H GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE M
LETO XVII.
CELJE, 15 JANUARJA 1970
ŠTEVILKA 1
Slab začetek v letošnjem letu
"kJEJSO VZROKIjNEZAVIDLJIVEGA^POLOŽAJA, V KATEREM, jSEfJE
ZNAŠLO NAŠE PODJETJE
Kljub velikemu prizadevanju celotnega kolektiva, proizvodnja in produktivnost dela sta bili v zadn!h letih močno povečani, pričeli smo proizvajati nekaj novih, akumulativnih proizvodov, povečali smo prodajo na inozemskb tržšče — lani smo izvozili za 8,500.000 8 naših izdelkov, nam v letošnjem letu preti težak gospo-
darski položaj.
Medtem ko smo prvo polletje preteklega leta zaključili s pozitivnim finančnim rezultatom, se je proti koncu leta začelo stanje bolj in bolj slabšati. Eden izmed glavnih vzrokov tega je občutna podražitev reprodukcijskega materiala (svinca, bakra in zlasti cinkovih koncentratov) na drugi strani pa so cene cinka na domačem tržišču plafonirane od sprejetja gospodarske reforme, to je od leta 1965. Akumu-lativnost v podjetjih bazične industrije ni velika, v zadnjih letih pa so jo manjšale številne podražitve, npr.:	transportnih
stroškov, premoga, električne e-nergije, embalaže itd.
Cinkarna spada med najstarejša podjetja v Sloveniji, kar se žal močno odraža na proizvodnih napravah. Pred več kakor desetimi leti je bil sprejet perspektivni načrt razvoja podjetja, ki je predvidel izgradnjo obratov za proizvodnjo titanovega dioksida in umetnih gnojil. Zal smo ta načrt začeli uresničevati šele 1964. leta, ko smo pričeli graditi obrat za proizvodnjo žveplene kisline, ene izmed osnovnih surovin za titanovo belilo (le-to šteje med najkvalitetnejše bele pigmente) in umefna gnojila (s predvideno proizvodnjo naj bi pokrivali potrebe v severozahodnem predelu nase države. Kljub številnim proizvajalcem umetnih gnojil jih moramo še vedno precej uvažati). Sprememba tečaja dinarja, povečanje carin in podražitev gradbenega in tehničnega materiala so zelo vplivale na povečanje stroškov izgradnje tega obrata — potrebni so bili dodatni krediti.
Proizvodna zmogljivost zgrajenega obrata za proizvodnjo žveplene kisline in štarih obratov bi v glavnem zadoščala za naše potrebe. Ker pa nismo zgradili obratov, katerim je tula kislina namenjena, (titanovo be-
)
lilo smo šele pričeli graditi, u-metna gnojila pa so dokončno padla v vodo), porabim« sami okoli eno petino proizvedene kisline, okoli tri petine jo prodamo na domačem tržišču, preostali del pa moramo izvoziti. Ker kislina ni finalni proizvod, ima nizko ceno, ki jo še obremenjujejo vsoke anuitete od najetih zelo velikih kreditov za izgradnjo obrata.
Čeprav so življenjski stroški naraščali, se naši sorazmerno nizki osebni dohodki že nekaj let niso bistveno spremenili. Ža-radi tega je bilo nujno treba povečati osebne dohodke navzlic temu, da smo poslovali na meji rentabilnosti. Toda tudi to se bo negativno odražalo pri našem nadaljnjem poslovanju.
Vsem tem težavam se je letos pridružil še en problem — pomanjkanje cinkovih koncentra-
tov na domačem in na tujem tržišču, poleg tega so se le-ti občutno podražili. Sprva je kazalo, da bomo letos dobili neznatno količino cinkovih koncentratov, medtem pa se je situacija nekoliko izboljšala, imamo že zagotovljeni dve tretjini potrebne količine koncentratov.
Zelo podobne težave mučijo tudi druge proizvajalce cinka in svinca v Jugoslaviji, to dejstvo pa ne opozarja le na morebitno slabo gospodarjenje v podjetjih te panoge, temveč terja izboljšanje pogojev gospodarjenja v celotni panogi.
O težki situaciji v podjetju so že razpravljali strokovni kolegij in upravni odbor podjetja ter politični aktiv (13. januarja), z njo so pa seznanjeni tud občinski, republiški in zvezni forumi.
Sestavljena je tudi že skupina za sanacijo podjetja, njeni člani so predstavniki bank, ekonomisti in člani našega kolektiva, ta skupina mora poiskati najboljši izhod iz sedanjega noložaja in najti ustrezno rešitev za nov perspektivni razvoj našega podjetja.
Proizvodnja in produktivnost v decembru in v vsem preteklem letu
Vredfiost blagovne proiz- d, "Vodnje, ugotovljena po stal- ' 'i nih cenah, je bila v mesecu decembru 1969 za 5,5% večje od one, ki je bila do- n sežena v novembru. Po isti v metodi ugotovljena vrednost blagovne proizvodnje, dosežena v letu 1969, je za J 14,5 % večja od proizvodnje, ki je bila dosežena v V letu 1968. Letni plan bla-govne proizvodnje je pove-''1 2 3 čan za 11,8%.
V primerjavi s količinsko 1 ( proizvodnjo posameznih proizvodov, ki je bila dose- (i žena v letu 1968, so bili v (i letu 1969 doseženi nasled- ,i nji rezultati:	(i
—	surov cink in prah iz topilnice — večja proizvod- (i' n ja za 9,6 %;
—	cinkov prah iz rektifi- (i kacije — manjša proizvod- i \
-!{ za i»,
za i», <!,
nja za 9,3 %;
—	rektificiran cink manjša proizvodnja
10.7	%;
—	dekadmiran cink manjša proizvodnja
20.8	%;
—	kadmij - manjša pro- <»,
izvodnja za 7,4 %;	i •,
—	cinkovo belilo — večja d,
proizvodnja za 14,9,%;	-d,
—	žveplena kislina 66° Be i1 (PiK) - manjša proizvod- ( nja za 7,0%;
—	žveplena kislina 66° Be (novi obrat) večja proizvod- d nja za 14,4%;
—	cinkova pločevina — f večja proizvodnja za 11,0%;
(Nadaljevanje na 7. strani)
V letu 1969 smo darovali 96.400 ml krvi
Pri prvi krvodajalski akciji, dne 5. aprila 1969, je 127 krvodajalcev darovalo 41.995 ml krvi. Drugo akcijo smo organizirali dne 22. novembra 1969. Tokrat je bilo od 109 krvodajalcev zbrane 36.985 ml krvi in le dva sta bila zdravniško odklonjena. Posebnemu odzivu postaje za transfuzijo krvi se je med letom odzvalo 38 krvodajalcev, ki so oddali 17.420 ml krvi.
Tako smo tudi v letu 1969 izvršili svojo dolžnost do bolnih in ponesrečenih članov našega delovnega kolektiva in njihovih svojcev, za katerih zdravljenje se porabi na leto po presoji Postaje za transfuzijo krvi najmanj 90 1 krvi.
Tudi pri zadnji akciji smo pridobili 27 novih krvodajalcev, med katerimi jih je osem prvič darovalo kri.
Uspeh teh naših humanih akcij ne bi bil tako lep, če ne bi bilo res velikega prizadevanja našega sindikata in razumevanja upravnega odbora podjetja in obratovodetev.
Posebno tedaj, ko v bolnišnici manjka krvi zelo redkih RH negativnih krvnih skupin in prosimo obratovodstva za hitro agitacijo, se pokaže humana zavest naših vodilnih delavcev in krvodajalcev.
Kri so pri akciji dne 22. novembra 1969 darovali naslednji tovariši in tovarišice (v oklepaju poleg imena je število dosedanjih odvzemov):
METALURGIJA: 55 odvzemov in 1 zdravniško odklonjen
Talilnica: Jože Kolarič (2), Franc Vipotnik (19), Pavel Korošec (5), Drago Cudovan (21),
Pero Ilič (13), Ivo Kovačevič (2), Franc Kajtna (28).
Keramika: Franc Voršnik (11), Jože Pravica (5), Rudi Knez (8), Milan Tepeš (3), Anton Repa s (11), Jože Škoflek (1), Ivan Čretnik (1), Miha Planko (9).
Nova žveplena kislina: Vlado Trebičnik (42), Slavko Mlakar
(2)	, Simon Petkovški (20).
PIK: Zvonko Glas (6).
Rafinacija: Jože Mulej (2), Stanko Kučiš (5), Ivan Strmšek (11), Štefan Džukas (4).
Plinarna: Jakob Novak (24), Nedeljko Damjanovič (3), Jože Šenkiš (2), Jovan Salimovič (2). Ivan Kunstek (5), Lazar Simič
(3)	.
Valjarna: Franc Jančič (43), Anton Pungartnik (5), Ivan Ancl (2), Franc Ružič' (4). Mihael Poznič (5), Ludvik Petek (107), Anton Sorič (8), Tomo Zolgar (14), (Nadaljevanje na 7. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV V PRETEKLEM LETU
V letu 1969 so v imenu kolektiva Cinkarne s podjetjem upravljali 57-članski centralni delavski svet s svojim 11-elanskim upravnim odborom ter štirje delavski sveti v sektorjih: metalurgija, kemija, vzdrževalni obrati in strokovne službe.
Sektor metalurgija ima 25 članski delavski svet. Sektor sestavljajo obrati: talilnica, stara in nova pražarna s kislinami, rafinerija cinka in pridobivanje kadmija, keramika, cinkovo belilo, valjarna, obrat za baterijske čašice, obrat za cinkove in pocinakne cevi, žlebove in strešnike ter obrat za proizvodnjo cinkove žice.
Sektor kemija ima 23-članski delavski svet. Sektor sestavljajo obrati, ki proizvajajo soli in pigmente anorganska barvila ter grafični oddelek.
Sektor vzdrževalni obrati ima 23-članski delavski svet. Sestavljajo ga strojno mehanična delavnica, elektrodelavnica, gradbeni oddelek, merilni oddelek, energetika in priprava dela.
Sektor strokovne službe ima 23-članski delavski svet.. Sektor sestavljajo: finančni sektor, kadrovski sektor s pomožnimi službami in kuhinjo toplega obroka, komercialni sektor s transportnim oddelkom in skladišči, investicijsko razvojni sektor, varnostni od.delek, plansko analitski oddelek, pravna služba, oddelek za raziskavo tržišča in organizacijski oddelek.
V letu 1969 niso bile izvedene volitve novih članov delavskih svetov, temveč se je mandatna doba vsem članom delavskih svetov, ki so bili izvoljeni leta 1968 in 1967, podaljšala za eno leto, to je do konca leta 1969, oziroma do 31. aprila 1970.
Centralni delavski svet
Centralni delavski svet je v letu 1969 imel 13 sej. Obisk na sejah je bil slabši kot v letu 1968, sejam je prisostvovalo poprečno 65 % članov centralnega delavskega sveta. Na teh trinajstih sejah je CDS obravnaval, sprejemal in potrjeval naslednje zadeve: takoj v začetku leta je sprejel in potrdil proizvodni in finančni plarj za leto 1969. Po planu se bo morala proizvodnja v letu 1969 povečati za 3,2 %, s tem pa tudi bruto dohodek. Planirano je bilo, da bodo proizvodne kapacitete dobro Izkoriščene, posebno v metalurgiji. Za topilnico je bila predvidena proizvodnja 28.000 ton cinka. Tudi v kemiji je bil plan večji kot v preteklem letu, toda pri tistih artiklih, ki se dajo prodati. V tujino bi morali po predvidevanjih prodati za
6,065.000	dolarjev. Za investicijsko vzdrževanje je bilo predvideno 5,000.000,00 din, za tekoče
vzdrževanje pa 10.000.000,00 din.
Sprejel in potrdil je letno inventuro za leto 1968. Inventura je pokazala boljše rezultate kot pa v preteklem letu, to jev 1967. letu.
Posebno pozorno je obravnaval zaključni račun podjetja. CDS je ugotovil, da smo poslovno leto 1968 končali s pozitivnim rezultatom, vendar z minimalnim ostankom dohodka za sklade.
Da je slabšanje in nazadovar nje finančne učinkovitosti našega podjetja iz leta v leto večje, je vzrokov več. Glavni so: stalno zvišanje cen surovin in reprodukcijskega materiala. Podražile so se usluge, vsi reprofnate-riali itd., po drugi strani so pa cene naših proizvodov zamrznjene. Nadalje visoki stroški transporta naših proizvodov v Nemčijp, Fraheijo, Dansko itd., saj znašajo 50 dolarjev na tono. Povečane obresti predvsem od najetih investicijskih posojil ter posojil za kratkoročna obratna sredstva. Nadalje stalno rastejo drugi stroški: vodni sklad, članarine zbornicam, prispevek za uporabo zemljišča itd.
V mesecu februarju je CDS sprejel sklep, da se zaradi izredno neprijetne situacije v podjetju povečajo osebni dohodki na nižje ocenjenih delovnih mestih za okoli din 100,00 ter da se čim preje pripravi osnutek nove sheme podjetja in novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov delavcev.
Sredi leta 1969 je'CDS sprejel in tudi potrdil novo Shemo podjetja, kakor tudi novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov z vsemi pripadajočimi pravilniki, ki so: pravilnik o oblikovanju in delitvi ospbnih dohodkov delavcev po doseženem ekonomskem učinku, pravilnik o nor-
mah in akordih. Pravilnik o u-porabi osebnih avtomobilov. Pravilnik centra za izobraževanje delavcev. Pravilnik o sprejemanju in uvajanju pripravnikov na delo. Pravilnik, o štipendiranju. Pravilnik o organizaciji in izdajanju glasila »Cinkarnar« in pravilnik o nagrajevanju tehničnih izboljšav v Cinkarni. Sprejel in potrdil je tudi novi pravilnik o formiranju sredstev za gradnjo in razdelitev stanovanj.
Ustanovil je novi' štab za narodno obrambo ter potrdil razvojni in finančni načrt narodne obrambe za nekaj let naprej.
Temeljito je obravnaval poslovne rezdltate za prvo polletje leta 1969.
Iz poročla se vidi, da je bilo polletje zaključeno zadovoljivo.
V mesecu avgustu je CDS dokončno potrdil izgradnjo objekta za proizvodnjo titanovega belila. •
Nadalje je CDS potrdil zbiranje in razdelitev sredstev sklada skupne porabe in 4 % stanovanjskega prispevka za leto 1969. Določil je tudi novo ceno toplega obrefka, uvedel ja datirane bloke za toplo malico ter
večjo kontrolo pri izdajanju blokov.
Z mesecem novembrom je u-vedel skrajšan delovni čas v vseh proizvodnih obratih. S 1. decembrom pa so na skrajšan delovni čas (42 ur na teden) prešli vsi ostali sektorji in službe. Tako da od 1. decembra 1969 dela celotno podjetje 42 ur tedensko. V avgustu mesecu je CDS dokončno sprejel sklep o izgradnji novega objekta za proizvodnjo titanovega belila.
Obravnaval in sprejel je tudi sklep o delovni disciplini v podjetju. Sprejel je ukrepe, ki so nujni, da se disciplina v pod-
jetju izboljša. Ob koncu leta 1969 pa je obravnaval stanje podjetja. Ugotovil je, da bo podjetje zaradi podražitve surovin in reprodukcijskega materiala, ki je bila v drugem polletju še bolj izrazita, svoje poslovanje zaključilo s precejšnjo izgubo. Sklenil je tudi, da se čim prej izdela sanacijski načrt, oziroma načrt preusmeritve proizvodnje na druge izdelke.
Upravni odbor
Upravni odbor je v letu 1969 imel 20 sej. Upravni odbor seje sestajal po potrebi, oziroma poprečno vsakih 18 dni. Udeležba na sejah je bila dobra, saj je sejam prisostvovalo poprečno po 10 članov, oziroma njihovih namestnikov.
Glavno delo upravnega odbora je stalno spremljanje proizvodnega in finančnega načrta podjetja. Izdelal je osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter vse pravilnike in priloge, ki so sestavni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Izdelal je novo shemo podjetja^ Pred tem je obravnaval zaključni račun za leto 1968. Nadalje je temeljito obravnaval zapisnike o letnj inventuri za leto 1968 ter predlagal, da se za nekatere manjke osebno obremenijo odgovorni delavci.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Pomemben člen v podjetju so tudi vzdrževalni obrati. Na sliki: mehanična delavnica
Delavci nastavljajo alonže na predleže v starih pečeh
Realizacija stališč tretje seje republiške konference Zveze
mladine Slovenije
Dne 13. in 14. decembra je bil v Bohinju seminar o realizaciji stališč 3. seje Republiške konference zveze mladine Slovenije, udeležil se ga je tudi predstavnik aktiva Zveze mladine Cinkarne tov. Martin Šoštarič.
Na tem seminarju so razpravljali o nekaterih problemih in nalogah mladine, zaposlene v gospodarskih organizacijah.
Mnoge organizacije so že mnogo naredile, nekatere pa skoraj nič. Računajoč s takšnim stanjem, ki nam po eni strani dokazuje, da je realizacija stališč možna, po drugi strani pa potrjuje v prepričanju, da je nujna takojšnja in intezivna aktivnost vseh organizacij, je bil predlagan okvirni načrt akcij. Zato so bila na seminarju o teh vprašanjih sprejeta naslednja stališča:
•	Obveznosti aktivov Zveze mladine Slovenije v delovnih organizacijah so naslednje — aktivi Zveze mladine Slovenije v delovnih organizacijah morajo organizirati konference in proučiti stanje samoupravnih odnosov. Na tej osnovi, na podlagi stališč 3. seje Republiške konference zveze mladine Slovenije in programov občinskih organizacij Zveze mladine Slovenije morajo izdelati svoje programe dela do 31. januarja 1970.
O uresničevanju svojih programov dela morajo organizirati sestanke z osnovno organizacijo Zveze komunistov in s' sindikalne podružnice.
•	Aktivi ZMS v delovnih organizacijah morajo organizirati razprave o spremembah v samoupravnih organih skladno s 15. amandmajem. Če na razprave ni mogoče pritegniti vse zaposlene mladine, je vseeno treba razpravljati tudi v manjših skupinah zainteresiranih mladincev, ki se morajo usposobiti in oblikovati stališča. Se posebno ostro se morajo zoperstaviti poizkusom, da bi bilo oblikovanje novih samoupravnih organov domena sekretarjev podjetij, zaprtih krogov ali pa, da bi se
pri tem čakalo le na pobudo od zunaj. Razprave naj bi bile zaključene do 31. januarja 1970.
# Nadalje se morajo aktivi ZMS spoprijeti s skrivanjem ozkih, osebnih ali skupinskih interesov za fasado samoupravljanja. Najbolj osveščeni in razgledani mladinci morajo o tem prepričevati tudi svoje vrstnike in jim predočevati nujnost tega boja. Le tako je mogoče zago-
toviti dovolj širok nastop mladine. Pri tem se morajo aktivi ZMS povezovati z Zvezo komunistov in sindikatom.
Kolikor bi prišlo do izvajanja povračilnih ukrepov nad aktivnejšimi mladinci, se morajo leti obrniti za pomoč k OO ZK, sindikalni podružnici, k ObK ZMS, obK ZKS in Ob SS.
• Aktivi Zveze mladine Slovenije se morajo zavzeti za takšno sistematizacijo delovnih mest, ki bo temeljila na izobrazbi in sposobnosti. Organizirati morajo razgovore in- konference o zasedbi delovnih mest v svojih delovnih organizacijah in _vzpodbujati tudi druge družbeno Ifeb,
politične organizacije k odpravljanju pomanjkljivosti. Le-ti razgovori naj bi bili opravljeni do 28. februarja 1970.
•	Naloga aktivov je tudi, da se engfgično zavzamejo za mož-. nosti izobraževanja ob delu. Zahtevati morajo od kadrovskih služb, da izberejo in organizirajo ustrezne oblike izobraževanja. Zagotoviti je treba stimulacijo za izobraževanje s pravilniki o sistematizaciji delovnih mest in delitvi osebnih dohodkov.
•	Doseči je treba, da bodo vse delovne organizacije pripravljale tudi uvajalne seminarje za novo sprejete na delo. Se-
(Nadaljevanje naj^strani)
Samoprispevek za prvr zdravniški pregled
Po sklepu Skupščine komunalnega zavoda za socialno zavarovanje se s 1. januarjem 1970 uvaja poleg drugih objik soudeležbe (participacije) zavarovancev pri stroških za zdravstvene storitve tudi PRISPEVEK ZA PRVI ZDRAVNIŠKI PREGLED pri splošnem zdravniku zaradi ugotavljanja zdravstvenega stanja. Vsak zavarovanec, ki se bo prvič oglasil pri zdravniku zaradi novega obolenja, bo moral prispevati 3,00 dinarje.
Da bi olajšali delo zdravnikom naše obratne ambulante, smo se dogovorili, da cinkarni-ški zavarovanci ne bomo plačevali -prispevkov v gotovini. O-bratna ambulanta bo vsak mesec poslala Cinkarni seznam poimenskih obremenitev na podlagi katerega bomo prispevek odtegnili pri izplačilu osebnega dohodka.
Tak dogovor je bil potreben, ker bi se mafsikejaj zgodilo, da bi zavarovanec, ki pride z dela na zdravniški pregled, ne imel s seboj denarja. V takem primeru bi Jailo potrebno precej administrativnega dela za poznejšo izterjavo.
Ta prispevek se ne plača:
—	za pregled in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom 100 %;
—	za medicinsko intervencijo ob prekinitvi nosečnosti 80,00 din;'
Dctalj iz obrala grafike
—	za administrativne storitve zdravstvenega zavoda (napotnice, potrdila p nezmožnosti za delo, ponovni pregled, izdaja receptov itd.);
—	za preglede v posvetovalnicah in za patronažne obiske;
—	za preglede o izvajanju medicinske rehabilitacije;
—	za zdravniško in drugo strokovno nego in pomoč ženam v zvezi z nosečnostjo in porodom v zdravstvenem zavodu;
—	za preglede pri nalezljivih boleznih za katere je obvezna. prijava, vštevši tuberkulozo;
—	za preglede zdravljenja pri rakastih obolenjih;
—	za preglede in zdravljenje pri sladkorni bolezni, pri duševnih boleznih in epilepsiji;
—	za katerekoli oblike zdravstvenih storitev za otroke in mladino do 15. leta starosti, oziroma do 25. leta, če so zavarovani kot družinski člani ter za učence poklicnih strokovnih šol s praktičnim poukom;
—	za katerekoli obliko zdravstvenih storitev pri nesrečah pri delu in pri poklicnih boleznih.
Olajšava, da ni treba plačati prispevka za prvi pregled v gotovini, velja le za prve zdravniške preglede v naši obratni ambulanti. Za preglede pri drugih zdravnikih ta olajšava ne velja.
Paleg samoprispevka za prvi zdravniški pregled so določeni od 1. januarja 1970 še naslednji prispevki zavarovancev:
—	za prvi pregled pri zdravniku specialistu 10,t)0 din;
—	za obisk zdravnika na domu 10,00 din;
—	za prevoz z rešilnim avtomobilom 20,00 din;

Pogled v laboratorij v obratu v Mozirju
—	od zobozdravstvenih storitev 30%;
—	za zdravila 4,00 din
—	za zdravila in pripomočke, ki jih predpiše zdravnik (npr. kontracepcijsko sredstvo) 10,00 din.
Oprostitve prispevka pri zdravniku specialistu so enake kot pri splošnem zdravniku. Prispevek za prevoz z rešilnim avtomobilom ni treba plačati pri življenjsko nevarnih poškodbah, nesrečah pri delu in pri profesionalnih boleznih, pri nalezljivih boleznih in pri duševnih boleznih.
___
k
V OKTOBRU SO SE POŠKODOVALI
V	OBRATU NOVE
ŽVEPLENE KISLINE
David VUKMAN je po svoji izjavi hotel čistiti pogonski valj transportnega traku z železnim drogom, pri tem mu je drog zbilo, pri čemer je ponesrečencu stisnilo prst desne roke. Izmeno-vodja Zorko izjavlja, da je ponesrečenec, ki je samo nekaj dni
zaposlen v našem podjetju, bil poučen o tem, da med obratovanjem ne sme posegati v stroje, se je zaradi pomanjkanja poklicnih izkušenj »spozabil«.
V	TALILNICI
Franc 3TRUCELJ je odstranjeval predleže iz pečnih oken. Pri tem je predlež nagnil tako, da si je ostanek cinka iz predle-ža zlil v čevelj desne noge ter se opekel po nartu desne noge.
Janez BEDENIK je zamaševal z ilovico retorto. Pri tem mu je kos žareče ilovice padel v čevelj ter ga opekel po narti.
Stane LESKOVAR je prenašal vroče platine. Ker se mu je zaradi napora strgal trak na predpasniku, mu je predpasnik padel na tla. Ponesrečenec se je opekel pod trebuhom.
Franc KMETEC je peljal voziček za vlečenje cinka. Ker mu je zdrsnilo, se je hotel uloviti in se je pri tem naslonil z golo roko na vročo ploščo cinka. Pri tem si je opekel dlan desne roke in stegno desne noge.
Miljael KAJTNA je pomagal vstavljati pečno zaveso, pri tem je zdrsnil oporni drog, ki je podpiral zaveso ter ponesrečenca udaril po glavi.
Salko BAJERIC je odstranjeval predleže iz pečnih oken, ostanek cinka iz predleža mu je brizgnil v čevelj ter ga opekel po nartu desne noge.
Veseli BEČIRI je vlekel cink iz predležev. Pri tem se je cink odbil od roba vozička, padel mu je skozi gležnjik v čevelj ter ga opekel po nartu.
Fadil HASANOVIC je s skupino sodelavcev nosil retorte iz temiperskih peči k destilacijskim pečem. Ker pa je bil v neposredni bližini prehoda zložen kup predležev, se je hotel izogniti in je zadel z bokom ob šaržirni stroj.
Pero ILIČ se je pri razbijanju predležev s kladivom udaril po prstu leve roke.
Miroslav KRUŠIČ je vlekel cink iz predležev. Cink se je odbil od roba vozička ter mu brizgnil v čevelj in ga opekel po narti.
4 CINKARNAR
Batuš LJUTOLI. je odvažal ogorke. Njegov sodelavec, ki je peljal voziček ni pazil ter ponesrečenca udaril z vozičkom v gleženj desne noge.
Anton KOŠAK je s sekačem odpiral iztočno cev kondenzatorja, sekač mu je zdrsnil iz roke, padel mu je na levo nogo ter mu poškodoval meče.
V	CINKOVEM BELILU
Rudi JAZBINŠEK je prevažal cinkove palice v japanerju. Pri vožnji se mu je naložen japaner prevrnil ter mu stisnil prst na roki.	k
V	RAFINACIJI
Peter KOLJANSKI je prediral odprtino za tekoči cink na rafi-nacijski peči Pbl. Pri tem je nenadoma narastel nivo tekočega cinka tako, da se je le-ta pričel razlivatr»in malenkost cinka je dobil ponesrečenec tudi v čevelj. Dobil je lažjo opeklino prstov na levi nogi.
Stanko PETEK je ročno šarži-ral cink. Pri tem mu je plošča padla na gleženj leve noge.
S ulj o MAJKOVIC je pomagal pri nakladanju posod s cinko-vim prahom za prevoz z viličarjem. Hotel je preprečiti padec posode s podesta, pri čemer mu je stisnilo sredinec desne roke.
V	VALJARNI
Štefan VENGUST je prevažal na vozičku pakete pločevine, ko je prišlo do izpada električnega toka. V temi je ponesrečenec zadel z roko ob drugi voziček, ter si poškodoval prst.
Franc JANČIČ je vlekel pločevino iz vozička na mizo pri ravnalnem stroju. Pri tem se je s kolkom udaril v desni vogal mize.
Emil PIKELJ je med obratovanjem čistil valje ravnalnega stroja. Poleg tega je dvignil zaščitni pokrov valjev. Ker je pri vtikanju ovojnega papirja med valje prišel z levo Toko preblizu, so mu valji potegnili s papirjem tudi tri prste leve roke ter mu jih stisnili.
Stanko PANGERL je valjal pločevino na parni progi. Nenadoma mu je padla opeka na glavo. Pri raziskavi je bilo ugotovljeno, da so opeko pozabili de-
lavci iz prejšnje izmene pri popravilu, ko so jo imeli položeno na zobatem kolesu naprave za uravnavanje pritiska.
V OBRATU MODRI BAKER
Adolf OTOREPEC je pri čiščenju razkrojevalnega stolpa dobil kapljico loiibae v oko.
Franc GROBELJŠEK je čistil reaktorski stolp, pri tem je dobil kapljico vsedline v oko.
4'- i
V MEHANIČNI DELAVNICI
Milan KRISTAN je pri varjenju v termoagregatu snel očala, da pregleda zvar. Zaradi prepiha mu je v tem trenutku padel v oko drobec prahu.
Milan KRANJC je po nalogu izdelal dva podstavka za traverze železne konstrukcije. Po izdelavi podstavkov je iz neznanih razlogov brez naloga nadrejenih splezal na zid hoteč namestiti podstavke pod traverze, ne da bi se zavaroval. Zaradi rrlraka in megle je pri hoji po ozkem zidu padel z višine šestih metrov. Pri padcu si je zlomil stegnenico in utrpel pretres možganov.
Jože JARH je šel mimo sodelavca, ki je z ročnim električnim strojem brusil železni kos. V istem trenutku mu je drobec železa padel v oko.
Ivan LAZAR je brusil predmet na brusilnem stroju v kovačnici. Pri tem mu je spodrsnila roka tako, da mu je brusilna plošča — kolut poškodovala roko nad zapestjem.
Mirko ZEBEC je hotel razrezati »U« nosilec na ustrezno dolžino. Ko je ponesrečnec dvignil nosilec na enem koncu, je spodrsnil in nosilec mu je stisnil sredinec desne roke.
V	GRADBENEM ODDELKU
Mihael TURNŠEK je zabijal opeko s kladivom. Ker mu je pri tem počil ročaj, jp kladivo odletelo ter ga udarilo pp prstu leve roke.
Maks MAJERIČ je čistil prikolico. Pri tem je bil sklonjen, ko je hotel dvigniti glavo, je z njo zadel ob železno ročico. Rob ročice mu je prerezal kožo na glavi.
V	TRANSPORTNEM
ODDELKU
Ivan HORVAT je pri premiku vagonov skočil na stopnice vagona, pri tem mu je spodrsnilo in je padel ter se udaril v glavo in ramo. Ponesrečenec je premi-kač na našem industrijskem tiru.
Alojz JAZBINŠEK je pri razkladanju valjev moral s sodelavcem odstraniti leseni podstavek izpod valja. Težak podstavek je sodelavcu zdrsnil iz rok in s tem ponesrečencu na drugi strani stisnil sredinec desne roke.
V	SKLADIŠČU
Maks DRAŽKOVIČ je odvijal spenjač vagona. Pri tem mu je roka zdrsnila z ročke. Udaril je z roko v železno konstrukcijo ter si jo poškodoval.
V	RAZVOJNEM ODDELKU
Ferdinand MLEKUŽ je natikal gumijasto cev na stekleno. Steklena cevka se je pri tem zlomila in mu presekala palec leve roke.
NA POTI NA DELO IN Z
DELA SO SE
POŠKODOVALI:
(Franc KOREZ, Štefan KOVAČ, Anton POLAJŽER, Franc TURNŠEK, Milivoj LEDINSKI, Hari FLIS, Alojz GAČNIKAR.
V mesecu novembru se je število poškodb pri delu kakor tudi izgubljenih dni zmanjšalo ter je že blizu poprečja preteklega leta.
Mnoge poškodbe iz preteklih mesecev še niso zaključene in število izgubljenih dni zaradi teh poškodb razporejeno na znižano število poškodb (četudi lažjih) v tekočem mesecu nam umetno dviguje resnost poškodb.
Primerjava doseženih rezultatov v celotnem podjetju
	November 1969	Oktober 1909	Poprečje 1968
Poprečno Število zaposlenih	2152	2134	2062
Število poSkodb pri delu	23	36	24,7
Število izgubljenih dni	570	653	502
Število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni na 1	14	16,9	14,3
poškodbo Število izgubljenih dni na 1	22,8	18,1	28,4
zaposlenega	3,18	3,81	2,9a
Število poškodb na poti	1	8	3,3
Število izgubljenih dnt	92	189	75
Skupaj vseh poškodb	2«	44	28
Skupaj izgubljenih dni	682	,	842	477 (Nadaljevanje na 5. strani)	
Iz tabele vidimo, da se že drugi mesec pogostost poškodb znižuje, resnost pa nekoliko dviguje. Tudi število nezgod na poti je izredno nizko. Problematika v posameznih delovnih enotah Metalurgija
V mesecu novembru je opaziti zmanjšanje poškodb pri delu kakor tudi malenkostno znižanje izgubljenih dni.
število poškodb pri delu je v primerjavi s preteSlim mesecem za šest manjše. K temu rezultatu je prispeval v glavnem
ju O	Faktor nevarnosti	Število zaposlenih
Talilnica	5,5	310
Rafinacija	4,5	51
Cinkovo belilo	3,5	51
Valjarna in čašice	3,4	249
Nova veplarna	2,4	83
?IK	2,4	30
Navedeni rezultati so		z izje-
mo rezultatov v obratih F1K in		
nova žveplena kislina nad povprečjem, ki smo ga že dosegli v letu 1967.
Na izboljšanje rezultatov je delno vplivala tudi zmanjšana fluktuacija in zmanjšanje obsega dela v talilnici. Da bi dosegli boljše rezultate pri preventivnem preprečevanju nezgod pri delu, je potrebno poostriti pozornost za boljšo or-
ganizacijo dela ter poučevanja o varnosti pri delu.
Zanimanje celotnega kolektiva, ne samo posameznikov, je temeljni kamen nadaljnih uspehov pri preventivnem preprečevanju nezgod.
Kemija
V	mesecu novembru se je število nesreč še znižalo. Nekoliko pa je poraslo število izgubljenih dni.
V	kemiji I, kot v zelo starem obratu, se zaradi dotrajanosti večkrat pojavijo posamezne napake, katere bi lahko vplivale na varnost zaposlenih, če se ne bi takoj odpravljale. Tako pa s poostreno kontrolo poskušamo preprečiti nastanek nezgod pri delu.
Vzdrževalni obrati
V	mesecu novembru je bilo opaziti padec števila poškodb pri delu, kakor tudi izgubljenih dni. Rezultati, doseženi v novembru, so kljub vsemu nad poprečjem preteklega leta.
obrat topilnica, ki je imel v primerjavi s preteklim mesecem pet poškodb manj. Valjarna pa je zmanjšala število poškodb samo za eno poškodbo.
Pri analizi poškodb pri delu ugotavljamo, da imajo večkrat obrati z manjšim faktorjem nevarnosti več poškodb in izgubljenih dni kot obrati, v katerih je delavec izpostavljen težkim delovnim pogojem, povezanim z nevarnostjo. V tabeli so navedeni rezultati vseh obratov za 10 mesecev.
Na 100 zaposlenih
Število poškodo- vanih	Število izgubljenih dni	1: poškodb ^ i	izgub- ljenih dni
126	1854	44,5	6,53
18	308	38,5	6,58
8	126	38,-	5,98
54	722	23,6	3,16
6	303	7,7	3,88
3	68	10,9	2,47
Uprava in ostalo
Ni bilo poškodb pri delu.
V talilnici
Alojz ZAJŠEK je obračal voziček na vrtalni plošči, pri tem mu je spodrsnilo in je padel. Pri padcu se je udaril v hrbet.
Redjep ALETIČ je odstranjeval ogorke iz retott. Spodbil se je na alonži in se pri padcu udaril v kolk.
Jože RIBIČ je v separaciji čistil ogorke izpod transportnega traku. Gruda ogorkov mu je padla na glavo ter mu prebila kožo.
Andjelko MARKOVIČ je s sodelavci prinašal retorto k peči. Takrat je eden od topilcev odvrgel železni drog, ki je ponesrečenemu padel na desno nogo ter mu poškodoval stopalo.
Mohamed AVDIČ se je udaril pri vlečenju ogorkov iz jaškov v levo roko ob zid.
Ilija DJUKELIČ je stresal lom iz japanerja in udaril z desno roko ob zid.
Stane LESKOVAR se je pri vlečenju cinka iz predležev opekel s tekočim cinkom po stopalu.
Stipe MATIJEVIČ je pri potiskanju japanerja s šaržo po neravnih tleh občutil naenkrat močno bolečino v gležnju leve noge.
V obratu cinkovo belilo
Slavko JANKUČIČ se je pri prestavljanju veder udaril v koleno; le-to mu je pozneje močno oteklo.
Jože MALGAJ je prediral retorto zadaj peči, ko je iz nje nenadoma puhnil plamen ter ga kljub temu, da je imel nameščen ščitnik na obrazu, oplazil po ušesu in vratu.
V obratu rajinacija
Alojz BOBEK je odlival cink iz rafinacijske peči, ker pa so bili modeli hladni in vlažni od megle, je cink brizgnil iz mo-
dela ter ponesrečenca opekel po vratu in ušesu.
Edi KOPRIVNIK je pomagal pri zapiranju II. kondenzatorja na sistemu cinkovega prahu. Zaradi motenj pri tehnološkem procesu je trenutno narasel pritisk in mu puhnil plamen gorečega cinkovega prahu po desni strani obraza, vratu ter po desni roki in ga opekel.
V	valjarni
Janko POKLECKI se je pri valjanju cinkove pločevine urezal na lakt leve roke.
Drago ŠPILJAR se je pri ravnanju pločevine s pomočjo klešč med valjem udaril v prsni koš.
Anton VREČAR je pri valjanju pločevine moral menjati paket, pri tem so se mu klešče zataknile v paket in ko jih je hotel iztrgati iz paket se je z njimi udaril v koleno desne noge.
Mile VLAJNIč je dobil roko pri štancanju rondel v neposredno bližino podajalnih valjev. Pri tem mu je valj zagrabil zaščitno rokavico in mu obenem stisnil košček kazalca leve roke.
V	kemiji I.
Anton FRIŠEK je vlekel z železnim kavljem kos trdega natrijevega sulfida po podestu v ponev. Ker mu je pri tem železni kavelj zdrsnil je ponesrečenec omahnil ter padel vznak v ponev, v kateri je bila blaga natrijeva lužina, segreta na 60° C. Ponesrečenec je dobil lažje opekline predvsem po hrbtu.
V elektrodelavnici
Franc TRATNIK se je pri sestavljanju električne pečice zbodel z izvijačem v sredinec leve roke.
V mehanični delavnici
Ivan BOŽIČEK je dobil drobec karborunda pod robom očal v oko^Tco je brusil orodje.
rAlbjz TOVORNIK je peljal na kolesu PVC cev po javni cesti iz mehanične delavnice do grafike. Na mostu čez Voglajno ga je prehiteval tovornjak, ki je zadel v nevarno štrlečo cev ter ga zbil na desni rob cestišča.
V plinarni
Nikola PELJHA ie pri praznjenju prekucnega vozička v zbiralni bazen stopil z desno nogo v vroč katran. Pri tem se je opekel po desni nogi.
V transportu
Nikola PEJKIČ je hotel zlesti v vagon. Pri tem je spodrsnil ter se s kolenom udaril ob rob vagona.
Silvo JEVŠENAK je dvigal iztirjeni vagon z dvigalko. Dvigalka je spodletela ter ponesrečencu prebila arkado nad levim očesom.
Mohamed KOVAČEVIČ je pri razkladanju fosforitov iz vagona pri vzvratni vožnji s samokolnico zadel v podest ter se udaril v prsni koš.
Ljubo UNIČEVIČ je pri raz-kladanju fosforitov izgubil ravnotežje, ko je peljal s samokolnico po podestu. Pri padcu si je huje poškodoval roko.
Na poti z dela se je poškodoval Stanko ŠEŠKO.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje z 2. strani)
Odobraval je službena potovanja v inozemstvo našim delavcem. Posebno pozorno je obravnaval finančno situacijo, ki se je v drugem polletju zaradi raznih podražitev surovin, reprodukcijskega materiala itd., precej poslabšala. Posebno pozorno pa je upravni odbor obravnaval finančno situacijo podjetja v letu 1970, kolikor bi še naprej delali pod takšnimi pogoji kot do sedaj. Poleg navedenega je upravni odbor obravnaval in reševal še razne prošnje za finančna in materialna sredstva, razne pritožbe in podobno.
DELAVSKI SVETI DELOVNIH ENOT
Delavska sveta sektorjev metalurgije in kemije sta se sestajala enkrat mesečno. Na sejah sta obravnavala in sklepala o planskih nalogah ter izvršitvi proizvodnih načrtov za svoje oddelke. Obravpavala sta delovno disciplino, ter sprejemala ukrepe za izboljšanje le-te. Delavski svet metalurgije je po-
sebno pozorno obravnaval situacijo, ki je nastala v podjetju zaradi podražitve surovin na trgu, posebno pa pomanjkanja cinko-vih koncentratov, če se jih pa dobi, so pa izredno dragi. Tako, da bo potrebno počasi opuščati proizvodnjo cinka ter podjetje preusmeriti na predelavo, oziroma nove izdelke. Tudi v obratih kemije bo potrebno raznih izboljšav in preusmeritev proizvodnje. Razširiti bo potrebna oddelek grafike itd.
Delavska sveta sektorjev vzdrževalnih obratov in strokovnih služb sta se sestajala p® potrebi. Na svojih sestankih sta obravnavala osnutek pravilnika o delitvi osebnih dohodkov s pripadajočimi pravilniki, polletno poročilo o proizvodnih in finančnih uspehih, tričetrletno poročilo o proizvodnih uspehih, oziroma neuspehih. Obravnavali so tudi disciplino v oddelkih in službah, kakor tudi perspektivni razvoj kemičnih obratov Cinkar-
ne.
D. M.
Ob obletnici smrti Martina Plankarja
Jezikovni tečaji
Ko poteka enajsta obletnica smrti Martina Plankarja, ki ni bil znan samo Celjanom, temveč je bil tudi daleč naokoli poznan borec za delavske pravice nad pol stoletja v Celju, je prav, da se oddolžimo spo-minu moža, ki je dolga desetletja delal kot glavni delavski zaupnik v celjski Cinkarni. Zaradi svoje poštenosti in skromnosti je bil spoštovan med delavskim razredom, ugled pa je užival tudi pri vseh nasprotnikih delavskega razreda v obdobju med obema vojnama.
Ob času, ko je poteklo pol stoletja od smrti Ivana Cankarja, se spominjam, s kakšno vnemo mi je večkrat razlagal Cankarjeve izjave iz njunega mdsebojnega razgovora, ko sta se sestajala v Ljubljani in ko je bil naš Martin še mlad. Te besede verjetno niso nikjer zapisane. Bil je tudi glavni pobudnik za ustanovitev Cankarjeve družbe v Celju, četudi ni bil pisatelj, smo Martina vsaj nekateri smatrali za celjskega Cankarja, ko je neštetokrat govoril, da kdor Cankarja ni pre-čital in preštudiral, se ne more šteti za slovenskega inteligenta. V svoji skromnosti je tudi odklonil, da bi bil prvi delavski župan predvojne občine Celje — okolica. Njegova parola je bila: »Kdor dela za druge — pozabi na sebe.« Tak je bil vse življenje — trden kot granit in neomajen, kot idealist si ni hotel izboljšati ponujenega položaja na račun drugih, da bi zapustil delavske vrste.
Priznanje in plačilo za njegovo nesebično delo je sledilo po osvoboditvi — imenovan je bil za častnega občana mesta Celja.
Jaka Vodopivec
Center za poučevanje tujih jezikov posluje že več let in je v njem z uspehom končalo tečaje že na stotine delavcev, uslužbencev s srednjo, višjo in visoko šolsko izobrazbo, študentov ter ljudi vseh poklicev.
Trgovski, gostinski in zlasti turistični delavci, kakor tudi vodilni uslužbenci v podjetjih in ustanovah bodo lažje poslovali in o-pravljali svoj poklic, če bo-d» znali vsaj dva tuja jezika.
Osvajanje znanja tujih jezikov na moderen, lahek in hiter način omogoča prav ta center.
V tem centru že dolga leta poučujejo rutinirani lingvisti naslednje tuje jezike:
nemščino, italijanščino, angleščino, francoščino, španščino in ruščino. Začetni, nadaljevalni in konverzacijksi tečaji omenjenih jezikov trajajo vsi po 4 mesece in so 2-krat po 2 uri na teden. Šolnina za posamezen tečaj je samo
30.000	starih dinarjev ter je plačljiva v treh obrokih; učbenike dobite za doplačilo na samem centru. Tečaji so v treh izmenah; ob 16.15, ob 18.00 uri in ob 19.40 uri.
Martin Plankar
Vse do svoje visoke starosti je aktivno sodeloval pri vseh delavskih, kulturnih in gospodarskih organizacijah. Vsa delavska gibanja v tem času — mezdna gibanja, stavke, kulturni nastopi, zastopstva delavskega razreda v javnih ustanovah, vse to je povezano z njegovim imenom.
Ker sva desetletja stanovala v isti hiši in istem hodniku, sem bil tako rekoč že od otroških let njegov učenec in močno ped njegovim vplivom in nadzorstvom, zaradi česar me niso mogle pridobiti druge organizacije. Saj me je že med prvo svetovno vojno pridobil na prvem sindikalnem sestanku za uličnega blagajnika in tako sem zaradi svoje agilnosti bil seveda odpuščen iz Cinkarne. Prav tako me je Plankar vedno bolj uvajal v razne funkcije in na odgovorna mesta v delavskih forumih, cesto tudi proti moji volji, ko sem se čutil kot mladinec še nesposobnega. Seveda se je zanimal tudi za vse ostale delavske mladince.
, igli 'J* SRllIB m * i r
' . Sl i 1J.)	K lil y!.I -«!"•
STARŠE OBVEŠČAMO
a)	da imajo v otroških vrtcih 4-mesečne jezikovne tečaje za predšolske otroke, in sicer 2-krat po 1 uro tedensko; šolnina znaša 10.000 starih dinarjev, plačljiva v dveh obrokih;
b)	da so za učence osnovnih šol ter dijake vseh vrst srednjih šol začetni in po-globitveni 4-mesečni tečaji tujih jezikov, in sicer 2-krat po 1 uro tedensko; šolnina znaša 12.000 starih dinarjev, plačljiva v dveh obrokih.
Cas tečajev pod a) in b) bo določen po želji interesentov.
Zimski tečaji se pričnejo vsako leto 10. septembra, vpisovanje pa traja od 1. avgusta do 5. septembra.
Spomladanski tečaji pa se pričnejo 20. januarja, vpisovanje pa traja od 1. oktobra do 15. januarja.
V tečaj se prijavite z navadno dopisnico!
Zaradi velikega zanimanja za intenzivne tečaje svetujemo interesentom, da se takoj prijavijo pri DELAVSKI UNIVERZI CELJE Center za poučevanje tujih jezikov Celje, Cankarjeva I II tel. št. 32-24 in 25-34.
Slovensko ljudsko gledališče v drugi polovici sezone
Mesec december je v celjskem gledališču rezerviran skoraj izključeno za o-troke. Letos je bila na programu na novo napisana PEPELKA, ki se je mladini izredno priljubila zlasti zaradi nepozabne Minu Kjudrove v glavni vlogi. Zadnjih deset dni v decembru so bile tudi po tri predstave na dan. Tako je študij za druga dela nekoliko v zaostanku, vendar računamo, da bo do 30. januarja že zunaj komedija znanega ameriškega pisatelja Ncila Simona BOSA V PARKU. Takoj za tem delom pa bo naštudirano novo delo celjskega rojaka Jura Kislingcrja PREGNANI IZ RAJA. Drama pripoveduje o usodi ljudi po svetovni katastrofi, o ljudeh, ki so sc pred jedrskim uničenjem zatekli v podzemlje. Po tisoč letih prihajajo spet na površje, nazaj v raj, Iz katerega so bili pregnani, vendar zdaj niso več vajeni sonca, o katerem so sanjali iz pokolcnja v poko-Icnjc. Njihova koža ni več odporna proti ultravioletič-
nim žarkom. Tako so prvi ljudje, ki utirajo drugim pot na površje, obsojeni, da umrejo za dobro drugih.
Prizor iz Trnjulčicc
Komedijo BOSA V PARKU, v kateri bosta kot par nastopila Minu Kjudrova in Borut Alujevič, režira Mirč
Kragelj, Kislingcrjevo noviteto pa Franci Križaj, ki je letos postavil na oder že dve delit DESETEGA BRATA in pa Sartrovo dramo NEPOKOPANI MRTVECI. Na dolgu so še štiri dela: Ibsenov	SOVRAŽNIK
LJUDSTVA, Anouilhova komedija po VVildovi komediji GLAVNO JE, DA SI LJUBČEK, Budakova kmečka drama ŽEJNI VRELEC in pa za konec duhovita francoska kriminalka U-GRABITEV. Cc ne bo prišlo spet kaj vmes, epidemija gripe nam je v začetku decembra zaprla kar za 10 dni hišo, bo konec sezone lahko že sredi meseca maja. Pcrostali čas bo rezerviran za še neodigrane predstave in pa za študij novih del za drugo sezono.
V začetku meseca decembra je prevzel uprav-niško in .umetniško vodstvo celjskega gledališča priznan slovenski gledališki delavec in pisatelj BOJAN ŠTIII.
jž

KRVODAJALSKA AKCIJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Slavko Kalafatič (10), Jože Mo-zanič (6), Ferdo Gobec (9), Franc Koštomaj (6), Rudi Smukovič (9), Stefan Marcius (6), Evgen Si ladji (1), Stanko Vidovič (9), Ivanka Vidovič (7), Marin Jakič (2), Emil Piki (2), Jože First (3)* Alojz Kuzman (11), Milan Oli-vari (2), Alojz Naglič (2), Ivan Vočanec (1), Teodor Čosič (2).
Žicama: Franc Soršak (5).
KEMIJA: 9 odvzemov in 1 zdravniško odklonjen
Soli in pigmenti: Alojz Kunst (11), Milan Krumpak (15), Franc Dečko (22), Rudi Kranjc (4).
Umetna gnojila: Karl Feguš (20), Ivan Trnovšek (6).
Grafika: Anica Pompe (9), Milena Stankovič (2), Marija Kalafatič (4).
VZDRŽEVALNI OBRATI: 31 odvzemov
Strojni obrat: Franc Cafuta (1), Jože Tratnik (5), Franjo Kumar (1), Marjan Cimerman (11). Boris Del Negro (22), Andrej Gombač (3), Ivan Tomažič (9),* Janko Špeglič (1). Zvone Kobola (8), Dominik Žvegler (5), Ivan Lužar (13), Marjan Špes (2), Karl Ramšak (11), Alojz Kozar (8), Ivan Breznik (6).
Elektro obrat: Milan Volavšek (2), Edvard Selič (2), Tone Hohnjec (7), Viktor Vervega (4), Martin Žibert (14), Milan Seni-čar (4), Branko Radšel (1), Slavko Turnšek (6), Franc Crepin-šek (4).
Energetika: Anton Polajžar (3), Janez Bevk (2).
Gradbeni obrat: Martin Šalej (15), Franc Levar (4), Alojz Žnidar (12), Edi Jurhar (17), Ludvik Trnovšek (11).
TEHNIČNA KONTROLA: 1 odvzem
Metoda Kastelic (6).
TRANSPORT: 8 odvzemov
Živorad Negič (8), Ignac Šeško (10), Jože Motoh (13), Avgust Jerič (3), Ciril Laubič (11), Peter Stefanec (6), Martin Ogra. jenšek (12), Anton Kamenšek (9).
KADROVSKO SPLOŠNI SEKTOR: 5 odvzemov
Slobodan Stojkovič (25), Ivan Špes (25), Irena Jelovšek (2), Jožica Kajtna (3), Ivo Svetličič (3).
Tudi izven rednih krvodajalskih akcij so se nekateri krvodajalci med letom odzvali z vsem razumevanjem nujnim vabilom Postaje za transfuzijo krvi. Zlasti lep odziv je bil 17. decembra med tovariši iz talilnice, ko je šlo za rešitev življenja tovariša Franca Oštirja. Nekateri med spodaj objavljenimi osemintridesetimi tovarišicami in tovariši so priskočili na pomoč tudi večkrat. Zato navajamo v oklepaju poleg imen količino darovane krvi. Skupno so dali 17.420 ml krvi: Ivan Brglez (920), Viktor Bračko (530), Anton Belej' (390), Milan Babovič (265), Jože Čater (390), Franc Dečko (265), Boris Del-negro (390), Andrej Gombač (265), Emil Gajšek (390), Anica
Gliha (265), Anton Golob (265), Pero Ilič (780), Adolf Krajnc (265), Marjan Kavka (390), Helena Korošec (265), Valter Leben (390), Emil Mlinarič (430), Jakob Novak (390), Franc Okrožnik (265), Simon Petkovški (390), Mihael Petek (430), Martin Prelož-nik (655), Daniel Petrin (795), Franc Preložnik (430), Franc Poklšek (390), Feliks Rupert (265), Anton Repas (430), Slobodan Stojkovič (1.475), Ivan Strmšek (390), Poldka Sedminek (430),
(Nadaljevanje s 3. strani)
minarji morajo vsebovati predavanja o poslovanju delovne organizacije in o delu samoupravnih organov ter družbeno političnih organizacij. -
•	Do 31. januarja bi morali aktivi Zveze mladine organizirati neposredne stike zaposlene mladine s štipendisti svoje delovne organizacije.
•	Aktivi ZMS morajo skrbeti za družbeno-politično usposabljanje svojih vodstev. Zato morajo skrbeti za njihovo redno udeležbo na vseh seminarjih občinskih in republiške organizacije ZMS. V kolikor pa je teh premalo, morajo od vodstev ZMS zahtevati, da jih organizirajo več.
•	Aktivi ZMS se morajo boriti, da bo v razvojnih načrtih
Rudi Šibli, dipl. ing. (265), Rudi Šimanovič (390), Konrad Šalamon (265), Jurij Stubičan (390), Irena Teršek (265), Ivan Trobiš (265), Ljubo Umičevič (1.600), Franc Vipotnik^(390).
Občinska organizacija Rdečega križa je ob zaključku leta poslala pismo, kjer sejCinkarni in vsem krvodajalcem iskreno zahvaljuje za sodelovanje ter želi ob vstopu v novo leto 1970 vsem kar največ delovnih uspehov in osebne sreče.	I. S.
čim jasneje opredeljena kadrovska politika.
• Vsi udeleženci seminarja morajo do 31. marca 1970 posredovati neposredno Republiški konferenci zveze mladine Slovenije informacijo o uresničevanju na seminarju sprejetih stališč.
Lep uspeli naših fotoamaterjev
Pretekli mesec je občinski svet Ljudske tehnike priredil prvo medklubsko „ razstavo umetniške fotografije, diapozitivov in amaterskega ozkotračnega filma. Medtem ko je bila razstava umetniške fotografije v foyerju celjskega Slovenskega ljudskega gledališča, pa so diapozitive in ozko-tračne filme predvajali v klubskih prostorih v Cankarjevi ulici.
Med fotoamaterji je vladalo veliko zanimanje za sodelovanje na tej razstavi, saj je 49 avtorjev poslalo 313 črno-belih fotografij, 26 jih je poslalo 139 diapozitivov in šest avtorjev sedem ozkotračnih filmov.
Strokovna žirija , je vsa poslana dela pregledala in izbrala za razstavo 176 u-metniških fotografij, 91 diapozitivov in 4 ozkotračne filme.
Najuspešnejšim avtorjem umetniških fotografij je ži-rra podelila šest medalj in pet diplom: člani našega fotokluba so prejeli:	zlato
medaljo Ivo Ramšak za »Portret M«, bronasti medalji: Polde Šmon za »Drznost in Zlatko Šentjurc za »Nasmeh« ter diplomo Pavle Žele za »Grajska vrata«.
Izmed enajstih priznanj za najboljše diapozitive pa so prejeli: srebrno medaljo Mišo Lebar ,dipl. inž. za »Prijetno«, bronasto Ivi ga Žerjavova, dipl. inž. za »Zaton« ter diplomi Tone Žerjav ,dipl. inž. za »Dubrovniško letališče« in Mimika Vengust za »Zaljubljena«.
Proizvodnja in produktivnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	cinkove plošče — večja proizvodnja za 214,5%;
—	kadmijeva pločevina — večja proizvodnja za 5,4 %;
—	čašifce za galvanske e-lemente — manjša proizvodnja za 13,1 %;
—	cinkoVi strešniki — večja proizvodnja za 36,6 %;
—	cinkova žica — večja proizvodnja za 79,7 %;
—	vlite anode — večja proizvodnja za 100,3%;
—	zamak cink — večja proizvodnja za 7,2 %;
—	žlebovi in cevi — večja proizvodnja za 51,8	;
—	ameriški trakovi — večja proizvodnja za 16,6 %;
—	anilinske barve — manjša proizvodnja za 8,9%;
—	tekstilna in ostala pomožna sredstva — manjša proizvodnja za 29,2 %;
—	kromov galun — manjša proizvodnja za 28,1 %;
—	natrijev hidrosulfid — večja proizvodnja za 22,4%;
—	natrijev sulfid — manj-
ša proizvodnja za 37,4 %;
—	cinkov sulfat — manjša proizvodnja za 8,8 %;
—	litopon — večja prodaja za 2,7 %;
—	ultramarin — manjša proizvodnja za 14,5 %;
—	svinčevi oksidi — večja proizvodnja za 24,3 %;
—	superfosfat — manjša proizvodnja za 1,9%;
—	modra galica — večja proizvodnja za 5,4 %;
—	zelena galica — večja proizvodnja za 9,6 %;
—	barijev sulfid — manjša proizvodnja za 5,8%;
—	kemolit plošče — večja proizvodnja za 66,8 %;
—	mikrocink plošče — večja proizvodnja za 33,5 %;
—	avtotipijske plošče —
manjša proizvodnja	za
34,8 %;
—	modri baker — večja proizvodnja za 31,1 %;
—	mešana gnojila	—
manjša proizvodnja	za
46,1	%;
—	kemikalije za grafično industrijo — vbčja proizvodnja za 43,7%;
—	voba-bapve — večja proizvodnja za 9,7 %;
—	zemeljske barve — manjša , proizvodnja za 3.2%;
— organol tiskarske barve — večja proizvodnja za 57,9%;
—	oljni minij — .manjša proizvodnja za 13,5 %;
—	ftalatni minij — manjša proizvodnja za 9,3 %;
—	korocink — manjša proizvodnja za 26,6 %;
Letni plan celotnega dohodka, bil je večji od onega iz 1968. leta, je bil v celoti dosežen.
Znatno hitrejši je bil porast realizacije v tujino od porasta domače prodaje.
Vrednost izvoza v letu 1969 je znašala 8,508.062 $ n je bila za 42 % večja od one. ki je bila dosežena v letu 1968 in za 40 % več od planirane.
72 % vrednosti izvoza je bilo prodane na konvertibilno področje, 12% na vzhodnoevropsko in 16 % na ostalo klirinško področje.
Ker je bilo poprečno število zaposlenih v letu 1969 za 3,4 % večje kakor v letu 1968 proizvodnja pa je porasla za 14,5 °/g, je bila produktivnost dela v Tetu 1969 Izboljšana.
Seja republiške konference ZMS
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. januarja do 15. februarja 1970.
Kino Union
Od 15. do 19. januarja »VELIKO ROPANJE V BANKI« ameriški barvni film Od 20. do 21. januarja »VELIKI DAN« jugoslovanski film Od 22, do 25. januarja »BENJAMIN« francoski barvni film Od 26. do 28. januarja »ROMEO IN JULIJA« angleško-italijanski barvni film Od 29. januarja do 1. februarja »KRVAVI POKER« ameriški barvni film Od 2. do 4. februarja »VODIC ZA POROČENE MOŠKE« ameriški barvni film Od 5. do 8. februarja »POZIV REVOLVERASU« ameriški barvni film Od 9. do 12. februarja »NE TAKO Z ŽENAMI« ameriški barvni film Od 13. do 16. februarja »NI ROZ ZA AGENTA OSS 117« francosko-italijanski barvni film
Kino Metropol
Od 16. do 20. januarja »NA OBALI KEKE« ameriški barvni film Od 21. do 25. januarja »HEROJI TRDNJAVE FORT APAČE« ameriški barvni film Od 26. do 28. januarja »OD SONCA NAVZDOL« ameriški barvni film Od 29. januarja do l. februarja »ROŠEMAKYJIN OTROK« ameriški barvni film Od 2. do 4. februarja »SKRIVNOST BELE NUNE« nemški barvni film Od 5. do 8. februarja »MRTEV ALI ZIV« italijanski barvni film
Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji GP “Celjski tisk« Celje
Od 9. do 11. februarja »D ARLING V ZAGATI« angleški barvni film Od 12. do 15. februarja »NE DELAJ VALOV« ameriški barvni film
Kino Dom
Od 14. do 18. januarja »ARIZONA KOLT« francosko-italijanski barvni film Od 19. do 21. januarja »JOANNA« angleški barvni film Od 22. do 25. januarja »KLUB MORILCEV IZ BROOKLYNA« angleško-nemški barvni film Od 26. do 28. januarja »RAZPOSAJENO« francosko-italijanski barvni film Od 29. januarja do 3. februarja »DNEVI JEZE«
italijansko-nemški barvni film Od 2. do 4. februarja »INCIDENT« ameriški film Od 5. do 8. februarja »ZA 1000 DOLARJEV DNEVNO« špansko-italijanski barvni film Od 9. do 12. februarja »KRALJEVI LEV« francosko-češki barvni film Od 13. do 16. februarja »POČIVAJ V MIRU« italijansko-nemški barvni film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
Rebusa
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega moža in očeta
VINKA TURNŠKA se iskreno zahvaljujemo članom kolektiva Cinkarne, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Pošehno se zahvaljujemo članom elektro obrata za darovani venec in izraze sožalja.
Žalujoča žena Marija, sin Slavko in hčerka Štefka.
KADROVSKE
VESTI
V MESECU DECEMBRU SO PRIŠLI V PODJETJE: Štros Pavel, mag. oec., Omladič Franc, Prcskar Marija, Lončar Miroslav, Horvatič Franc, Sagaj Stanislav, Rabadjijevič Dragi-ša, Mijič Stevo.
ODŠLI iz PODJETJA: Zavolav-šek Mirko, Fazlič Hamid, Gasi Ra-gib, nalili Jahir, Matijevič Stipe, Kolarič Jože, Avdič Mehmed, Pasek Stjepan, Markovič Angel, Boš-kovič, Marko, Bognar Stevo, Moža-nič Jože, HorvaJ; Ivan, Smutni Vladislav, Jahirovič Husein, Solman Alojz, Soršak Frane, Jager Stanislav, Panzalovič Dorde, Bašič Marinko, Delič Hamdija, Jerkovič Ma-
to, Vozlič Ivo, Jug Marjan, Košto-maj Ivan, Omladič Franc, Košec Slavica, Premšak Dagmar, Bregar Jože, Lampret Silvo, Muhič Branko, Koštomaj Aleksander, Meštrov Magdalena, Potočnik Albina, Predič Stojan, dipl, oec., Lesničar Božidar, Vlajnič Gordana, Destovnik Silvo, Ropert Feliks, Mičič Danilo, Seli-movič Dževad, Kranjc Martin.
V POKOJ ODŠEL: Zupanc Ivan.
POROČILI SO SE: Pevec Fric, Govedič Anica in Drofenik Marin-
j SODELUJTE V j j Cinkarnarju j
Vrednost točke
za december 1969
Pražarna in granulacija cinkovih koncentratov
Žveplena kislina — cinkova linija — — -Žveplena kislina — piritna linija — — -
Skupne službe novih kislin in pražarne cinka z granulacijo —	—	—	—	—	.
Žveplena kislina 60 Bč in 66 Bfe stari obrat -
Skupne službe obrata pražarn in žveplene kisline	- -
Talilnica surovega cinka -	—	—	—	—	-
Keramika — —	—	—	—	—	—	—	—	.
Plinarna — —	_	—
Obratovodstvo topilnice surovega cinka Valjarna cinka —	—	—	—	—	—	—
Cinkove čašice —	—	—	—	—	—	—	—	—
Cinkova žica —
Zlebarna — —	-	—	—	—	—	—	—	-
Obratovodstvo predelave cinka — — — -Rektifikacija cinka ------
Cinkov prah iz fektifikacije	—	—	—	—	-
Sekundarna proizvodnja cinka	—	—	—	-
Cinkovo belilo —	—	—	—	—	—	—	—	-
Obratovodja rafinacije - —	—	—	—	-
Glavni inženir metalurške proizvodnje — -Kemolit plošče —	—	—	—	—	—	—	—	.
Cinkografske plošče — — —	—	—	—	.
Tehnično vodstvo in nadzor grafike — — -Preparati za grafično industrijo — — —
Vodstvo grafike s strokovnimi službami m tiskarno -
Obrat barvil -	—	—	—	—	—	—	—	-
Obrat barv — — — — — — —— — Skupne službe obrata barv —	—	—	—	-
Obratovodja barv in barvil —	—	—	—	-
Superfosfat -	—	—	—	—	—	—	—	-
Tehnično vodstvo proizvodnje superfosfata -Modri baker -	—	—	—	—	—	—	—	-
Obratovodstvo gnojil in zaščitnih sredstev -Kromov galun -	—	—	—	—	—	—	—	-
Natrijev sulfid -	—	—	—	—	—	—	—	-
Barijev sulfid	-	—	—	—	—	—	—	—	-
Ultramarin —	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Svinčevi oksidi -	—	—	—	—	—	—	-
Cinkov sulfat	-	—	—	—	—	—	—	—	-
Modra galica	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Litopon — —	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Tehnično vodstvo proizvodnje pigmentov in soli —	—	—	—	—	—	—	—	—	^
Obratovodja pigmenti in soli —	—	—	—	-
Glavni inženir kemičnih obratov — — -strojni obrat	-	—	—	—	—	—	—	—	-
Elektro obrat	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Merilni obrat	—	—	—	—	—	—	—	—	—
Gradbeni obrat —	—	—	—	—	—	—	^
Energetika —	—	—	—	—	—	—	—	—	.
Poprečje vzdrževalnih obratov (glavni
inženir 'n priprava dela) —	—	—	—	-
Tehnična kontrola	—	—	—	—	—	—	.
Varnostna služba -	—	—	—	—	—	—	-
Transportni oddelek	-	—	—	—	—	—	-
Tehnični direktor —	—	—	—	—	_	—	.
Komercialni ikktor	—	—	—	—	—	—	—
Štabne službe ,	—	—	—	—	—	—	—	_
Investicijsko razvojni	sektor	—	—	—	—	-
Finančni sektor	-	—	—	—	—	—	-
Kadrovski splošni	sektor	—	—	—	—	—	.
Železna galica -	—	—	—	—	—	—	—	-
DJerdap — —	—	—	—	—	—	_	—	.
Celotno podjetje — — — — — — — —
c 0
I|š=
>2 > I
Ml
1,01
1,«1
1,91
1,91
1,91
1,91
1.91
1.91
1.91 1,99 1,00 1,00 1,99 1,00
1.90 1,09
1.91 1,00 1,09
1.91 1,02 1,02
1.92 1,99
1.92
1.90 1,99 1,09 1,99
1.91
1.91 1,99
1.91 1,99
1.91 1,99 1,99
1.91 1,99 1,99
1.91
1.99 1,91 1,00 1,00 1.09 1,00
1.99
1.99
1,99
1,00
1,99
1,00
1.99
1.99
1.99
1.99 1,99 1,90
1.99
1.99
a
lil
si:
5,4
4,9
0,9
2,1
9,8
■2,3
0,2
1,3
4,9
9,2