ki poiščejo strokovno pomoč ter prejmejo ustrezno obravnavo. Blagi simptomi depresije pri skoraj 1/3 mladih Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki je zajela slovenske 11-, 13- in 15-letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) pa je istega leta okoli 5,6 % 15- do 19-letnikov poročalo o anskioznosti v zadnjem letu in 7,7 % o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 %) mladih, navajajo na NIJZ. Kako prepoznati anksiozne motnje in depresijo Za obe motnji je značilno, da otrok oziroma mladostnik kaže nekatere spremembe, ki odstopajo od njegovega običajnega stanja in te spremembe trajajo skozi daljše obdobje, npr. nekaj tednov ali več: »Doživljanje anksioznosti prepoznamo po občutku tesnobnosti, nervo-znosti, živčnosti oziroma pretirani zaskrbljenosti. Četudi so ta občutja doživljajsko neprijetna, so tudi koristna, saj nam pomagajo, da se izognemo življenjsko nevarnim situacijam, poleg tega pa nas motivirajo tudi za reševanje vsakodnevnih težav. Doživljanje anksioznosti je povsem običajno v t. i. prehodnih oziroma novih življenjskih situacijah, kot so npr. vključevanje v vrtec, pričetek šole, prehod iz osnovne v srednjo šolo, ob selitvi in drugih spremembah v posameznikovem življenju. Anksioznost pa lahko postane resna težava, kadar je močna, dolgo traja in moti vsakodnevno življenje.« Depresija pa ima nekoliko drugačne znake. Najbolj značilno je žalostno razpoloženje oz. potrtost, ki traja dlje časa, in zmanjšano zani- manje in občutek zadovoljstva pri dejavnostih, ki so posameznika navadno veselile. Ob tem dodajajo, da se obe motnji kot nepojasnjene telesne bolečine in težave lahko odražata tudi na telesnem nivoju. Tako so lahko prisotni ponavljajoči glavoboli, bolečine v trebuhu, slabost in druge težave, ki nimajo jasnega vzroka, večji ali manjši apetit kot običajno; spremembe v spalnih vzorcih ... Priporočila za zmanjšanje tveganj za razvoj depresije in anksioznih motenj Na razvoj anksioznih motenj in depresije vplivajo številni dejavniki, in sicer individualni, družinski, družbeni, okoljski, skupnostni in kulturni dejavniki. Medtem ko imamo na nekatere dejavnike manj vpliva, lahko na druge z različnimi ukrepi vplivamo v večji meri. Na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov pomembno vpliva predvsem toplo in spodbudno družinsko okolje ter podporni in ljubeči starši, poudarjajo. Ker lahko starši bistveno pripomorejo k preprečevanju in obvladovanju duševnih motenj mladih, so na NIJZ pripravili priporočila (dve Kako se kaže anksioznost pri otrocih in mladostnikih? Izraža se kot (nepojasnjen) strah pred nekaterimi situacijami, nenehna in nepotrebna skrb, premlevanje, občutljivost na kritiko, hitra osramočenost. Otrok oziroma mladostnik potrebuje nenehno pomirjanje ali tolažbo, zdi se pretirano sramežljiv, se izogiba družabnim dogodkom, lahko joka pred odhodom v šolo, ne želi iti v šolo ali zavrača odhod na šolske dejavnosti. Prisotne so lahko nervozne navade, kot je npr. grizenje nohtov in sesanje prsta. Hitro se lahko prestraši, se trese, je nemiren, diha hitro. Lahko kaže tudi vedenja, ki niso običajna za njegovo starost in stopnjo razvoja. Vir: NIJZ spletni publikaciji s splošnim naborom priporočil staršem za zmanjšanje tveganja otroka (6-11 let) oziroma mladostnika (od 12. leta naprej) za razvoj depresije in anksioznih motenj, ki sta dosegljivi na njihovi spletni strani; opremljeni sta tudi s seznamom virov pomoči, kjer lahko starši poiščejo pomoč) za zmanjšanje tveganja za razvoj in boljše obvladovanje depresije in anksio-znih motenj otrok in mladostnikov. »V priporočilih staršem svetujemo, kako otrokom izražati naklonjenost in sprejemanje, na kakšne načine biti vključen v njihovo življenje, kako jim pomagati pri vzpostavljanju zdravih navad, podpornih medosebnih odnosih in razvijanju samostojnosti, na kakšen način določati družinska pravila, kako ustvarjati toplo in podporno družinsko vzdušje,« navaja mag. Maja Bajt z NIJZ in dodaja, da je »velik poudarek namenjen tudi različnim načinom spodbujanja zdravega čustvenega razvoja in socialnih spretnosti, kar nedvomno pripomore k dobremu duševnemu zdravju otroka in mladostnika«. Monika Horvat Pri premagovanju stresa in izboljšanju razpolože Lenart • V Črnem lesu bodo uredili enoto Doma Lenart Nove postelje za občane z demenco in paliativno oskrbo Nekdanji hotel Črni les, v katerem je do leta 2004 deloval dom za starejše občane, ki so ga morali zaradi afere zapreti, je družba ŽIPO Lenart kupila v letu 2016 od Družbe za upravljanje terjatev bank. Ta gaje pod svoje okrilje prevzela od prejšnjega lastnika Probanke Leasing. „Objekt z okolico bomo v celoti prenovili in uredili za potrebe celodnevne oskrbe starejših občanov. Ker sami nimamo znanj in izkušenj na tem področju, smo sklenili strateško partnerstvo z družbo Dom Lenart, ki že nekaj let uspešno vodi sodoben dom starejših občanov v Lenartu v Slovenskih goricah. V jeseni 2017 smo skupaj oddali vlogo na razpis Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za pridobitev koncesije. Nosilec vloge je bil Dom Lenart kot dolgoročni najemnik bodočega doma. Na razpisu smo bili uspešni, saj smo konec avgusta 2018 prejeli pozitivno odločbo. Sedaj čakamo na podpis koncesijske pogodbe. Novi dom za starejše občane bo deloval pod imenom Dom sv. Agate in bo dislocirana enota doma v Lenartu v Slovenskih goricah. Objekt in okolica bosta urejena po najnovejših smernicah celodnevne oskrbe starejših občanov. Tukaj bo našlo namestitev 70 občanov, dom se bo osredotočil na občane z demenco, v manjšem obsegu bo nudil tudi paliativno oskrbo. Trenutno smo v fazi podrobnega projektiranja, sprejem prvih oskrbovancev načrtujemo za konec leta 2019. Za izvajanje celodnevne oskrbe starejših občanov v Domu sv. Agate bo koncesionar potreboval od 30 do 40 novih sodelavcev. Z odprtjem novega doma bodo starejši občani dobili na razpolago dodatne postelje, ki jih v Sloveniji močno primanjkuje. Še posebej iskane so postelje za občane z demenco, kar je vedno pogostejši pojav pri starejših ljudeh in ravno to bo ponujal naš novi dom. Z odprtjem novega doma je zelo zadovoljna tudi lokalna skupnost, saj bodo imeli njeni občani še več možnosti preživljanja tretjega življenjskega obdobja v domačem okolju, po dolgih letih se bo oživil kompleks, kije bil obsojen na propadanje in zaraščanje, lokalnemu prebivalstvu bodo na razpolago nova delovna mesta," je v imenu družbe Žipo Lenart povedal Mitja Krajnc. Dela na objektu bodo predvidoma začeli konec letošnjega leta. V tem trenutku tudi še ni znana dokončna investicijska vrednost, saj je izdelava podrobne projektne dokumentacije še v teku. Za preostali del objekta nekdanjega objekta Črni let pa še zaenkrat nimajo definirane natančne vsebine, je dodal Krajnc. Na širšem območju Lenarta naj bi po neuradnih podatkih primanjkovalo okrog 300 postelj za starejše občane, ki si jesen življenja želijo preživeti v okviru institucionalnega varstva. MG Slovenija • Kadrovska podhranjenost v zdravstvu Nezavidljivi pogoji dela Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije opozarja na premalo kadra na področjih, kijih zastopa. Hkrati je ta kader premalo plačan. Napovedujejo, da bodo pristojne ministre čim prej po imenovanju nove vlade zaprosili za pogovor. »Cena dela za kadre, ki jih zastopamo, je prenizka,« izpostavlja predsednik sindikata Zvonko Vukadinovič in dodaja: »Delavci imajo preveč nadur, na oddelkih pa imajo premalo kadra. Nujno se je treba dogovoriti o standardih in normativih, kader pa ustrezno plačati. Srednja medicinska sestra s skoraj petimi leti delovne dobe dobi 800 evrov neto plače na mesec, bolničar negovalec z letom in pol delovne dobe pa nekaj pod 700 evrov.« Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ter štirje sindikati, ki zastopajo zaposlene v tej dejavnosti, so minulo sredo sicer podpisali zavezo o skupnem prizadevanju za reševanje razmer ter oblikovali zahteve za ureditev položaja na področju zdravstvene nege v korist bolnikov in zaposlenih. STA Foto: Črtomir Goznik »Srednja medicinska sestra s skoraj petimi leti delovne dobe dobi 800 evrov neto plače na mesec, bolničar negovalec z letom in pol delovne dobe pa nekaj pod 700 evrov,« so ilustrativno navedli v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. torek • 18. septembra 2018 V središču Štajerski 7 csioznih motenj (psihičnih) motenj. Bi znali prepoznati anksiozne motnje pri svojem Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Znaki depresije pri otrocih in mladostnikih Kaže se kot umik (iz sodelovanja v skupnosti, športu, družbi). Otrok oziroma mladostnik se ne želi družiti oziroma se izogiba družabnim dogodkom, je tišji in manj opazen. Lahko se zdi razdražljiv ali jezen, se več prepira s sorojenci in drugimi družinskimi člani, ima napade trme ali joka. Ima nepojasnjena obdobja žalosti in se ni zmožen koncentrirati dlje časa (sanjari, zre v prazno). Ne uživa v stvareh, v katerih je užival običajno, se zdi manj navdušen in ima težave z odločanjem že pri preprostih odločitvah. Lahko ima manj energije kot običajno oziromaje upočasnjen, pojavljajo se stalna občutja krivde ali manjvrednosti. Vir: NIJZ Kako lahko starši učinkovito pomagajo •V <• I • • 1 •• zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otroku • Izražanje skrbi, naklonjenosti, spoštovanja in podpore zmanjšujejo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstniku. • Vsak dan si skušajte najti čas za pogovor z vašim najstnikom. • Bodite vključeni v najstnikovo življenje. • Pomembno je, da kot starši najdete ravnovesje med pozornostjo, ki jo namenite vašemu najstniku, in nudenjem svobode, prostora, pravice za zasebnosti. • Določite pravila vedenja v vaši družini. Če imate jasna pravila od otrokovih najzgodnejših let, jih bo vaš otrok bolj verjetno sprejel kot v kasnejših letih. • Bodite dosledni pri izpolnjevanju pravil in določite posledice ob kršitvah. Vztrajajte pri pravilih, četudi se včasih zdi, da jim najstnik oporeka. • Družina naj bo podporno in varno okolje za vašega najstnika. • Četudi seje nemogoče povsem izogniti konfliktom, se potrudite, da jih je čim manj. Precenite, kdaj gre za varnost in dobrobit vašega najstnika in je konflikt neizogiben oz. katera nesoglasja so manjšega pomena injih lahko ignorirate. • Izogibajte se kritiziranju otroka kot osebnosti (njegovih osebnostnih značilnosti, sposobnosti, zunanjega videza, človeške vrednosti), npr. »Ti si tako len in razvajen.« ali »S tabo nekaj ni v redu.« ali »Ti si slab otrok.« • Pogosti in intenzivni konflikti med staršema povečujejo mladostnikovo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj, četudi izogibanje konfliktom ni v pomoč. • Učinkovito spoprijemanje s konflikti je vašemu najstniku v pomoč, da se nauči reševanja konfliktov. • Pomagajte vašemu najstniku, da osvoji socialne spretnosti, tako da ga izpostavite raznolikim situacijam, ki so primerne njegovi starosti in ravni njegovega razvoja. • Spodbudite najstnika k zdravim navadam glede prehranjevanja, gibanja, spanja in izogibanja tveganih vedenj. • Higiena spanja se nanaša na navade, ki vam omogočajo dobro spanje. Pomembne so tako za vašega najstnika kot za vas. • Spodbudite najstnika, da si zastavlja dosegljive cilje. Pomagajte mu, da na različne načine razmišlja o tem, kako doseči svoje cilje in kako izbrati najboljši način za doseganje. • Poskušajte biti dober vzgled na področju učinkovitega reševanja problemov, tako da skupaj z najstnikom sproti rešujete vsakodnevne težave. Uspešno spoprijemanje s problemi pomembno pripomore k zmanjševanju najstnikovega tveganja za razvoj depresije in anksioznosti. Vir: NIJZ nja imata pomembno vlogo gibanje in igra. Slovenija, Podravje • Do očal le za nekaj evrov Očala z dioptrijo iz trgovine ali s pošte - primerna, a le nekaj minut Z leti mnogim roke za branje postanejo prekratke. Pomagajo si z dioptrijskimi očali, ki jih je mogoče kupiti skorajda na vsakem koraku za le nekaj evrov. A kot opozarja Brigita Cvetko, specialistka oftalmologije in predstojnica očesnega oddelka v ptujski bolnišnici, je njihova uporaba primerna le za kratek čas. Kratkovidnost se običajno pojavi okoli 40. leta starosti, ko se srečamo z zamegljenim vidom pri branju, delu z računalnikom ali drugem bližinskem delu. Rešitev so seveda očala, a do očal za bližino preko zdravstvene zavarovalnice smo upravičeni šele po 63. letu starosti. Zato se mnogi zatečejo k cenejšim različicam iz lekarn, pošt, trgovin, trafik ..., ki pa so namenjena masovni uporabi in niso narejena po meri posameznika, poudarja Cvetkova, specialistka oftamologije. »Če jih uporabljamo le za kratek čas in zelo na hitro, to pomeni do 15 minut, ne bo težav. Sicer pa so njihova stekla vlita, ne brušena, dioptrija na obeh očesih je enaka, tudi zenična razdalja je vedno enaka.« Ljudje pa imamo različno zenično razdaljo, kar pomeni, da ob neupoštevanju pravilne zenične razdalje ne gledamo skozi center in posledično se zaradi tega mučimo, gledamo postrani, lahko se razvije glavobol. Glavobol se lahko razvije tudi zaradi neupoštevanja astigmatizma (ukrivljenosti leč). Posledično so uporabniki teh gotovih, univerzalnih očal utrujeni ali vidijo megleno. Zato Cvetkova opozarja: »Brez pregleda je kupovanje očal lahko nevarno, ker si ljudje kupijo to, kar jim ,paše na oči', in si s tem kupijo premočna očala - preveliko povečavo.« Vsem, ki pa zaradi dela potrebujejo bližinska očala, svetuje, naj se raje odločijo za očala, ki bodo zadostila njihovim potrebam in lastnostim njihovih oči. Pred UV-žarki nas zaščitijo tudi očala za 4 evre Tudi sončna očala je možno kupiti skorajda na vsakem koraku, od pre-stižnejših znamk, ki jih kupimo pri optiku, do najcenejših na tržnicah in v diskontnih prodajalnah. Letos so potrošniške organizacije na primerjalnem testu preverile očala nižjega in srednjega cenovnega razreda, za katera so odštele od 3,95 do 49,99 evra. Ugotovile so, da imajo prav vsa, torej tudi tista najcenejša, ustrezno UV-zaščito, so pa razlike v lomljivosti in odpornosti stekel proti praskam, kar je tudi razlog za nekoliko nižje ocene. »Strokovnjaki priporočajo sončna očala, ki filtrirajo več kot 99 odstotkov žarkov UVA in UVB. Taka sončna očala imajo ozna- ko UV 400. In prav vsa preizkušena očala so ustrezala temu priporočilu,« je predstavila najpomembnejši del testiranja Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije. Kakovost očal na stojnicah je vprašljiva Cvetkova je nekoliko bolj skeptična glede nudenja ustrezne zaščite sončnih očal, ki so na trgu. »Zagotovo se očala z vsemi potrebnimi certifikati dobijo v optikah, ki so podvržene inšpekcijskim pregledom. Bistveno manj teh pregledov, če sploh kakšnega, so deležna očala, ki so kupljena na stojnicah. Zagotovo je boljše, če se takšnim očalom izogibate.« Glede izbire barve stekel pa je dejala, da je napačno mišljenje, da temna nudijo več UV-zaščite. »Lahko je prej obratno. In slaba temna očala so izredno škodljiva, ker povzročijo, da se razširi zenica in vstop UV-svetlobe ob slabi zaščiti stekel je velik in lahko sega do rumene pege, kar pa je lahko v zrelih letih zelo neprijetno in spremeni kakovost življenja v veliki meri.« Specialistka oftalmologije tako priporoča nakup polariziranih stekel. »Polarizirana svetloba nastane, ko se žarki odbijejo od gladke površine, npr. vode, ceste, morja stavb. Polarizirana stekla pa izničujejo odboje svetlobe in zmanjšujejo utrujenost oči in izboljšajo globinski vid.« Mojca Vtič t Foto: Črtomir Goznik »Brez pregleda je kupovanje očal lahko nevarno,« opozarja Brigita Cvetko, specialistka oftalmologije in predstojnica očesnega oddelka v ptujski bolnišnici. 8 Štajerski Politika torek • 18. septembra 2018 Slovenija, Podravje • Županov boj Franca Kanglerja „Nikomur, ki misli proevropsko, prihaja z desnega pola, ne dajo misliti, kaj šele živeti!" Za knjigo o bivšem županu Francu Kanglerju pod naslovom Županov boj marsikdo pravi, da se bere kot kriminalka. Za naslov seje avtor Zoran Šarič odločil sam. S knjigo je Kangler absolutno zadovoljen. »Na začetku sem bil sicer malo skeptičen, a je odziv strokovne javnosti, nekaterih novinarjev in kulturnih delavcev fenomenalen. Ne morejo verjeti, da je preprosti človek, nekdanji kriminalist tako dobro opisal in zapisal resnico in pravico. Očitno ima podobno srce kot jaz, da se bori za pravico in resnico ter ne želi, da bi se dogajale krivice, ne glede na to, ali gre za levo ali desno stran," pravi Kangler in nadaljuje: »Vsakemu poštenemu človeku, ki pošteno misli, pošteno dela, želi dobro ljudem, se pogosto dodajajo takšne stvari, kot so se dogajale in se še dogajajo meni. Če bi pihal v isti rog z njimi, bi verjetno bil najboljši poslanec, najboljši župan, povsod najboljši. Vzroki in razlogi za gonjo proti meni so zagotovo politično-ideološke narave. Kako si sicer razlagati, da nekdanji agent SDV, ki dobi funkcijo sodnika in s katerim si imel 11 let velik konflikt v parlamentu, odreja vse ukrepe zoper tebe? Vse dokažeš na sodišču: da je policija ponarejala, prirejala, pisala anonimke sama sebi, kar je potrdil tudi sodni izvedenec ... Če ti v osmih letih ne dovolijo zaslišanja niti ene priče, potem se moraš vprašati, kje živiš. Smo še del Evropske skupnosti, ali še spoštujemo deklaracijo o človekovih pravicah? V Sloveniji in Hrvaški, kjer lustracije ni bilo, je prisotnost globoke države tako globoka, da bolj kot smo na tleh, skoraj ne moremo biti, a očitno bomo padli še bolj. Nikomur, ki misli proevropsko in je z desnega političnega pola, ne dajo dihati, kaj šele živeti. Če mene na eni strani preganjajo za stari traktor, star 38 let, ker sem z desnega pola, na drugi pa za oprano milijardo levega pola niti ne sprožijo postopka, kaj šele da bi kogarkoli preganjali ... Če nekomu odpišejo 16 milijonov evrov, mene pa preganjajo, ker sem hčerki nakazal lastnih 500 evrov, je slika popolnoma jasna tudi za preprostega človeka.« Za Kanglerjem je pravnomočno končanih 17 kazenskih postopkov, dva pa sta bila v njegovo korist zaključena na prvi stopnji. Pravdni postopek za stari traktor, stanovanje in hčerkinih 500 evrov je bil v njegovo korist končan na prvi stopnji. Na razplet čakajo še tri ali štiri zadeve. »S funkcije župana sem odstopil zaradi tega, ker so bili ti, ki so danes na oblasti v MO Maribor, pripravljeni ubijati. Odločili so se, da bodo ubili policista. Policisti so namreč našli eksplozivna telesa, pripravljene bombe, ki so jih želeli organizatorji protestov zmetati na policiste. Ko sem za to izvedel, sem se v trenutku odločil, da bom odstopil kot župan, ker je življenje policista več vredno kot župano-vanje. Žalostno je, da nihče od tistih, ki so vse to organizirali, četudi vedo, kdo so, nikoli ni odgovarjal.« Za vse, kar se je Francu Kangler-ju zgodilo in se še dogaja, je Odbor 2015 pod vodstvom Željka Vogrina že marsikomu nastavil ogledalo. Vse, kar so doslej zapisali, je Vrhovno sodišče potrdilo. Žalostno je, da v Mariboru višji sodniki, nekateri okrajni in okrožni sodniki Foto: Črtomir Goznik Franc Kangler: „Sem eden izmed tisočih, ki se jim v Sloveniji dogaja krivica. Tujine naši primeri ne zanimajo, tudi Janša jih ni zanimal. Ubogi tisti preprosti človek, ki se ne znajde in nima možnosti, da se brani na ta način, kot se branim jaz." ne spoštujejo ne ustave ne sodb Vrhovnega sodišča, kaj šele odločitev v konkretni zadevi Ustavnega sodišča. »To je ogledalo, v katerega naj se pogleda Borut Pahor, on je na čelu države. Pričakujem, da se mi bo nekoč za vse te sodne postopke, če ga je kaj v hlačah, javno opravičil v imenu države. Evropski poslanec Franc Bogovič je edini, ki se mi je doslej opravičil za izključitev iz stranke. Po krivici sem izgubil mandat državnega svetnika, pa so me mariborski elektorji ponovno izvolili za državnega svetnika; dokaz več, da z menoj nekdo politično obračunava. Če je sodnik Po-legek v sodbo zapisal: 'Za nagrado se je dal izvoliti v državni svet' kot oteževalno okoliščino, potem je to politična odločitev. Isti sodnik je 7. julija 2014 na naroku izrekel: 'Že, že, da Kangler dela na kmetiji, ampak predstavlja resno nevarnost, da se vrne v politično življenje, mora v zapor,' pa to zapišeta Večer in Dnevnik, a nihče ne odgovarja za te besede sodnika, je to samo še dodatna potrditev, da gre v mojem primeru za politično gonjo.« Kljub takšnim ali drugačnim grožnjam se ni nikoli bal za svoje življenje, so pa trenutki, ko človek pomisli tudi na to. Prepričan je, da ga še vedno nadzorujejo, celo več: »Ne samo jaz, v Sloveniji smo vsi pod nadzorom, kontrolirajo naše telefone, elektronsko pošto, prehode čez mejo, naše gibanje, predvsem pa direktorje, politike, odgovorne urednike časopisnih hiš, vsi ti se niti ne zavedajo, da so pod nadzorom starih struktur ali globoke države.« Kaj torej čaka Slovenijo? »Da pade na kolena, očitno si tudi volivci to želijo, sodeč po zadnjih dr-žavnozborskih volitvah.« V lanskem letu se je ponovno podal v politični boj za državnega svetnika in bil izvoljen. Na letošnjih lokalnih volitvah v Mariboru bo nosilec lokalne liste. Tudi ponoven županski boj ni izključen. Treba pa se je začeti pripravljati tudi že na naslednje državnozborske volitve. Slovencem je treba enkrat naliti čistega vina in trasirati jasno pot za razvoj Slovenije. Zdajšnja pot vodi proti Balkanu. »Po vsem tem, kar se mi je v preteklosti dogajalo, moram biti ne glede na vse zadovoljen, čeprav so mi bile velikokrat povzročene velike rane, brazgotine pa so ostale. Ko se pogledam v ogledalo, jih na sebi vidim veliko, ampak me ne motijo,« sklene Franc Kangler. MG Slovenija • Mandat nastopila nova vlada V ministrski ekipi tudi Ptujčanka Slovenija je v četrtek pozno zvečer dobila 13. vlado, ki jo vodi prvak LMŠ Marjan Šarec. Ta je takoj prevzel posle od svojega predhodnika Mira Cerarja. Nova vlada seje še isti večer sešla na prvi seji. Novoizvoljeni ministri so pred državnim zborom po izvolitvi zaprisegli, da bodo »spoštovali ustavni red, ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije«. Razprava pred glasovanjem o vladi je trajala devet ur. Kot je v uvodnem govoru dejal Šarec, so kandidati, zdaj že ministri, »pripravljeni biti tarča napadov, imeti neprespane noči, se usklajevati, predvsem pa delati za doseganje rezultatov«. Po njegovih besedah na koncu šteje samo rezultat. Poudaril je, da novo vlado čaka veliko dela, pri čemer je izpostavil področje zdravstva, zavrnil pa je tudi očitke, da bo vlada uničila podjetniško pobudo in ustvarila Venezuelo. V koaliciji so glede prihodnosti nove vlade optimistični. V opoziciji so glede njene uspešnosti skeptični in opozarjajo, da so številni njeni člani sodelovali že v dosedanji vladi. Pivčeva ministrica za kmetijstvo Na vrh ministrstva za kmetijstvo prihaja 46-letna Aleksandra Pivec, doslej državna sekretarka v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, pred tem direktorica ZRS Bistra Ptuj. Na predstavitvi pred matičnim parlamentarnim odborom je med cilji ministrovanja navedla povečanje samooskrbe s kakovostno hrano znanega porekla, zagotavljanje višje dodane vrednosti za slovenske pridelke in promocijo lokalno pridelane hrane - med cilji je, da bi bilo v javnih zavodih vsaj 40 odstotkov hrane lokalnega izvora - ter dobro obveščenost potrošnikov o izvoru Foto: Črtomir Goznik Aleksandra Pivec je nova ministrica za kmetijstvo. živil. Želi zagotoviti korektne odnose v celotni prehranski verigi. Veliko pozornost namerava nameniti upravljanju s tveganji, ki jih prinašajo podnebne spremembe, med drugim ukrepom za zaščito pridelkov, kot so mreže za točo, oroševanje proti pozebi, namakanje in spodbujanje uporabe tehnologij, s katerimi se zmanjša vpliv zunanjih dejavnikov. Želi doseči, da bi bila zavarovanja 50-odstotno sofinancirana za vse kulture, ne le nekatere. Nadaljevati namerava podporo kmetovanju na območjih z omejenimi dejavniki, varovati naravo in vodne vire. Med drugim načrtuje podporo mladim prevzemnikom kmetij, napovedala je tudi nadaljnje ukrepanje za krepitev gozdno-lesne verige in učinkovito gospodarjenje z državnimi gozdovi. STA/MV torek • 18. septembra 2018 Gospodarstvo Štajerski 9 Ptuj • Podjetje TMD invest proslavilo 25 let delovanja Oblikujejo stavbe, ki v okolici puščajo pečat Podjetje TMD invest je pred dnevi zaznamovalo 25-letnico delovanja. Projektivni biro TMD invest je začel poslovati leta 1993, zaposlovali so pet sodelavcev. Danes zgodbo podjetja soustvarja 15 zaposlenih. „Ustanovitelji podjetja Anica Dre-venšek, Janez Meznarič in Stanko Tement so pred 25 leti združili bogate operativne izkušnje na področju graditve objektov in postavili zdrave temelje podjetja, ki danes s svojimi kakovostnimi storitvami izpoljnjuje pričakovanja investitorjev na ptujskem in tudi širšem območju. Na podlagi večletnih izkušenj na področju projektiranja in z njim povezanimi procesi ponujamo prvovrstne storitve. Z vrednotami, kot so kakovost, znanje, zanesljivost, poštenje in partnerstvo, želimo ustvariti rešitve, ki predstavljajo za investitorja ugodne pogoje za bivanje in racionalno uporabo projektiranih objektov. Naša vizija je ustvarjati kakovostne projektne rešitve, ki bodo vodile v trajnostne gradbene dosežke v želji po varovanju okolja, energije in estetike. V okolju želimo oblikovati stavbe, ki bodo okolici pustile pečat. Ugotovili smo, da je individualen pristop strankam zelo pomemben, zato jim prisluhnemo in jim poskušamo v največji možno meri v skladu z zakonskimi pogoji ugoditi," poudarjajo v podjetju, ki si je v 25 letih pridobilo vrsto odličnih referenc. Sodelujejo z velikimi poslovnimi sistemi in vsemi lokalnimi skupnostmi na območju regije in tudi širše. Projektirajo visoke in nizke gradnje: od cestne in komunalne infrastrukture do šol, vrtcev, dvoran, poslovnih, upravnih, industrijskih . 'm,* &L Foto: Črtomir Goznik Torta ob jubileju: direktorica Polonca Drevenšek Rarvfl (prva z desne) s sodelavci nančni kondiciji. Takšno stanje smo ohranili vse do danes. V vseh teh letih smo oblikovali nekaj tisoč projektov. Letno jih izdelamo okrog sto. Ponosni smo, da smo ustvarili veliko stavb, v katerih se igrajo in učijo otroci, zdravijo bolniki, ustvarjajo občinski sveti z župani na čelu, stavb, v katerih živita kultura in šport, ter stavb, v katerih se živi in kakovostno biva. V naših stavbah obratuje industrija, izvajajo se tehnološki procesi, ki smo jih umestili v njih. Ustvarili smo veliko objektov nizkih gradenj in inženirskih objektov, ki niso tako opazni, a so prav tako zelo pomembni. Ponosni smo tudi, da smo veliko družinam, ki so izgubile domove, z brezplačnimi projekti pomagali do novih domov," je na slovesnosti ob 25-letnici delovanja podjetja med drugim povedala direktorica Polonca Drevenšek Ranfl in se ob tej priložnosti vsem sodelavcem zahvalila za dobro, vestno in zanesljivo delo, poslovnim partnerjem za zaupanje in družini za podporo. Mojca Zemljarič in kmetijskih objektov, športne infrastrukture ... Sodelujejo z individualnimi graditelji (projektna dokumentacija za stanovanjske objekte, garaže, prizidke, pomožne objekte ...). Izvajajo storitve gradbenega nadzora, kot izvedenci sodelujejo v komisijah za tehnični pregled objektov, ukvarjajo se s prostorskim načrtovanjem, lega- lizacijo objektov... Od ustanovitve do leta 2011, ko se je upokojil, je podjetje vodil Janez Meznarič. Nato ga je na direktorski funkciji nasledila Polonca Drevenšek Ranfl. Meznarič se je ob upokojitvi umaknil tudi iz lastništva. „Podjetje je v vseh letih poslovalo zelo dobro. Dobiček smo skrbno vlagali v izobraževanje, nadgradnjo ra- čunalniške opreme in obnovo stavbe na Prešernovi ulici, ki smo jo kupili in v njej poslujemo od leta 1999. Z denarjem se je ves čas upravljalo racionalno, kar nam je prišlo še kako prav, ko je v Sloveniji nastopila kriza. Ko sem od gospoda Meznariča na njegovo željo oziroma pobudo nasledila vodenje podjetja, je to bilo v dobri fi- Podjetje TMD invest trenutno končuje dokumentacijo za naslednje projekte: prizidek in energetsko sanacijo pri OŠ Mladika, tribune v športnem parku v občini Gorišnica, centralno kuhinjo v Zavodu dr. Marijana Borštnarja Dornava in skladiščne hale za Javne službe Ptuj. Več projektov pripravljajo za Talum Kidričevo, začenjajo tudi projektiranje kuhinje za OŠ Makole. Hajdina • V teku številne investicije Ceste, igrala, transformatorska postaja ... Na Hajdini so v teku številne aktivnosti, s katerimi naj bi poskrbeli za še boljšo kakovost življenja občanov. Urejajo ceste, postavljajo nova igrala, transformatorsko postajo, varčne svetilke, poskrbeli so tudi za varno šolsko pot. Župan Stanislav Glažar zadovoljno ugotavlja, da začrtane plane uresničujejo in sledijo zastavljenemu ter-minskemu načrtu. Eden izmed projektov, ki so ga končali, je asfaltiranje ceste v naselju Slovenja vas. Tam so uredili cesto v dolžini 170 metrov, in sicer na odcepu Škrinjar-Kokol. »V sklopu asfaltiranja se je izvedlo tudi odvodnjavanje meteornih vod. Predhodno smo zamenjali dotrajani vodovod, na koncu ulice smo vgradili protipožarni hidrant. Pred asfaltiranjem so bili položeni tudi kabli in ozemljitev za javno razsvetljavo in del telekomunikacijskih vodov, tako da v tej ulici ne bo potrebnih dodatnih izkopov,« je povedal hajdinski župan. Vrednost omenjene investicije znaša 18.000 evrov. Še nekaj več sredstev so namenili za še eno pomembno zadevo. V naselju Spodnja Hajdina se je v sklopu ureditve varne šolske poti izvedla ureditev stojišča za pešce pri BIČ-napravi na regionalni cesti. Ob lokalni cesti do OŠ Hajdina se je uredila površina za pešce. Župan Glažar poudarja, da se bo z izvedbo investicije povečala varnost najranljivejših udeležencev v prometu, šoloobveznih otrok. Skupaj z drugo fazo, pri kateri bo sodelovala tudi Direkcija za infrastrukturo RS, je za ta namen predvidenih 40.000 evrov. Končana je tudi sanacija javne poti v naselju Hajdoše. Ta investicija je bila potrebna zaradi posedkov, ki so nastali po izgradnji kanalizacije in položitvi ostale komunalne infrastrukture v zemljo. Sanacija je obsegala rušitev obstoječe asfaltne prevleke in vgradnjo dveh ponikalnic za zbiranje meteornih voda z zamenjavo drobljenca. Nekatera dela so še v teku Ta mesec so se začela tudi dela v naselju Skorba na rekonstrukciji križišča dveh javnih poti z izgradnjo opornega zidu. »Obstoječe stanje križišča ne ustreza minimalni zagotovitvi pro- metne varnosti. Največjo nevarnost za vse udeležence v prometu predstavlja obstoječi betonski oporni zid, ki se je nevarno nagnil proti cestišču. Prav tako je obstoječi oporni zid v tako slabem stanju (zaradi razpok in bočnih pritiskov zemljine), da obstaja nevarnost samoporušitve,« je po- jasnil Glažar in dodal, da v samem križišču trenutno ne obstaja polje preglednosti za desne zavijalce, kar še dodatno predstavlja nevarnost za udeležence v prometu. Vrednost projekta znaša 61.201 evrov in je sofinanciran v višini 39.920 evrov. Izvedena pa je bila še ena manjša, a za Foto: Črtomir Goznik V športnem parku čez progo v naselju Zgornja Hajdina so na otroškem igrišču postavili novo igralo. Za najmlajše so dodatna igrala postavili tudi v jami Draženci, pri Žejnih ribicah, kjer je odslej na razpolago večnamensko plezalo z dvema gugalnicama na vzmet. kmetovalce pomembna investicija. V naselju Spodnja Hajdina se je razširil priključek poljske poti na lokalno cesto, kar bo omogočilo lažje priključevanje kmetijskih strojev v promet. Nekateri občani želijo izboljšave, soglasja pa ne dajo Končno so vidni tudi rezultati dolgoletnih dogovarjanj za postavitev nove transformatorske postaje v naselju Zgornja Hajdina (Kozja vas). Elektro Maribor je postavil novo pre-potrebno transformatorsko postajo za izboljšanje energetskih razmer v tem delu občine. »Položitev elektro vodov v zemljo se bo zaradi problematike pridobivanja služnostnih pogodb zavlekla v prihodnje leto. Občina je vsem lastnikom zemljišč, po katerih potekajo asfaltirane ceste, poslala izjave o strinjanju z začetkom prenosa zemljišč v javno dobro, kar je osnova za izvedbo geodetske izme-re. Žal tudi tukaj opažamo dokajšno nezainteresiranje lastnikov zemljišč, pa čeprav sedanje stanje povzroča nemalo problemov vsem občanom in bodočim investitorjem pri gradnji novih objektov,« je dejal župan. V zadnjih mesecih pa so izvedli še nekaj manjših investicij. Med drugim so v naselju Slovenja vas zamenjali 41 svetilk z varčnejšimi. Dženana Kmetec torek • 18. septembra 2018 10 Štajerski Ljudje in dogodki Spodnje Podravje, Slovenija • Vseevropsko zvonjenje zvonov Tokrat ne bo zvonilo k maši, temveč k miru Ta petek, 21. septembra, nas pozno popoldan čaka izjemno doživetje: prvič v zgodovini bodo sočasno zadoneli tako cerkveni kot posvetni zvonovi po vsej stari celini Zakaj? Ne le zven, Evropo bodo povezale tudi podobe; fotografije zvonjenja zvonov bodo objavljene na spletnih družabnih omrežjih, označene bodo s ključniki #ELKD2018, #nasadediscina, #Europeforculture, #zvonovi in #mednarodradanmiru2018. Foto: CG Združeni narodi so 21. september razglasili za mednarodni dan miru, Evropska komisija je letošnje leto razglasila za Evropsko leto kulturne dediščine. Letos praznujemo tudi stoletnico konca prve svetovne vojne in štiristoletnico začetka tridesetletne vojne ... Zaradi vsega naštetega so v Nemškem nacionalnem odboru za varovanje kulturne dediščine predlagali, da bi na letošnji dan miru, med 18.00 in 18.15 po srednjeevropskem času, pripravili nekaj posebnega in tako poskrbeli za enega od vrhuncev leta: vse-evropsko zvonjenje zvonov. Na Ministrstvu za kulturo (MK) so potrdili, da se bomo pobudi pridružili tudi v Sloveniji: »Imetnikom zvonov v cerkvah, na mestnih hišah, gasilskih domovih in vaških zvonikih ter drugje po vsej Sloveniji smo posredovali prošnjo, da presodijo, ali se bodo temu dogodku pridružili. Pobudi se je moč pridružiti tudi s pritrkavanjem, ki je vpisano v slovenski register nesnovne kulturne dediščine.« Sodelovanje so do zaključka naše redakcije potrdile slovenska Od 19. do 24. avgusta se nas je družilo 19 animatorjev, 50 tabornikov, 4 kuharji, "upokojeni" anima-torji ter idejni vodja tabora Gregor Zmazek, sicer pa projekt organizira Kulturno-umetniško društvo Mar-kovski zvon. Nekateri smo s taborom zrasli in se ga udeležili vseh 10-krat ter tako prešli s tabornikov na animatorje. Za letošnji jubilejni koncert ob zaključku tabora so vrste v orkestru prijazno zasedli glasbeniki in glasbenice z vseh vetrov; zbralo se nas je čez sto. Letošnja tematika je bila zasnovana na občini Markovci, njen namen je bil povezati čim več društev v občini Markovci. Na koncertu smo mladi pevci zapeli z različnimi pevskimi zasedbami iz naše občine, ki so se odzvale povabilu k sodelovanju: s Komornim zborom Glasis, CePZ Sveti Marko, Pevsko skupino Florina, z nami so zaplesale tudi markovske grabljice. Med pesmimi s posameznimi zbori so zapeli otroški in mladinski zbor, letošnji in nekdanji animatorji. Med drugim so nastopajoči izvedli tri venčke, v katerih so v vsakem od njih zbrane pesmi posameznega triletja. Nekatere pesmi v venčkih so bile tematske, saj je tabor imel vsako leto, razen prvega, tudi tematiko. Zvrstilo se je vse od življenja na kmetiji nekoč, hrane, svetnikov, domoljubja, vesolja, Evrope, pravljic, medsebojne pomoči ... Potek delovnih dni se skozi leta ni bistveno spreminjal. Po bujenju je sledila tabornikom "najljubša" jutranja telovadba, po kateri se je še bolj prilegel zajtrk. Sledile so vaje z vmesnimi odmori ali igrami, ki so trajale vse do kosila v prostorih Osnovne šole Markovci. Po kosilu je sledil odmor, nato pa vaje vse do večerje. Ker je bila letošnja tema občina Markovci, so nam večerni program popestrila različna društva naše občine ter se nam tudi na kratko predstavila. Konjeniški klub iz Nove vasi nam je omogočil, da smo se s konji peljali čez Markovce, Klub Moped nam je predstavil stara vozila ter omogočil, da smo vožnjo na njih tudi preizkusili. Godba na pihala Markovci nam je zaigrala ter predstavila inštrumente, enako KUD Modras. Prav vsako leto so pomoč projektu izkazali mnogi, ob glavnih podpornikih še številna podjetja in organizacije. Le tako smo zmogli. Urška Horvat in Eva Kuhar katoliška Cerkev (v naši državi ima več kot 2.000 cerkva in samostanov), evangeličanska Cerkev augs-burške veroizpovedi v Sloveniji (14 cerkva v 13 župnijah), srbska pravoslavna Cerkev zagrebško-ljubljan- Prvič se je rodbina takole zbrala pred petnajstimi leti, drugič pred desetimi. Letos spomladi je dozorela želja in potreba po tem, da se ponovno vidijo. Uvod na vabilu za srečanje in večkrat povedani stavek med samim dogajanjem je bil: »Ker nam je mar, kdo smo in od kod prihajamo.« Sestal se je šestčlanski odbor, ki so ga sestavljali pravnuki skupnega prednika Alojza Majeriča. Alojzu Majeriču se je v dveh zakonih rodilo pet otrok. Ti otroci so dali svetu 22 otrok. Otroci so rojevali otroke in na seznamu za srečanje sorodstva se ske metropolije (v 15 parohijah) in makedonska pravoslavna Cerkev (v dveh cerkvah). Zvonilo in odzvanjalo bo seveda tudi v Spodnjem Podravju, so zagotovili na MK: »Sodelovanje so npr. potrdili minoriti, je kar naenkrat znašlo 183 ljudi. Od petih otrok je edina živeča najmlajša hčerka Neža, ki je pri svojih 86 letih še zelo čila in vitalna gospa in je imela na srečanju kot edina iz drugega rodu sorodstva posebno vlogo. Na veliko zadovoljstvo organizatorjev se je srečanja udeležilo 119 članov sorodstva. Najprej so se pri spominski maši in ob obisku grobov spomnili vseh pokojnih prednikov in sorodnikov, nato je pred gasilskim domom v Moškan-jcih, kjer je bilo družabno srečanje, sledilo spominsko fotografiranje, med najbolj izpostavljenimi na spo-dnjepodravskem območju pa sta zagotovo bazilika Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori in cerkev svetega Jurija na Ptuju.« Kako zvenijo evropske vrednote Zvonove danes povezujemo predvsem s cerkvami, a v resnici segajo v čas daleč pred krščanstvom. Predlagatelji vseevropskega zvonje-nja zvonov so poudarili, da v Evropi zvonjenje zvonov čas za delo, za počitek in za molitev zaznamuje že več tisoč let: »Zvonovi so od nekdaj slišno opominjali na red v verskem in posvetnem življenju. Danes lahko po vsej Evropi slišimo na milijone zvonov. Zvonovi v cerkvenih zvonikih, v mestnih hišah, na pokopališčih in drugih spominskih območjih edinstveno predstavljajo bistvene evropske vrednote - tako so te ne le vidne, temveč tudi slišne.« Dodali so: »Zvonjenje zvonov združuje vsakodnevno življenje (naznanjanje časa), poziva k miru (zvonova miru v Hirošimi in Berlinu) ter spremlja politične dogodke (državniški zvon v pariški katedrali Notre Dame). Je del običajev (svečano zvonjenje na dan vseh svetih), je glasbena umetnost (karilonska glasba), soustvarja kolektivni kulturni spomin (zvonjenje ob 50. obletnici postavitve berlinskega zidu) ter vsak dan vabi k cerkvenim obredom in poudarja pomembnejše trenutke v liturgiji.« Zvonjenje zvonov so izbrali, ker presega državne, verske in jezikovne meje oz. prepreke ter tako kulturo predstavlja v kar najširšem pomenu besede. Eva Milošič kasneje pa veselo druženje, ki je trajalo do nedeljskega jutra. Vmes so se vpisali še v družinsko drevo in si ogledali zajeten kupček fotografij, ki so nastale v skoraj sto letih obstajanja družine Majerič. Ob obujanju spominov, spoznavanju in srečevanju sorodnikov so se vzbudile prav posebne vezi in čustva, stekla je tudi kakšna solza. To so občutki, ki jih lahko doživi le član družine, ki je del tega dogajanja, del tega srečanja. Obljubili so si, da se v takšni obliki gotovo še srečajo. Martina Horvat Foto: KUD Markovski zvon Utrinek iz letošnjega jubilejnega glasbenega tabora Foto: Barbara Zelenko Tretjega družinskega srečanja se je udeležilo 119 sorodnikov. Markovci • Uspešen 10. mladinski glasbeni tabor Šest dni petja in druženja Letos smo se že desetič zbrali v Markovcih na mladinskem glasbenem taboru, da bi šest dni preživeli skupaj z željo po druženju, ustvarjanju glasbe, dobro opravljenem delu in kakovostno preživetem koncu počitnic. Moškanjci • Srečanje rodbine Majerič Obujali spomine in se spoznavali Priimek Majerič, zaradi katerega je bilo v soboto, 8. septembra, srečanje sorodnikov, izvira iz Dornave, od koder seje 26. aprila leta 1920 v Moškanjce priženil Alojz Majerič. Ker seje družina rojevala in rodila v Moškanjcih, je bilo srečanje v Moškanjcih. torek • 18. septembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Haloze • Zamisli za zasaditev drevoredov ob kolesarskih poteh Bo cesta v Leskovec nekoč morda posuta z lešniki? V zadnjih letih seje za razvoj turizma v Halozah porodilo kar nekaj (bolj ali pa tudi manj pretehtanih) zamisli. Tokrat vam predstavljamo eno najizvirnejših, a obenem tudi najpreprostejših od njih. Kaj ko bi haloška naselja svoja imena... vrnila drevesom? V Halozah je veliko naselij, ki nosijo imena po drevesih in grmovnicah. Danica Hren se je zato domislila, da bi ob kolesarskih poteh ob vstopu in izstopu iz teh naselij zasadili drevorede, ki bi se navezovali na imena krajev: »Omrežje kolesarskih poti z dodano vsebino, navezujočo se na naravo, ki bi promoviralo imena krajev in stare avtohtone sorte dreves, bi lahko bilo pravi magnet za privabljanje tistih turistov, ki ob infrastrukturi želijo tudi neko zgodbo. Predlagana zgodba bi povezala kraje po večjem delu Haloz v eno celovito ponudbo, v katero bi seveda vključili še vso ostalo dediščino podeželja.« Ideja se ji je utrnila ob kolesarjenju po haloških gričih in opazovanju skoraj pozabljenega skorša ... Da svoje razmišljanje zapiše in deli naprej, se je odločila šele, ko je projekt čezmejnega slovensko-hrva-škega kolesarskega parka Halo, si za bike še tretjič in torej dokončno padel Koruza »svojega« naselja (še) nima V razpravi Pomenski izvor slovenskih krajevnih imen, objavljeni leta 1994 v Geografskem vestniku (številka 66), je jezikoslovec Viktor Majdič opozoril, da krajevna imena marsikaj povedo o deželi in njenih prebivalcih. Prav po rastlinski odeji nastala imena krajev (poleg tistih, ki izvirajo iz reliefnih značilnosti) spadajo med najstarejša. Ugotovil je, da so pri poimenovanju slovenskih naselij pomembno vlogo odigrala zlasti gozdna drevesa (npr. Hrastnik, Kostanjevica), tudi danes že redke vrste (Klenik, Tisovec). Imena krajev so tvorili še grmovnice (Lešje, Maline), sadna drevesa (Češnjevek, Hruševo), tradicionalne domače poljščine (Grahovo, Repno) in druge rastline (Rogoznica, Prapreče). Še zanimivost: nobeno krajevno ime v Sloveniji ni nastalo po novejših kulturnih rastlinah, npr. koruzi ali krompirju... illtii&i s ¿m Haloški drevoredi bi lahko bili svojevrstna turistična atrakcija. na razpisu (projekta z isto projektno idejo in/ali partnerstvom za evropska sredstva ni več mogoče prijaviti). Za neuspeh projekta naj bi bilo krivo dejstvo, da ni dovolj zasledoval cilja »aktivno ohranjanje dediščine preko trajnostnega turizma«. Hrenova Videm, Zavrč in Žetale ter Lokalni akcijski skupini (LAS) Haloze, zamisel bodo seveda najprej morali obravnavati občinski sveti. Sonja Golc iz Podeželskega razvojnega jedra Halo, vodilnega partnerja m_____ Foto: Črtomir Goznik LAS Haloze, je dejala, da je ideja vsekakor zanimiva: »Če obstajajo nosilci in deležniki za njeno realizacijo, je vsekakor primerna že za to finančno perspektivo (2014-2020).« Med prioritetami LAS Haloze je namreč tudi spodbujanje turističnega razvoja območja . Po stopinjah Marije Terezije Pobudnica zamisli o haloških drevoredih je prepričana, da bi svojevrsten okras kolesarskih poti čez čas lahko postal res prepoznaven: »Spomnim se impozantnega drevoreda borovcev (pinij) v Strunjanu, lipovega drevoreda v Logatcu in mogočnega drevoreda murv na obeh straneh ceste v kraju Lopar na otoku Rab. Spomnim se tudi, kako je našo družino navdušila mogočna murva sredi ceste na poti v kraj Lubenice na otoku Cresu; ozka stezica se je razdelila na dvoje in zaobšla drevo.« Drevoredov, zasajenih skladno z imeni krajev, ni zasledila še nikjer: »Povsem verjetno je, da v kakšnem kraju imajo drevored, ki je v sozvočju z imenom kraja. Vprašanje pa je, če je kje na nekem območju toliko krajev, ki se lahko predstavijo na tak način.« Opozorila je še, da bi bilo na pravo impozantno podobo haloških drevoredov seveda treba počakati: »Toda enkrat je pač treba začeti in povsem na začetku velja predvsem dober namen. Dober namen pa je izkazala že cesarica Marija Terezija, ki je velela posaditi sadna drevesa ob poteh, da bi se popotniki lahko okrepčali.« Eva Milošič potpou ba blao obomaeio Vsaj deset haloških naselij si je ime izposodilo pri rastlinah starih sort hrušk, jablan, manj znanih skoršev in drena, bi verjetno ustrezalo ciljema trajnostnega turizma in aktivnega ohranjanja dediščine.« Svoj predlog je prejšnji mesec poslala občinam Cirkulane, Podlehnik, Vir: Danica Hren Središče ob Dravi • Praznik buč in dan odprtih vrat Oljarne Okrog buč se svet v Središču vrti Na Prazniku buč in dnevu odprtih vrat Oljarne Središče ob Dravi so najboljši bučni golaž skuhali domačini, člani Turističnega društva Središče ob Dravi. Najlepša aranžmaja v centru kraja pa sta postavili Zdenka Slavič in Vesna Žerjav. Gre za eno največjih prireditev v Središču ob Dravi, ki vsako leto privabi več obiskovalcev od blizu in daleč. Tokratna že 16. izvedba se je pričela s kulturnim programom in nadaljevala s tekmovanjem v kuhanju buč- nega golaža. Najboljšega je skuhalo Turistično društvo (TD) Središče ob Dravi. Člani so dejali, da so se kuhanja lotili na tradicionalni način, izbrali so recept svojih babic in dodali pridih sodobnosti, tako da so golaž ponudili TD Središče ob Dravi je skuhalo najboljši bučni golaž. v domači posodici iz kruha in dodali bučni ocvrtek. Na drugem mestu so bile Sončnice iz Društva za osteopo-rozo Ormož in na tretjem ekipa TD Mislinja. V živo je kuhal tudi masterchef Darko Klemen, ki je dejal, da si kot Štajerec ne predstavlja solat brez bučnega olja, še posebej fižolove in krompirjeve solate, pa solate iz radi-ča in endivije. Prave mojstrovine Gonilna sila prireditve Dragica Florjanič, ki kmalu odhaja v pokoj, je dejala, da so se vsi, ki so kuhali golaž, zelo potrudili: »To so prave mojstrovine, prečudovito aranžirani prostori, tako da te pozitivno presenetijo. Tudi okušanje teh golažev - eden boljši od drugega. Imamo kar nekaj ekip, ki tradicionalno prihajajo vsako leto. Pa vem, da niso nikoli zmagali, pa so vedno z nami. Kaj to pove? Da se imajo ljudje fajn, da se radi podružijo, da dobijo nova znanstva. Zelo smo veseli, da jih je vsako leto toliko in da se pomerijo tudi mladi.« Oljarna in mešalnica Središče ob Dravi, ki deluje pod okriljem podjetja Jeruzalem SAT, je organizirala tudi ogled proizvodnje bučnega olja, na voljo so bile različne jedi z bučnim oljem in bučnimi semeni. Člani TD Središče ob Dravi, gospodinje in zapos- leni v Oljarni so pripravili kulinarično razstavo, kjer je bilo na ogled preko 90 jedi. Ocenjevali so tudi aranžmaje iz buč, ki so jih postavili v centru Središča ob Dravi. Izmed šestih sta bila najlepša ocenjena aranžmaja Zdenke Slavič in Vesne Žerjav. Da so domačini povezani z bučami in praznikom buč, je dokaz tudi ta, da so doma postavili aranžmaje, ki se niso ocenjevali. Z animacijami je bilo poskrbljeno tudi za mlajše, društva pa so obiskovalce spomnila na stara kmečka opravila. KGŠ Z aranžmaji, ki so jih tudi ocenjevali, so polepšali center kraja. Foto: MN Foto: MN 12 Štajerski Kultura torek • 18. septembra 2018 Ptuj • David Bedrač z novimi deli „Moj studenec še ni usahnil, še žubori!" David Bedrač, Ptujčan, pesnik, prof. slovenščine, doktor literarnih ved, kritik in mentor, je svojo 40-letnico okronal z dvema knjigama: pesniško zbirko V hiši tvojega popka, kije že njegova sedma pesniška zbirka za odrasle, in prvo knjigo pripovedi Ubijalci časa. Foto: Črtomir Goznik Dvajset let je minilo od njegovega samozaložniškega prvenca Neskončnost, toliko let že načrtno raziskuje, kaj sploh poezija je, magija besed, zakaj sploh obstajajo neke rime, neki posebni zvoki, ritmi. Kot sam pravi, ga na tej njegovi poti ustvarjanja nekako oblikujeta dva vzporedna pasova. Eden, ki je bolj zavezan neki intimni govorici, raziskovanju poezije, konec koncev tudi ljubezni, erotiki, neki strasti do življenja, in drugi, ki ga je na neki način sedaj okronal s svojim proznim prvencem. To so pravzaprav pripovedi, ki so nekaj časa, šest, sedem let, v glavnem izhajale v literarni reviji Literatura. V tem času se jih je nabralo toliko, da jih je spravil v neko celoto. Založba Pivec iz Maribora, je knjigo pripovedi kar hitro uvrstila v knjižni program, kar ga je zelo razveselilo, saj je založb, ki izdajajo leposlovje, malo, čakalna doba pa dolga, čeprav ima avtor že neki renome. Relativno srečo je imel z obema knjigama, da sta dokaj hitro izšli, da tako še vedno nekako čuti njun duh in ga živi. Vsako delo je ne glede na morebitne drugačne razlage v veliki meri odraz avtorjeve duševnosti, njegovega videnja sveta, doživljanja le-tega. V hiši tvojega popka V pesniški zbirki V hiši tvojega popka raziskuje odnos med pesnikom in pesmijo skozi pet ciklov, ki so zelo meditativni, pesniški, tudi ljubezenski. Pesmi so kot cikli izhajale v naši najpomembnejši literarni reviji Sodobnost. Patricija Dodič, ki je napisala izjemno spremno besedo, je to raztegnila med neke medčloveške odnose (moški, David Bedrač ženska), celo na odnos mati-otrok, ker je popek v bližini maternice, torej na ljubezen v nekem najširšem pomenu besede, kar pa verjetno ni čudež. „Zelo sem vesel, da je velik del izbora za mojo najnovejšo pesniško zbirko opravil žal že pokojni Milan Vincetič, izjemna pozitivna osebnost. To je še ena pot mojega raziskovanja poezije, od bolj metaforično zastavljenih pesmi do zadnjega cikla z naslovom Nitnice, kjer se pravzaprav po nitkah niza vsaka beseda posebej, kot da bi jih v bistvu nizal na neko nitko in bi skušal z resnično minimalnim naborom besed povedati čim več. To je bil v bistvu tudi moj cilj, da ko preberemo knjigo, pridemo iz nekega navala, ko je pesnik vročičen, ko ima ogromno povedati, morda celo preveč, na tiste morda najpomembnejše besede. Zdi se mi tudi, da je ta knjiga mogoče spet pot nekega osebnostnega zorenja. Po moje je tako, da človek v vsakem življenjskem obdobju nekaj nove- ga spozna, na neki način dozori. Do nekih dokončnih odgovorov na tej poti do popka, iz katerega poezija cveti, pa seveda nisem prišel. Ker če bi prišel do dokončnih odgovorov, se bojim, da ne bi več ustvarjal. Moj studenec še ni presahnil, še zelo žubori in ima še kaj povedati," pove David Bedrač. Ubijalci časa Zgodbe v knjigi Ubijalci časa, ki osvaja tudi z naslovnico Mitje Visočnika, človeka, ki je ujet, ki se morda bori s peskom, je sam pesek, čeprav bi rad ubežal iz tega peska, ne more, ker ga čaka ta usoda, da se bo tudi on „vsul" v spodnji del peščene ure, so grobo realistične, nadrealistične, celo malo absurdne. Veliko je tudi nasilja. „Nisem varčeval z nasiljem, nisem varčeval s temno platjo človeškega bitja. To je tisto, pred čemer ljudje zelo radi ubežijo. Ko je ljudem dolgčas, namesto da bi bili ustvarjalni, naredili nekaj dobrega, naredijo nekaj slabega, so verbalno, celo fizično nasilni do drugega ali pa nasilni sami do sebe. Na eni strani živimo v nekem svetu, ki je histeričen, razčlovečen, brez pravih vrednot, obseden z nekimi vir-tualnimi prostori, za katerega niti sami ne vemo, kam nas bo pripeljal. Človek bi rekel, da v takšnem svetu nimaš česa početi, po drugi strani pa bežimo od časa, od samega sebe, od soočenja s samim seboj. Ena od mojih zelo ljubih zgodb v tej knjigi je Tableta za izginjanje - šokantna zgodba o srednješolki v tesnobnem stanju, ki se ustavi na neki gozdni jasi, kjer vzame tableto za izginjanje, starši pa se morajo soočiti s kriminalistovimi besedami, da so prstni odtisi edino, kar je od nje ostalo. Nje ni več, ostali so le prstni odtisi, kot da se je na tržišču pojavila neka nova vrsta droge, ki človeku omogoča, da se z neko tableto preprosto izniči," pa David Bedrač povabi k branju zbirke pripovedi Ubijalci časa. Na izid čaka še ena pesniška zbirka, tudi bolj temna. „Očitno je za menoj eno bolj mračnjaško obdobje, " pojasni. Sicer pa je v počitniškem času napisal veliko otroških pesmi. Otroška literatura je zanj „neka uteha", morda pobeg v neki svet, kakršen naj bi bil, harmoničen, lep, prijazen, otroški, odkrit. Predvsem bi si vsi morali prizadevati za ljubezen, iz nje izhajajočo strpnost in spoštovanje ter ustvarjalnost v smislu - kdor poje, zlo ne misli. Morda pa je čas tudi za novo zbirko pesmi za otroke. Od zadnje, So že smehci k vam prispeli, so minila že štiri leta. MG Ptuj • Razstava Natalije Šeruga Golob Salve Regina II Zgodbe o pradavnem, mističnem času in prostoru V Miheličevi galeriji na Ptuju je do 7. oktobra na ogled likovna razstava Natalije Šeruga Golob, profesionalne slikarke, samostojne ustvarjalke na področju kulture. Že ves čas jo zanimajo minevanje, razkroj, večni krogotog življenja, nekaj novega; ne samo vsebina, temveč tudi, kako so stvari narejene. Oboje skuša spraviti na skupni imenovalec, da se "kaj" in "kako" združita. „Razstava Salve Regina ali Pozdravljena, Kraljica, ki je lahko smrt, rojstvo, karkoli, ta prasila narave, ta prasila v življenju, ki večno daje in jemlje, je nadaljevanje mariborske razstave, ki ji je dodan še dodaten element, slike v vosku. V tem krogotoku smo mi samo mravljice. Ta tematika minevanja me privlači že nekdaj, zato sem že zelo zgodaj, že pred dvajsetimi leti vedela, da formalni slikarski nosilec na lesenem podokvirju ni zame, ker je preveč uniformiran, ker je vse preveč vsakdanji. Iskala sem nekaj, da bi že sama forma spominjala na nekaj pradavnega. Za moje slikarstvo so značilna platna, ki so zašita na www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik kovinskih nosilcih, da se vidi ta zaši-tost in nepravilnost formata," pove o vsebini razstave slikarka Natalija Šeruga Golob. Razstavlja povsod, kamor jo povabijo in kjer ji je razstavni prostor zanimiv, kot je tudi Miheličeva galerija na Ptuju. Slikarstvo jo zanima že od zgodnjega otroštva, vrtca, celotno življenje je prepojeno z njim, je njen način življenja, njeno življenje, tudi ko kuha govejo juho, je v slikarstvu. Tudi ko potujeta z možem, tudi on je akademski slikar, sta vedno na neki način v slikarstvu. Načrti, ideje za prihodnje ustvarjanje so zaprta vrata za besede, pove umetnica, ker, če o tem začneš govoriti, izgine. Slikarstvo nas obdaja skozi material, pomeni, da ko imaš pigmente, začneš o tem dalje razmišljati. „Razstava Salve Regina II je sestavljena iz štirih med seboj različnih, a smiselno povezanih in enako Slikarka Natalija dinjo galeristko. Foto: Črtomir Goznik Šeruga Golob razstavlja v Miheličevi galeriji (desno). Na fotografiji je s Stanko Gačnik, kusto- pomembnih delov. Njene ženske figure in obrazi z živimi očmi nas morda najprej zmedejo in dajo občutek nelagodja, ker so mračni, skrivnostni in delujejo izgubljeni v prostoru. A ko avtorica pojasni, da jo že od nekdaj in predvsem zanima staro, pradavno in arhaično in se pri svojem delu osredotoča na čas, minevanje, razkroj in prvinskost, nam njene podobe začnejo pripovedovati zgodbe o pradavnem, mističnem času in prostoru, ki je pravzaprav neprekinjen in skupen vsem nam, vse do danes. Pred nas postavlja podobe naše skupne zgodovine, z vsemi pozitivnimi in negativnimi posledicami, za katere bomo odgovarjali sami. Ali se bomo kaj naučili," pa razstavo Natalije Šeruga Golob strokovno povzema muzejska svetovalka, kustodinja galeristka Stanka Gačnik. MG Tenis Dekleta do drugega, fantje do tretjega mesta Stran 17 Nogomet Videm ne popušča, prva zmaga za Gerečjo vas Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 8. krog Prva tekma brez zadetka in prvi remi Ekipi Aluminija in Gorice sta v soboto v športnem parku Kidričevo odigrali derbi za 2. mesto na lestvici. Da se je tekma končala brez zadetkov, sta v prvi vrsti zaslužna vratarja, predvsem Grega Sorčan pri gostih je nanizal nekaj izjemnih obramb. V zaključku tekme je k izidu o:o nekaj mojstrstva dodal tudi domači kapetan Luka Janžekovič... Štiri spremembe v začetni enajsterici Domači trener Oliver Bogatinov je marsikoga presenetil s spremembami v začetni postavi. Zaradi nastopa na tekmah mladinske reprezentance sta »prosto soboto« dobila Matic Vrbanec in Erik Gliha (zamenjala sta ju Sanin Muminovič in Aljaž Ploj), mesto v udarni postavi pa sta namesto Ivana Konteka in Roka Kidriča dobila tudi llija Martinovič in Tadej Trdina. Domača vrsta je zelo podjetno začela srečanje in že v 3. minuti je do strela z glavo prišel Horvat, a je bil Sorčan na mestu. Nekaj sekund kasneje se je po odlični podaji Horvata za obrambno vrsto v lepem položaju znašel Tahiraj, kljub pokrivanju obrambnega igralca Gorice si je spretno pripravil položaj za strel, a je ob padcu iz bližine za malenkost zgrešil cilj ... Do sape so nato prišli tudi gostje, ki so za Aluminij tradicionalno neugoden tekmec. Bužinel je bil v dvoboju spretnejši od Ploja, iz strani je stekel proti Janžekovi-ču, a so obrambni igralci Aluminija v zadnjem trenutku blokirali njegov poskus. Aluminij - Gorica 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšič, Martinovič, Grgič, Muminovič, Petrovič, Rogina, Horvat, Tahiraj (od 85. Krajnc), Trdina (od 77. Kene). Trener: Oliver Bogatinov GORICA: Sorčan, Celcer, Li-pušček, Tomiček, Hodžič, Grudina, Kolenc, Kotnik (od 61. Jer-mol), Osuji, Bužinel (od 56. Gulič), Filipovič (od 79. Smajlagič). Trener: Miran Srebrnič RDEČI KARTON: Muminovič (70., Aluminij). Tri izjemne obrambe Sorčana Golmana sta se izkazala po strelih Horvata v 18. in Kolenca v 21. minuti. Nato so znova prišle na vrsto minute Aluminija, ki bi lahko v dveh primerih povedel. V 26. minuti je po podaji Rogina stekel Tahiraj sam proti golu, a je nekoliko slabše sprejel žogo, zato jo je v nadaljevanju akcije podal do Trdina, ki je imel odlično pozicijo za strel, Sorčan pa je z nogo žogo s skrajnimi močmi odbil... Naslednjo izjemno kombinacijo so Šumarji izvedli štiri minute kasneje, ko je sodelovanje štirih igralcev privedlo do zaključnega strela Muminoviča s 15 metrov, Sorčan pa je še enkrat več izvedel izjemno parado in žogo odbil... Pred koncem polčasa je za Aluminij zapretil Trdina, za goste pa Celcer iz prostega strela, a sta oba zgrešila cilj. Sicer sama igra ni navdušila, na slabi igralni površini je bila kontrola žoge močno otežena, Kidričani pa so se v takšnih razmerah bolje znašli. Predvsem so bili nevarni pri akcijah, ki so jih pripeljali v bližino kazenskega prostora. Tam so Horvat, Tahiraj, Muminovič in Rogina lepo sodelovali, manjkala je le pika na i . 1. MARIBOR 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 3. ALUMINIJ 4. GORICA 5. DOMŽALE 6. MURA 7. TRIGLAV KRANJ 8. CELJE 9. KRŠKO 10. RUDAR VELENJE 26:4 15:8 14:13 10:10 11:12 13:12 10:17 9:11 4:8 5:22 20 14 13 13 10 9 9 8 7 4 Nogometaši Aluminija so v soboto vknjižili prvi remi v sezoni. pRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 8. KROGA: Aluminij - Gorica 0:0; Rudar Velenje - Celje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Lotrič (10.); Krško - Maribor 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Mlakar (56.), 0:2 Hotič (59.). Rdeči karton: Ejup (78.); Mura - Olimpija 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kronaveter (30.), 0:2 Putinčanin (90.). Rdeča kartona: Šušnjara (69., Mura), Štiglec (69., Olimpija). Domžale - Triglav 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Gajič (25.), 1:1 Klemenčič (90.), 1:2 Mlakar (92.). Olimpija čez Muro na 2. mesto Osmi krog je privedel do zamenjave na mestu prvega zasledovalca vodilnega Maribora. Ker sta si Aluminij in Gorica razdelila vsak po točko, je s tretjo zaporedno zmago pred njiju skočila Olimpija. Ljubljančani so z novim trenerjem Zoranom Barišičem gostovali v Murski Soboti, kjer so domači ljubitelji nogometa do zadnjega kotička napolnili Fazanerijo. Izjemna kulisa je že sama po sebi spodbudila akterje k angažirani igri, bolje pa so se na začetku znašli Ljubljančani. Te je v vodstvo povedel Rok Kronaveter z izjemnim strelom z 18 metrov. Sporni dogodek se je zgodil tik pred polčasom, ko je Črnic žogo v kazenskem prostoru preusmeril z roko, a sodniki - na čelu z glavnim sodnikom Damirjem Skomino - tega niso videli ... Mura je v drugem delu prevladovala, nizala priložnosti, a gola ni uspela doseči. Iz protinapada so gostje v zaključku potrdili zmago. Ne popuščajo pa niti Mariborčani, ki v Krškem niso imeli pretirano težke naloge na poti do nove zmage. Prevladovali so celotno srečanje, Mlakar in vedno boljši Hotič sta jo z zadetkoma le potrdila. V derbiju Šaleške doline sta se merili ekipi, ki sta doslej presenečali v negativnem smislu. Boljši začetek srečanja je odprl pot do zmage Celjanom, zanje je to sploh prva zmaga v sezoni. Velenjčani s trenerjem Marijanom Pušnikom pa še naprej ne najdejo poti iz krize . Nedeljski pozni popoldan pa je prinesel največje presenečenje kroga: edini gorenjski prvoligaš je slavil v Domžalah. Kljub visokim napovedim in obetavnemu začetku se tako Domžalčanom še enkrat več sezona podira že na začetku. Prodaja najboljših igralcev (letos Bizjaka in Široka) pač ne dopušča naskoka na vrh ... Srebrnič: »Prvi polčas je bil z naše strani klavrn« Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Glede na potek celotnega srečanja smo zadovoljni s točko. Skozi celotno srečanje smo vztrajali pri svoji igri, imeli smo kar nekaj lepih priložnosti, a jih tokrat žal nismo izkoristili. Igra se je seveda prelomila po izključitvi Muminoviča, a nam je vendarle uspelo ohraniti mrežo nedotaknjeno. Izpostavil bi še en pomemben vidik tega srečanja: gostujoči vratar Sorčan je imel nekaj izjemnih obramb, ki so bile zelo atraktivne tudi za gledalce.« Miran Srebrnič, trener Gorice: »Prvi polčas je bil z naše strani kar klavrn, ni bilo pravih idej v igri. Posledično je imel Aluminij več priložnosti. V drugem polčasu smo prevladovali, sploh od 70. minute, ko smo imeli igralca več. Kljub vsemu se mi zdi, da smo lahko glede na vse s točko zadovoljni, sploh zaradi tega, ker smo igrali v gos-teh. Sicer moramo še veliko postoriti na sami igri, ki mora biti bolj 'živa', potrebne bo več agresivnosti, hitrosti... -čaka nas še veliko dela.« Foto: Črtomir Goznik Drugi polčas je bil iz vidika ustvarjenih priložnosti manj bogat. V 54. minuti sta Ploj in Rogi-na kombinirali na boku, podajo slednjega je na oddaljenejši vra-tnici pričakal Horvat, žogo si je lepo ustavil in močno udaril po njej, gledalci so že videli žogo v mreži, a se je mladinski reprezen-tant Slovenije Sorčan še enkrat več izjemno izkazal in žogo odbil v kot. Pet minut kasneje je Jakšič s podajo našel Trdina, a je iz bližine poslal žogo visoko preko gola. Izključitev Muminoviča Gorica je nato vzpostavila ravnotežje, umirila je napade domačih, nov veter v jadra pa so gostje dobili po izključitvi Muminoviča. Ta je v 70. minuti ustavil protinapad Goričanov in sodnik David Šmajc mu je pokazal rumeni karton. Ker je enega prejel že v 1. polčasu, je to pomenilo predčasni odhod pod prho... Za povratnika v moštvo Aluminija to seveda ni popotnica, ki bi si jo sam in vsi v moštvu želeli. Gostje so nato popolnoma prevzeli kontrolo nad dogajanjem na zelenici, a je bila obramba Aluminija zgoščena in zbrana. Najbližje zadetku so bili varovanci Mirana Srebrniča v 83. minuti, ko si je Smajlagič lepo priboril položaj za strel, a je Janžekovič žogo uspel s konicami prstov odbiti v vratnico. V dvoboju izenačenih ekip bi to že lahko pomenilo odločitev, a sta obe ekipi zaključni žvižg sodnika vendarle pričakali z ničlo. In na mestih pod vrhom . Šumarji so prvo tekmo v tej sezoni zaključili brez doseženega zadetka, na drugi strani ga tretjič zapored na domačem igrišču niso prejeli (Rudar, Krško, Gorica). Aluminij se bo v sredo v 2. krogu Pokala Slovenije v gosteh meril s Korotanom, v naslednjem krogu prvoligaškega tekmovanja pa ga v nedeljo čaka gostovanje v Ljubljani, pri Olimpiji. JM Nogomet • Pokal Slovenije Razpored 2. kroga, sreda ob 15.30: Brda - Gorica; ob 18.00: Korotan Prevalje - Aluminij; ob 19.00: Celje - Krško; četrtek ob 18.00: Olimpija - Triglav. 8 6 2 0 8 4 2 2 8 4 1 3 8 3 4 1 8 3 1 4 8 2 3 3 8 2 3 3 8 1 5 2 8 1 4 3 8 1 1 6 14 Štajerski Šport torek • 18. septembra 2018 Nogomet • 2. SNL, 7. krog Zgodnji gol usmeril tok tekme Ilirija 1911 - Drava Dakinda Ptuj 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Haljeta (15.), 2:0 Haljeta (44.), 2:1 Šporn (75.), 3:1 Corn (85.). ILIRIJA 1911: Šuškovic, Strajnar, Lapuh, Rems, Bokovič, Sredojevič (od 83. Kuhar), Potočnik, Corn, Poljanec, Cvjetičanin (od 39. An-djelič), Haljeta (od 72. Tiganj). Trener: Željko Mitrakovič. DRAVA: Šeliga, Vezjak, Mate (od 46. Cuffaro), Martič (od 55. Sešlar), Lonzaric, Pirtovšek, Kuko-vec (od 62. Petek), Šporn, Rešek, Čeh, Bizjak. Trener: Simon Sešlar. RDEČI KARTON: Pirtovšek (61., Drava). Dvoboj Ilirije in Drave, ki ju s klopi vodita nekdanja odlična nogometaša Željko Mitrakovič in Simon Sešlar, je na stadionu Ilirije v Ljubljani spremljalo približno 100 gledalcev, po koncu pa so imeli več razlogov za slavje navijači domače ekipe. Dva gola iz protinapada Ptujčani so sicer odšli v prestolnico oslabljeni za najboljšega strelca Mathiasa Fanima, a so bili kljub temu v vlogi favoritov. Tako so tekmo tudi začeli in imeli žogo bistveno več v svoji posesti. V prvi pravi priložnosti na tekmi se je že v 7. minuti znašel Jaka Bizjak, a je bil domači vratar Toni Šuškovič na mestu. V 15. minuti pa so domačini nepričakovano povedli: Pirtovšek je slabo podal žogo na sredini igrišča, domačini so njegovo podajo prestregli in pohiteli v nasprotni napad, v katerem se je po podaji iz boka na oddaljenejši vratnici povsem neoviran znašel najboljši strelec Ilirije Nermin Haljeta in brez težav zadel v polno - 1:0. Gostje so poskušali z novimi kontinuiranimi napadi, gol so poskušali zadeti s številnimi streli iz najrazličnejših položajev, tako od Foto: Črtomir Goznik Jon Šporn (Drava, modri dres) je bil edini strelec svoje ekipe na gostovanju v Ljubljani, kar pa ni bilo dovolj niti za remi. daleč kot iz notranjosti kazenskega prostora. Nekajkrat so zgrešili cilj, ko pa je bila žoga usmerjena proti golu, je bil na mestu domači vratar. Vodstvo je Ljubljančane pričakovano povsem usmerilo v izpolnjevanje obrambnih nalog in pretenje iz protinapadov, v katerih je glavno domače orožje Nermin Haljeta. V najmanj primernem trenutku pa je koncentracija ponovno popustila gostom: Ilirjani so po prostem strelu Čeha prišli do žoge na svoji polovici, še enkrat so bliskovito krenili v nasprotni napad in se v trenutku znašli v številčni prednosti pred vratarjem Šeligo. Trije igralci v zelenih dresih so brez težav izigrali enega v modrem in tik pred polčasom povišali vodstvo na 2:0. Izključitev povzročila nove težave Ob polčasu je trener gostov več stavil na napad, v igro je najprej vstopil Cuffaro in kmalu nato še Sešlar. Težave gostujoče vrste so se ob številnih neuspešnih poskusih še povečale v 61. minuti, ko je Rok Pirtovšek »potegnil ročno zavoro«, s prekrškom je ustavil prodi-rajočega tekmeca in si v razmiku samo treh minut prislužil drugi rumeni karton in posledično izključitev. Tudi z igralcem manj Dravaši niso obupali, nagrado za vztrajnost pa so v obliki zadetka prejeli v 75. minuti. Takrat je Jon Šporn izkoristil napako v domači obrambni vrsti, prestregel je nji- hovo podajo in stekel sam proti golu ter znižal izid na 2:1. Domačinov to ni posebej zmedlo, saj so se zavedali vodstva in številčne premoči, zato so dokaj samozavestno obvladovali situacijo na igrišču. Dokončno je tehtnico na domačo stran nagnil gol v 85. minuti, ki ga je dosegel Jaka Corn. Ilirija se je tako še enkrat več izkazala za zelo »negostoljubnega gostitelja«: vseh 7 točk so doslej osvojili na domačem igrišču (dve zmagi in remi), vsa štiri gostovanja so zapuščali sklonjenih glav ... Nogometaši Drave bodo naslednjo domačo tekmo odigrali v ponedeljek, ko bodo na Mestnem stadionu na Ptuju gostili Kalcer Radomlje. JM Izjemen preobrat v derbiju Sedmi krog v 2. ligi je postregel z vrsto zanimivih obračunov, na katerih je bilo doseženo rekordno število zadetkov v sezoni, kar 36, v povprečju 4,5 na tekmo! Derbi med Nafto in Bravom si je ogledalo največ gledalcev, približno 700. Gostje iz Ljubljane so srečanje nadzorovali vse do 54. minute, ko so vodili 0:2. A nekaj naslednjih kritičnih minut niso vzdržali in domača četa Francija Fridla se je z golom Zeljka hitro vrnila v igro, nato pa z dvema zadetkoma v štirih minutah tudi dokončno preobrnila potek srečanja. Za Bravo je to prvi poraz v sezoni (imajo tekmo manj), Nafta pa s številnimi minimalnimi zmagami še naprej drži vrh lestvice. Za Lendavčane, še posebej pa za trenerja Fridla, je bila sobotna zmaga izjemnega pomena, saj so med tednom že klonili v Pokalu Slovenije proti Kopru. Drugi zaporedni poraz bi bil za prve favorite za vrh precej neugoden ... Izmed ekip iz vrha lestvice je tokrat ob Bravu spodrsnilo še dvema, Dravi in Dobu. Igralce Doba je najprej spodrezala izključitev njihovega igralca, ob koncu pa je nekdanji član Aluminija Žan Medved gostom celo prinesel tri točke. Zanimiv je vzpon Kalcerja, saj je ekipa iz Radomelj pod vodstvom novega trenerja Nermina Bašiča vpisala že tretjo zaporedno zmago in se lepo približali vrhu lestvice. Vse štiri zadetke je za domačine dosegel Anel Hajrič! Za Beltin-čane je to pomenilo prvi poraz v gosteh. V dobri seriji so tudi varovanci trenerja Andreja Razdrha na klopi Tabora Sežane, ki so nepora-ženi na zadnjih štirih tekmah (tri zmage in remi). Med številnimi izenačenimi moštvi, ki želijo krojiti vrh lestvice, je vsaka serija seveda izjemnega pomena in pomeni priključitev vodilnim moštvom. Tudi na tej tekmi je s štirimi doseženimi zadetki izstopal eden izmed nogometašev, to je bil Francoz Papa Ibou Kebe. Zanimivo tekmo so videli tudi gledalci v Novem mestu, kjer je Krka vodila 2:0, a nato v dveh minutah prejela dva zadetka. V poplavi zadetkov izstopa tekma v Dekanih, kjer sta morala vratarja po žogo v mrežo kar osemkrat. REZULTATI 7. KROGA: Ilirija 1911 - Drava Dakinda Ptuj 3:1 (2:0); Nafta 1903 - Bravo 3:2 (0:1); strelci: 0:1 Brekalo (33.), 0:2 Nukič (54.), 1:2 Zeljko (57.), 2:2 Prahič (73.), 3:2 Roginič (77.). Rogaška - Brežice Terme Čatež 4:0 (4:0); strelci: 1:0 Čuček (15.), 2:0 Antonič (19.), 3:0 Čuček (27.), 4:0 Neskič (38.). Rdeči karton: Le-bar (67., Brežice); Krka - Ankaran Postojna 2:2 (2:0); strelci: 1:0 Kim (14.), 2:0 Škrbec (33.), 2:1 Slaviero (70., z 11 m), 2:2 Menegusso (71.). Rdeča kartona: Jakolič (68., Krka), To-maz (68., Ankaran); Kalcer Radomlje - Beltinci 4:1 (2:0); strelca: 0:1 Trstenjak (25.), 1:1 Hajrič (45.), 2:1 Hajrič (52.), 3:1 Hajrič (62.), 4:1 Hajrič (81.); Vitanest Bilje - Cherrybox 24 Tabor Sežana 0:5 (0:1); strelca: 0:1 Kebe (38.), 0:2 Kebe (60.), 0:3 Kebe (72.), 0:4 Kebe (88.), 0:5 Ba-čanin (90.); Roltek Dob - Fužinar 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Medved (85.). Rdeči karton: Petric (67., Dob); Jadran Dekani - Brda 5:3 (3:1); strelci: 1:0 Nikolič (6.), 2:0 Rodica (16.), 2:1 Varga (25., z 11 m), 3:1 Ni-količ (35.), 4:1 Banovič (70.), 4:2 Kodermac (74.), 4:3 Varga (84.), 5:3 Zyba (90.). 1. NAFTA 1903 2. DRAVA DAKINDA 3. AŠK BRAVO 4. TABOR SEŽANA 5. ROGAŠKA 6. KALCER RADOMLJE 7. ROLTEK DOB 8. FUŽINAR 9. ANKARAN POSTOJNA 7 10. BELTINCI 11. KRKA 12. ILIRIJA 1911 13. JADRAN DEKANI 14. BREŽICE ČATEŽ 15. VITANEST BILJE 16. BRDA 4 1 2 1 1 4 1 2 7 7 6 4 7 7 3 7 3 6 3 7 3 2 2 2 2 2 1 7 3 7 2 7 2 7 2 7 115 7 115 7 1 1 15:11 16 20:9 13 18:7 13 15:7 13 3 1 12:11 12 14:7 11 12:7 11 9:9 11 4 1 12:11 10 1 3 13:13 10 3 2 10:10 9 1 4 12:17 0 5 13:19 6:20 4:18 2 5 10:19 7 6 4 4 2 JM Motokros • Dirka za VN Nizozemske Herlingsu predčasno naslov prvaka, Gajserju mivka ne ustreza Nizozemec Jeffrey Herlings je zmagovalec predzadnje dirke sezone svetovnega prvenstva v motokrosu. Z novim uspehom je na domačem terenu v Assnu že postal svetovni prvak v elitnem razredu MXGP za sezono 2018. Najboljši slovenski dirkač Tim Gaj-ser je na Nizozemskem končal na petem mestu, potem ko je bil četrti v prvi vožnji in peti v drugi. Posebnost proge v Assnu je, da jo na dirkališču za cestne dirke vsako leto zgradijo samo za dirko SP, za kar porabijo ogromne količine mehke mivke. Gajserju prizorišče ne ustreza najbolj, zato je tudi letos s svojo ekipo na Nizozemsko odpotoval že nekaj dni pred dirko, da so poiskali ustrezne nastavitve motorja. Herlings je pred številnimi domačimi navijači brez težav potrdil premoč: že v prvi vožnji je bil tako hiter kot v večini sezone ter je dosegel že 30. posamično zmago v sezoni. To je bilo več kot dovolj, da si je že zagotovil naslov prvaka. Med Herlingsom in Gajserjem sta prvo vožnjo končala še drugi v SP in lanski prvak Italijan Antonio Cairoli ter Britanec Max Anstie. V drugi vožnji si je lahko sveži svetovni prvak privoščil celo redko napako in padec, zdrsnil na drugo mesto za Cairolija, pa ga potem spet prehitel ter s še eno zmago le še postavil piko na i odlično sezoni. »Najbolj važno je, da sem končal kot prvak. Danes je bilo težko, v drugi vožnji pa sploh nisem bil zbran, ker sem imel po prvi toliko obveznosti in se je veliko dogajalo. Tudi zato sem padel, a sem vesel, da sem tudi v tej vožnji končal tako, kot sem si želel. Najbolj pomembno je, da sem slavil v tej sezoni, to je bil moj cilj,« je dogajanje strnil novi prvak. Cairoli je tudi v drugi vožnji končal na drugem mestu, tretji je bil domačin Glen Coldenhoff, četrti Anstie, peti pa Gajser. Slovenec je sicer začel bolje kot v prvi vožnji, a je moral priznati premoč konkurentom, ki so bili na peščeni progi hitrejši. Po začetnem tretjem mestu je drugo vožnjo končal na petem. V SP ima zdaj novi prvak 883 točk, drugi Cairoli pa 782. Gajser je bil pred tekmo na Nizozemskem na 4. mestu, imel je zaostanek 28 točk za Belgijcem Clementom De-sallom - tega je sedaj zmanjšal na 20 točk. Ker je čez 14 dni na zadnji dirki v italijanski Imoli na voljo še 50 točk je razlika ulovljiva, a še zdaleč ni odvisna samo od Timo-vih voženj . sta, JM Dirka za SP na Nizozemskem, rezultati: / 1., 2. dirka GP 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 25 50 2. Antonio Cairoli Italija KTM 22 22 44 3. Max Anstie VB Husqvarna 20 18 38 4. Glenn Coldenhoff Nizozemska KTM 16 20 36 5. Tim Gajser Slovenija Honda 18 16 34 6. Shaun Simpson VB Yamaha 15 15 30 Skupni vrstni red: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 883 2. Antonio Cairoli Italija KTM 782 3. Clement Desalle Belgija Kawasaki 645 4. Tim Gajser Slovenija Honda 625 5. Romain Febvre Francija Yamaha 544 Mivka ni priljubljena podlaga Tima Gajserja. Jeffrey Herlings je odlično opravil tudi z domačo dirko na mivki in si zagotovil naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP. 2 torek • 18. septembra 2018 Šport Štajerski 15 Rokomet • NLB liga Oslabljeni Ormožani blizu, a obenem zelo daleč od točk Trimo Trebnje -Jeruzalem Ormož 21:18 (13:9) TRIMO TREBNJE: Brana, Urbič, Cvetko, Seferovič 3, Dobovičnik, Mat. Kotar, Mih. Kotar 1, Mar. Kotar 5, Udovič 3, Sašek 2 (1), Majzelj, Redek, Bojanič 1, Grbic, Grandovec, Cirar 6 (1). Trener: Benjamin Teraš. JERUZALEM ORMOŽ: Balent, M. Šulek, Bogadi 1, Šoštarič 1, Ču- dič 7 (6), Žuran 1, Hebar, T. Šulek, Kocbek 1, Niedorfer, Ozmec 1, Mesaric, Vujovič 5, Ciglar. Trener: Sašo Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Trimo Trebnje 3 (2), Jeruzalem Ormož 7 (6). IZKLJUČITVE: Trimo Trebnje 10, Jeruzalem Ormož 4 minute. Rokometaši Jeruzalema Ormoža so v sredo odigrali zaostalo tekmo 1. kroga proti Gorenju in ob zelo dobri predstavi vknjižili dragoceno zmago. Tekmo so gostili v dvorani v Ljutomeru, kjer domači ljubitelji rokometa naredijo podobno vzdušje, kot je na Hardeku. V gosteh so Ormožani povsem »druga ekipa«... V Trebnje je četa trenerja Saša Prapotnika odpotovala precej oslabljena, brez poškodovanih Roka Žurana in Tilna Kosija, ki sta bila proti Velenjčanom najboljša strelca svoje ekipe iz igre. Štajerci so kljub temu v 9. minuti povedli za dva gola (3:5), nato pa so Dolenjci zaigrali sijajno in v naslednjih šestih minutah Rokomet • 1. B SRL (m) Zelo dober prvi polčas dovolj močan temelj za zmago Drava Ptuj - Mokerc-Ig 29:25 (17:10) DRAVA PTUJ: Stopar 3, Hrupič 5, Reisman, Sivka 8, Krasnič, Gre-gorc, Belec, Grobelnik 5(2), Rož-man 1, Bedrač, Zupanc, Koštomaj, Žunič, Žuran 3, Krabonja 4, Žuran. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 1/2, Mokerc-Ig 4/6. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj:4 minute, Mokerc-Ig 6 minut. Rokometaši Drave bi morali uvodno tekmo sezone odigrati v gosteh pri ekipi Mokerc-Ig, a so zaradi težav z dvorano v Igu na željo domačinov srečanje odigrali na Ptuju. Vrsta iz Iga, ki je lansko sezono zaključila na 1. mestu v 2. ligi in posledično napredovala v 1. B-ligo, pa razpoloženim Drava-šem ni bila kos. Domači varovanci trenerja Vla-dimirja Vujoviča so si že na samem uvodu priigrali tri do štiri zadetke prednosti. Do njih so prišli z dobro igro v obrambi, s katero so tekmecem takoj dali vedeti, kdo je gospodar v dvorani Ljudski vrt ... »Odigrali smo dovolj čvrsto obrambo, da smo ustavili precej napadov gostov, posledično smo lahko izvedli večje število nasprotnih napadov, iz katerih smo dosegali lahke zadetke. Tudi na postavljeno obrambo smo izvedli lepo število uigranih kombinacij, iz katerih smo bili zelo uspešni predvsem iz krilnih položajev. Strelci so bili predvsem v 1. polčasu zelo razpoloženi,« je prvi polčas opisal Marko Žuran, eden od »motorjev« domače ekipe. Prvi polčas se je končal z za- 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj - Mokerc-Ig 29:25, Pomurje - Črnomelj 28:28, Herz Šmartno -Radeče Papir nova 30:28, Krško -LL Grosist Slovan 19:20, Butan Plin Izola - Škofljica Pekarna Pečjak 26:24, Rudar - Brežice 26:25, Ajdovščina - Slovenj Gradec 2011 19:27. Foto: Črtomir Goznik Frano Vujouic (Jeruzalem Ormož) jetno prednostjo Dravašev, izstopajoč podatek je ta, da so prejeli le deset zadetkov. Drugi del je bil iz vidika Drave slabši, a še vedno dovolj dober, da zmaga ni bila ogrožena. »Nekoliko se nam je ustavilo v napadu in gostje so uspeli znižati našo prednost na štiri zadetke. A smo v odločilnih trenutkih vedno strnili vrste ter tekmo nadzorovali vse do konca. Za začetek sezone je bil Mokerc res idealen tekmec, zavedamo pa se, da bomo morali že v naslednji tekmi proti Izoli, ki jo bomo prav tako odigrali v domači dvorani, za zmago pokazati več,« je dodal Žuran, ki je pohvalil še odlično vzdušje v ekipi. Pri domači ekipi se je z osmimi doseženimi zadetki posebej odlikoval Jan Sivka, denis Hrupič in Tomaž Grobelnik sta jih dodala vsak po pet. V gostujoči ekipi so bili s petimi zadetki najboljši strelci Matevž Žagar, Matic Leš in Elvir Kalabič. M naredili delni izid 6:0 za vodstvo z 9:5. V nadaljevanju so imeli vajeti igre v svojih rokah in so na odmor odšli s prednostjo štirih golov (13:9). V drugem polčasu so se Or-možani odločno podali v lov za domačini, ki niso bili več tako prepričljivi in so igrali po sistemu toplo-hladno. V 51. minuti se je trud Ormožanom obrestoval do te mere, da so izenačili rezultat na 17:17. Sledili so prelomni trenutki dvoboja, ki pa so minili v znamenju domačih rokometašev, ki so si z golom Adama Seferoviča in dveh Klemena Saška v 57. minuti priigrali tri gole prednosti (20:17) in razrešili vse dvome o zmagi. Lovljenje zaostanka skozi celoten drugi polčas je Ormožanom vzelo veliko moči, v rotaciji ni bilo več dovolj svežih igralcev in domačini so to znali izkoristiti. Vprašanje pa je, ali bi bilo podobno ob popolni postavi Ormoža . V trebanjski ekipi je bil s šestimi zadetki najučinkovitejši Gal Cirar - gre za igralca, ki Ormožane zelo dobro pozna, saj je pred prestopom v Trimo zanje igral kar tri polne sezone. Marko Kotar je dodal pet zadetkov. V ormoški zasedbi sta večino golov dosegla Bojan Čudič in Frano Vujovič, prvi jih je pridno zabijal iz sedemmetrovk, NLB liga: uspešni vsi domačini REZULTATI 2. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 21:18 (13:9), Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 33:28 (18:11); Kodrin 5; Šibanc in Jesenko 5; Riko Ribnica - Dobova 30:21 (17:15); Knavs in Setnikar 6; Mar-kušič 9; Dol TKI Hrastnik - Sviš Ivančna Gorica 23:19 (11:8); Ajdari 9; Košir drugi pa je bil praktično edini razpoloženi strelec iz igre. Ormožani bodo v naslednjem krogu gostili Dol TKI Hrastnik, tekma bo v soboto, 22. 9., ob 19.00 odigrana pri Veliki Nedelji. JM Maribor Branik - Koper 2013 23:20 (12:9); Žabič 8; Krečič ; Gorenje Velenje - Krka 31 :23 (14:14); Verdinek 7 Jakše 7- 1. MARIBOR BRANIK 2 2 0 0 4 2. RIKO RIBNICA 2 1 1 0 3 3. GORENJE VELENJE 2 1 0 1 2 4. CELJE PIVO. LAŠKO 1 1 0 0 2 5. DOL TKI HRASTNIK 2 1 0 1 2 6. SVIŠ IVANČNA GORICA 2 1 0 1 2 7. JERUZALEM ORMOŽ 2 1 0 1 2 8. TRIMO TREBNJE 2 1 0 1 2 9. URBANSCAPE LOKA 2 1 0 1 2 10. KRKA 2 0 1 1 1 11. KOPER 2013 1 0 0 1 0 12. DOBOVA 2 0 0 2 0 Nogomet • 1. A SRL (ž) Realizacija povsem zatajila Foto: Črtomir Goznik Rokometaši ptujske Drave so novo sezono odprli z domačo zmago proti novincem v 1.B-ligi iz Iga. Zagorje - Ptuj 31:20 (16:10) ZAGORJE: Zubak, Krajnc 4, Von-čina 3, Rebolj, Grčar 3, Šrenk 1, Perič, Ahlin 6, Vrbnjak 5, Perkovič 2, Borišek, Cilenšek 4, Strmljan 3, Perič, Žerko. Trener: Aleš Filipčič. ŽRK PTUJ: Pušnik, Kac 1, Bo-rovčak 1, Varga, Bezjak, Ilič-Šau-perl, Skrinjar 2, Puž, Knaus, Ko-rotaj 12(2), Majcen, Kolenko 2(1), Gomilšek, Luknjar 2. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Zagorje 2/4, Ptuj 3/4; IZKLJUČITVE: Zagorje: 4 minute; Ptuj: 6 minut. Ptujske rokometašice so se po uspešnih pripravah z zmernim optimizmom odpravile v Zagorje, kjer jih je v 1. krogu nove sezona čakala v lanski sezoni drugouvr-ščena ekipa 1. lige. Tekma pa se je obrnila v povsem drugo smer od njihovih želja... Trener ŽRK Ptuj Ivan Hrupič je imel že pred samo tekmo velike skrbi, saj so zaradi različnih razlogov manjkale pomembne članice ekipe Bolcarjeva, Selinškova, Ma-račičeva in Kraftova. Kljub vsemu so Ptujčanke odlično odprle tekmo in v sredini 1. polčasa je bil po zadetku Kacove njihov zaostanek le -1 (7:6). Takrat je v golu Zagorja zablestela Andrea Perič in nanizala kar osem zaporednih obramb! Kljub dvema minutama odmora na zahtevo trenerja gostov, je prednost Zagorja bliskovito narasla na 14:7, polčas se je končal 16:10. »Peričeva je po mojem mnenju najboljša vratarka lige in njena serija obramb je dejansko odločila tekmo. Poskušal sem z različnimi rotacijami, igralke so iskale različne poti do gola, a realizacija tokrat enostavno ni bila prava. V zadnjih nekaj tekmah s tem nismo imeli težav, tokrat se je povsem ustavilo,« je dejal Ivan Hrupič. V vrstah Zagorja je bila najboljša strelka Nives Ahlin, ki v tekmi Superpokala sploh še ni nastopila. »Takrat je vrsta Zagorja izgledala povsem drugače, z dvema zadnji- 1. A SRL (ž) REZULTATI 1. KROGA: Zagorje -Ptuj 31:20 (16:10), Krim Mercator - Zelene doline Žalec 34:17 (16:9), Ljubljana - Velenje 30:31 (17:16), Krka - Z'dežele 25:25 (12:15), Mli-notest - Ž.U.R.D. Koper 28:23 (13:10). ma okrepitvama pa je to bistveno močnejša ekipa, sposobna boja za 2. mesto,« je dodal Hrupič. Zagorjanke so tudi 15 minut drugega polčasa odigrale odlično in z delnim izidom 8:1 (24:11) prišle do neulovljive prednosti. »V napadu smo imeli le eno razpoloženo igralko, Patricijo Korotaj, kar je bilo seveda premalo. Ko so nanjo močneje pritisnile domačinke in jo tesneje pokrile, je šlo vse navzdol. Sicer v sami igri nismo doživeli kakšnega 'razpada sistema': obramba je bila dokaj trdna, borbenost je bila prava, tudi vratarki sta ubranili precej strelov, a kaj, ko nikakor nismo uspeli doseči zadetka. Po nekaj zaporednih obrambah Peričeve se je v naše mlade igralke naselil strah in njihovi streli so bili slabši od tistih, ki jih sicer zmorejo. Upam, da bo že na naslednji tekmi proti celjski ekipi Z'dežele boljše,« je zaključil Hrupič. V vrstah ŽRK Ptuj je več kot polovico zadetkov dosegla Patricija Korotaj, v domači vrsti je kar sedem igralk doseglo vsaj tri zadetke ali več. JM 1G Štajerski Šport, šport mladih torek • 18. septembra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Videm ne popušča, prva zmaga za Gerečjo vas 3. SNL sever: peta zmaga v vrsti REZULTATI 5. KROGA: Videm pri Ptuju - Tehnotim Pesnica 2:0, Pohorje - Kety emmi Bistrica 1:3, Mons CIaudius - Zreče 1:1, Šmartno 1928 - Šampion 1:0, Avto Gru-belnik Dravograd - Dravinja 3:1. 1. VIDEM 5 5 0 0 10:3 15 2. ŠMARTNO 1928 5 4 0 1 11:4 12 3. KETY EMMI BISTRICA 5 3 1 1 11:3 10 4. ŠAMPION 5 2 12 10:7 7 5. ZREČE 4 12 1 3:3 5 6. DRAVINJA 5 1 2 2 3:5 5 7. TEHNOTIM PESNICA 4 112 4:7 4 8. DRAVOGRAD 4 1 0 3 4:13 3 9. POHORJE 4 0 2 2 5:8 2 10. MONS CLAUDIUS 5 0 1 4 5:13 1 VIDEM - TEHNOTIM PESNICA 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Božak (11.), 2:0 Hliš (91.) VIDEM: Mikič, Plajnšek, Zelenik, Kostanjevec, Adedoja, Cafuta, Bračič (od 66. Hliš), Božak (od 92. Cesar), Krajnc, Vajda, Lovenjak. Trener: Robert Hojnik. RDEČI KARTON: Žan Babšek (56., Pesnica). Videmčani tudi po petih odigranih krogih vztrajajo pri 100 % izkupičku, njihova peta »žrtev« so bili nogometaši Pesnice. Tekmo so odigrali brez Antoliča, ki je v prejšnjem krogu prejel rdeči karton, a so ga preostali soigralci uspešno nadomestili. Domačini so začeli zelo podjetno, plod takšne igre je bil zgodnji zadetek. Dominik Božak je prejel uporabno žogo v prazen prostor, v dvoboju ena na ena je bil uspešnejši od gostujočega vratarja -1:0. zaostanek je goste spodbudil k napadalnejšii igri, žogo so imeli več v svoji posesti. Priložnosti si preko izigranih akcij niso uspeli pripraviti, so pa kar dvakrat zadeli prečko. A to bile bolj slučajnosti, saj je v prvem primeru šlo za predložek iz strani, v drugem pa za strel iz velike razdalje, ki je le oplazil prečko. Varovanci Roberta Hojnika so pretili iz protinapadov, kar dvakrat je bil v zelo dobrem položaju Krajnc, a mu je odlični gostujoči vratar Rene Glušič preprečil veselje. Videmčani so v drugem polčasu kontrolirali potek srečanja, prevladovali so v sredini, gostje pa so poskušali do zadetka priti z dolgimi podajami. Ko so v 56. minuti Pesničani ostali na igrišču zgolj z deseterico, je bila tekma domala odločena. »Priložnosti so se kar vrstile, 3M t Foto: Črtomir Goznik Vodilni Podvinčani tudi v tem krogu niso oddali točke, tekmo so v svoj prid odločili že v 1. polčasu. Podvinci - Hajdina 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Orovič (7.), 2:0 Simonič (45., z 11 m). PODVINCI: Klinger, Lah (od 59. Svržnjak), Marinič, Kuserbanj (od 44. Goričan), Ramšak, Čeh, Zagor-šek, Zamuda Horvat (od 74. Mulej), Orovič, Simonič (od 81. Karo), Svenšek. HAJDINA: Travnikar, Črnko, Vratič (od 46. Zupanič), Kuhar, Prelog (od 70. Skela), Muhič (od 83. Miklošič), Trep (od 88. Matič), Vogrinec (od 88. Černila), Zorc, Štumberger, Koren. številne so bile tudi t. i. 100 %, Adedoja je med drugim zadel prečko, gol pa smo dosegli šele v zaključku tekme. Zmaga v nobenem trenutku ni bila vprašljiva, veseli pa me tudi to, da smo v obrambi odigrali zbrano do konca. Vsem igralcem pohvala za igro in prizadevnost, morda bi lahko tokrat za res dobro predstavo izpostavil Plajnška,« je po tekmi dejal Hojnik. V naslednjem krogu čaka Vi-demčane gostovanje v Slovenskih Konjicah pri Dravinji. Superliga: trije goli Debevca, dva v lastni gol ... Do četrtega kroga so nogometaši iz Gerečje vasi čakali na prvo zmago, dosegli so jo v derbiju proti Stojnčanom. Vse glede sprememb rezultata se je zgodilo v prvem polčasu, v drugem so mreže mirovale. Posebno tekmo so gledalci videli na Pragerskem, kjer so favorizirani gostje iz Cirkulan vknjižili pričakovano zmago. Sami so sicer dosegli samo dva zadetka, domačini pa tri, a je domači branilec Aljoša Debevec kar dva pospravil v lastno mrežo... Podvinčani še naprej ne popuščajo in so z zmago proti Hajdini ohranili 100 % izkupiček. Dobro še naprej kaže tudi Bukovčanom, ki so tokrat dosegli najvišjo zmago kroga. V zgornjem delu lestvice ostajajo tudi Apačani, ki so bili boljši od Markovčanov. Vrh lestvice strelcev s štirimi zadetki zaseda Damjan Antolič (Bukovci). REZULTATI 4. KROGA: Gerečja vas - Stojnci 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Lončarič (15.), 1:1 Jau-šovec (26.), 2:1 Čeh (35.); Pragersko - Cirkulane 1:4 (1:2); strelci: 0:1 Debevec (24, avtogol), 0:2 Zazič (33.), 1:2 Debevec (43.), 1:3 Debevec (64., avtogol), 1:4 Bel-šak (70.); Podvinci - Hajdina 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Orovič (7.), 2:0 Simonič (45., z 11 m); Apače - Markovci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Motaln (43.), 2:0 Fruk (55.); Bukovci - Skorba 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Medved (35.), 2:0 He-bar (53.), 3:0 Zorec (60.), 4:0 An-tolič (63.). 1. PODVINCI 4 4 O O lO:2 l2 2. CIRKULANE 4 a l O 9:4 lO 3. BUKOVCI 4 a O l 9:4 9 4. APAČE 4 2 l l 8:6 Z 5. STOJNCI 4 l 2 l 6:5 5 6. HAJDINA 4 l l 2 M 4 7. GEREČJA VAS 4 l l 2 4:5 4 8. SKORBA 4 l O a 4:8 a 9. MARKOVCI 4 l O a 2:8 a 10. PRAGERSKO 4 O O 4 l:ll O 1. liga MNZ Ptuj: Ormožanom lokalni derbi s Središčani Največje število gledalcev se je v 1. ligi zbralo na lokalnem derbiju v Ormožu, kjer so gostovali sosedje iz Središča. Kdor je na tekmo malenkost zamudil, je že zamudil uvodni zadetek Klemna Zlatnika. Ta je vajo v prvem polčasu še enkrat ponovil. Mali nogomet • Liga prvakov EMF Niso ponovili lanskega uspeha Športni napovednik Nogomet • Pokal Slovenije RAZPORED 2. KROGA, SREDA OB 15.30: Brda - Gorica; OB 18.00: Korotan Prevalje - Aluminij; OB 19.00: Celje - Krško; ČETRTEK OB 18.00: Olimpija - Triglav. Veteranske lige MNZ Ptuj Veterani +35 zahod PARI 4. KROGA, PETEK OB 17.30: Skorba - Podlehnik, Gerečja vas - Tržeč, Spodnja Polskava - Lovrenc, Pragersko - Hajdina. Veterani +35 vzhod PARI 4. KROGA, ČETRTEK OB 17.30: Zavrč-Cirkulane - Borovci; PETEK OB 17.30: Markovci - Podvinci, Leskovec - Gorišnica, Grajena - Dornava. Veterani +40 PARI 4. KROGA, ČETRTEK OB 17.30: Ormož - Majšperk, Hajdo-še - Pohorje Oplotnica; PETEK OB 17.30: Videm pri Ptuju - Zgornja Polskava. m Ligo prvakov Evropske zveze za mali nogomet (EMF - European Minifootball Federation) je v dneh od 6. do 9. septembra drugo leto zapored gostil Čatež ob Savi. Tržcu je dobro kazalo v obračunu z Leskovčani, a so gostje v slabih desetih minutah nadaljevanj zadeli kar trikrat in se veselili prve zmage. Kar pet ekip v ligi ima po štirih odigranih krogih enak izkupiček: dve zmagi in dva poraza. V medsebojnih tekmah sta do druge zmage prišli ekipi Gorišnice proti Podlehniku in Boč proti Grajeni. Pol ducata zadetkov so kot najbolj razpoloženo moštvo lige dosegli Zavrčani. Polovico zadetkov je prispeval Miha Leben, ki je skupaj z Zlatnikom s petimi doseženimi zadetki najbolj učinkovit igralec lige. REZULTATI 4. KROGA: Ormož - Središče ob Dravi 4:1 (3:1); 1:0 Zlatnik (1.), 1:1 Borko (14.), 2:1 Prapotnik (26.), 3:1 Zlatnik (34., z 11 m), 4:1 Kosi (71.); Tržeč - Leskovec 1:3 (1:0); 1:0 Kovačič (5.), 1:1 Mlakar (66.), 1:2 Emeršič Medved (72, z 11 m), 1:3 Jaušovec (75.); Gorišnica - Podlehnik 3:1 (3:1); 1:0 Strmšek (7.), 2:0 Muršič (12.), 3:0 Zagoršek (39.), 3:1 Vrečar (44, z 11 m); Boč Poljčane - Grajena 5:0 (2:0); 1:0 Škrabl (14.), 2:0 Škrabl (23.), 3:0 Škrabl (55.), 4:0 Škrabl (72.), 5:0 Šoštarič (85, avtogol); Dornava - Zavrč 0:6 (0:3); 0:1 Gril (32., z 11 m), 0:2 Vočanec (41.), 0:3 Leben (43.), 0:4 Leben (50.), 0:5 Leben (75.), 0:6 Marinič (83.). 1. ORMOŽ 4 3 10 14:2 10 2. ZAVRČ 4 3 10 14:3 10 3. PODLEHNIK 4 2 0 2 8:6 6 4. BOČ POLJČANE 4 2 0 2 9:8 6 5. SREDIŠČE OB DRAVI 4 2 0 2 10:10 6 6. GORIŠNICA 4 2 0 2 9:9 6 7. GRAJENA 4 2 0 2 8:13 6 8. TRŽEC 4 112 5:7 4 9. LESKOVEC 4 112 4:8 4 10. DORNAVA 4 0 0 4 1:16 0 2. liga MNZ Ptuj: Toča golov in kartonov v lokalnem derbiju v Makolah REZULTATI 3. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik - Slovenja vas 4:1 (2:0); 1:0 Kos (3.), 2:0 Vindiš (13.), 2:1 Sven-šek (47.), 3:1 Kehonjič (86.), 4:1 Obrovnik (90.). Rdeča kartona: Krčo (53., Polskava), Žalar (67., Slovenja vas); Hajdoše - Zgornja Polskava 3:2 (0:2); 0.1 Stopar (3.), 0:2 Smogavc (7., z 11 m), 1:2 Petrušič (50.), 2:2 Tomič (80.), 3:2 Vogrinec (86.); Makole Bar Miha - Majšperk picerija Špajza 3:6 (1:5); 0:1 Pislak (2.), 0:2 Pislak (5.), 0:3 Letonja (8.), 0:4 Turkuš (30.), 1:4 Stojnšek (34., z 11 m), 1:5 Vrabl (39., z 11 m), 1:6 Vrabl (54.), 2:6 Rojs (62., z 11 m), 3:6 Rijs (72.). Rdeča kartona: Peterkovič (18., Makole); Vrabl (85., Majšperk); Tekma Rogoznica Slofin - Oplo-tnica je bila prestavljena. Prosta je bila ekipa Mladinec Lovrenc. 1. MAJŠPERK ŠPAJZA 3 3 0 0 12:4 9 2. MAKOLE BAR MIHA 3 2 0 1 13:10 6 3. POLSKAVA 3 2 0 1 6:4 6 4. ROGOZNICA SLOFIN 2 10 1 7:6 3 5. ZGORNJA POLSKAVA 3 1 0 2 5:7 3 6. HAJDOŠE 3 1 0 2 5:10 3 7. MLADINEC LOVRENC 2 0 1 1 3:4 1 8. SLOVENJA VAS 2 0 1 1 2:5 1 9. OPLOTNICA 1 0 0 1 2:5 0 Veteranske lige: Le še peščica neporaženih VETERANI + 35 VZHOD REZULTATI 3. KROGA: Zavrč--Cirkulane - Grajena 0:3, Borovci - Leskovec 2:0, Gorišnica - Markovci 4:0, Podvinci - Dornava 8:1. 1. PODVINCI 3 3 0 0 14:4 9 2. BOROVCI 3 2 1 0 4:1 7 3. GRAJENA 3 2 0 1 10:4 6 4. GORIŠNICA 3 2 0 1 9:4 6 5. MARKOVCI 3 1 1 1 4:6 4 6. LESKOVEC 3 1 0 2 2:8 3 7. ZAVRČ-CIRKULANE 3 0 0 3 2:8 0 8. DORNAVA 3 0 0 3 3:13 0 VETERANI + 35 ZAHOD REZULTATI 3. KROGA: Skorba - Gerečja vas 2:0, Podlehnik - Pragersko 5:2, Hajdina - Spodnja Polskava 1:0, Lovrenc - Tržec 7:1. 1. HAJDINA 3 3 0 0 8:2 9 2. PRAGERSKO 3 2 0 1 7:8 6 3. PODLEHNIK 3 1 1 1 8:6 4 4. SKORBA 3 111 5:4 4 5. SPODNJA POLSKAVA 3 111 5:5 4 6. GEREČJA VAS 3 1 0 2 5:5 3 7. LOVRENC 3 1 0 2 9:7 2 8. TRŽEC 3 0 1 2 2:12 1 VETERANI + 40 REZULTATI 3. KROGA: Hajdoše - Ormož 0:1, Zgornja Polskava -Majšperk 2:1, Pohorje-Oplotnica - Videm 1. VIDEM PRI PTUJU 2 2 0 0 7:0 6 2. ORMOŽ 3 2 0 1 4:1 6 3. POHORJE OPLOTNICA 2 110 1:0 4 4. ZGORNJA POLSKAVA 3 1 0 2 2:5 3 5. HAJDOŠE 3 1 0 2 2:8 3 6. MAJŠPERK 3 0 1 2 2:4 1 Jože Mohorič V članski konkurenci je nastopilo 64 ekip, v veteranski pa dvanajst, med njimi tudi vrsta ljutomerskega Meteorplasta, ki je branila lanski naslov podprvaka. Tokrat Ljut- omerčani uspeha niso ponovili, saj so osvojili četrto mesto. Ekipo Meteorplasta, sicer aktualnega državnega prvaka v konkurenci nad 40 let, so v Čatežu zastopali Stanislav Kuzma, Robert Žuman, Boštjan Žemljic, Branko Školiber, Silvo Ciglarič, Damjan Vozlič, Robi Sunčič, Franc Kamenšek, Kristjan Stojko, Bo- Ljutomerske ekipa Meteorplasta s trenerjem, vodjem ekipe in nekaterimi Člani strokovnega štaba štjan Grizold, Goran Jolic, Zvonko Gašparič, Sašo Novak in Milan Osterc, vodila pa sta jih Mario Hošpel (trener) in Saša Makoter (vodja ekipe). Meteorplast je v predtekmova-nju premagal slovaški Boxo team z rezultatom 4:2 (Grizold, Osterc, Vozlič, Zemljič), z 1:0 črnogorsko Lovčen banko (Jolič), in s 6:5 romunsko ekipo Mary Tour Magic (Stojko, Vozlič, Ciglarič, Novak, Kamenšek, Školiber). V četrtfi-nalu je ljutomersko moštvo s 3:0 premagalo romunsko ekipo MAV Glissando Timisoara, (Jolič 2, Zemljič), na tekmi pa se je poškodoval Osterc, ki v nadaljevanju ni mogel več pomagati Ljutomerča-nom. V polfinalu se je Meteorplast pomeril z romunsko vrsto Liriada Rasnov in po zaostanku 0:3 mu je uspelo rezultat poravnati na 3:3 (Jolič, Grizold, Školiber). Sledili so kazenski streli, v katerih so bili uspešnejši Romuni (4:5). Meteorplast je v tekmi za 3. mesto izgubil s Črnogorci (Lovčen banka) -0:3. NŠ Foto: NS torek • 18. septembra 2018 Šport Štajerski IT Tenis • Državna ekipna tekmovanja Dekleta do 2., fantje do S. mesta V Mariboru je bil v soboto in nedeljo zaključni turnir državnih lig za članske ekipe. Udeležili sta se ga tudi ženska in moška ekipa TK Terme Ptuj. Pri dekletih so ptujski klub letos zastopale Maja Makorič, Pia Lovrič in Ana Teja Tabor, vodil jih je Luka Hazdovac. Ptujčanke so bile v uvodnem krogu proste, v polfinalu pa so jih čakale igralke TK Šport plus. Pia in Maja sta svoji srečanji posameznic dobili, »zlati niz« sta ti dve igralki dobili še v igri dvojic. Podobno se je zgodilo Zaključni turnir 1. moške lige: polfinale: TK Terme Ptuj - ŽTK Maribor 3:4 (Meh - T. Kovačič 6:4, 2:6, 3:6; Vidovič - Bende 5:7, 6:2, 6:2; Planin-šek - Gostinčar 6:2, 5:7, 6:4; T. Hazdovac - Zajšek 3:6,6:3, 4:6, Ž. Kovačič - Radinski 6:3, 6:4, Kovačič/Meh - Gostin-čar/Radinski 2:6, 3:6; Planin-šek/Vidovič - Kapun/Zajšek 6:7(2), 0:6), TK Slovan - TK Koper 4:1; finale: ŽTK Maribor - TK Slovan 1:4. tudi v drugem polfinalu, kjer so Kranjčanke ugnale Mariborčanke. V nedeljskem finalu je odločitev padla v dvoboju med Pio Lovrič in izkušeno Barbaro Mulej. Po izenačenju v nizih je bil tretji odločilni niz povsem izenačen, odločitev je padla šele v podaljšani igri. Tukaj je Gorenjka ohranila mirne živce in ugnala mlajšo tekmico. Maja je svoje srečanje posameznic gladko dobila, Ana Taja pa izgubila. Ko sta med dvojicami za ekipo Triglava Tara Katarina Milič in Polona Reberšak dobili prvi niz, je bilo finale odločeno, zmage so se veselile igralke Triglava. Med moškimi so si polfinalni nastop zagotovile ekipe TK Terme Ptuj, ŽTK Maribor, TK Slovan Ljubljana in TK Koper. V prvem polfinalu so Ljubljančani gladko opravili s Koprčani, v štajerskem obračunu pa je bilo veliko bolj napeto. Po dvobojih posameznikov so Ptujčani vodili 3:2, saj so zmage vknjižili Blaž Vi- Zaključni turnir ženske lige: polfinale: TK Terme Ptuj -TK Šport plus 2:2 (5:4 v osvojenih nizih), Triglav Kranj -ŽTK Maribor 2:2 (5:4); finale: TK Terme Ptuj - TK Triglav Kranj 2:2 (Lovrič -Mulej 2:6, 6:4, 6:7, Makorič - Novak 6:3, 6:1, Tabor - Reberšak 1:6, 1:6, Lovrič/Mako-rič - Milič/Reberšak 1:6, predaja Milič/Reberšak). dovič, Filip Jeff Planinšek in Žiga Kovačič. Varovanci trenerja-igral-ca Tonija Hazdovca so za preboj v finale potrebovali še eno točko iz dveh dvobojev dvojic, a jim to ni uspelo. Mariborčani so dodobra izkoristili širši igralski kader in z nekaterimi spočitimi močmi srečanje obrnili v svoj prid. Še največ možnosti je imela dvojica Planin-šek-Vidovič, saj je prvi niz pripelja- Tamari slovenski obračun v Seulu Tri najboljše slovenske teniške igralke - Tamara Zi-danšek (72.), Polona Hercog (78.), Dalila Jakupovič (89.) - v tem tednu nastopajo na VVTA-turnirju v Seulu. Že v 1. krogu je prišlo do slovenskega obračuna, v katerem pa je bila Zidanškova prepričljivo boljša od Herco-gove - 6:1, 6:3. Več v petkovi številki. Ženska ekipa TK Terme Ptuj je v sestavi Pia Lovrič, Maja Makorič, Ana Teja Tabor pod vodstvom trenerja Luka Hazdovca osvojila končno 2. mesto v letošnji ligi. la do podaljšane igre. Po porazu (2:7) je bilo odpora konec... Luka Hazdovac: „Končna ocena nastopov obeh ekip bi bila po- V finalu so z rezultatom 1:4 sla- zitivna. Imeli smo veliko težav s sestavami ekip, saj so številni naši vili Ljubljančani. igralci in igralke v tem času na turnirjih po tujini. Drugo mesto med JM dekleti in tretje med fanti je trenutni maksimum, čeprav smo imeli v obeh konkurencah kar nekaj priložnosti za presenečenje. Tako je Žiga Kovačič res prijetno presenetil z zmago proti Radin-skemu. Le malo je manjkalo, da bi tudi Toni ugnal svojega tekmeca, saj je v odločilnem nizu že vodil 4:2. S to točko bi bili finalisti, v dvojicah pa so nato Mariborčani upravičili vlogo favoritov. Med dekleti sta izjemno tesen in tudi kakovosten dvoboj odigrali Pia Lovrič in Barbara Mulej. Prav neverjetno je bilo, kakšne tri točke je veteranka odigrala v podaljšani igri, domala na meji mogočega. S tem so tekmice prišle do odločilne prednosti, ki nam je več ni uspelo izničiti." Moška ekipa TK Terme Ptuj je osvojila končno 3. mesto v državi. Ekipo so sestavljali Maks Meh, Filip Jeff Planinšek, Blaž Vidovič, Matevž Krajnc, Žiga Kovačič in kapetan ekipe Toni Hazdovac. Footgolf• Slovenija Open na Ptuju Največji footgolf dogodek na Ptuju doslej Konjeniški šport • Kasaške dirke v Ljutomeru Pokal občine Križevci za Rožleta Nedeljske kasaške dirke na ljutomerskem hipodromu so potekale v dominaciji domačih tekmovalcev, ki so v sedmih dirkah slavili kar šestkrat, tudi v dveh najpomembnejših. Kvalifikacije za državno prvenstvo dvoletnikov je dobil Varele HB z Jožetom Sagajem mL, dirko za pokal občine Križevci pa Rožle z Brankom Seršenom. Tudi drugo-in tretjeuvrščeni s kvalifikacijske dirke prihajata iz vrsta KK Ljutomer; Princ M z Jernejem Slavičem je bil drugi, Finejša S z Markom Slano pa tretja. Zmagovalci preostalih dirk so bili: Anina Saxo (Janko Sagaj), Dante MS (MitjaSlavič), Liberty Luna (Rene Hanžekovič), Le Mans(Rok Heric) - vsi KK Ljutomer in Udar's (Ivo Dovžan, KK Komenda). NŠ Konec tedna, od petka do nedelje, 21. do 23. 9., bo na Golf igrišču Ptuj potekal največji letošnji footgolf dogodek v organizaciji slovenskih klubov. Footgolf klub Ptuj namreč organizira turnir evropske serije, uradno ime je Slovenian Footgolf Open 2018. Turnir bo imel oznako FIFG 250, kar pomeni, da bo zmagovalec prejel kar 250 točk za evropsko lestvico. »Pričakujemo več kot 60 igralcev, največ bo seveda Slovencev, iz tujine pa smo prejeli kar številne prijave iz Madžarske (cca. 20) in Slovaške. Gre za res pomemben športni dogodek in velik organizacijski zalogaj, zato resnično vabimo vse ljubitelje te nove igre, da se turnirja udeležijo kot aktiv- ni udeleženci ali pa kot gledalci. Pripravljamo namreč tudi bogat spremljevalni spored, zelo zanimiva bosta predvsem footdart in footbiliard. Vredno ogleda,« je dejal Damijan Turk iz vrst organizacijskega odbora. V petek bo na sporedu trening, zvečer bo v dominikanskem samostanu uradno odprtje, v soboto in nedeljo pa bo potekalo tekmovanje (rezultata obeh dni se seštejeta). Skupni nagradni sklad turnirja bo znašal 2.000 evrov, tekmovalci in tekmovalke pa bodo nastopali v naslednjih kategorijah: moški absolutno, moški nad 45 let, ženske in ekipno. JM 18 Štajerski Na sceni torek • 18. septembra 2018 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Eurokvintet Rojeni z vstopom Slovenije v EU „Veseli smo, da se lahko predstavimo bralcem Štajerskega tednika. Ansambel je nastal leta 2004, ko se je zbralo šest mladih fantov z željo po igranju kvintetovske glasbe. Danes ga sestavljamo:Da-mjan Pasarič (harmonika, vokal), Gregor Verbovšek (klarinet), Miha Salobir (trobenta, vokal), Mitja Pfeifer (bariton, kontrabas) in Vilko Frece (kitara, vokal). Večkrat se nam na naših igranjih pridruži tudi pevka Tanja Verbič Pasarič, moja žena," ansambel Eurokvintet predstavi Damjan Pasarič. Sedež imajo v Laškem, glasba je njihov profesionalni hobi. Za ime ansambla je zaslužen njihov glasbeni prijatelj Miro Klinc, zaznamuje letnico nastanka ansambla. Ansambel je namreč nastal v času, ko je Slovenija vstopila v Evropsko zvezo, pove pa, da ansambel nastopa tudi izven meja naše domovine, čeprav večino nastopov še vedno opravi v Sloveniji. Preigravajo zelo širok spekter glasbe. Pri narodno-zabavni največ Avseni-ka, tudi Slaka, Miheliča in nekaterih trenutno popularnih ansamblov. Imajo pa tudi zelo širok in pester Na slovenski narodno-zabavni sceni je zadnje časa velika gneča, kar ima za posledico tudi ogromno novih viž, od katerih pa jih velika večina zaradi mase novosti sploh ne pride do izraza. Vsake toliko časa pa nastane tudi kaj resnično dobrega, kar tudi ostane. „Na festivalih ne nastopamo, razen v revijalnih delih, kot je to bilo letos na ptujskem festivalu. Sam pa na njih večkrat sodelujem kot avtor, največkrat kot avtor besedil. Kvin-tetovski sestavi so v zadnjem času v manjšini, zato je po mojem mne- nju tudi manjši delež prijavljenih kvintetov na festivalih popolnoma logičen," o festivalski sceni pravi Damjan Pasarič. Ansambel Eurokvintet ima veliko načrtov, seveda so nekateri pogojeni tudi s finančnimi možnostmi, zato tudi nekatere stvari nastajajo bolj počasi. Glavni cilj pa je skrbeti za čim večjo kakovost ansambla in seveda zadovoljiti čim več želja občinstva na številnih novih nastopih, saj si tako ko vsi ansambli želijo čim več nastopati, sklene Pasarič. MG repertoar zabavne glasbe. V kratkem bodo izdali novi CD z lastno glasbo. „Avtorji glasbe smo člani ansambla sami, vsa besedila pa so moje delo. Repertoar sestavljamo po svojem okusu, seveda pa upoštevamo tudi poslušalce in trenutni trend. V zadnjem času so naše najpopularnejše skladbe: Kam se je skrilo dekle, Lisička in Strezni se, malo starejše pa V glasbi domači ni mej, Moj svet, Objem, dotik, poljub ... Naša glasba je klasično narodno-zabavna, vendar ima v sebi našo lastno avtorsko noto in svežino. Nastopamo povsod, kamor nas povabijo. V glavnem na veselicah, porokah, obletnicah, radi pa se odzovemo povabilom na katerem od dobrodelnih koncertov," pove Pasarič. Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2016 - drugi del Foto: Črtomir Goznik Osnovna šola dr. Ljudeuita Pivka Ptuj je zgrajena. Od 136 milijonov evrov subvencij bodo podravski kmetje prejeli manj kot petino, največja prejemnika denarja iz naslova neposrednih plačil ostajata živilska industrija Panvita in Perutnina Ptuj. Število nezavarovanih oseb v Sloveniji se povečuje. Nič ne kaže, da bo Slovenija končno uredila zdravstveno zavarovanje za vse ljudi. Namesto, da bi se ambulante za nezavarovane osebe ukinjale, nastajajo nove. V načrtu je tudi njena ureditev na Ptuju, je povedal slovenski naj prostovoljec Aleksander Doplihar, dr. med., spec. med. dela. Brez zdravstvenega zavarovanja naj bi bilo že okrog 70.000 Slovencev, tudi zato, poudarja Doplihar, ker se slovenska politika raje ukvarja sama s seboj, kot da bi reševala resnične probleme ljudi. Sicer pa so razmere v slovenskem zdravstvu že tako kritične, da je kolaps zelo blizu, če ne bo prišlo do nujno potrebne zdravstvene reforme. Čakalne vrste na operacije in preglede so vedno daljše, skupaj naj bi bilo na teh seznamih že več kot 222.700 pacientov. Na Ptuju pa dodatno buri duhove tudi katalog urbane opreme javnih površin mesta, saj naj bi bili že vnaprej preferirani točno določeni ponudniki. Inter Expo in Igor Rakuša sta bila oproščena obtožb o poskusu goljufije na škodo EU, oprostilna sodba je bila izrečena zaradi pomanjkanja dokazov. Sodna bitka med Čelanom in Kalchbrennerjem je za zdaj končana. Z odstopom tožilstva od zadeve se je končal kazenski pregon zoper švicarsko-nemškega podjetnika hrvaških korenin Bojana Kalchbrennerja. Komunalno podjetje Ptuj se je pod vodenjem Janka Sirca postavilo na noge, tudi v letu 2015 so izkazali dobiček. Po dolgih letih prizadevanj so končno odprli brv čez Studenčnico. Tudi v občini Sveti Tomaž naj bi zgradili nov medgeneracijski center, v katerem bo prostora za največ 32 oseb. V občini Središče ob Dravi so na novo zaščitili 12 spomenikov. MO Ptuj in Univerza v Mariboru sta podpisali sporazum o sodelovanju v skupni želji za razvoj regije. V Vidmu bodo pridobili še enega zdravnika. Podravski kmetje so premalo podjetni, k namakanju jih je pristopila le tretjina. V občini Gorišnica beležijo bogato naložbeno obdobje, so izpostavili ob 21. občinskem prazniku. Med drugim so končali obsežen projekt gradnje kanalizacije in čistilne naprave v Forminu. Godba na pihala Središče ob Dravi praznuje 130-letnico delovanja. Uspešno je zaključen projekt Avto za Danijela, skupaj so dobrotniki naredili 1000 korakov, 1001. prvi pa čaka Danijela. V Toyoti Adria so ponosni, da so lahko skupaj z AH Furman dodali kamenček v mozaik te uspešne zgodbe. Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, in Marjan Skok, lastnik restavracije Gastro, sta Danijelu Milošiču predala donacijo, ki je bila zbrana z dobrodelnimi kosili starih jedi v restavraciji Gastro ter mu zaželela varno in srečno vožnjo. V tej akciji so pomagali mnogi, Danijel se je vsem srčno zahvalil, z avtomobilom bo sedaj lažje premagoval številne ovire, s katerimi se srečujejo ljudje na vozičkih. Tudi pot do službe, upa, da bo lažja. Vrata Kurenta še naprej zaprta Obnova dotrajanega mostu čez Dravo na Ptuju bo stala 4,8 milijona evrov. PGD Draženci je praznovalo 30. jubilej, 70 let pa Lovska družina Žetale. Na Ptuju so odprli prvi sistem za izposojo koles za brezplačno vožnjo po Ptuju in okolici. Kmetijsko ministrstvo je v začetku poletja objavljen razpis za naložbe v kmetije na vodovarstvenih območjih v višini štirih milijonov evrov razveljavilo, tudi zaradi dopisa ptujskega kmetijskega zavoda in sveta območne enote. V Zavodu za turizem Ptuj poudarjajo, da zavod ni oseben projekt, temveč projekt mesta. Na slavnostni seji ob 130-letnici PGD v občini Ormož so podpisali pogodbo za naročilo večjega tehničnega reševalnega vozila, in zasadili prvo lopato za izgradnjo prizidka obstoječega gasilskega doma. Vrata ptujskih mladinskih prenočišč še naprej ostajajo zaprta. V Cirkulanah so v okviru 10. Aninega teka prvič tekli po novem tartanu. V MO Ptuj so se ob občinskem prazniku pohvalili, da so za 50 odstotkov znižali komunalni prispevek za podjetja, v poslovno cono so začeli aktivno privabljati domače in tuje investitorje, prav tako pa se želijo aktivno vključiti v gradnjo oskrbovanih stanovanj in med-generacijskega centra, ki jo načrtuje Dom upokojencev Ptuj. Vedno večja festivalska ekspanzija na Ptuju, terja tudi več denarja MO Ptuj za organizatorje. Vprašanje pa je, ali si mesto lahko privošči tri festivale za pol milijona evrov. Ob 22. občinskem prazniku so se v občini Juršinci pohvalili z več investicijami, med njimi tudi do-gradnjo mrliške vežice, vredne 200.000 evrov. Najzahtevnejša investicija v letošnjem letu v občini Zavrč je bila sanacija plazu na lokalni cesti Goričak na meji z Republiko Hrvaško, so izpostavili ob 20. občinskem prazniku ter županu Miranu Vuku zaželeli čim prejšnje okrevanje. 20. občinski praznik so praznovali tudi v občini Majšperk, kjer bodo letos uredili sedem večjih odsekov cest v skupni dolžini okrog šest km pločnik na Ptujski Gori. Ptujčani so priče še enemu občinskemu škandalu, ki so ga zakuhali v vodstvu MO Ptuj, MO se kot največja lastnica ni udeležila skupščine Komunalnega podjetja Ptuj. 38. Ptujski padalski pokal je potekal na Ptujskem jezeru, navdušeni so bili tekmovalci in gledalci. PGD Lovrenc na Dravskem polju je nadvse svečano proslavilo 130. jubilej. PGD Formin in PGD Stoperce pa 80 let. Na Štukih raste rimski kamp Poetovio, nova turistična točka Ptuja. Razprostira se na dveh ha površin, kar omogoča predstavitev življenja v starem Rimu (rimski forum, kmetijstvo, rimske vojske, Kelte, barbare in vse druge prebivalce starega Rima). Studeniška cerkev, ki je znana predvsem po živih jaslih, manj po zgodovinski vrednosti in bogatosti, letos obeležuje 800 let. Protestna zapora Zagrebške ceste? Krajanom Turnišča in Brega je zaradi prometne problematike prekipelo. Ptujskega župana Mirana Senčarja so pozvali k ukrepanju, sicer bodo protestno zaprli Zagrebško cesto. Na 47. festivalu naro-dno-zabavne glasbe Ptuj 2016 je ansambel Vikend dosegel svojo največjo festivalsko zmago doslej: bil je najboljši med ostalimi zasedbami, njihova pevska zasedba je prejela Korenovo plaketo, zaigrali pa so tudi najlepšo pesem po izboru občinstva z naslovom Staram se. Prleški kvintet je bil najboljši ansambel med klasičnimi kvinteti letošnjega festivala. Najboljša skladba drugega festivalskega desetletja na večeru spominov pa je bila Mi mejaši smo pajdaši, ki sta jo ob Poskočnih mu-zikantih zapela Jaka Šraufciger (Vinko Šimek) in Dudek (Martin Sagner). Vlasta Stojak (SD) je odstopila s funkcije direktorice občinske uprave MO Ptuj. Občina Destrnik bo za nakup novih občinskih prostorov namenila okrog 600.000 evrov. Vse svetniške skupine v občini Kidričevo so podprle uvedbo lokalne valute (sternthal). Na Ptuju bodo s sredstvu CTN/ TUS med drugim obnovili tržnico in del starega mestnega jedra, mestni park in staro pokopališče. Turistično društvo Ptuj je nadvse slovesno proslavilo 130-letnico svojega delovanja, ob tej priložnostijim je čestital tudi predsednik RS Borut Pahor. Dom upokojencev Ptuj ima svojo cenitev in bi za zemljišče nekdanjega vojaškega skladišča, kjer naj bi zgradil gerontolo-ški center, plačal pol milijona evrov, MO Ptuj zahteva enkrat več, natanko milijon evrov. V Galeriji Magistrat so razstavili projektne predloge za ureditev ptujske tržnice, ki naj bi postala urejen prostor, ki bo središče dogajanja, prodaje domačih proizvodov, kulinaričnih užitkov, prostor za izvedbo prireditev in privlačen kraj za druženje in preživljanje prostega časa. Tudi v Žetalah se ne želijo odreči pošti, saj bi to pomenilo nižanje standarda. V SB Ptuj so presenečeni, ker ministrstvo ponuja nove variantne rešitve glede urgen-tnega centra, ki odstopajo od dogovora. Očitno postaja, da Ministrstvo za zdravje nima prave volje za realizacijo, tega, za naše okolje zelo pomembnega projekta. Med petimi najbolj kulturnimi šolami 2016 v državi je tudi OŠ Olge Meglič Ptuj. Gre za najvišje priznanje JSKD na področju kulture za osnovne šole. V Sloveniji so ob svetovnem dnevu turizma odprli 50 zelenih oken, tudi na Ptuju. Več kot tisoč obiskovalcev je v večnamenski dvorani v Gorišnici prisluhnilo koncertu Z glasbo do srca, s katero je naša medijska hiša zaznamovala 15. rojstni dan istoimenske oddaje. Poslovno stavbo Tehcentra na Ptuju je kupilo podjetje Mark Metal za 2,2 milijona evrov. Večina svetnikov oz. svetniških skupin ne podpira izpodbojne tožbe MO Ptuj na sklepe skupščine Komunalnega podjetja Ptuj, saj jo je vodstvo občine vložilo izključno na lastno pobudo in samovoljo. V MO Ptuj pa odgovarjajo, da je tožba, ki so jo vložili, uperjena zgolj proti sklepom, ki so drugačni od sklepov, ki jih je izglasoval mestni svet. DUBTje kompleks nepremičnin, kjer naj bi stal medicinsko-termalni center Benedikt, prodala družbi Beneco. Haložani ne potrebujejo milijonov, temveč zakon, so poudarili na predstavitvi vladnih ukrepov za razvoj Haloz. Na Ptuju je potekala spominska slovesnost ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije, na kateri so poudarili, da veteranom zvestobe domovini ne bodo merile politične stranke. Ptujčan Luka Škovrlj je predstavil filmski prvenec z naslovom Turki v Butalah. Nakupovalni center Qlandia Ptuj je upihnil 10. svečko. Čeprav je bilo v razvoj turizma na Ptujskem jezeru vloženih dva milijona evrov, je stanje porazno. Zaradi nepopolnih evidenc je MO Ptuj letno izgubila milijon evrov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Računsko sodišče je MO Ptuj izdalo mnenje s pridržkom. Revizorji so pregledali pripravo proračuna in zaključnega računa, izvrševanje proračuna, prihodke občine, investicijske odhodke in zadolževanje. Podlaga za revidiranje je bil realizirani proračun občine za leto 2014. MO Ptuj je vzpostavila portal nepremičnin. Ob Ptujskem jezeru so odprli ornitološko opazovalnico. Hajdinska občina bo morala DEM vrnili 620.114 evrov preveč plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Mestno jedro ponovno „zapirajo" Uspešno se je začela tretja sezona projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Vjavnosti odmeva „afera kmečke vloge". Kdo je odgovoren za izgubljenih 3,4 milijona evrov? KGZ Ptuj, kmetje ali svetovalec? Dodatno razburjenje na Ptuju pa je povzročila Strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020, v kateri je med drugim zapisano: „Sedanji nabor mestnih občin je neustrezen. Štiri od enajstih (Ptuj, Nova Gorica, Murska Sobota in Slovenj Gradec) ne izpolnjujeta zakonskih pogojev za mestno občino. Ptujsko komunalno podjetje je je koncesionar tudi v občini Starše, podpisalo je 10-letno koncesijsko pogodbo za opravljanje javne gospodarske službe za oskrbo s pitno vodo v občini Starše. Napovedi ptujskih zdravnikov se uresničujejo, da se bo v primeru več tednov trajajoče stavke, sistem sesul. V samo treh dneh so morali odpovedati 20 operacij. Če bi stavko nadaljevali v takšnem obsegu, kot v drugih bolnišnica, se lahko zgodbi, da jo bodo v samo dveh tednih celo zaprli. Obupani delavci Lentherma Lenart bodo vložili predlog za stečaj. Kriminalisti preiskujejo sum goljufije z evropskim denarjem, pod lupo sta se znašla tudi videmski župan Friderik Bračič in nekdanja direktorica vi-demske občinske uprave Darinka Ratajc. Oba trdita, da sta popolnoma nedolžna. Študentje Fakultete za arhitekturo so se v šolskem letu 2015/16 ukvarjali z možnimi arhitekturnimi rešitvami za ureditev Ptuja. Zbrali so jih v zborniku, svoje zamisli pa so predstavili tudi na razstavi v dominikanskem samostanu. Ob tej priložnosti je bilo slišati tudi smelo napoved ljubljanskega župana ZoranaJankoviča, da bo čez leto dni staro ptujsko mestno jedro zaprto za promet. Podjetje Žipo je novi lastnik Črnega lesa. Pogodbeno pošto v občini Sveti Andraž je v upravljanje prevzelo TD Vitomarci, kmalu bodo odprli tudi Turistično informacijski center. Tradicionalna Orfejčkova parada je prvič potekala v večnamenski dvorani v Markovcih, kjer so se veselili tudi otroci in malo starejši na prireditvi Za male in velike. Po presenetljivem volilnem izidu v ZDA, smo spomnili, da je Melania Trump, žena novega ameriškega predsednika, povezana tudi s Ptujem oz. Bukovci. Silva Njegač, obrtnica z delavnico za izdelovanje usnjenih oblačil in konfekcije, je prvo usnjeno oblačilo za Melanijo Knavs zašila že daljnega leta 1987. Pripravila: MG Evangelijska binkoštna cerkev Na Ptuju so 4. septembra v prenovljenih prostorih na Vošnja-kovi 11 odprli Evangelijsko binkoštno cerkev, ki je protestantska cerkev reformacijske dediščine. Danes je binkoštna cerkev z okrog 700 milijoni vernikov druga največja krščanska in največja protestantska cerkev na svetu. Na Ptuju je začela z rednimi bogoslužji —i februarja leta 2012 v Termah Ptuj. ^ --fl torek • 18. septembra 2018 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK polnjene paprike, cvetačna kremna kostna juha, puranji fižolova kremna juha, piščančja obara z čebulna juha, svinjski dušeno sladko zelje, pire krompir, slivovo juha, krompirjevi zrezek v naravni bučke, polnjene z ajdovimi žganci, ražnjiči na žaru, kranjska klobasa, pecivo s kokosom svaljki z drobtinami, omaki, dušen riž, ajdovo kašo, zelena jabolčna čežana kajmak, lepinje, krompir v kosih, endivija, grozdje paradižnikova solata solata, zapečene narezana zelenjava, sadje skutne palačinke pohorska omleta Bučke, polnjene z ajdovo kašo Sestavine (za 4 osebe): 1 večja ali 2 manjši bučki, 90 g ajdove kaše, 4 stroki česna, šopek svežega ali 1 jedilna žlica posušenega peteršilja, 125 g mocarele, 2-3 ščepci muškatnega oreščka, sol po okusu, ščepec popra, 3 jedilne žlice olivnega olja, bazilika (po želji). Ajdovo kašo skuhamo v rahlo soljenem kropu. Česen nasekljamo in pomešamo z olivnim oljem. Bučki odrežemo oba konca, jo po dolgem prerežemo na pol in s pomočjo žlice izdolbemo mehko meso v notranjosti; shranimo ga za nadev. Izdolbeni bučki položimo v pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko. Premažemo ju s česnovim olivnim oljem in potisnemo v pečico za 10 minut (na 170 stopinj Celzija). V posodo zlijemo ostanek olivnega olja s česnom, dodamo drobno sesekljan peter-šilj, na hitro prepražimo in dodamo nasekljano meso bučke. Pražimo nekaj minut, solimo, popramo in dodamo muškatni orešček. Nazadnje primešamo kuhano ajdovo kašo. Bučke vzamemo iz pečice in ju nadevamo s kašo. Po nadevu položimo na rezine narezano mocarelo in po želji posujemo z malo posušene bazilike. Nadaljujemo pečenje pri 170 °C še 25-30 minut. Slivovo pecivo s kokosom Sestavine: 125 g manj mastne skute, 4 žlice mleka, 4 žlice olja, 60 g sladkorja, 1 čajna žlička cimeta, 1 jajce, 225 g pšenične moke, 2 čajni žlički pecilnega praška, maslo, 800 g sliv, 1 žlica sladkorja v prahu, 1 žlica kokosove moke. V posodi zmešamo skuto, mleko, olje, sladkor, cimet in jajce. Dodamo moko in pecilni prašek. Mešamo toliko časa, da dobimo gladko testo. Testo stresemo v namaščen pekač. Slive operemo, odcedi-mo in narežemo. Polagamo jih na testo. Pecivo pečemo 30 minut pri 200 °C. Še vročega potresemo s sladkorjem v prahu in kokosom. Zeleni nasveti Začenja se čas spravila pridelkov Poletje se sicer še ni popolnoma poslovilo, pa vendarle bosta jesen in za njo zima ponovno v naših krajih. To pa je seveda čas, ko z vrta pobiramo več, kot sejemo in sadimo. Vrtnine (in seveda tudi sadje) uživamo zaradi njihove visoke hranilne vrednosti, saj nas nasitijo le za kratek čas. Mnogi pozabljajo na to in se ne zavedajo, da velikanski dar narave zapravljajo s tem, da ne uživajo svežih vrtnin, da jih dolgo časa kuhajo, da v trgovinah kupujejo zamrznjene ali na pol pripravljene zelenjadnice. V tem primeru so številni zakladi narave uničeni, vitamini razgrajeni, minerali porabljeni, antioksidantov je še zelo malo. Seveda je podobno tudi, če s spravilom hitimo, smo nestrpni. Solata je kraljica na vrtu Solata je izredno pomembna skupina zelenjadnic, ki nam nudi veliko svežih vitaminov, mineralov, predvsem pa tudi snovi, ki spodbujajo nastanek hormona sreče in veselja. Ja, v sveži solati najdete poleg številnih rudnin in vitaminov tudi snovi, ki telesu naročajo tvoriti endomorfine, hormone sreče. Poleg tega solata vsebuje snovi, ki nas pomirjajo, nam pomagajo pri premagovanju stresa. To je v današnjem času zelo pomembno. Koliko koristnih snovi bomo prejeli od solat-nic, je odvisno tudi od nas. Prvo in najpomembnejše je to, da so čim bolj sveže, najbolje kar direktno odrezane na vrtu. Najmanj jih imajo tiste, ki so k nam pripotovale od daleč. Med potjo se koristne snovi kar topijo. Solata iz rastlinjakov ima nekoliko manj koristnih snovi v sebi, a predvsem zaradi tega, ker jo v rastlinjakih pridelujemo samo pozimi. Ko je dan kratek, je sonca malo. Sonce pa je tisto, ki pomaga rastlinam tvoriti toliko dobrega tudi za nas. Kako obdržati darove narave v solatnicah Ko solato odrežemo, jo po možnosti operemo kar v glavi, pod tekočo vodo. Danes so nekateri zelo občutljivi in menijo, da to ne zadošča, pa mi verjemite, da je dovolj. Tudi z vodo se namreč sperejo koristne snovi. Če se le da, se izognite namakanju listov. Ce ste tako navajeni, naj bodo listi namočeni najkrajši čas. Da ne bodo vse koristne snovi povsem izgubljene, z vodo, ki je ostala od pranja solate, zalijte rože, balkonske, sobne ali pa gredice. Rdečo peso in korenček obrežemo tako, da peclji ostanejo. Foto: Miša Pušenjak Foto: Miša Pušenjak Zeleni listi solate vsebujejo več koristnih snovi, kot obeljen del, ki ga imamo vsi raje. Dobro je tudi, da liste raztrgamo z roko, ne z noži. Nož je narejen iz kovine, da pa kemično reagira z nekaterimi koristnimi snovmi in so za nas izgubljene. V vsakem primeru pa natrebimo samo toliko solate, kolikor je bomo tisti dan pojedli. Vsem je bolj všeč rumenolistna, čim bolj obeljena solata, ki pa vsebuje ravno najmanj vsega, kar si želimo. Bolj zelen je list, več koristnega vsebuje. Daljša rastna doba je, več sonca in zemeljskih dobrin je solata vtkala v svoje liste. Najmanj jih ima torej berivka, veliko več glavnata kristalka temne barve, še več rozetasta gentillina, ki ste jo pridelali sami na vrtu. Tista v trgovinah pa ne, saj jo lahko trgovci zelo dolgo, tudi več kakor teden dni, vzdržujejo tako, da se vam zdi sveža, pa je v resnici že sama voda in slama. Rdečih sort Slovenci ne marajo preveč, pa naj povem, da vam lahko te ponudijo še dodatne antioksidante, ki so v barvilih. Zato naj bo solatna skleda pisana - rdeče, zelena z dodatkom obeljenih listov iz sredice glave. Razvajen slovenski okus se izogiba grenkim radičem. Škoda, saj s tem zavračamo še eno darilo narave - intibin, ki izredno ugodno vpliva na našo prebavo, uravnovesi delovanje žolča in jeter, s tem pa učinkovito razstruplja telo in odvaja presnovne produkte iz našega telesa. Korenovke pospravimo pravočasno Korenovke in gomoljnice skladiščijo energijo sonca in zemlje v svoje gomolje in korene. Ze dolga stoletja izkorišča to človek, saj te korene lahko hranimo dolgo v zimo. Zmerno gnojenje je prvi pogoj, saj preveč dušika samo zmanjšuje prehransko vrednost korenovk. Gomolji krompirja se radi razkuhavajo, s tem pa tudi izgubljamo koristne snovi, ki jih z vodo vred odlijemo. Za vse gomolje in korene velja, da imajo največ koristnih snovi tik pod lupino, kožico. Zato korenčku, peteršilju in čim večkrat tudi krompirju kožice ne lupimo, samo ostrgamo in odstranimo umazani del. Korenček pulimo takrat, ko je primerno velik, ne pa velikanski. Večina nas tudi ne ve, da so oranžni korenčki, čeprav vsebujejo zelo koristen karoten, najmanj bogati. Veliko več koristnih snovi, saj se karotenu pridružijo še antociani, vsebuje vijoličen korenček. Zelo pomembno je tudi, da vse korenovke kuhamo čim manj časa, po možnosti na sopari, tudi v juhe jih damo na koncu kuhanja ne v začetku. Rdečo peso po možnosti hranimo v pesku in jo kuhamo sproti. Ce jih zamrzujemo ali vlagamo, počnemo to samo s povsem zdravimi, nepoškodovanimi koreni in gomolji, in sicer čim prej po izkopu. Za skladiščenje korene in gomolje pulimo v suhem vremenu, ne peremo jih z vodo. Zelo pomembno je, da listov ne porežemo tik nad korenom ampak pustimo vsaj centimeter pecljev. Rdečo peso tudi skuhajte s peclji in jih odstranite šele po kuhanju. Tako bo ostalo največ koristnega v samih gomoljih. Miša Pušenjak 20 Štajerski Križemkražem torek • 18. septembra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 4. del Kanjon reke Blyde V mestecu Graskop sva si z Jernejem nakupila kup živil in stvari za kampiranje. Šotor sva imela zraven, treba pa je bilo nabaviti še gorilnik, plin in posodice. Kraj sicer ni nič posebnega, moram pa poudariti, da so bile ceste tako v primestju kot tudi na podeželju izjemno urejene, nadpovprečno široke in praktično brez lukenj. V Graskopu sva zmazala celega pečenega piščanca in se dobro razpoložena odpravila proti rezervatu reke Blyde s kanjonom. Čeprav ni bila prava turistična sezona, je ob parkirišču teh slapov bivakiralo lepo število kvazi rokodelcev, ki so prodajali svoje ,unikatne' izdelke, za katere se je takoj videlo, da so izdelani strojno. Seveda je bilo na pultih in okrog njih veliko zanimivih stvari, ki bi jih z veseljem postavil nekje na vrtu, ampak bila sva še na začetku potovanja, predvsem pa sem moral ženski razložiti, da si ne morem ves mesec okrog tovoriti tri metre visoke lesene žirafe. Prodajalci drugače niso bili vsiljivi in so bolj počivali kot pa prodajali, kljub temu pa sva jim kar tako dala nekaj evrčkov, saj jim je bilo videti, da ne živijo prav na veliki nogi. Ker je kanjon reke Blyde dokaj dolg, se po hribu voziš po cesti in imaš vsakih nekaj kilometrov parkirišče in razgledno točko. Večkrat sva šla še malo peš po gozdu, da sva odkrila kakšno krdelo opic ali skrite kotičke. To ni bilo preveč tvegano, saj sva v Graskopu nabavila zemljevid območja in se malce pozanimala, kje 1 , ^ ■ ;r. Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Slap Berlin, na poti do kanjona se je vredno ustaviti. Še vedno ves penzionisti iz Nemčije. No, težko bi jim je obetal dober promet. Tudi kas- dan nisva srečala nobenega belca, rekli, da so se vsuli, saj je vsak že imel neje sva z Jernejem na najini poti kot dokler ni na enem izmed parkirišč svoje težave pri hoji in drži, ampak ti tujce srečevala pretežno Nemce sta- ustavil avtobus, s katerega so se vsuli ulični prodajalci so jih bili veseli, saj se rejše izdelave, ki so potovali v trumah S SLAVNA SESTAVINA OTROŠKIH PUDROV, LOJEVEC PLANOTAV OSREDNJEM DELU ZDA GOSJI GLAS TRETJI PROGRAM RADIA SLOVENIJA goljufija, prevara ENOTA ZA MERJENJE GLASNOSTI SREDIŠČE GRŠKEGA TIMPLIA ■ KRAJ PRI ■ DUBROVNIKU DELOVNI POLET, ZANOS SHRAMBA ČOLNOV STOJA NA SKRČENIH NOGAH film vlada Škafarja SREDIŠČE VRTENJA NASA VALUTA V NEKDANJI JUGOSLAVIJI ŠTEVILO DNI OD ZADNJEGA MLAJA DO 1. JANUARJA OGRAJICA NA STREHI, KI ZADRŽUJE SNEG SOMERNICA, SREDlSČ-NICA OSKAR KOGOJ SORODSTVENO RAZMERJE 4. IN 11. ČRKA OSEBA, KI TRASI RA CESTO OBROČNA VERIGI ZA VKLEPANJE UŽITNE GOBE MEHKO USNJE IZ KOŽ DIVJADI TEŽKA RDEČA KOVINA PRIMORSKI SVALJEK IME RUS-JANOVIH LETAL OZNAKA NA VOJASH EPOLETI SIMBOL ZA NATRIJ NAS VIOLINIST (PRIMOŽI SVETISCE VMEKI PEVKA GRANDE SESALEC Z MLADIČI V VREČI Strojno idelani ročni izdelki za turiste preko agencij. Na potovanjih sem se z Nemci večkrat pogovarjal, kako in kaj, in vsem je bilo žal, da se po svetu niso odpravili že prej. Vse življenje pridno delajo, nalagajo denar na kup, si gradijo bajte in si ne privoščijo kaj dosti dopusta. Ko pa pridejo v penzijo, pa jim začne nagajati zdravje in znova si ne morejo privoščiti življenja, kot bi si ga radi. Zato se odločajo za organizirana skupinska potovanja brez nekih tveganj. Na tem mestu moram omeniti tudi dejstvo, da na najini celotni avanturi nisva srečala praktično nobenega Azijca, kar je bilo precej nenavadno, da ne rečem čudno. Precej pozno popoldne sva prispela do razgledne točke ,pri treh kolibah', s katere naj bi se kanjon videl najlepše. Prav ko sva hotela zaviti čez rampo, nama pride nasproti uniformiran deklič in pravi, da mora zapre- Kanjon BlydeRiver meri v dolžino približno 25 kilometrov, višinske razlike pa presegajo 700 metrov. Spada med večje kanjone na svetu, zagotovo pa velja za najbolj zelenega, saj so skalne formacije precej poraščene z vegetacijo. Na sploh je to območje zelo bogato z vodo, o čemer je pričalo kar nekaj prekrasnih slapov ob poti, kjer sva se seveda morala ustaviti. ROMAN HANSA HABEJA STARA DRUŽABNA IGRA, MLIN GRŠKI LIRIK Z OTOKA LEZBOSA POVRATNA TEKMA BRUNO ZA PREHOD ČEZ POTOK PESNICA SKERL MOČNA, ANGLEŠKO PIVO NEOKUSEN SPOMINEK KRAJ PRI OPATIJI izpitje pijače nadusek barva kart OZNAKA POLJSKE JUDOISTKA SRAKA VUKOVIČ IVO ZORMAN CRNO-BEL ROPARSKI KIT JUNAK PRAVLJICE S ČUDEŽNO SVETILKO INDO-KITAJSKI POLOTOK SPAKA, POŠAST IZREDNA LEPOTA UMETNO USNJENA PENASTI PODLAGI ti, ker je že pozno. Ja kako, če pa je bilo še komaj ob petih, sva porekla. Povedala je, da prav ob petih zapirajo in da je zaradi tega prepešačila dva kilometra do sem. Po krajšem pogajanju nama je uspelo izposlovati, da jo še enkrat pripeljeva do vrat, če nama dovoli za pet minut, da si ogledava ta famozen kanjon še iz tega konca. In res nama ni bilo žal za to potezo. Ker je kanjon zelo zavit, ga je z enim pogledom drugje težko pošteno zajeti, s te točke pa nama je uspelo prav to. Prav na tem mestu se namreč vidi veličina tega kanjona, kjer iz tal rastejo gologlave skale, zavite v zeleni plašč, na dnu pa se vije reka Blyde, ki je bila kot rezultat deževnega obdobja dokaj polna in je samo še dopolnila prekrasno sliko. Najini prijateljici sva se lepo zahvalila in jo seveda zapeljala nazaj. Ker je bila domačinka, sva jo povprašala glede nočitev v bližini in svetovala nama je en kamp, ki ni bil predaleč vstran. Znova sva se začela spuščati navzdol, kjer so se čez nekaj kilometrov spet začele naselbine, ki niso kazale neke bogatije. Sploh prve živali na prostem, ki sva jih srečala, niso bile prav nič tipično afriške. Na prostranih pašnikih so se namreč pasle krave, ki so kar križem-kražem hodile po cesti. Jah, če ne bo boljšega, bova pač njih dokumentirala, sva si mislila. Še za svetlega sva ob vznožju hribovja prispela do kampa, ki je na zunaj dajal zelo urejen vtis in kasneje sva ugotovila, da upravičeno. Foto: Dani Zorko Prodajna aktivnost na vrhuncu KOLOFON ADORNO, Theodor - nemški filozof in sociolog, AGENOR - Pozejdonov sin in praoče Feničanov v grški mitologiji, KAABA - glavno muslimansko svetišče v Meki, OZARK - planota v osrednjem delu ZDA Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 18. septembra 2018 Za kratek čas Štajerski 21 Vidi se... ... da naj bi tisto, kar vzdrževalci cest postavijo na cesto, služilo večji prometni varnosti. Ampak tale stebriček v podvozu na Zagrebški cesti je bolj ovira kot prometna varnost. In tam stoji že mesece in mesece. Mogoče čuva tisti odtok, kamor naj bi odtekel dež - pa je odtočno obnašanje precej nepredvidljivo. Govori se... ... da policistom svetujemo, naj se, namesto da lovijo Kubance brez dokumentov, postavijo v ptujska krožišča in oglobijo tiste, ki jim še zmeraj ni jasno, daje treba dati desni smerokaz, ko se želijo zapeljati iz krožišča. Mimogrede pa lahko ujamejo še kakšno telefonsko navdušenko. ... da se Slovenci radipreda-jamo različnim nestrpnostim. Nedavno so nas dušebrižniki na spletu pozivali, naj bojkotiramo ptujske piščančje izdelke, ker so pripravljeni po islamskem načelu halal. Kot da bi se to na izdelku okušalo. To je, kot da bi neverne za veliko nočpozvali, naj ne jejo šunke, Prireditvenik jajc in hrena, ker so »okuženi« s krščanskim blagoslovom. ... da očitno v ormoški občini nimajo sreče z izbiro izvajalcev svojih gradbenih projektov. Tako zamuja tisti, ki naj bi energetsko saniral šole, zamuja tisti, ki naj bi že pred meseci uredil bivšo komunalo, zamuja tisti, ki naj bi gradil športne tribune. Če že domačini ne zmorejo izbrati kolikor toliko točnega gradbenika - a mislite, da se v Ljubljani ne vem kako sekira-jo, če se z ormoško hitro cesto nič kaj hitrega ne dogaja?! ... da spet prihaja čas za izbiro najboljše službe v lokalnem okolju - županske. Ne vemo, ali sta tako privlačna čast in slava ali je delo tako dobro plačano ali privlačijo druge ugodnosti, ki si jih človek lahko zrihta na županski funkciji - ampak nekaterim tudi štirje mandati niso dovolj, da bi končno odnehali in pripustili h koritu še koga drugega. ... da se včasih jezimo nad tujimi turisti in avtoprevo-zniki, ker se izogibajo slovenskim avtocestam, kjer morajo plačevati cestnino, in raje za-bašejo lokalne ceste. Ampak nedavni izračuni so pokazali, da je uporaba slovenskih avtocest krepko precenjena, saj smo po kilometru najdražji v Evropi. Pa ko bi vsaj imeli tako odlične avtoceste! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 3 7 5 9 2 3 9 1 4 6 1 6 7 5 4 8 3 9 5 7 6 9 4 1 2 7 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven © €€€ O Bik ©© € OOO Dvojcka ©© € OO Rak ¥ ©©© €€ O Lev © €€ OOO Devica ©©© € OOO Tehtnica ©© €€€ OO Škorpijon ©©© € OO Strelec ©© €€€ O Kozorog V ©©© € OOO Vodnar ©©© €€€ O Ribi © OOO Torek, 18. september 18:00 Ormož, Galerija Grajske pristave, odprtje likovne razstave Maksa Menonija dan, na ogled do 25. januarja 2019 18:00 Grajska pristava Ormož, Maks Menoni v galeriji Grajske pristave Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož 18:00 Pragersko, Kulturni dom, 42. krajevni praznik KS Prager- sko - Gaj, Razvojne možnosti pragerskih ribnikov 19:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, Predstavitev monografije o Martinu Kojcu Sreda, 19. september 09:00 Ptuj, ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1, Evropski teden mobilnosti MO Ptuj, Dan odprtih vrat ZŠAM Ptuj, 19. in 20. september 09:30 Ptuj, grad, župnijski vinograd, tradicionalna trgatev modre kavčine - žametne črnine 14:00 Ptuj, Furstova hiša, Delavnica PoTUJ trajnostno - po Ptuju peš 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, pravljična urica z ustvarjalno delavnico, O miški, ki je iskala sir Četrtek, 20. september 10:00 Ormož, Dom kulture, Bela dvorana grajske pristave, Znanstveni simpozij o delu Martina Kojca ob 40. obletnici smrti, 20. in 21. september - Spoznavanje resnice je v spoznavanju duhovnih zakonitosti življenja 10:30 Ptuj, mestna občina, Mestni trg, Evropski teden mobilnosti MO Ptuj, odprtje sistema izposoje koles Pecikl, ob 17.00 kolesarski voden potep po Ptuju, zbirno mesto TIC 14:30 Kidričevo, Talum, 7. dan inovativnosti v Talumu, osrednji gost Ivo Boscarol 19:00 Ptuj, dvorišče knjižnice, osrednja slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve Študijske knjižnice Ptuj in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Petek, 21. september 09:00 Pragersko, prostori DGMŽ, 42. krajevni praznik KS Pragersko - Gaj, razstava malih živali, od 21. do 23. septembra 10:00 Pragersko, 42. krajevni praznik KS Pragersko - Gaj, ko-memoracija pri spomeniku NOB pri OŠ na Pragerskem 12:00 Ptuj, Mestni trg, Evropski teden mobilnosti MO Ptuj, tradicionalno kolesarjenje do Rance Mestni kino Ptuj Sreda, 19. september: 20:00 Vsi vejo. Četrtek, 20. september: 20:00 Na obali Chesil. Petek, 21. september: 17:00 Skrivno življenje mačk; 19:00 Moj kuža Patrick; 21:00 Fantastično potovanje fakirja, ki je obtičal v Ikeini omari. Velja za teden od 12. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 18. septembra 2018 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si HBftnE*; Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Lan Bezjak, Formin. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 14. septembra 2018 Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj * 4 TORTE za sladke jesenske dni Kako okrevati po tako hudi TRAVMI, kot je posilstvo Za tri kilograme manj na teden ČUDEŽNE JUHICE V POL URE Pomaga staršem, dobro vpliva na otroke ČUJEČA VZGOJA Premalo spanja slabi kvaliteto življenja Prepoznajte znake in ukrepajte IMA VAŠ MOŠKI TEŽAVE S PROSTATO? Štajerski 'EDHIK 000001 Janez Novak 89,8-98,2-I04-.3 * m i lO Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Šokantna opozorila mladih zdravnikov KDO NAS BO ZDRAVIL, ČE BODO VSI ODŠLI? Jan Plestenjak brez skrivnosti NAŠE POSLANSTVO JE NADALJEVANJE VRSTE Ameriška vojska je izbrala Koper ČESA NAS JE LAHKO STRAH? Za dober razhod sta potrebna dva LOČITVE PO SLOVENSKO S Tanjo Fajon o migrantih in Orbanu BOJMO SE SOVRAŽNIH BESED! ODLIČNI RECEPTI GOBARSKEGA DRUŠTVA LISIČKA MARIBOR Lepi spomini ne bledijo! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika, zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! LETO XXJ(f|r, iT. It Ptuj, 7. junija 1979 CENA 4 DINARJE TU ISSN 0040-1473 GLASILO SOCIALISTIČNE 2VEZÉ DELOVNEGA LJUDSTVA Človek si srečo ustvari sam (stran 3) Kaki ne mesnice imamo v Ptuju (stran 4] Urejanje območja Pofokave jstran 7) Kulturni dnevi (stran 9) Osemdejetislmk za volanom (stran 11} PITO BRIGADIRSKO POLETJE V 08CFNI PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah n lUnl.iri i Dnr--v i 1 iun>Hi nc>>ih> odprli rfpuM.H.j KbJmA« detono al-dH» pm« Ni j ■cjmNitU LonfrffiKf /SMS. Mihíi tp-p, «fi:(iir «ran n mladinUt dcioLv sk-íii* fut lt|£ ¡ES Mi. pradwnUi deu^nui ptiünjpk In $£i Riui, iSmailivf la HnklnnAi II aKn>Lih lanlrtm intiiiih ir LMtrifa brain »fcMprjIt tirji-V,, Ulprtnj, MEMSG'ty Sutwuni [t»,„ en III I .-d i n « Ug » prortftiljnrvj Mi nil.H: m ¿me» m «ítlcl tohmlnUw n úfli irt Jcfcnmfi Inpebv, /j imi ft" Wlurai™iFr{iíri&sai,K,pl|a úupfu primor. .IDÍIWJU, ra tu uitili ¡lvfio Mki» m po 4cií«|tHan vjdriiHin;- lii.ü -Won VttU-OjB, rf£dM«nik ts iXrnaü ir> Miran (»t, r-jíijitvlnik lamLjiinjr VUK Mmcifw fliiwttn looinfe AllM v, r tgn.g Jojt PacUfc*: \|irli> PfuM, »L-miOiiiil ííInJjijf »kvijc p« fe > meno 'K* t.i,aJii,r'. di itcfclll t mri H|i(Vn m tmSx*tvlK- kJi-n- R-A-v - T»L IKIHI OÍ í»-rilj, 1 HIU «tapfilK MOA SÍ; peí pi ftí.rJ i «,•. | janu f.'pam deta m ítk^diu m pe pum intcTAntA ilrijt nmii. V JiiijK ,ínipuH tO IU Irlirüiii Mm SC uxfctn«*> pkI son i .'K imiih lonkrcji. ( r iM«iwlf l ji'MU&j kinu I'DlK. Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor »TITO: M, OlMR I/UIJ, M»* (wn. HH)K», I lubli.nu - Ifcí7/rid. Ke&vj*-, Seni^, Rídotljki. ftijajt in ürtiuo Ouuioi |wS.DOOddmBSur Jan htanja « tV«™)« i Ml M tvipidiru ií*fc hiíftd IU-IÜÍJ ■•íKtJ ali ijuirwniiintr uma l"tup In hnliorirlii ari« JiD H > I úciuiihi. í»cCo pa ta v pujío p. «K »f*Jíiuü h rfi ulnftim pjni». V p.m«ldpft oatra» ia fBHk1 ÍHJM Liiinp m Lt_.I., t IV1Ü--.1I1 pri Ikulll. lil njJalpriali r «ídim ai^A Ijnilirieiinli (volhwiiiiLin. i»j«i CkUlwwii n valai it Juhtcn drl Jlrtj jí n Klin. dO. p» UWrriT hi wi|tiiw It i*ni li«VTin r%V(T.la wiU /Oran ptlM H vrti, iuo ^GÉÉMNUUaWMj S StlE KOMITEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! i™, ? /,lucrji Jrtcvalibrfj initnu .r w kriHiflth «r;na|i P",[jr' rt^tiiKf« »U^j. na um poiktcju. I H^onu K wtrriji ^......le. i MiIjii .1. .|.-.!r. .1. I :| t.M| v O: Mk. _'. I.. m :rr If-.J 1.. ttf- Jill tó^^i- wUÍ^ d.lipl^, -í™. irrri " m aahii (UíTniimihS^™" a un»« líVjjnt .«..^n.ÍAjubo, .„.„ir „ „^ '"i-'whu > ra^iraib'ki tncnil» Ja U n IvdiI«.Ju > ^- ptciiialvMiafrJilL IníOmwcijcíj Jílc^ir wmoopil )U ÍJUNMj Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. 3838898114427 petek • 14. septembra 2018 Oglasi in objave Štajerski , 23 08:00 Oddaja iz občine Destmik 09:00 Gostilna pr' Francet' i 0:00 Oddaja i/. preteklosti 12:00 Vidco strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Kronika iz občine Majspcrk 20:00 15. Grajski vinski praznik 21:30 22. pra/.nik občine Majšpcrk 23:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SP 08:00 Oddaja iz občine Hajdina 10:00 Postavitev klopotca v Slaršah 11:30 Gostilna pr" Franeel' 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 S tatic - Evropa za državljane 20:00 Oddaja ir. občine Hajdina 22:00 Sreda v sredo 23:00 Vidco strani 08:00 Kronika iz občine Domava 09:00 Ljudski pcvci sc predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta Domava - v živo 20:00 Oddaja iz občine Domava 21:00 Kronika iz občine Domava 22:00 Utrip iz Ormoža I 23:00 Video strani Uredništvo: Domava 1 led, 2252 DORNAVA: info@5iptv.si kontakt: 02 754 00 30: 1 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.: 02 749 34 27: 031 627 340 program v živo tudi preko spSeta: www.siptv.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV M B i I Romana Jordan |*wppiatinh)SDS Rep www.reporter.si POLITIKA - 60 let Janeza Janše: kako dolgo bo še vztrajal INTERVJU - Romana Jordan, nekdanja evroposlanka SDS AFERA - Politično ozadje Štajerske varde Andreja Šiška DOSJE - Rado Pezdir o udbovskih upravljavcih tržaške hobotnice Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 84. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast Janez Krajnc IZ PONGRC 32A Od njega se bomo poslovili v petek, 21. september 2018, ob 14. uri na pokopališču v Cirkovcah. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 11. uri. Žalujoči: vsi njegovi Umrli so \ * j k_ Mali oglasi A ■ KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik STORITVE Franc Medved, Dragonja vas 37, roj. 1947 - umrl 2. septembra 2018; Ivanka Topolovec, roj. Topolovec, Gradišče 31, roj. 1962 -umrla 4. september 2018; Marija Svenšek, roj. Pajnkihar , Apače 107, roj. 1940 - umrla 7. september 2018; Milica Petek, roj. Bezjak, Moškanjci 102, roj. 1928 - umrla 8. september 2018; Kristina Jurgec, roj. Majcen, Podgorci 113, roj. 1941 - umrla 10. september 2018; Jožef Krajnc, Polenšak 12, roj. 1944 - umrl 8. septembra 2018; Ema Vogrinec, Nahberger, Skorba 60, roj. 1929 - umrla 10. septembra 2018; Janez Kmetec, Repišče 13a, roj. 1939 - umrl 12. septembra 2018; Neža Hertiš, roj. Murko, Lovrenc na Dravskem polju 23, roj. 1931 - umrla 12. septebra 2018; Elizabeta Vajda, roj. Kostanjevec, Stojnci 3, roj. 1931 - umrla 10. septembra 2018; Konrad Hameršak, Stojnci 4a, roj. 1943 - umrl 11. septembra 2018; Janez Solina, Domžale, Župančičeva ul. 7 , roj. 1947 - umrl 10. septembra 2018. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. NEPREMIČNINE NAJAMEVA bivalni vikend ali manjšo hišo na samem. Tel. 068 628 31 1. za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPUJEMO hlodovino, svežo, topole, lahko na panju ali posekano. Telefon 041 587 530. MENJAM prašiče za bukovo hlodovino. 041 670 766. NESNICE, rjave, 19-tedenske, v začetku nesnosti, in bele piščance, 4-tedenske, težke 1,2 kg, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. 21. in 22. septembra prodajamo jabolka, zlati delišes in jonagold, nabirate si sami. Pri Verličevih, Trnovski Vrh 21. Tel. 041 285 422. C www.tednik.si J PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. TAKOJ zaposlimo monterje, varilce, elek-trikarje, krovce. Dela se izvajajo pretežno v Nemčiji. Telefon 041 755 248, Marko. RC TRCKO, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj. % V Štajerski tednik - časopis znajboljšimi regijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu Štajerski TEDNIK ww.tednik.si Naročite v Štajerski _ ^ „ . Iffl kažipot Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:___ Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_____ RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Spodnje Podravje • Nelegalnega pobijanja ptic je več, kot smo mislili doslej Slovenija ni nikakršna oaza Ljudje ptice nelegalno ubijajo za šport in »užitek«, tudi z namenom preprodaje za hrano, nekatere živali pa končajo nagačene kot trofeje. Pred nekaj tedni so podatke o krivolovu ptic začeli zbirati tudi v Sloveniji... in ostali odprtih ust. Proti krivolovu se lahko borite tudi vi V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije prosijo vse člane in druge ljubitelje narave, da sume o nezakonitem lovu in ubijanju ptic sporočijo na elektronski naslov dopps@dopps. si. »Posebej bodite pozorni na osebe, ki lovijo ptice z mrežami ali pastmi ter na kletke oz. voljere, v katerih se zadržujejo prosto-živeče vrste. Sporočite tudi, če najdete ptico, za katero se sumi, daje bila ustreljena. Dobrodošli bodo tudi podatki o krivolovu iz preteklosti, s pomočjo katerih ugotavljamo obseg problematike v Sloveniji,« so razložili v društvu. Kmalu bodo pričeli še sistematične terenske oglede problematičnih lokacij in območij, zato medse vabijo prostovoljce. Foto: CABS metoda lovljenja ptic pevk. Takšen način lova je izjemno krut, saj ptice po- Študija zveze BirdLife International iz leta 2015 je pokazala, da je letno na območju Sredozemlja nelegalno ubitih okoli 25 milijonov ptic selivk, od tega več kot dva milijona na območju Balkana. Nedavno so v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob podpori nemške naravovarstvene fundacije EuroNatur oz. pod okriljem štiriletnega projekta Proti nezakonitemu pobijanju ptic na jadranski selitveni poti podatke o krivolovu ptic pričeli zbirati še za Slovenijo. Kar so v tako kratkem času ugotovili, ni posebej razveseljujoče. »Doslej smo verjeli, da je Slovenija nekakšna oaza, kjer so ptice varne pred nezakonitim ubijanjem. Sploh v primerjavi s sosednjo Italijo in balkanskimi državami, kjer je kriminal nad pticami vsesplošno razširjen. A že po prvih tednih zbiranja podatkov smo ugotovili, da je tega bistveno več, kot smo verjeli doslej. Zbrali smo že informacije o več kot 200 primerih suma o nezakonitem ravnanju,« so razkrili v DOPPS. Varstveni ornitolog Ivan Kljun iz DOPPS je pojasnil, da kot nezakonito ubijanje oz. lov ptic šteje katerakoli namerna dejavnost, katere posledica je smrt ali odstranitev osebkov ptic iz narave, in je prepovedana z nacionalno zakonodajo: »Na seznam zavarovanih vrst ptic spadajo vse domorodne vrste na območju Slovenije razen mestnega goloba in šestih lovnih vrst (raca mlakarica, šoja, sraka, siva Lov na limanice je še vedno pogosta gosto v mukah umirajo dalj časa. vrana, fazan in poljska jerebica), ki so upravljane z zakonom o divjadi in lovstvu.« Povedal je, da so načini lovljenja in pobijanja ptic zelo različni: »Največje divjega lova ptic pevk, ki jih lovijo z mrežami za preprodajo za italijanski trg. Pogost je tudi lov s pastmi na ujede in sove, ki jih pobijajo zaradi pretiranih predstav o njihovi škodljivosti (ujede in sove so vrste, ki imajo v ekosistemu izjemno pomembno funkcijo). Včasih pa so žal ptice še vedno tudi žrtve zastrupljanja.« Jeseni se ilegalni lov močno poveča Pozanimali smo se, kako je s kri-volovom v Spodnjem Podravju. Or- nitolog je podal primer iz leta 2015: »Člana DOPPS sta v bližini zadrževalnika Medvedce našla pet mrtvih rjavih lunjev, pri katerih je kasnejši veterinarski pregled pokazal, da so bili zastrupljeni. Zastrupljanje je v prvi vrsti namenjeno ponekod nezaželenim vrstam, kot sta lisica ali šakal. Takšno neciljno zastrupljanje posledično prizadene predvsem ujede, kot so lunji, škarniki in orli, ko lahko ob zastrupljeni živali najdemo tudi po več trupel ptic. Zastrupljanje ima na populacije vrst z manj potomci, kot so orli, zelo negativen vpliv.« S štajerskega konca so v DOPPS prejeli tudi več podatkov o ilegalno ustreljenih ali v pasti ujetih kanjah, kormoranih in sivih čapljah. Po doslej zbranih podatkih sodeč, v naši državi precej lovijo ptice pevke za namene zadrževanja v kletkah, a je tega v vzhodni Sloveniji manj kot v zahodni. Najbrž zato, ker so sporna ravnanja spodbujena tudi z italijanskim črnim trgom in ukinitvijo mejnih kontrol. Nelegalni lov na ptice se sicer močno poveča v času jesenske selitve ptic in v času prezimovanja severnejših vrst pri nas. V DOPPS so opozorili še, da so v zadnjih nekaj letih na okoljsko inšpekcijo posredovali več prijav zoper konkretne storilce, a inšpekcija ni ukrepala ... Eva Milošič Slovenija • Policisti že obravnavali prvi zastrupitvi Urejeno prezračevanje in prižgana sveča Iz leta v leto se ponavljajo opozorila o smrtni nevarnosti zadrževanja v neprezračenih vinskih kleteh v času vretja mošta. A žal so tudi letos policisti že obravnavali primera zastrupitve, tokrat na Dolenjskem. Policisti zato vsem, ki se ukvarjajo s pridelavo mošta in kuhanjem sokov, svetujejo, da so pri zadrževanju v neprezračenih prostorih, kot so vinske kleti, še posebej previdni. Ogljikov dioksid, ki nastaja pri vretju, znižuje koncentracijo kisika, zato je ključno urejeno prezračevanje. Povišano koncentracijo ogljikovega dioksida je mogoče preveriti tudi s preprostim testom - s svečo. Če ta v prostoru hitro ugasne, ga je treba nemudoma zapustiti in ga dobro prezračiti (najmanj 10 minut, odvisno od velikosti prostora). Foto: Mojca Vtič O tihem ubijalcu so na Policiji še dejali, da je ogljikov dioksid - C02 plin brez barve in brez vonja. Pri vdihavanju plina ne čutimo, zato nas lahko prehiti nezavest, preden spoznamo nevarnost. Če pride do zastrupitve, je treba osebi, ki je bila zastrupljena, čim prej pomagati iz prostora. Pri tem je treba poskrbeti za lastno varnost, tako da takoj odpremo vsa vrata in okna, naredimo prepih in s tem omogočimo dostop kisika v prostor, pri tem pa naredimo čim manj vdihov v prostoru. MV Foto: Matej Gamser Pred nekaj leti so pri zadrževalniku Medvedce oz. Sestrškem jezeru našli zastrupljene rjave lunje. Rojstva: Sara Blažič, Prežihova ulica 13, Pragersko - deček Anej; Majda Mesarec, Črmlja 16, Trnovska vas - deček Gal; Yuliia Sevostjanova, Zagrebška cesta 19, Ptuj - deklica Medina; Tamara Kokot, Podlože 80, Ptujska Gora - deček Max; Biserka Drndalaj, Zabovci 68a, Markovci - deček Leonard; Ana Hvalec, Trdobojci 79a, Zgornji Leskovec - deklica Vita; Mateja Cajnko, Prerad 18, Polenšak - deček; Eva Matko, Gregorčičeva ulica 55, Murska Sobota - deklica; Nina Kanič Gošnik, Ulica Toneta Melive 2, Slovenske Konjice - deček Urh; Smilja Caf - deklica Julija; Kaja Stropnik Eferl - deček Jakob; Tea Hasl - deklica Mia; Patricija Krajnc - deklica Isabella; Monika Žuran - deček Mark; Edita Pučko - deček Anej; Eva Visenjak - deček Tevž; Nina Marušek - deček Jure; Renata Veselko - deček Gašper. Poroke - Ptuj: Kristijan Rodošek, Dežno pri Podlehniku 8b in Katja Hrovat, Dragonja vas 25; Damjan Vičar in Špela Pinter, Sakušak 21; Mitja Bratušek in Barbara Vindiš, Ptuj, Kajuhova ul. 3; David Pukšič, Ločič 2a, in Katja Debelak, Ptujska Gora 68; Simon ♦ f^ ¡.¡, Plečko, Brezula 25, in Mateja Sagadin «-'V, DrortAKcI/A /rvfcl/ -a 1 il Q -'-•* O 0% LW C * C? * o * * 0) o Kakršno vreme o kimavca mlaji, taksno je vso jesen najrajši. Danes zjutraj bo po nekaterih kotlinah in nižinah megla. Čez dan bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, ob morju okoli 17, najvišje dnevne od 24 do 28, v Vipavski dolini in na Goriškem do 30 °C. V sredo in četrtek bo večinoma sončno, zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Popoldne bo možna kakšna ploha ali nevihta. Še vedno bo zelo toplo za ta čas. 4-dnevna napoved za Podravje Torek 1 Sreda Í Četrtek ] Petek 19.09.2018 * % * * 11 12 14 13 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 28 27 26 28 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V [ Hitrost vetra 3 m/s J Hitrost vetra 3 m/s L Hitrost vetra 3 mls