Št 191.
V Ljubljani, sobota dne 10. septembra 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob */*6. uri zjutraj, ■ ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K18—, polletno K 9-—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1‘50 Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo Je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Dr. Tavčar in dr. Triller proti Ribnikarju.
Včeraj popoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obravnava proti Ribnikarju, podpredsedniku naprednega političnega društva „Skala“, ki sta vložila radi znanih ostrih konfliktov med »mladini" in »starini" proti njemu naslednjo tožbo gg. dr. Tavčar in dr. Triller:
Sredi meseca avgusta je trosil obtoženi vest po Ljubljani, da sem pri vladi spletkaril proti potrditvi župana Hribarja in delal zavratno na to, da bi le ta ne bil potrjen. Predlaga, da naj se obtoženec kaznuje v smislu § 488 zaradi razžaljenja časti.
Mala dvorana okrajnega sodišča je nabito polna, vse je radovedno na tek te nenavadne politične razprave.
Sodi okrajni sodnik dr. Pompe, tožbo zastopa v svojem in dr. Tavčarjevem imenu dr. Triller, Ribnikarja zastopa d r. Ravnihar.
Ko omeni sodnik poravnavo, reče dr. Triller odločno: Prosim razpravo! Nato poda g. Ribnikar naslednjo izjavo:
Izvedeli smo, da je minister Hardtl povabil k sebi dvornega svetnika Ploja, gotovo radi tega, da bi sondiral slovensko mnenje v Hribarjevi zadevi. Naznanil je dr. Ploju, ko je bil 8. julija pri njem, da predloži v 48 urah cesarju Hribarjevo ne-potrditev. Ko pa je Ploj dejal, da bi še rad poizvedel mnenje merodajnih faktorjev narodno - napredne stranke, je Hardtl pritrdil, da še počaka.
Ploj je takoj pisal Trillerju, naj skliče več merodajnih mož narodno na,-p redne stranke, da jih bo informiral o Hribarjevi zadevi in se bodo o tem posvetovali. Imenoval je datum 11. julija: dr. Triller mu je takoj sporočil, naj le pride.
Peljal je Ploja k dr. Tavčarju, kjer so se posvetovali o posledicah razpusta in končno sklenili, da bosta Tavčar in Triller vplivala na narodno napredno stranko, da bo zadovoljna s tem, da se izvoli za župana dr. Tavčar. Dejala sta sicer, da se mora Hribarja o tem obvestiti in njegovo mnenje slišati, vendar so sklenili, naj Ploj takoj gre k Schwarzu ter vpraša, če bi vlada priporočila v potrditev izvolitev dr. Tavčarja. Ploj je šel takoj k Schwarzu in le-ta je po nekaterih pregovorih izjavil, da bode dr. Tavčarja priporočil v potrditev.
Kmalu nato je šel Ploj zopet k Hardtlu, ga informiral o konferenci z »narodnimi faktorji" in ljubljanskih utisih.j] Takoj nato je Hardtl rešil Hribarjev akt neugodno in predložil cesarju, naj Hribar ne bo potrjen.
14.	avgusta je bil Ploj zopet v Ljubljani, govoril je zopet s Tavčarjem, Trillerjem in to pot tudi s H ri b a r j e m , ki je odločno izjavil, da novo volitev zopet
sprejme. Takoj na to je Ploj, uvidevajoč, da ni bil julija dobro informiran, pisal Hardtlu, da v Ljubljani ni več istega razpoloženja kakormeseca julija, ampak da je za Hribarja.
V to, da je pripomoglo »Jutro". Hardtl je odgovoril na Plojevo željo, naj bo vseeno Hribar potrjen, da je zdaj že prepozno, ker se ne da ničesar več izpremeniti.
Dr. Triller in dr. Tavčar sta šele pod pritiskom informirala Hribarja, ki je izjavil, da je bilo drugače dogovorjeno, ko je že prej z druge strani izvedel o pogajanjih pri Schwarzu. Triller in Tavčar sta začela delati na to, da se javnost ne vname preveč za Hribarja. Priporočala sta mir, in da naj se čaka brez ugovorov na odlok z Dunaja.
V »Slov. Narodu" so delali razpoloženje za dr. Tavčarja in celo Hribarja ponižali. Tudi občinske svetnike se je prepariralo v tem smislu, da se ne da nič narediti, da je Hribar pač žrtev in da je edino pametno, če se udamo.
A »Jutro", ki je pisalo za Hribarja, jima je bilo na poti. Zato je dr. Triller pod neko pretvezo poslal dr. Novaka k obolelemu dr. Žerjavu, ki naj bi vplival, da »Jutro" o županski aferi začasno sploh ne piše.
»Jutro" proti županu Hribarju.
Ta čas je »Jutro" pisalo z indirektnimi članki zoper Tavčarjevo kandidaturo. Pisalo je članke »Zvestoba za zvestobo", »Kje je slovanska vzajemnost itd." pred
15.	avgustom.Hotelo se je doseči potrditev, če pa to ni več možno, pa zopetno izvolitev Hribarja.
21. avgusta se je županova nepotrdi-tev razglasila. »Slov. Narod" mu je ta dan napisal, da bo odločitev položena v roke Hribarja sa m e g a , s t em pa seveda tudi vsa odgovornost za vse posledice pripade njemu. Izvr-ševalni odbor je sklenil zaupnico Hribarju, glede sprejetja županske volitve pa sklenil prepustiti odločitev njemu. S tem mu je zopet naprtil velikansko odgovornost ter vplival na njegov ukrep.
Tik pred klubovo sejo občinskega sveta pa je izvrševalni odbor sklenil drugače, in sicer, da Hribar izvolitve ne sme sprejeti in da naj se izvoli nekdo drugi županom, Hribar pa padžupanom. To se je sklenilo v odsotnosti Hribarja in potem poročalo v klubovi seji.
Da hočejo Hribarja vreči, bilo je »Jutru" sprvopočetka jasno. V članku »Dr. Tavčar župan ljubljanski" se je naklep razložil javnosti. Tudi se je poročalo o pogajanjih pri Schwarzu. Dr. Tavčar in dr. Triller pa sta tajila v »Slov. Narodu" vsako pogajanje in vsakega nagnala z lažnjivcem, ki jima je očital, da sta se pogajala. Nato je izšla v »Jutru" replika: »Odgovor dr. Tavčarju in dr. Trillerju", ki je stvar docela razkrila.
Tam se je povedalo, da sta ta dva moža Hribarja s tem, da sta vlado vprašala, ali bo Tavčar potrjen, prej žrtvovala, preden je vlada Hribarjev akt sploh rešila.
V	teh razburjenih časih, ko se je vse ogrevalo za starega ljubljanskega župana, ko so se županu Hribarju prirejale velikanske ovacije ob priliki gasilske slavnosti in slovanskega gospodarskega kongresa, sreča Ribnikar vrtnarja Urbančiča, ki ga ježe poznal od podkovske šole, kjer je bil pred leti vodja. Pogovor je nanesel na politiko in na »Jutro". Ribnikar je zagovarjal stališče »mladinov" in dejal Urbančiču, da sta dr. Tavčar in dr. Triller vprašala vlado za Tavčarjev županski stolec brez vednosti župana Hribarja in drugih kompetentnih faktorjev. Tudi mu je dejal, da dr. Tavčar in dr. Triller delata proti temu, da bi bil Hribar zopet izvoljen za župana. Ribnikar pa zanika, da bi rabil besede, ki mu jih podtika obtožnica. Osobito besede, da sta »spletkarila" ni rabil in tudi tega ni dejal, da sta zavratno delala proti potrditvi župana Hribarja. Govor z Urbančičem se ni sukal okoli nepotrditve župana Hribarja, marveč le bolj okoli tega, da se je vprašalo na vladi radi Tavčarja in okoli tega, da hoče postati ljubljanski župan dr. Tavčar, Hribarja pa se hočejo na lep način otresti.
Ribnikar nastopi dokaz resnice.
Ko konča Ribnikar, izjavi dr. Triller, da naj se inkriminira tudi ta Ribnikarjeva izjava.
Priča Urbančič.
Josip Urbančič, vrtnar kmetijske družbe, zaprisežen izpove, da je govoril 15. avgusta z g. Ribnikarjem najprej o gospodarskih vprašanjih, nato pa je priča rekel: Mladi ste pa hudi, nakar je g. obtoženec rekel, da so lahko; ker sta dr. Tavčar in dr. Triller delala pri vladi proti Hribarju, ker priča tega ni veroval, je rekel g. Ribnikar, da inu lahko veruje, ker on to dobro ve. Priča se ne more natanko spominjati avtentičnih besed g. Ribnikarja. Ta pogovor med gosp. Ribnikarjem in Urbančičem je slednji povedal svojemu sinu, ki je te vesti govoril naprej. G. Ribnikar na to izjavi, da nastopi dokaz resnice glede svojih besed napram Urbančiču po sledečih pričah: dvorni svetnik dr. Ploj, bivši župan Ivan Hribar, deželni predsednik baron Schwarz, minister za notranje zadeve Haerdtl, dr. Oražen, dr. Novak, dr. Žerjav, dalje naj se predočita dva sklepa izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, (v prve se je sklenilo, da se prepusti odločitev Hribarju, drugič se je sklenilo, da Hribar ne sme sprejeti izvolitve) sklep kluba občinskih svetnikov, ki je sklenil, da mora Hribar sprejeti izvolitev, kar pričajo dr. Švigelj, dr. Oražen, dr. Novak, dalje dr. Rybar, ki je dobil v nekem pogovoru z ministrskim predsednikom Bienerthom utis, da bi vlada ne iz-
vajala teh konsekvenc, ako bi ne posredovala dr. Tavčar in dr. Triller.
Dr. Triller na to predlaga, da naj se kot priči zaslišita tehnik Urbančič, sin prej omenjene priče in dr. Konda. Pravi, da je on sam poslal dr. Novaka k dr. Žerjavu posredovat v tem smislu, da naj se nikar ne piše o Hribarjevi zadevi, dokler stvar ni rešena, to pa radi tega, da bi odlok o nepotrditvi ne prišel v Ljubljano pred 18. avgustom, ker bi to znalo provzročiti demonstracije. V »Narodu" sem jaz ukazal, da naj ne piše ničesar, je rekel energično g. dr. Triler. Glede sklepov izvrševalnega odbora pa pravi, da se je tam sklenilo, da naj se Hribar izvoli, nato se on odpove in izvoli dr. Tavčar za župana, Hribar pa za podžupana; nato se odpove eden ljubljanskih deželnih poslancev mandatu, izvoli se potem Hribar v deželni zbor in odbor. Klub občinskih svetnikov se pa ni pridružil temu sklepu. Zato naj se zaslišita kot priči dr. Windischer in Fran Višnikar.
Sodnik prepusti ponujen dokaz resnice, povabijo se prej omenjene priče razun Rybara in Haerdtla, ki nista v posredni zvezi z zadevo, odklonijo se tudi sklepi izvrševalnega odbora in zaslišanje dr. Win-discherja in Višnikarja, ker se je o stvari razpravljalo po 15. avgustu.
Nato sodnik preloži obravnavo.
Sz slovenskih krajev.
Iz Šmartna pri Litiji. Šmartenskega dekana Riharja je na praznik dne 8, septembra cel dan trla jeza, ker so prišli tega dne Sokoli v njegovo faro. Svojim faranom dal je že pri prvi jutranji maši čutiti svojo jezo s tem, da jim še „žegne“ ni hotel podeliti. Nekateri pravijo, da radi tega ne, ker so vrli Šmartenci okrasili švoje hiše na čast Sokolom s slovenskimi zastavami in postavili slavoloke; drugi pa pravijo, da »žegna" radi tega niso dobili, ker so bila cerkvena vrata odprta in če bi se dekan obrnil, bi moral gledati z zastavami okrašene hiše. Opozoril je radi tega svoje vernike, naj vrata zapro, in ker tega niso hoteli storiti, jim ni dal »žegna". Tako so bili Šmartenci dne 8. semptembra na praznik Marijinega Vnebohoda brez »žegna".
Splošni pregled.
Italija in Avstrija.
V	nekem članku o posvetovanju ministra Aehrenthala z Giulianijem piše »No-voje Vremja": »Iredentistovske struje na Južnem Tirolskem, na Primorskem in £v Italiji ne sme resen politik pripisovati delo nekaterih agitatorjev. V Italiji sami netijo iredentizem ne morda kaki zakotni hujskači, ampak listi kakor »Giornale d’ Italia“, »Stampa", »Secolo", »Arena", »Gazetta" di
LISTEK.
M1CHEL ZfiVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	i91]
»Ne, rajši imam svoje bele lase. Kaj, vraga, saj vendar nisem mladič, ki išče pustolovščin 1 Dovolj je, da so zakrite te nemarne gube . . . Dobro je! . . .“
»Umetnik" se je naklonil ter odšel.
»Kakšen se ti zdim Angelo?" je dejal papež in vstal.
Duhovnik je pomotril starca z neomajno paznostjo in resnobo.
»Zdite se mi obdani z nekakšno strogo in veličastno lepoto,- je dejal naposled.
Angelo ni lagal!
Nemogoče bi bilo takrat spoznati v Rodrigu Borgia sedemdesetletnega starca. Njegove črne oči so v mračnem ognju tlele pod košatimi obrvi. Lasje so bili beli, a so dajali obličju neko otožnost, ki je popravljala njegovo trdoto. Tak, kakršen je bil, je utegnil veljati za človeka, ki je osivel od skrbi, a si je ohranil krepko lepoto zrele moške dobe.
Takrat je vstopil komorni sluga ter pričel oblačiti papeža v viteško obleko iz vijolčastega baržuna, vrhu katere mu je ogrnil eleganten in lahek plašč kratkega kroja iz vijoličaste svile. Borgia si je opasal okrog ledij vezen svilnat pas, ki je nosil fin paradni meč z razkošno okrašenim ročnikom. Nato si je pokril glavo s čepico, izpod katere so mu padali lasje z nekako resnobno gracijoznostjo na široki čipkasti ovratnik.
Angelo je vzkliknil od resničnega občudovanja. Volja je bila v Borgiji premagala starost. Hotel se je pokazati vrednega pozornosti; s čutom pofinjenim vsled diplomatskega takta se ni skušal pomladiti, toda z drobno skrbnostjo toalete in obleke ter z naporom svoje volje je postajal znamenit mož za sleherno žensko, ki ga je utegnila videti.
Nasmehnil se je, zamahnil lektorju Angelu v slovo, ter odšel.
in
Ko se je Borgia podajal k Rositi, ni čutil v sebi niti najmanjšega dvoma o izidu svojega koraka. Prepričan je bil, da deklica podleže v kratkem roku ali pa celo že prvi dan. Zato ni bil ni malo zmeden; samo nestrpnost njegove pohote ga je včasih stresala z rahlimi drhtljaji.
Stopil je v dekličino sobo, obstal na pragu in pozdravil.
»To je gospod grof de Faenza, ki prihaja k vam v poset," je dejala matrona in nemudoma izginila.
Borgia je zaprl vrata in se približal deklici.
»Dete moje," je dejal, »ali mi dovolite trenotek razgovora z vami? . . . Zabavati vas moram o rečeh, ki vas gotovo zanimajo . .
Toda Rosita se je bila odmaknila, oči široko odprte v nepopisni osuplosti, roke sklenjene, vsa pripravljena, da poklekne. In zamrmrala je:
»Papeži . . . Najvišji Pastir! . . .“
Borgia se je stresel od jeze. Ves njegov načrt, ki ga je bil zasnoval s toliko potrpežljivostjo, je splaval po vodi! Rosita ga je poznala! Rosita ga je spoznala! Toliko, da ni za minuto izgubil hladnega razuma.
»Motite se,“ je dejal z negotovim glasom. »Jaz sem samo grof de Faenza."
Deklica je pokleknila.
»Ne, sveti Oče, ne motim se! . . . Že večkrat sem videla vašo Svetlost, pri postni procesiji, pri veliki velikonočni maši, in o Svetem Petru ... Oh, ne, sveti Oče!
Vi ste, vsegamogočni gospodar Rima in vsega sveta, jaz sem oteta, ker ste vi tu! . . .“
»Zagotavljam vas, dete moje . . . Vstanite!"
»Sveti Oče!" ga je prekipila deklica v svoji vzhičenosti, »žrtev ropa sem ... Ugrabili so me, ponoči, s surovo silo . . . Iztrgali so me iz rok mojega moža, mojega mladega soproga ... In vlekli so me semkaj . . . Sveti Oče: prosim vas pravice! Ali bolje — ničesar ne prosim, razen tega, da se mi odpro vrata te hiše, da sem rešena nadzorstva te zoperne ženske, in da se smem vrniti k svojemu soprogu, svojemu Rafaelu, ki me ljubi . . . Sveti Oče, vi ga poznate . . . izkazovali ste mu svojo dobrohotnost . . . Še nedavno je bil ves srečen, da vam je smel nesti svojo lepo sliko Matere božje . . . Oh, mislite si . . . naj mi vaša Svetlost odpusti, če se slabo izražam . . . toda jaz govorim, kakor mislim . . . Bila sem vsa obupana, čutila sem, da mi je umreti ... a zdaj sva z Rafaelom rešena, ker ste vi tukaj!"
Rosita se je razjokala. Borgia jo je jedva poslušal. Toda njegove oči je niso zapustile. Požiral jo je z očmi. Motril je idealne črte, ki so se nudile njegovemu pogledu, in v svoji domišljiji je slačil obleko s prelestnega v telesa mlade deklice. Rahel znoj se mu je zbiral na čelu. Čutil je da ga zapušča hladnokrvnost. Sklonil se je ter prijel Rosito za roko.
»Vstanite!* je dejal z glasom, ki se mu je zdel trden, a je trepetal ob sleherni besedi. »Vstanite ... ne morem vas gledati klečeče pred mano."	(Dalje.)
Venezia" in mnogo drugih na temelju združenja vseh Italijanov. Še več bi rekli. Pro-tiavstrijska struja je že zašla tudi v parlament. To se je spomladi pokazalo pri posvetovanju vv morskem proračunu prav jasno . . . Človek lahko mirno zatrjuje, da se Italija sedaj dviga in giba pod vplivom narodne struje med ljudstvom. Sta 1? govorila oba državnika tudi o pojavih italijanskega nacijonalizma? Ne verujemo. Če se pa ni povspela višje nego samo do tro-zveznih uljudnosti, se nam zdi njun optimizem kolikor možno umeten in prisiljen."
Pošast modernizma.
V	petek je bil objavljen nov papežev motu proprio pod naslovom „Sacrorum man-tistitum," ki govori o grozotno naraščajočem modernizmu in o raznih načinih bojevanja napram njemu. Papežev dokument je pisan kakor vsi prejšnji, kliče v spomin vse stare odredbe in dodava še nekaj novih. V omenjenem spisu se navaja tudi prepis okrožnice »pascendi," 'kateremu sledi opomin, da naj duhovni predstojniki in škofje za božjo voljo gledajo, da se bode duhovski naraščaj vzgajal strogo katoliško in da ne bode dobil niti najmanjše prilike modernega mišljenja. Papež Pij se sklicuje v svojem spisu na svojega prednika Leva XIII. in z njegovimi opomini podpira trditev o pogubnosti modernizma.
Cobal contra llabe odnosno »Slovenski Narod“.
Ljubljana, 9. septembra 1910. Izpred porotnega sodišča.
Pred ljubljansko poroto se je danes začela obravnava proti Francu Habetu kot piscu raznih žaljivih dopisov Zagorja ob Savi, ki so bili priobčeni v „ Slovenskem Narodu". Na podlagi teh dopisov je uložil tožbo proti Habetu ravnatelj delavskega konsumnega društva g. Čobal tožbo.
Senatu predseduje nadstvetnik Polec, votanta sta dr. Geršak in Kobler, zapisnikar dr. Ohm-Januschowsky. Zastopnik tožitelja je dr. Tekavčič, obtoženca dr. Žirovnik.
Iz obtožnice povzamemo, da je tožitelj Čobal ravnatelj konsumnega društva v Zagorju in stoji tudi na čelu tamošnje soci-cialno-demokratične stranke. Ima precej političnih nasprotnikov tako iz klerikalne, kakor tudi iz liberalne stranke, ki po javnih časopisih napadajo čast in pošteno ime.
Obtožnica navaja prvi dopis in pravi:
Dva dni pozneje je izšel v „Slov. Nar." nov dopis pod naslovom »Glas iz Zagorja", v katerem se me vnovič najkruteje napada. Očita se mi, da sem v zvezi z Stidmarkovci in kapitalisti in da sem obljubil o priliki, ko so zahtevali delavci 20 °/0 zvišanje zaslužka, da ne bo stavke, ako se terorizirajo in kaznujejo neustrašeno zavedni Slovenci.
V	teh obdolžitvah se mi očita hinavščina in brezznačajnost; sumniči, da sem iz gole maščevanjaželjnosti preganjal slovenske delavce ter jim delal škodo.
Povzročitelj vseh teh napadov je obtoženi Franc Habe. On priznava, da je oba inkrimirana članka sam spisal in poslal svojemu prijatelju Antonu Kodru, pravniku v Ljubljani, da ju izroči uredništvu „Slov. Naroda".
Habe danes trdi, da on ni pravi pisec inkriminiranih dopisov, a v preiskavi je trdil, da je on pisec, obenem izjavlja, da se je takrat le zato priznal kot pisec, ker hoče nastopiti dokaz resnice. Predsednik prečita inkrimirane članke, ki iz njih povzamemo sledeče stavke:
Trdi se v dopisih, da je Cobal »prišel k nam s culo na rami in zakrpanimi hlačami", da za konsum „ni dal niti vinarja; a danes ima 15.000 kron premoženja v gotovini. Kako da si je prihranil to ogromno svoto, hočem za danes še zamolčati."
Potem se pripoveduje, da je bil svo-ječasni član Ign. Hoffmann dolžan 200 kron. Načelstvo je bilo, proti temu, da bi dobival še na kredit, a Čobal — pravi dopis — mu je vkljub temu še dajal. Kajti možakar Čobal je postal lakomen in pričele so se mu sline cediti po zlati uri in verižici, kojo je videl pri Hoffmannu. Potem pravi dopisnik, da je Čobal, ko je Hoffmann odhajal iz Zagorja, potuhtal, da bi bilo dobro mu vzeti zlato uro in verižico za dolg, pa mu je ponudil za 120 kron, polovico manj kakor je bila ura vredna. To da je storil na škodo konsumnega društva, ki je čez ostali dolg sčasoma križ naredilo.
Dalje se pravi, da je Čobal nekdaj pri določanju dividende rekel dobesedno: »Kaj pa imajo delavci od tega, če dobijo obresti, napijejo se in potem se po blatu valjajo. Jaz sem za to, da naj se dajo nizke^obresti ali pa nič."
Pri zadnjih občinskih volitvah je tudi Čobal vzel iz blagajne konsumnega društva 200 kron, koje so porabili za svoje agitacijske namene. In pri seji, kjer so bili menda sami steklarji, je omenil da je vzel 200 K iz blagajne za občinske volitve, da jih pa ne sme pod tem imenom vknjižiti, ker se mora bilanca politični oblasti predložiti. Torej za leto 1909 je vknjiženega 200 K
pod drugim imenom na škodo članstva, katere krone so se pa porabile za pijačo z nemčurjj pri občinskih volitvah in je hotel s tem Čobal graditi nemški most'do Adrije. Heil German Čobal!
Marsikdo med člani se vpraša danes, čemu včasi gori ponoči luč v konsumu? Ključe ima pa edino sam Čobal in dela pa tudi nima več kakor samo dve uri na dan, za kar je plačan s 150 K na mesec. Zato pa pač ni hotel ob priliki, ko je bilo eno mesto prazno, vzeti hčere nekega sodruga. In ako je rajši vzel enega, ki ni bil član, da se ne bode izvedelo kako in kaj . . . Bodi mu povedano: To ni izdajstvo, ampak naša dolžnost, da te razkrinkamo, kakšen delavski prijatelj da si. Delo, koje sedaj delaš, je Judeževo, da nas delavce prodajaš kapitalistom. Zato si pa gledal, da si se vseh onih, ki so ti na prste gledali in bili v resnici pošteno vneti za društvo, odkrižal in pri tem čednem opravilu ti je celo pomagala z lažmi tudi tvoja žena . . .
Dr. Žirovnik predlaga, da naj se zaslišita dve priči, ki naj izpovesta glede agitacijskega fonda.
Dr. Tekavčič se principijelno ne pro-tivi predlogu, a obenem predlaga nove priče glede dejstva, da je Habe pisec inkrimi-ranih člankov. Ker sta dve priči, ki na njih izpoved polaga obtoženec veliko važnost, oboleli, predlaga zagovornik, da se obravnava preloži, sodni dvor po daljšem posvetovanju, da se bo sklepalo pozneje o stavljenih predlogih.
Nato se prične zasliševanje prič, zaprisegi prve priče Slajka se zastopnik obtožbe protivi, a sodišče pričo zapriseže.
Sajko izpove, da je Čobal kupil za se zlato uro na stroške konsumnega društva, pa trdi tudi Čobalovo izjavo, da so dividende pri kosumnem društvu odveč, ker jih delavci zapravijo, le malokateri imajo dobička od njih.
G. T a u f f e r izpove, da je Čobal odobraval izzivanje Sokolov od strani Nemcev.
Flisek trdi, da mu je poslal Cobal nemško vabilo in splošno priznanje Čoba-love simpatije do zagorskih Nemcev.
Fran Čuk pove, da seje Čobal pro-tivil sprejemu njegove hčerke v konsum, vzel je pa v prodajalno hčerko nekega ne-sodruga.
Priče, ki jih je predlagal obtoženec, govore v smislu »Narodovih" dopisov. Ob eni uri se obravnava prekine in nadaljuje ob štirih.
*
S:	*
Nadaljuje se zaslišavanje prič.
Ferdinand Schiller, ravnatelj premogokopa v pokoju, govori nemško in izpove, da je g. Čobal vedno zastopal interese delavstva in se pri tem ni oziral na strankarstvo.
Repovš Martin, strojnik, pravi, da ima ključe blagajne konsumnega društva v rokah g. Čobal. Potrdi tudi, da je bilo pri neki seji konsumnega društva sklenjeno, da da se porabi v agitacijske namene 200 K, kar je bilo soglasno sprejeto pozneje tudi od občnega zbora. Denar se je vknjižil kot agitacijski denar, ni pa bil namenjen v svrho agitacije pri volitvah.
Anton Rupnik pravi, da ima ključe od blagajne g. Čobal, od prodajalne in skladišča pa Matija Jeločnik. Oba sta vložila svojo kavcijo.
Ignacij Sitar izpove, da je g. Čobal kupil uro od Hoffmanna samo pod tem pogojem, da jo pozneje odkupi, ni pa hotel izrabiti njegovega slabega gmotnega položaja.
Ignacij Hoffman, sedaj pri tvrdki Siemens & Halske na Dunaju, potrdi, da je Čobal v resnici kupil od njega uro za 120 K, da pa njegov dolg pri konsumnem društvu s tem ni bil izbrisan.
Ivan Gričar, strojevodja, potrdi isto, kar so izpovedale druge priče. Nato se, prebere zapisnik one seje, v kateri je Čobal predlagal, da naj se zapisniki pišejo v slovenskem jeziku. Obenem se predloži tudi knjiga, v kateri je znesek 200 K vknjižen pod imenom — za agitacijske namene. Ko-nečno se zasliši še priča Anton Koder, jurist, ki izpove, da je dobil od Habeta večkrat dopise iz Zagorja, katere je on vedno popravil in nato odposlal listom, katerim so bili dopisi namenjeni. Inkriminiranega dopisa pa ni imel v rokah in tudi ne ve, če ga je pisal Habe. Nato se obravnava ob 7. uri prekine in preloži na soboto ob pol 10. uri.
Dnevne vesti.
Javna ljudska shoda posl. Gangla v Metliki in na Suhorju. V nedeljo ob 9. uri predpoldne, se je vršil velik ljudski shod napr. kandidata za izpraznjeni državnozborski mandat. Nad 50Q ljudij je na mestnem trgu v Metliki sledilo izvajanjem kandidata g. Gangla, ki je razvijal svoj program. Le-ta mu je naroden, napreden in demokratičen. Kandidat govori o zlu belokranjskega kmeta, katerega davi davek, deželne doklade, vojaštvo itd., država pa kljub
temu za Belokrajino skoraj ničesar ni storila. Dotika se verskega vprašanja. Ni proti veri, pač pa se mora ločiti politika od cerkve. Čast moramo izkazati vsakemu stanu, če to zasluži njega delovanje, sicer pa naj bi nas vodila misel: »Ljubi svojega blliž-njega", nikakor pa ne odobravamo mnenje voditelja klerikalne mladine na Sv. gori pri Gori, ki je dejal: »Zadeni svojega sovražnika naravnost v srce". Drugi govornik prof. Jug govori v imenu napredne Ljubljane in političnega društva „Skala". Klerikalcev tu niti blizu ni bilo. Popoldne istega dne se je vršil shod naprednega kandidata na Suhorju. Tudi tukaj je ljudstvo — nad 200 ljudi — sledilo z zanimanjem govoru kandidata. Klerikalni poslanec Matjašič, ki si v Metliki ni upal blizu, dasi bi bil tu njegov teren, je prignal nekega duhovna in nekaj fantov. Toda ljudstvo je takoj uvidelo, da hoče le motiti naš shod in delati zgago, zato jo je kmalu pošteno skupil, da je ves klavern odšel. — Na obeh shodih je bila kandidatura naprednega kandidata Gangla brez ugovora in z navdušenjem sprejeta.
Slovensko deželno gledališče. Dne
prvega oktobra se odpro zopet vrata slovenske Talije. Dolžnost slovenskega občinstva je, da že vnaprej kolikor mogoče priskoči v pomoč gledališkemu vodstvu, to se pa zgodi najbolj na ta način, da se oglasi kolikor mogoče veliko abonentov. Slovensko gledališko občinstvo nikakor ne more in ne sme zaostati za peščico Nemcev, ki so abonirali že skoraj vse sedeže v nemškem gledališču. Zato pa pozivljemo vse slovenske obitelji naj abonirajo kar največje število sedežev. Obenem objavljamo cene za abonma, kot jih razglaša gledališko ravnateljstvo.
Abonnement na sedeže:
	Krajni sedeži		Ostali	sedeži
Vrsta	za 90 predstav .	za 45 predstav	za 90 predstav	za 45 predstav
IFarterre: I,—III. IV.—VI. VIL—IX. X.—XI.	204--176-— 168-— 108-—	102-- 88-— 84- 54--	184-— 156*— 150-— 93 —	92--78 — 75 — 46-50
ZBstUsozi: I. II. in III.	108.— 93 —	54-— 4650	108- 93-—	54-— 46-50
G-alerija,: I. II. do V.	56-- 40'—	28 — 20-—	56-— 40-—	28-— 20-—
Najemnino za lože je plačati v 2 obrokih, in sicer: 1. oktobra 1910 in 1. januarja 1911. — Najemnino za sedeže je plačati v 3 obrokih, in sicer: 1. oktobra, 1. decembra 1910 in 1. februarja 1911. Abonnement na gledališke liste (120 predstav) stane za privatne osebe za vso sezono
3	K Priglase najemnikov lož in sedežev ter naročnikov gledaliških listov sprejema Še-šarkova trafika.
V	Ljubljani, dne 1. septembra 1910. Ravnateljstvo slov. deželnega gledališča.
»Domovina" oddaja priporočljiva stanovanja za dijake. Natančnejša pojasnila daje društveni blagajnik prof. Ant. Jug, Dalmatinova ulica 3/1.
Kam v nedeljo popoldne ? Rodoljub: »Zdravo! Dobro, da sem te dobil. Kam greš v nedeljo popoldne?" Mlačnež: »Še sam ne sam ne vem, a mislim, da nas gre večja družba na Posavje". R.: »Saj pravim, ti si še vedno stari kimavec. A še sedaj ne veš, da je v nedeljo v Štepanji vasi pri g. Jožetu Anžiču (»pri Šoršu") veselica Ciril-Metodove podružnice. Tja nas kliče naša sveta narodna dolžnost." M.: »Že res, nekaj sem čital v časopisih, a ne vem, zakaj bi moral iti tja." R.: »Iz Ljubljane se mora širiti narodna zavednost med vsemi sloji po celi deželi. Zato moramo tudi podpirati narodne prireditve po deželi, zlasti v neposredni bližini Ljubljane". M.: »V tem oziru imaš prav, toda, kaj naj počnem tam?" R.: »Radi zabave se ne boj! Spored je jako mnogovrsten. In sprehod čez Kodeljevo v Štepanjo vas je tudi prijazen. Razen tega bomo navdušili, če posetimo veselico v obilnem številu, znova narodne delavce v Štepanji vasi, ker bodo videli, da ni njihov trud zastonj." M.: »Popolnoma prav imaš. V nedeljo gremo vsi v Štepanjo vas. Lep sprehod imamo in zadostimo narodni dolžnosti." R.: »Bravo! Če imaš kaj znancev, jih pripelji s seboj. Na svidenje v Štepanji vasi!"
Kranjski deželni zbor. Kranjski dež. zbor bo najbrže sklican dne 11. oktobra k večdnevnemu zasedanju.
Reorganizacija tehničnih obratnih naprav v ljubljanski predilnici. V tukajšnji c. kr. predilnici se izvrši v najkrajšem času temeljita reorganizacija vseh tehničnih naprav. V predilnico postavijo novo parno turbino za 500 konjskih sil, obenem pa upeljejo mesto dosedanje plinove, električno razsvetljavo. Dotične projekte je tvrdka Siemens & Schuckert že izvršila.
Nesreča. Kaplan Anton Šifrer se je peljal ponoči s kolesom iz Hrenovic proti svoji župniji Senožeče. Pri tem pa je v temi zadel z vso močjo v neki voz in se smrtno nevarno poškodoval. Kaplana so takoj odpeljali v dež. bolnico v Ljubljano,
kjer je bil takoj operiran, toda kljub temu je njegovo zdravje v veliki nevarnosti.
Nov domobranski gorski pešpolk.
Cesar je odločil, da se domobranski infan-terijski pešpolk št. 27 v Ljubljani pretvori v domobranski gorski pešpolk, drugi poljski bataljon domobranskega infanterijskega pešpolka št. 40 v Celovcu pa se izloči iz zveze in priklopi domobranskemu infante-rijskemu pešpolku št. 27 v Ljubljani.
Nova slovenska šolska knjiga. Minister za uk in bogočastje je dovolil, da se v aprobacijo predložena šolska knjiga: Mazi Josip, Geometrija za II. razred srednjih šol, v šolskem letu 1910/11 vporablja na onih srednjih šolah, na katerih se geometrija že podučuje v slovenskem jeziku. Odlok o splošni vporabi knjiga na vseh slovenskih srednjih šolah bo izšel šele pozneje.
Zvišanje pokojnine za stare rudarje. Kakor se poroča, se bo pokojnina starih idrijskih rudarjev zvišala za 40 %. Kljub temu, da odsedaj naprej ne bodo več dobivali žita brezplačno, se bodo njih dohodki zvišali za 40 do 100 K na leto.
Razstavno sleparstvo. Od dobro informirane strani se nam poroča, da se tvrdka Louis Hausser & Co. v Parizu peča s tem, da preskrbuje kolajne in prireja v ta namen takozvane razstave. Da bi tvrdka postavila te dvomljive diplome v boljšo luč, izjavlja, da je proti plačilu pavšalnega zneska pripravljena diplome dati poveriti po francoskih oblastvih kakor tudi po lega-cijah drugih evropskih držav. Omenjena razstavna agentura je delala propagando tudi za neko privatno podjetje v Bruslju, ki se imenuje „Exposition industrielle, com-merciale et agricole" in brez dvoma nameravala zamenjavo te privatne razstave z oficijelno. Pri okrožnem sodišču v Gorici se je uvedlo kazensko postopanje proti sumljivim razstavnim sleparjem. Neki Ed-mund Cosani, agent tvrdke Louis Hausser & Co. v Parizu, je bil ovaden radi goljufije, je bil že prijet in se sedaj nahaja v zaporu. Kazensko postopanje proti njemu sedaj še teče.
Ljubljanska kreditna banka naznanja, da izplačuje 1. oktobra t. 1. zapadajoče kupone 472 % in 4°/0nih komunalnih in že-iezničnih obligacij Deželne banke kraljevine Gališke že 27. t. m. pri svoji blagajni v Ljubljani in njenih podružnicah: Split, Celovec, Trst, Sarajevo.
Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je fes najboljša.
Društvene vesti.
Sokolska župa Ljubljana I. napravi-svoj delni izlet popoldne 11. t. m. Župno zbirališče je prostor pred II. mestno ljudsko šolo na Grabnu. Odtod se odkoraka ob 12 '/* v smeri Šent Vid—Tacen—Šmartno— Gameljne—Ježica—Ljubljana. V Tacnu je kratek odmor in telovadba. Povratek ob 7. uri.	Župno predsedstvo.
Sokol J. se zbira za župni izlet prihodnjo nedeljo 11. t. m. v društvenih prostorih v Ilirski ulici št. 22 do 12. ure opoldne. Ker je to zadnji letošnji pešizlet, naj bo udeležba polnoštevilna! Odbor.
Telovadno društvo »Sokol" v Tržiču priredi dne 11. t. m, to je jutri, ob 3. uri pop. v svoji telovadnici v Bistrici javno telovadbo, ki obsega vaje telovadk, naraščaja, proste vaje članstva in orodno telovadbo. Po telovadbi je pri telovadnici in v nji ljudska veselica in ples. Telovadno društvo »Sokol" v Tržiču opravlja lepo in težko nalogo, postavilo si je tudi svoj dom, ki pa še ni plačan. Radi tega je želeti, da bi bila ta njegova prireditev kolikor mogoče številno obiskana.
Kmetijska podružnica na Dobravi pri Podnartu vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F. Pogačnika na Dobravi pri Podnartu. Začetek ob 4. uri pop.
\aJnovejša telefonska in brzojavna poročita.
Tehniški kongres v Lvovu.
Lvov, 9. septembra. Danes je bil otvorjen v Lvovu poljski tehniški kongres. Kongresa se je udeležilo nad 400 tehnikov iz vseh krajev Poljske. Navzočih je tudi mnogo tehnikov drugih slovanskih narodnosti. Jutri se slavnostno otvori poljska arhitektonska razstava.
Konferenca dr. Bachmanna z ministrskim predsednikom.
Dunaj, 9. septembra. Danes bi se morala vršiti med ministrskim predsednikom baronom Bienerthom in dr. Bachmannom, kot zastopnikom nemških nacijonalcev daljše posvetovanje. Ker pa je dr. Bachmann nenadoma obolel, se konferenca ni mogla vršiti in se je preložila na poznejši čas.
Češko-nemške konference v Pragi.
Praga, 9. septembra. Seja nemških poslancev na Češkem je sklicana na dne 12. septembra. Obenem je sklical dr. Škadra
tudi vse češke poslance k seji, o katere rezultatu bo nato takoj poročal ministrskemu predsedniku baronu Bienerthu.
Fran Kossuth o bodočem ogrskem zasedanju.
Budimpešta, 9. septembra. Fran Kossuth se je danes vrnil v Budimpešto in je objavil v svojem listu poseben članek, v katerem izjavlja, da se bo v prihodnjem zasedanju ogrske zbornice neodvisna stranka najodločnejše zavzela za interese stranke in je vsled tega pripravljena na vsa sredstva. Tudi vladne stranke so za jesensko zasedanje pripravljene na odločilen boj. Glavno vlogo pa bo igrala rešitev hrvat-skega vprašanja, ki že sedaj zavzema splošno zanimanje. V septemberskem zasedanju se bo predvsem obravnaval tudi proračun in bančni privilegij, ki se konča že meseca decembra.
Kolera na Dunaju.
Dunaj, 9. septembra. Ravnateljstvo Franc-Jožefove bolnišnice na Dunaju je naznanilo, da se zdravstveno stanje obeh oseb, ki sta oboleli na koleri, dosedaj še ni nič zboljšalo. Vendar pa je Dunaj popolnoma izven vsake nevarnosti. Mestni fizik dr. Sougot je sotrudniku lista „Zeit“ izjavil, da se Dunaju ni treba bati kolere in da bosta tudi oba bolnika v Franc-Jožefovi bolnišnici konečno ozdravela.
Kolera v Pragi?
P r a g a, 9. septembra. Predvčerajšnjem je v neki tukajšnji bolnici nenadoma umrl 20 letni ščetarski pomočnik Josip Erli. Po celem mestu se je takoj raznesla vest, da je umrl na znakih kolere, vsled česar je nastalo splošno razburjenje, ki je prenehalo šele potem, ko so zdravniki objavili, da je umrl na neki želedčni bolezni.
Odstop Izvolskega.
Berlin, 9. septembra. Vest, da odstopi ruski minister za zunanje zadeve Iz-volski in da bo imenovan za ruskega poslanika v Parizu, je bila prezgodnja. Izvolski bo svoj odstop najbrže naznanil šele potem, ko se vrne car v Petrograd.
Sestanek bolgarskega carja s turškim sultanom.
Carigrad, 9. septembra. „Tanin“ poroča, da so vse vesti, da se turški sultan za časa velikih turških jesenskih manevrov snide z bolgarskim carjem Ferdinandom in da bo dalje časa ž njim konferiral, popolnoma izmišljene.
Kulturni boj na Španskem.
Rim, 9. septembra. Španski poslanik v Rimu, de Ojeda se je danes vrnil iz svojega dopusta, katerega je prebil v Frascat-tiju, v Madrid. Njegov namestnik v Rimu je še vedno Gonzales. V Vatikanu so vsled odločne politike španskega ministrskega predsednika Canalejasa, ki hoče po njihovem mnenju na vsak način spor, skrajno razburjeni, dočim gibanje oziroma nastop Karlistov in klerikalcev z velikim zadovoljstvom odobravajo.
Portugiškl bojkot na Turškem.
Atene, 9. septembra. Iz Soluna poročajo tukajšnjim listom, da je turški boj-kotni komite sklenil, da se protigrški bojkot razširi sedaj tudi na vse ladije, ki pridelo iz Krete in da se blago, ki pride od tamkaj smatra kot grško blago. Vest je vzbudila med Grki in Krečani veliko vznemirjenje.
Finančni škandal v Belgiji.
Berlin, 9. septembra. Tukajšnji listi poročajo, da so v Belgiji in sicer v mestu Ltittichu prišli na sled velikanskim finančnim škandalom. Policija je aretirala nekega bankirja z imenom De-Lille, na katerega predlog se je ustanovila parobrodna družba, ki je pospeševala promet med mestom Brtigge in New Yorkom. Akcijska glavnica družbe je zaašala 5 milijonov frankov. Sedaj je pa policija dognala, da je imenovani bankir poneveril družbi tekom kratke dobe že več milijonov frankov.
Afera dr. Crippen.
London, 9. septembra. Včeraj se je ob prisotnosti policije vršilo zasliševanje dr. Crippena in le Neve. Položaj za drja. Crippena in soobteženko je postal precej ugodnejši. V dvorani, kjer se je vršila obravnava, je bilo natlačeno polno najodličnejšega občinstva. Dr. Crippen je sedel čisto zraven gdč. le Neve in pričakuje, da se bo vsa stvar kmalu preobrnila. Ko je policija predložila lase njegove umorjene soproge, je zastopnik dr. Crippena in le Neve protestiral proti temu in zahteval, da se ti lasje primerjajo najprej z drugimi.
Eksplozija na ladljl.
New York, 9. septembra. Na neki bojni ladiji, ki se sedaj nahaja v bližini New Yorka, je nastala strašna eksplozija. 18 mornarjev je mrtvih, 7 težko, več sto pa lahko ranjenih. Eksplozija je nastala radi tega, ker so poskusili ogenj pogasiti z oljem. Ladja še vedno gori.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Gabrijel Kladorotti
brivec in lasničar
Trubarjeva ulica štev. 2
(pri sv. Jakoba mostu).
Izdeluje vsa v lasničarstvo spadajoča dela, trpežno, okusno in po najnižji ceni. Istotam se kupuje zmešane in odrezane ženske lase po najvišji ceni.
Cena za delo kite samo K 2-40.
! Redka priložnost !
Na jako prometnem trgu v sredini mesta se proda iz proste roke
v najboljšem stanju, obstoječa iz treh nadstropij, v kateri se nahajajo razven lepili stanovanj tudi lokali za razne obrti. Plačilni pogoji so jako ugodni. Naslov pove inse-ratni biro „Jutra“.
VI pri Si ra ni te denar!
Automatični namizni pri-
žigalnik
(poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Mannlicherjevih pušk.
K 3*80 darilo!
mCID CPHITMnFD tehnična pisarna Dunaj XIII., JUoIF dL.nUlNL>E,K HOtteldorlerstrasse 237/V.
Preprodajalci dobijo velik popust! — Pošilja se samo po poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene.
-ir.:
T.cpo darilo!
26 let star, z dobro plačo, se želi seznaniti radi skupnega gospodarstva z mlado gospo, katero je zadela enaka usoda.
Le resne ponudbe naj se pošiljajo pod šifro .Bodočnost 2000“ na inseratni biro „Jutra“.
Novi lii-iitliolii"ilni
• G
f f
G V
G • G
‘JI
se prodajo zaradi opustitve obrti po najnižjih cenah.
Ravnotam se odda za novembrov termin
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami v I. nadstropju. Za tvrdko F. DRAGATIN namestnica
<3r-CLd--cLlsb l£am
Florijanska ulica št. 42.
Obleke
- po meri izdeluje povsem pohvalno - -
Josip Ahčin, krojač,
Ljubljana, Vegova ulica 12.
Sprejemajo se tudi v. a v to stroko spadajoča dela.
Najboljše čistilo za čevlje
je neovrgljivo
? I ? I K O ? O ?
Najboljša sedanjosti:
zlata, srebrna, tula,
I K O
nikelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
? I ? I K O ? O ?
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “.
I K O
Poleg kreme izdelujemo čistilo za kovine, vazelino, parketno voščilo in več drugih v to stroko spadajočih predmetov. Vazelino in čistilo za kovine izdelujemo v prid družbe s. Cirila in Metoda.
Kakovost naših predmetov je priznano izborna in cene konkurenčne.
GOLOB & VOLK, Ljubljana.
1 ,z be,eSa hrastovega | , OUUC lesa, trpežni, močni | |		
	Sode	l
o c >	od finega špirita	ca o
n « N +■* *» *C S-* t/i o- o >c/) £ a! v ^ C rij	insk sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni	Q» CD < sr A V«
		l P O. p a 55 p 2. N — fi) N
•o </) o > OJ		X o* m CD ^ 7?
O ;/)	It. A. Hartmu nasMnil	
	Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c.	|
	nizke In solidno v>Cllw točna postrežba	
:: Šolske ::
knjige
:: za vse šole ::
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schwentner
v Ljubljani, Prešernova ul. št. 3.
Poslopje Mestne hranilnice.
5-1
TIq	in	vsak	četrtek in soboto od
■L/«/Uoq 3. do 6. ure popoldne se vrše
v Elektroradiografu „IDEAL“
kinematografske predstave
za <3lIj stik:e i04—13
s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta.
Vljudno se priporoča Ravnateljstvo.
„Jurjevo
čistilo“
je specljaliteta vseh krem, daje najlepši lesk in se dobiva povsod.
Pazite dobro na varstveno znamko
„Ljubljanski grad.46.
Ob pričetku šol priporoča tvrdka
GRIČAR & MEJAČ
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo izgotovljenih
oblek in konfekcij za dame
po najnižjih cenah.
							
		m			;3$i-		
Za šolsko mladino
so že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke kakor tudi najnovejša konfekcija za deklice. — Pošilja se tudi na deželo. — Cene jako nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št.
Slovenci! Spominjajte se prekoristna družbe sv. Cirila in Metoda!
Strokovni zdravnik za vse očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni
Med Dr. Jos. Pogačnik
ordinira zopet
od 11.—13. dopoldne in od 2.— 7*4. popoldne.
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Cenj. gostom in potujočemu občinstvu
priporočam staroznano
dobro gostilno
kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Oene 52—5 najnižje.
Hotel ,Lloyd‘
sobe za prenočišča
v najlepšem redu po zmerni ceni
Omnibus k vsakemu vlaku.
’ Senčnat lep vrt. V sredini mesta. |	Ljubljana
[sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Pnion“.
Karol Počivaunik.
Dr. Ivan Jenko
seje vrnil in zopet ordinira.
_____________^Glasbena	Matica”	v	Ljubljani.
Vpisovanje v glasbeno šolo
se bo vršilo
v torek 6. in sredo 7. septembra dopoldne od 9. do 12. in popoldne od 3. do 5. ure; v petek 9. in v soboto 10. septembra popoldne od 4. do 6. ure in v pon-deljek 12., ter v torek 13. septembra dopoldne od 9. do 12., popoldne pa od 3. do 6. ure.
Vsi vpisani učenci naj pridejo v sredo dne 14. septembra popoldne ob pol 5.
uri k razdelitvi ur. Gojencem šole se podaja umetniška-glasbena izobrazba v klavirju in violini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine; v violi, violončelu, kontrabasu, flavti, oboi, klarinetu, fagotu, trobenti, rogu, pozavni do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru; v solopetju od začetka do operne in koncertne višine in v vseh znanstveno-teoretičnih vedah t. j. v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in eventuelno kompoziciji in glasbeni zgodovini popoina izobrazba za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo, kapelništvo itd.
Zavod stoji pod artističnim vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada in pod administrativnim vodstvom g. šol. ravnatelja Frana Gerbiča.
Na zavodu poučuje 17 glasbenih učiteljev; med temi: Fr. Gerbič, M. Hubad, Jos. Vedral, Jan Rezekov namestnik, Vida Talich-Prelesnikova, Anton Lajovic, Klotilda Praprotnik, Jara Chlumecka, Josip Pavčič in drugi.
Pri vsprejemu je vplačati društvenino staršev, vpisnino učencev in ukovino za drugo polovico septembra eventuelno, kdor hoče, tudi za oktober.
Ukovino je plačevati en mesec naprej. Višina ukovine v posameznih predmetih je različna in znaša za nekatere predmete od 6 do 8 K na mesec, za nekatere pa po
4	K na pol leta. Natančnejši podatki so razvidni iz lepakov.
—a?—v
:A=B
Trgovina s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča
popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih uvedenih
ŠOLSKIH KNJIG
:: v predpisanih izdajah po najnižjih cenah ::
■ ■
Zaznamki učnih knjig se oddajo gratis.
^ šk ^ tft *
mr
mmmmšmmmk
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primemo nizkih cenah.
..	Sprejema	se	tudi les v žaganje na parni žagi. =
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-- ljejo v račun. —
Delniška glavnica:	||.
K 5,000.000.	m|1
301—46
Rezervni fond K 450.000.
Ujanslsa kreditna banka ¥ I«innl!
Stritarjeva, ulica Ate v- 2.
Podružnic© v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4l|2°|o