sri-SIiO VENSKI AlJi
t^t. 142.
O/.nnnilii:
V.A nava.lno dreatopn'
»rit« 10 1'! >.'!!).•
6 kr., če Hfl natisne I kr.it, R kr. It ie ti«ka Kkrat , 4 kr. te na tiska Škrat »efe piamenke se plačujejo po prostora.
Za i ,k tiaek j« plaiat-kolek (Atempelj) ia 30 k.
Kokoplsi ne ne rrafajo. lopiai naj a« MagoToljno frankajejo.
V Mariboru -4.   decembra 1869.
TeoaJ II.
Zakaj mi hvalimo vladno slovanscino!
Oa hoče kdo misliti, da sc no moro livaliti, česar na toni in na onem svetu ni, ima popolnoma prav. Ce pa misli, da našo vlade slovansčine nimajo in ne poznajo, potem pa zopet nima prav. Panslaviati res naši ministri niso, češejo L tereni u izmed njih tudi že ruski rubelj javno in nepreklicano očital, kakor se je očital med drugimi našim slovenskim poslancem v Gradcu. Za vsak dan tudi uo nosyo naši odgovorni ministiri svojo slovansčine, ali sem ter tje jo vendar pokažejo , in po dosedanjih skušnjah smemo trditi, da se ministri v slovanščino praznično oblečejo, samo kader so oni sami ali — kar je njim vsaj eno in isto — kador je država v nevarnosti in velikih stiskah. To je dokazano, da je vladi veliko pregloboko v srcu tičala slo van -ičina, kader so slovanski narodi prosili, naj bi vlada opustila svoj slovanski platonizem, naj bi nam na našo prošnjo odgovorila z dejanji.   Ko pa se je
— da ne sežemo predaleč nazaj v zgodovino — leta 185!) in 18GG ob naših mejah zbral „inteligentni" pruski in italjanski sovražnik, ko niti mej ni več spoštoval, ampak je tako slastno naprej hrepenel, da so se že okoio Dunaja trdnjave delale, ko niso sicer „pokale turške puške," ko pa so so vendar Jokale avstrijske ženo" od enega kraja države do druzoga: takrat se jo otajal led v srcih ministrov in ministerskih zvrievaloev vseh imen po posameznih slovanskih pokrajinah, takrat so se zopet spomnili pozabljeno slovanščine, takrat so se hrzajavno najemali slovanski prestavljale! in v nekterih dneh je bilo po vseh cerkvah, po vs-ch srenjskih hišah, pri oglih in drugih priličnih krajih brati slovanska beseda, ktero so podpisali ali ministri sami ali gg. de želni šefi, takrat so znali slovanski in so prosili tudi najzadnjega Slovana v njegovem jeziku, naj zloži kakšen krajcar za ubogo ranjene, naj da perila za vojake, zadovolili so se visoki gospodje celo s platnenim nitjem, takrat jo bila slovanščinn dovolj lepoglasna in omikana, da je vabila hrabrega slovanskega sina v krvavi boj za ubogo državo. In takrat smo hvalili vlado Ne zato, ker nam jo vojsko zgubila, ne zato da nam jo pustila sovražnika v državno osrčje, ne zato ker je segala po naših zadnjih krajcarjih in siuo vih, ampak zato ker je spregovorila v narodueui jeziku. S tem je priznala princip, iz kterega bi bc bilo dalo kasneje kaj priboriti za narodno življenje, ko bi sc bili naši zastopniki bolj poganjali za narodno principe, kakor da so
— celrali državno šarpijo!
Te dni smo brali po časopisih, da je vlada poslala v Dalmacijo 100 žandarjev. Za tiste, ki prežo na naše besede , in iščejo dlake v jajcu, naj bo povedano, da pri toj priliki vlado hvalimo. Ne hva'imo jo zato. da žandarje pošilja, kjor bi trebalo učiteljev in poštenih sodnikov, ne hvalimo jo zato, da mora zdaj pokorščino tirjati, kjer ni vedela stare ljubezni ohraniti; hvalimo pa jo zato, ker si je izbrala vlada 100 žanilnrjev, ki morajo znati vsi srbsko — hrvaški jezik. To je prvi kos enega principa: za žandarji pridejo
morebiti enkrat slovanski biriči, za njimi slovanski pisarji, kancelisti; ako še enkrat burja potegne, morebiti celo adjunkti. učitelji, uradniki in okrajni sodniki in če Avstrija doživi Metuzalemovo starost, potem bo morebiti še celo Wagner futurus govoril s svojimi Bokolji, da ga bodo mogli uraeti. Mi vlado hvalimo, ker nam je teh 100 žandarjev prvo vladno priznavanje naših tirjatev, ker nam teh 100 žandarjev prinaša vladno pohvalo: Prav imate, Slovenci, da se potegujete za svoj jezik, saj kader meni sila prav do dobrega za nohto zaide, tudi jaz ne vem z ljudstvom drugače govoriti, kakor — s slovanskimi žandarji!
Ravno taka je s tisto vladno brošuro o državljanskih zakonih, ktero so „Novice" razširjale. Co smo mi tadaj vlado hvalili, nismo hvalili njenih misli in nazorov, hvalili smo jhtfo, samo zato, ker je sama vdojanji spoznala, da kdor hoče slovensko IjMskro učiti ali tudi slepariti, mora to storiti v slovenskem jeziku. Ali je bila brošura prvotno pisana nemško, potem pa poslovenjena, ali pa je bil žo izvirnik slovenski, to je za našo argumentacijo vso eno. Če pa jo res, kar „Novice" trdijo, da je bil že izvirnik slovenski, potem to pač kaže, dajo v slovenski stranki več puhlega, kakor bi si bili pri vsem svojem pesimizmu kedaj misliti upali!
Toliko smo morali povedati, tla smo opravičili hvalo , ktera se nam je glede vlade od neke domačo strani očitala. Igračo s stotaki tudi mi prepuščamo „Juriju", kader pa bomo o stotakih mi enkrat govorili , imel bo naš resen glas zvuk, ki marsikteremu ne bo tako veselo donel, kakor so zvenčali oni stotaki in tisočaki, o kterih se po Ljubljani razširja javna skandalozna tajnost, ktera žo hoče potrkati na sodnijska vrata!   Sapienti pauca!
Izpred sodnijo.
Kdor mnogo govori , ali mnogo ve, ali mnogo lažo — pravi žo star prigovor. Naj bo temu žo kakor Iioeo, gotovo sc mora mnogojezičnežu često prigoditi, da ne more dokazati, kar je trdil. Med možmi, ktero bi krč v jeziku prijel, ko bi ga morali brzdati, ima g. Brandstetter eno najčastncjih mest. l'o leti smo ga videli po tukajšnih pivničnih dvoranah potujočim „ljudskim pevcem" in glasbam z njegovimi govori delati sicer nenevarno konkurenco, med deželnim zborom je, kakor smo brali v „Tagespost", „riovsmiljeno postopal z dragim časom svojih tovarišev poslancev", in zdaj na zimske večere si je zbral one večere, ko praznuje žalostno-vesela muza v tuknjšnem gledišči, da zleze v svoj visok političen koturnček in uevtrudljivo razlaga nekterim dobrodušnim slušateljem, kakovšen bi moral svet biti, ko bi hotel tam plesati, kjer je Brandstetter pometal. K temu prostovoljnem delovanju so jo 30. novembra pridružilo neprostovoljno.
Gospod dr. Doniinkuš jo bil sodniji predložil tožbo, da gaje g. Brand-
Listek.
O* me -anijc i 71» I lota.
(Poljski spina! Mihal C/.ajkovvski, pofllovenil i'oiluni i< nn
"Bilo jo to tisti čas, ko jo Poljska drugič bila razdeljena in ko je Moskva noter do Sluča razširila svojo plenitve. Moskovske) carici je nagajalo Poljakov uekoliko uezvestih in ničemnih. Ti so, predno je Poljska bila razdvojena, domače vojske veči del bili odpeljali v zimski tabor v Braclavsko in Kijevsko vojvodstvo, zato da bi jih carica ali pregovorila ali pa primorala vdati se Moskovskoj službi. Temu nečastnemu činu očeta sta bila. Zlotniaki in Lubovvidzki na ukaz Ksavorija Branickega, velikega Hetmana krono. Moskva je že ustanovljala gubernije v ovladanom kraji, ali domačinje so bili še verni poslednjej ustanovitvi zastran domače vojske. Ko je bila vojska oddala svojo orožje, ni smela več zapustiti svojega ležišča. Stražile so jo moskovske trume okrog in okrog, Targovičanije pak so Moskovičanom bili ogledulii. Načelniki sami krivi te bridko izdaje — in plemstvo sploh, ker je v propast pahnilo očevino, ni lc svojih krajanov sovraštva in mrzkosti nakopalo si nn glavo, temuč tudi moskovske carice sužnjost, in ko so jeli čutiti svojega mrzkega in nerazumnoga početja nastopke, začeli so žalovati zaradi svojih hib; ali kaj, saj še vsak svoje glavo niso smeli dvignoti, temuč lo skrivaj so kleli vraga Poljskoj. A kar na enkrat se jo po bliskovo hitro raznesla vest o ustaji, ki jo bil vnel jo tedaj Koščiuško.
Moskva je podvojila svoje vojsko moč, svojega gospostva surovost m opreznost svojih ogleduhov po vsem kraji, ki ga je bila vplenila; Poljsko plemstvo pak je le malo po malo začelo posvetovati so, kakor je vedelo in znalo, jelo uganjevati, kako bi vstalo in osvobodilo svojo domovino.
1.
V starem Ovruči v poljskega plemstva stolici, tu jo opat bil duhoven Jozafat Ohocki, grškozedinjen menih Bnzilijan. Po starem običaji sv. Bazilija samostaucem je pod moniško obleko tudi njemu živelo poljsko srce. Ta božji služabnik je vrlo znal versko službo ediniti z ljubeznijo do domovine.  V izpoveduici in na leci je neumorno le učil: „Za voro, za očevino
in svobodo idite in mrite, živito le Bogu in domovini!" In ta pot: ko hitro je bil dobil vest, da se v Poljskoj začonja vstaja, takoj jo v Zarnčajskega samostana zakristiji zbral vso berače in starčoke, ki so žo mnogo let živeli ob meniškoj miloščini. V toni, ko so menihi v cerkvi slovanski peli : ,IIo-spndy pomihij! Hospodv potniluj I - - v tem je opat beračem ukazaval tako-le:
„Goslarji, godci in vi sivi dedjo s torbami (mošnjami)! po konci, na poti lila, idito od mesta do mostu, od vasi do vasi! Razkropite so v stepe, razidito v lesove! Razlezite so tako, kakor so razhajajo božji črviči! Govorite božjemu ljudstvu na uho, naj takoj primejo za orožjo, procej osedlajo konje in ko hitro se po mestih in vaseh zvonovi oglase na strahovito znamenje, neutegoina naj zavsedo konje, zavihte orožjo in naj vlijo kri puščati vragu, svojo pa žrtvovati vori, očevini in svobodi.
Goslarji, vi vbirajto svojo liro, svirajte na teorbano bojno kozaško dumke! Caroglasno pojto našega Zaporožja pesmi: naj vaše petje, vaša glasba kipočo razburi bojnega plemstva kri; naj na boj navduši kozaški rod! —
Godci, vi zakladniki minolih bojnih junakosti, razidite se po dvorili, po krčmah in po doniih ! Povsodi popovajte zlate dumke o poljskih kraljih, o kozaških atamanih! Sponiinjajto mirod, da smo imeli Petra Konašoviča Sahajdačncga, ki jo veri na hrambo pobijal Mohaniodanc, davil jih s krizom na prsih, so sabljo v roci, na konji in na šajki, po Evropi in po azijskih pokrajinah! Oznanjujto mu, da jo meju vami bil Ivan Wijhovski, ki je konotopsko polje porodovitil z Moskovskimi trupli; dajo napojil ga z Rusko krvjo in v vojski Poljskej na hrambo na mnogo let pobelil z moskovskimi kostmi! Javite domovini, da so Poljsko dičili čvrsti, bojohlepni junaki, ki so na nekoliko tisoč konjih z načelniki Brzuhovieckirai in Orleuki zmogli sto tisoč mož močno kanovo vojsko in bolega cara vojno zagnali za goro, in zapodili za morje; da so z ognjem in mesem opustošili Mohaniedano in Moskvičano očevini na svobodo! Razodevajte jim to, oznanjujto jim, pa vz-budito junake in najdete Wyhovske in Kanašcvičo!
Dcdjo s torbami, vi radodejnost nosite meju božji svet! Prosite v bogaimo vori očini, svobodi na dar! Nikomur naj so no smili ni život, niti imenjo! Naj kruto uaženo smrt na sovražnika, potlej bodo povsodi tista cerkov, tista vora; potlej bodo Poljska zopet sama svoja, vsled tega miroda
stetter na njegovi časti razžalil in 30. novembra je imel obtoženec pred sodnikom svoje napado proti tožnikov i časti opravičiti ali pa preklicati in zadostiti razžaljeni časti in postavi. Zaljui napad se je pred sodnikom blizo takole razvijal: Ustavoverneži so bili kakor znano sklicali svoj „vert'assungs-tagu v Celje, da bi zopet enkrat med seboj „pomirovali" Slovence in Nemce
- pomirovali, kakor je ona kmečka žona, kteri jo mož veleval, naj jokajo-čemu se otroku „usta zamasi", res s cunjo duške zaprla, namestil da bi mu bila, kakor jo mož mislil, prsi ponudila. Narodnjaki so s posebnimi oklici, na kterih je bil med mnogimi drugimi podpisan tudi dr. Dominkuš, povabili svoje slovenske rojake k javno napovedanemu zboru. S tem je bila Nemcom štrena zmešana , in javni „verfassungstag" je svojim osnovalcem splaval po Savini. Vsled tega velik »rd v ustavovernem taboru, kjer niso vedeli, kako naprej. To je imel poravnati javen zbor v Gbtzovi zbornici v Mariboru, kamor so bili preplašeni ustavoverneži iz vseh krajev prišli na svete. „Zabavo",— tako imenujo priča srenjski svetovalec Flucher ta javni sbod , „kamor jo po trudapolnem dnevu prišel se kratkočasit namestu da bi šel v kavarno"
— je kakor navadno zopet prevzel g. Brandstetter, samo da je hotel svoje goste zabavati na — tuje stroške. Od narodnega oklica, kterega je imel v izvirniku in neki slabi prestavi v rokah, jo pričakoval, da bo mogel dovolj političnega kapitala skovati iz njega. Kakor smo zvedeli iz dostavka, kterega je g. dr. Neumaier v imenu tožnika prvi tožbi pridel, rekel je g. Brandstetter z ozirom na omenjeni narodni oklic: „Ta oklic je podpisan tudi od narodnega kandidata, ki je pri zadnji volitvi propal in, gospoda moja, če temu gospodu dones predložili ta oklic, naj ga prestavi, ali mislite, da ga bo mogel prestaviti ? Ta hinavec, ki jo z materinim mlekom sezal nemško omiko, ta odpadnik, ki slovenski jezik le na pol umeje in govori, ki za more le s pomočjo tolmača govoriti s svojimi strankami." Z izrazom: pri zadnji volitvi propali narodni kandidat, jo bila oseba g. dr. Dominkuša tako jasno zaznamovana, da pač nihče ni mogel dvnjiti, komu so bili vsi drugi grdi napadi namenjeni. Po vsem tem je bil g. dr. Dominkuš prisiljen pred sod nijo pomoči iskati in dr. Neumaier, kteremu je tožnik pri konečni obravnavi razvijanje tožbe prepustil, ker bi bil v osebni zadevi težko varoval potrebno objektivnost, je povzdignil tožbo zanul žaljene časti po §. 401 k. z. Predno so je obravnavanje začelo, je obetal obtožencev zagovornik, da bodo resnico Brnndstetterjevih izrazov dokazal in je v ta namen izročil sodniku : krstni list g. dr. Dominkuša, nekoliko številk „Slov. Nar.", oklic in nektere šteno-grafično zapisnike. Od strani tožbe se jo to dokazovanje zavrglo in je dr. Neumair dobro opomnil, da nikakor no gre s takimi poskušnjami samo žugati. Tudi Brandstetter se oglasi in kolikor smo mogli iz njegovega nikjer jasnega govorjenja razumeti, je trdil, da je vsa stvar samo političen prepir in da ni mislil, ka bo troba „kartel" med političnimi strankami pred sodnijo opravljati, da je tudi dr. Dominkuš v svoji znani brošuri „die bestrebungen dor Slovenen" rabil besede „perfidija, hinavstvo, obrekovanje" in da so mogli ti izrazi samo njemu (B.) namenjeni biti, da pa on ni tožil, ker je mislil „no-blesso oblige," in da g. dr. Dominkuš ne bo po policiji klical itd.
Pri tem pa je menda g. Brandstetter, ki vso volilno agitacijo sebi pripisuje, pozabil, da jo bila dr. Dominkuševa brošura le pisana v obrambo proti napadom na njegovo čast, da se jo dru. Dotninkušu v „Marb. Zeitg." precej naravnost očitala korupcija volitve in da ga je stotnik Seidl brez ovinkov natoleoval , da jo z ruskim denarjem podkupljen. Sicer v brošuri ni imenovano nobeno ime, nobena oseba. In ko bi se bil g. Brandstetter drznil brošuro tožiti, pokazala bi ga bila pravda od ene strani, kjer bi človek zastonj iskal: noblesso oblige. Torej lahko razumevamo nevoljo, s ktero je g. dr. Dominkuš zavrnil ta Brandstetterjev  klic v daljem govoru. Govor
zopet posije svoboda! Idite, oznanjajte, kar sem jaz volil vam, Bog vam bode pomočnik, Bog vas poblagoslovi!"
Tako je govoril opat Ochocki. A nikakovo čudo I saj je tudi Ko-našewič Sahajdačnjr bil Bazilijan. Goslarji, godci iu stari berači so mu roci poljubljali, menih pak je blagoslavljal jih. Ognjevo se mu je obličje iskrilo, oko mu je prav gorelo, sivi lasje pak so bili taki, kakor bi jih pozlatil bil solnčni žarek. To vso je kazalo poljskega srca čutje, to jo bilo znamenje božjega blagoslova.
Štirije Bazilijanjn so kruh rezali navzočnim, in meso in novce delili jim; ljudje so potlej pomolili še v svetišči, po molitvi pak so odšli vsak na svoj posel.
V tem , ko so goslarji iu dedje molili, opat Ochocki k sebi pokliče nekega na strani stoječega mladeniča — ne posebno v dragem, pač pa snažnem kontuši in županu.
„Kako se imaš, Wičfinski ? " —
Mladeniču so zasolzi razbolćščeno oko; bledo in ovenolo obličje mu krasno zaradi, vitko telo pak se ponosno, mogočno vskloni: „Oče opat," — odgovori, „jaz sem pripravljen na vso!" Le to jo povedal; a videlo se mu je, da bi rad pokleknil pred opata in poljubil mu roko, tako so ga bile ginile menihove besede.
Opat jo zapazil, kako navdušen jo mladenič; primo ga torej za roko — moral je stisniti mu jo, kajti na oblčji se mu je bralo dobro srce.
„Idiva torej!"
Uro pozneje se čveterokonji voz pripelje iz Zarnčajskega samostana, odpelje čez most nad potokom in drdra k Wileiiskim vratom. Moskovska vojska je bila žo na sedmih holmih okrog Ovrnča. Opat Jozafat sc jo oziral: na vekoviti grad Igorovo stavbo, na svetega Salvatorja svetišče, kder so Ovrnčanije krstiti dajali so na dominikanski samostan, ki ga jo bil ustanovil, in sezidal sodnik Dubravaki; na okope in nasipe vsakega holma. Ali kamor je pregledal povsodi se je gnjelo vso polno moskovskega vojščaka. Opat pomoli nekoliko, skoro gotovo zato, da bi kmalu Rusa no bilo več tamkaje, po molitvi pa reče voznikom: „V Barbarov I"
Mladenič živo aarudi in vzdihue. (Daljo prih.)
je bil sicer že proti koncu govorjen , vendar ga prinašamo — kolikor nam je v spominu ostal — že na tem mestu, ker 1. itak ni imel namena tožbo kot tako podpirati in pa 2. da še denes pobijemo napade, ktere smo po Branstetterjevih očitanjih denes razglasili slovenskemu svetu. O. dr. Dominkuš je blezo govoril:
Kar bom odgovoril g. obtožencu , morebiti ni posebno važno za dokazovanje , saj imam tudi snrao namen popraviti mnenje mojih someščanov, ktero je vsled napadov na mojo čast iu na moj značaj morebiti zašlo na kriva pota. — Jaz nisem odpadonec, nisem hinavec. I'o moji sodbi narodnost ni odvisna od rojstnega kraja, ampak od roditeljev. Moj oče , moji dedje in pradedje so bili Slovenci - - Središčani — in torej se o moji narodnosti ne more dvojiti. Zc moja otročja leta je moj očo v mojem srcu zbudil ljubezen do slovenskega naroda in jaz bi moral svojo odgojo zatajiti, ko bi hotel zdaj pristopati k kteremu drugemu narodu. - Vendar mi narodnost sama ni merodnjna za moje politično vedenje. Jaz v politični borbi sedanjega časa stojim na slovenski strani, ker more po svojem prepričanji vsak narod le na narodni podlagi razvijati se in napredovati, kor vladajoča nemška stranka prezira nedvojbeno pravo Slovencev ohraniti si svojo iudividualnost, in ker gre v tej borbi braniti tlačeno pravico slabejšega. S čisto vestjo pa smem trditi, da sem si sicer prizadeval obuditi in oživljati samosvest našega naroda, ktera je podlaga vsemu političnemu življonjui da pa nisem nikdar sejal sovraštva in da sem proti svojim sonarodnjakom vselej zastopal svobodomiselnost, ki nam edina obeta boljšo prihodnjost. Jaz bi mislil, da bi tako mišljenje smelo tir jati simpatijo, ali kako žalostne skušnjo sem moral doživeti! Od tistoga trenotka, ko sem pred dvema letoma izrekel, da bi prevzel mandat v deželni zbor, kobi me volilci zvolili, razbrzdalo so so vse furije sovraštva in obrekovanja proti meni. Jaz sem bil pripravljen na ostre boje o principih, pripravljen na to, da se mi spodkopljo moj stan , da bom trpel pri svojih dohodkih, ali mislil sem, da so poštenosti mojega imena nihče no bo dotikal. Gospod Brandstetter me jo pa nasprotnega podučil. Po srečnem izidu volitve 21. januarja 1807 se jo po javnih časnikih , zlasti pa po „Marburger Zeitung" razlila cola povodenj za»ramovanja in sumničenja | roti moji osebi in mojemu značaju. Takrat še nisem vedel, od kod so izvirali ti osebni napadi ; prenašal sem vso misle si, da bo javno mnenje še samo spoznalo krivico od pravice. Kasneje so moji nasprotniki nadvladah proti meni, moja volitev so je zavrgla zarad formalnih pomanjkljivosti pri prvotnih volitvah. Pri novih volitvah so rabili nasprotniki ravno ista orožja, samo še brezobzir-neje. Iz najmanjih mah isti so se kovala sumničenja proti moji poštenosti, najgršo in čudnejšo misli so so meni natvezavalo, povsod so se podtikali mojemu ravnanju najslabeji nagibi. Rekalo se je, da je korupcija pri volitvah mojo sredstvo, moj namen pohlapčiti in poneumniti ljudstvo, moj nagib pii-dobiti si časti in služeb v „Sloveniji". Ko sem videl, da so borba bije s takim orožjem, spomnil sem so strastnih polemik, polnili osebnega napadanja, ktere jo g. Brandstetter na dan sklical 8 Tapeinerjem , Fevrerjem, Perkom, Mohorjem, dr. Mullejem; šo lo zdaj sem razvidel, da so je vsa ta togota osebnega sumničenja mogla tako kipeče izlivati le iz enega vira, še le takrat som spoznal onega moža, ki mi denes nasproti kliče: „noblesso oblige!" A spomnil sem se tudi, da mi je ta mož nekdaj pravil, ka je on znal še vsacega svojega nasprotnika uničiti (ruinircn) in da mi jo svojega nekdanjega predstojnika v kadeteninstitutu sam navajal v izgled. — Po takem vspehu je hrepenel gospod obtoženec tudi glede meno, ko jo 81. julija v javnem zboru na me ščuval mojo someščano , s kterimi moram živeti in med kterimi si moram svojih dohodkov iskati; to je bil njegov namen, ko me je imenoval hinavca iti odpadnika in ko je svojo sumničenje začel pri mojih materinih prsih. Iz tega že mora biti razvidno, da nisem, kakor so mi je očitalo, iz veselja do škandalov klical sodnijo na pomoč, in še to sem odlagal, ker mi je bila sitno stvar šo enkrat siliti prod javnost. A konečno sem vendar moral braniti svojo čast, ki mora biti sveta vsneemu, ki ne more nobenimi državljanu biti malost. Svojo čast torej tirjam nazaj, tirjara, da mi jo povrne sodnik s svojo razsodbo (hravoklici). (Konec prih.)
Dopisi.
Iz Maribora, 3. decembra. [Izv. dop.] (Narodna delavnost. Bokeljska vstaja. Mestne zadeve). Pražko društvo „Slavija" je začelo svojo delavnost tudi v naših slovenskih krajih. Želeti je, da se imo-viti Slovenci in sploh vsi, kterim je za gmotni svoj zboljšek mari, prav obilno v to društvo vpišejo. Odbor in vsa podlaga temu denarnemu društvu, o kterem je že „Slov. Nar." čitatelje podučil, je popolnoma slovanska. Zato bodi šo enkrat „Slavija" priporočana; namesti da svoj denar židovskim in nemškutarskim deuarskim zavodom prepuščamo, shranjujmo ga pri slovanskih družtvih, ktera bodo gotovo tudi slovanskemu narodu na čast in korist delala. — Pri tej priložnosti rodoljubom priporočamo, na denarnem in gmotnem polji, kolikor lo mogočo za slovenski narod delovati. Saj jo narod jako materijalna stvar, ktora hoče svoj vsakdanji živež imeti. Res, da se po duševnem poti, po knjigah, besedah, taborih in ustmenom poduku za narodno omiko in tnko tudi za njegovo blagostanjo mnogo dobrega stori; ali vse to so prijemlje samo teh, ki so že nekoliko vzbujeni, ki že imajo nekaj samostalnoga razuma in svoje sodbe. Ali koliko je med prostim ljudstvom takih, kterih se ne primo nič drugega kakor denarni blesk ali očitni dobiček! Z dejansko pomočjo, po denarskih zavodih, kakor po založnicah, hranilnicah, uglednih posestvih, sploh rekoč: s pospeševanjem občekoristnih in gmotnih ustanovljenj moramo začeti narod oblaževati. Češka dežela s svojimi mnogimi občekoristnimi iu z malimi pomočki vstvarjenimi zavodi bodi nam tudi v tom oziru spodbudljiv primer. Poznavateljev češke zemljo in naših v narodnem gospodarstvu zvedenih pisateljev pa prosimo, naj v knjigah in časo-pisik narodne voditeljo o takih rečeh prav marljivo podučujejo. — Glede na
bokeljsko vstajo sc pripravljajo jako važne stvari. Ministri in generali se se bodo s prisvitlini cesarjem kmalu posvetovali, kaj je v kotorski Boki ta-četi. Mi vladnim krogom kakor tudi vsem, ki imajo v avstrijskih javnih zborih kaj veljave, prav gorko na srce polagamo: Pomirite se z Bokelji z dobrim in to s tem. da se za Boko vojaška postava za zdaj ustavi. S hudim se doseže ravno nasprotno temu, kar se hoče. Črnogoro pa napadati, to so nam zdi vlivanje olja v ogenj. Zato sprava i Bokelji, sprava z Dalmacijo, sprava s Slavjani! Druge rešilne poti nij nobene; tega smo prepričani. Sicer bi žalostno bilo, ko hi zavoljo enega samega pristavka (novelle) k vojaški postavi morala Avstrija zopet pet ali še već miljonov denarja in poleg tega neprevidno veliko število svojih vojakov žrtovati, in pri vsom tem vostočno vojno zakriviti I — V mestnem zastopu Slovenci do zdaj, kakor je znano, nimamo nobenega svojih. To je glede na tukajšno šolstvo in še v mnogih ozirih pomilovanja vredno. Da hi pri rosnem upirnnji tudi slovenska stranka vsaj enega zastopnika dobila, to je nedvomno. Treba je samo veo edinosti, več druženja, krepkejšega delovanja. Ako smo tukajšni Slovenci na volitev mariborskega deželnega poslanca toliko delovali, da je ravno skoz slovenske glasove večino dobil, zakaj se ne bi tudi pri mestnih volitvah sreča poskusila? Nikjer brez poskušanjn, nikjer brez dela, ampak povsod srčno in nc-obzirno naprej! —
Iz Velikovca. 30. novembra. [Izv. dop.] Razsodba o. k. poglavarstva o oni zadevi, ki se jo „Slov. Narodu" iz Velikovca sporočala, glasi se tako-le: „Z dogodkom 81. p. m. v kivini Jožefa Diillor-ja tukaj izvršenim, pregrešili ste se Koper §. 11. ces. zapovedbe '20. aprila 1854, št. G!) drž. zak. 1.. po nespodobno pohujšanje' uzročevalnom in razkazljivem obnašanji in zadene vas kazou tridnevnega zapora in poravnave stroškov za kazensko izvršbo ; temu nasproti vam jo odprta pot pritožbe, ktero imate v 24 urah napovedati in v !'. dnevih g. c. k. dož. predsedniku izročiti." Razlogi tej sodbi so sledeči: Po skladajoči sc izpovedi Antona Baumanna, Luka YV.il-lana, Jožefa Dullerja in Ano Dulleree je dokazano, da sto v družbi z Ivanom Pusenjakom 31. p. m. v Dullcijevi krčmi tukaj po prejšnjem razgovoru o Dalmaciji napitnico napravili Rusom. Po pričnih izpovedih jo daljo dokazano, da sit; skupno z Ivanom Pušcujakom kot gosta pričujoča Antona Baumanna in Luko Wilfana nagovarjali, da trčita na to napitnico, in ko sta imenovana se temu ustavila, nju zmirjali, razsajali in s tem red iu spodobnost kalili. Da se jo govorilo o Dalmaciji, s čemur so zdaj le sedanji upor da misliti, dokazano je po izpovedi Antona Baumana in Jožefa Dullerja. Ako so pomisli, da so v Dalmaciji sedaj cel okrog vpira vladi, dalje da se tale upor po različnih dopisih v javnih listih in po splošnem mnenji od Rusijo duševno (mo-ralićno) podpira, mora so napitnica Rusom skazati za razkazljivost s pomenom §.11, ces. zapovedbe 20. aprila 1854 d. z. 1., kar sledi tudi, ako se dogodek po svoji skupnosti presoja!
Zoper to razsodbo se jo pritožba že izročila. Evo odlomek te pritožbe :
Doslej nikjer ni dokazano da Ruska ali nje prebivalci v zvezi stoje z uporom v Kotom. Nemški in posebno dunajski časniki so vajeni sleherni nered v nuši državi pripisovati ruskemu vpljivu in s tacim natolcevanjem srd zoper Slovane zbujevati. Časniki, kterim je za resnico malo mar, vendar ne morojo veljati za dokazila. Ako so pa hoče kdo kaznovati zarad djanja, mora biti po vsem pravno dokazano (§. 258, kaz. post). Se manje so da javno mišljenje za dokaz rabiti. Ono se često moti. Da jo to res, priča zdajšno vreme. Ko so je naša pogumna armada podala v Dalmacijo, sploh se jo mislilo, da bo upor mahoma zadušila. Ali kar nam najnovejši telegrami kažejo, se je javno mišljenje tičas zopet zmotilo. — V razlogih se izreka, da Ruska duševno podpira upor. Kaj čo to pomeniti ? Da imajo z Dalmatinci sorodou jezik ali kakšno skupnost v verskih zadevah ? Dalmatinci imajo pa tudi nekaj z nemškimi Avstrijci skupnega, namreč državne pravice. Ko bi se avstrijskim Nemcem napivalo, bati bi so morali ravno tako kazni in Po kaz. zak. moralična podpora zapopada kakšno hvaljenje, nagovarjanje, svetovanje, podpihovanje. Vso to so od Ruske ne da dokazati. Zatorej so s to napitnico tudi ne da pregrešiti zopor §. 11. ces. zap. in tem manj, ker je Ruska že bila dobrotnica Avstrijo 1. 1848.
lm Šenčurja poleg Kranja, 30. nov. R. [Izv. dop.| „Nećemo, da bi ta še dalje županil v naši občini, ker je grd ovaduh in privrženec zagrizenega in Slovencem neprijaznega nemškutarja, okrajnega glavarja v Kranji," tako je tožilo ljudstvo sploh čez našega župana in ni mirovalo, dokler ni bila na 12. dan t. m. razpisana nova volitev, pri kteri čeravno nista bila čas iu kraj , kdaj in kje se bo volitev vršila , določno oznanjona in vsled tega mnogo volileov ni prišlo, vendar so nazoči vsi enoglasno same izvrstne in značajno narodnjake izvolili v odbor. V celi okolici znana narodna nasprotnika, naš župan in pa njegov sosed Golob le enega glasu nista vjela. To je baje, kakor hudobni svet pripovedujo. našege Golobčeka tako grizlo in peklo, da je s svojim nadležnim moledvanjem umol že potrjeno volitev spodriniti; kajti včeraj je okrajni glavar neizrečensko zarezal nad najstarejim odbornikom, kterega je glede volitvo novega župana v Kranj povabil; rekel mu je: vi ae ne pišete Umek marveč Neumok, vaša Šenčurska volitev bo ovr-žena, itd. Kdo je veči neumek ali bedak, ali priprost in pošten kmet, ki po zahtevanji svoje više gosposko prido v pisarnico, da bi so določil dan volitve novega župana, ali pa okrajni glavar, ki so po takem nepremišljenem načinu s poštenimi ljudmi norčuje, nad njimi razgraja in vpije, to razsodbo prepuščamo častitim čitateljem; mi konočno samo to še pristavimo : da nasŠenčurjano pač malo straši to, ako ne bo potrjena volitev ; bomo pa še enkrat in gotovo v večem številu, nogo pred in enako zložno volili; samo to bi želeli, naj okrajni glavar g. D e r b i č, ki tako rad in pogostoma očita surovoBt našim priprostnim Beljanom, se sam bolj olikano obnaša v cesarski pisarnici ter tako dajo ljudem lepo izgledo priljudnega vedenja.
Iz Trsta, 1. dec. [Izv. dop.] Velike priprave se delajo, prostori se kinčajo s aelenjem, kajti jutri pride cesar v Trst.  Dva dui je žo tu dož in
burja; če tako vreme ne pojenja, bodo napravo za razsvetljenje, ki se po ulicah dolajo, zastonj. Tukajšni župan je dal poziv ua oglo nabiti, v kterem ta prihod naznanja samo v laškem jeziku Lahom. Slovenec, se ve, se tem ljudem ne zdi vreden, da In v ivojeni jeziku zvedel, kedaj v njegov kraj pride njegov vladar. Mnogo st> tu govori o posvetovalnem shodu, ki bode ob tej priliki tukaj zavoljo dalmatinskega vstanka in morda še zarad kaj. Bog daj, da cesarjeva beseda vstavi krvolitje v jugu Dalmacijo ter ne samo Bokeljem, temuč vsem Slovanom v Avstriji ustrežo. Čas jo že. — I2 Dalmacije so zdaj poročila prestala, kar je vojska morala k morju ubeguiti. Kar čujemo, so lo tužni glasovi. Kader bodo zopet mir, zvedeli bomo na tanko kako — strašno je vojska požigala. in kako klanjo je bilo vsled tega. — O tukajšnem bivanji Nj. veličanstva vam bom poročal.
Iz Prage, 1. dec. [Izv. dop.J Dopolnovalno volitve za mestni odbor so končane. Izpadle so še boljo nego se je narodna stranka nadejala, kajti v drugem volilnem redu na Mali strani je padel kazinini kandidat „sektions-chef" dr. Banhans , in kandidat narodne stranko je z veliko večino izvoljen. V tem redu volijo vsi uradniki iz Male strani, kterih je procej, kajti tam so skoraj vso više uradnije. Ni so bilo mnogo nadejati, tem večja jo tedaj zmnga. Nemški listi so bili včeraj zarad toga polni jeremiad, kajti no lo da so kazinini izven židovskega mosta, kjer „napredek" ni postavil nobenega kandidata, povsod propali, zgubili so tudi enega najhujšega svojega zagovornika, in — volitve so zopet pokazale, tla jo Praga češko mesto.
Po tacih hlamažah, kakoršne si je pridobila nomška kazino in z njo identificirana vlada nokolikrat zaporedoma, bi bilo pač čuda, ako so skazina pokažo šo kterikrat očitno pred svetom. Pa ko bi človek mislil na to, bi se jako zmotil, kajti v kazini so skoraj sami židi, in kakovi so ti, jo znano celemu svetu. Če ga boš desekrat brcnil, ti bo dosekrat roko poljubil, ako ima količkaj upanja, da bi imel kaj dobička od tega.
Ker sodnija nič no more opraviti s tiskovnimi pravdami, tedaj si izbira pri naših novinah, kolikor jej je lo mogočo take pravde, ki no spadajo v področje porotnikov, ter skuša s tem časnikarstvo zatirati kolikor mogoče. Tako so bili zopet to dni pred sodnijo ob enem vredniki „Politike", „Pokroka" in „Nar. Listov", ter jih je obsodila na denarni kazni.
Dones hoče izdati „Politika" tudi vočerni list, kterega do zdaj ni imela in kar jo prav hvalo vrodno , da se paralezirajo lažnjivi nemški vočerni listi.
INililiini razgled.
Nj. vel. cesarica jo odšla v Trst. — Po najnovejših poročilih je morala v Sv. Petru prenočiti, ker vlak zavoljo snežnih žametov ni mogel naprej. — ,
Dunajska „YVien. Abeudpost" preklicujo po čas >pisih raztrošono novico, da je grof Taaffo lastno osnovo prestolnega govora izdelal in cesarju predložiti namenil. Ona pravi, da bodo cesarju predložena le ena osnova, ktero je ministerski zbor sklenil.
Iz dalmatinskoga bojišča so piše, da so zdaj Krivošijanci mirno, zadrže, in da se vojski viucih 48 ur poroča od straž, kaj počno vstajniki, Vojaki bajo ne zbolovajo zdaj več tako zelo ko prej.
V č r n i g o r i jo 170 ranjenih Krivošijanovl kteri imajo tam postrežbo z vsem potrebnim in ktero zdravijo zdravniki iz ladij.
Poljski časopis „Dziounik Polski", organ Ziomialkovskega in Golu-hovskoga, svetuje gališkem Poljakom, naj se rajo z Nemci vežejo nego pa s čehi in Slovenci. Nemci imajo simpatije do Poljakov, lo ti ne. Zato naj se vez, ki Nemce na dinastijo vežo, ne pretrga s tem, da bi se čehom in „slovenskim filologom* njih sanjarsko želje spolnih. — Tako govori slovansk, to se ve, lc poljsk list. Domišljamo se še, da so so tisti, ki 80 se sramežljivo za ustavo in državni zbor med Slovenci poganjali, sklicavali na Poljake , kterim je bil Ziemialkovski vodnik, rekši, da so tudi oni Slovanje pa sode v drž. zboru in podpirajo to ministerstvo.
Ruski državni kancelar knjez Uorčakov, ki je že 71 let star, jo baje v uovejšem času tako zbolel, da ne bodo mogel več državnih posel opraljati. Zato je poklican ruski poročevalec v Parizu grof Stakolborg v Peterburg.  To pa poroča le — „N. f. Pr.u
S panj tki republikanci so zopet stopili v parlament. Poprej pa so izdali mahifost na svoje privržence. V tem manifestu obetajo, da bodo nepremakljivo držali se svojega programa, ki je: čista republika. Zoper posilno vlado Prima in Sernno, ktera sta ustavne svoboščine že odpravila, iu ne vladata bolje, nego je kraljica Izabela, protestujojo. V zbornici so republikanci nasvetovali, naj se vladi izrečo graja za njeno obnašanje med obsednim stanjem.
Turška vlada hoče iz tistih muhamedanskih Čerkozov, ki so so iz ruskega Kavkaza preselili v Turčijo, posebno vojsko narediti in jo poslati v Hercegovino, nko bi na spomlad, kakor bo pričakuje, ob Balkanu vsplamenelo. Neka Turkom zelo prijazna vlada (naša?) jo dala Turkom ta moder svot, z opombo, da bodo ti čerkesi izvrstni za hribsko vojno.
Iz Carigrada sc jako važna novica poroča, da je Francoska stopila jia stran egiptovskega podkralja in proti sultanu. Francoski poslanec Bourue c namreč turškemu ministru razložil, da Francoska ne sodi, ka bi egiptovski razpor bil notranja turška zadeva. On je tirjal pravico, da se evropsko oblasti smejo v to razmero mešati. Če so to potrdi, storjen jo zopet prevožen korak v vzhodnem vprašanji. Lehko se razvida, da bode egiptovski namestili kralj pod varstvom Rusijo, Italijo in Francoske brez strahu vrgel rokovico pred noge, tudi čo so angležki in (žalibog) avstrijski državniki za sultana potegujejo.
Ha/ne si\ari.
* (Na graškem v so u 6i 1 i i ču) je nasvctovala filozofičiia fakulteta ustanoviti izredno profesuro /a slovansko jezikoslovje Ce ta nasvet obvelja, dobi protesuro najbrž znani naš rojak dr. Krek.
* (J a u š k i hrup; pride pred sodnijo enkrat v januarju I. 1870. Toženih je 53 oseb. Prič pa jo 87. Torej bodo obravnava dolgo trpela. Graška „Tagespostu hoče vedeti, da dr. Gosta in dr. Tomau nista prevzela zngovorništva.
* (K m o ti j 8 ka družba v Ljubljani) je od si. ministerstva prejela to dni 300 gold državne podpore zn umno napravljena gnojišča, — 1000 gold. pa zato, da nakupi jezerskih in trbiških ovnov in ovac in jih razdeli po deželi enako tako kakor bike. Premije so bodo razpisale, kader bodo podučne bukvice gotove, kako naj se napravljajo gnojnišča , kmalu pa se bode oklicnlo, pod kterimi pogoji se bodo dajali ovni in ovce. in pozvali so bodo gospodarji, naj sc oglasijo za-nje.
* (Knczoškof ljubljanski) in dr. Pogačar sta se podala na pot v Rim; v Gorici bota I velikim škofom in knjezom goriškim pričakala škofa tržaškega, kteri pred dohodom cesarjovim ne more lahko zapustiti Trsta, in potem vsi skupaj odrinejo po železnici v Rim. V cerkvenem zboru bodo tedaj s škofom Mrakom vrod 4 škotje, ki so kranjski Slovenci po rodu.
* (Davorin Jenko), ki iz Belega grada gre za loto in dan v Prago, jo na svitlo dal snopič srbskih, hrvatskih iu slovenskih pesem za možki zbor in jih posvetil knje/.u srbskemu Milanu Obrenoviču III. Cena 2 gold.
* (V Rimu) se bode udeležilo koncila, kterega že ni bilo 300 let, 35 kardinalov, ki niso škofje, 025 kardinalov-škofov , patriarhov, velikih škofov, 29 opatov, 32 glavarjev duhovskih redov, v vsem skupaj tedaj 1017 mož, ki imajo pravico posvetovanja iu glasovanja — Zraven teh bode pri zboru opravilo imolo 100 papeževih bogoslovcev, kteri so se žo dolgo učili latinski jezik stenografirati po različnem izgovarjanji, kakor je navadno na Francoskem, Nemškem, v Ameriki itd. ;>icer bode posel imelo 50 uradnikov, dvorstvo papeževo in 121 prelatov di liocchctti.
* (I z Laik ega trga) se nam piše: Pretečcno nedeljo 28. t.m. je naredila naša narodna čitalnica veselico in besedo. V splošno zadovoljnost sta govorila gg. R. in G., ktera na tanko razložila veliko potrebo čisto slovenskih šol in vpeljnvo slovenskega jezika v uradnijah. Na posled še stopi na oder kmet D., kterega govor so živahni živio-klici in ploskanje spremljali. Veliko število kmetov je obiskalo to veselico in pokazalo našim naspiot-nikom, da sc je tudi med kmetom je' razvijati narodni duh, in kmalo dojde čas, v kojom bodo naši nasprotniki čisto v „žaklju." Med in po besedi so domača dekleta popovala lepe pesmi in tudi kmečki fantjo so nektero veselo zakrožili. Želeti bi le bilo, kakor je tudi g. predsednik lepo omenil, naj bi so kmečki fantje šo posebno v petji urili, da bi mogli tudi enkrat s svojim petjem na oder stopiti in svojo pevsko zmožnost, ktero je bog slovenskemu narodu v obilni meri podelil. Konečno šo morem omenjati, da se je veselica končala, brez da bi bili renegati svoje hlapce zopet v „plankenparadc" s poleni v rocih postavili, s kratka, veselica je bila tako živahna, da smo morali „tombolo'- zarad prekratkega čnsa na eno družili nedelj odložiti.
* (V S 1 o v o n j e m Gradcu) so stopili okrajni očetjo skup in sklenili beračiti policajev proti agitatorjem Slovencem. To jo zuačajno znamenje vseh filistrov, da jim oseben duševen boj no zadosti, temuč lo vlada naj zanjo: „einschreiten !u. Najbrž jo to modrost poslanca Lohningerja. Ta klic po policiji graja celo „Tagespost".
* (Razsodba) v pravdi dr. Dominkuš contra Brandstetter. Po dokončanom vrodovanji ob ti. zvečer zvemo: Ravnokar se je strankama izročila razsodba. G. Fr. Brandstetter je krivega spoznan prestopka proti varnosti časti §, 401 k. z. in opiraje se na §.261 in 266 k. z. po §. 493 k. z. obsojen na 20 gld. plateža, kakor je tudi po §. 341 k. postopnika in ces. naredbo 2. junija 1859 št. 105 mu prisojeno, da mora povrniti pravdine stroške in stroške za izvrševanje kazni.
Politično društvo slovenskih Korošcev.
Rojaki! Koroški Slovenci!
Že leta 1868. so Vas domoljubi klicali k taboru na Bistrici, da bi se skupno posvetovali, po kteri poti bi se naše stanjo zlajšalo. Tabor se je žalibog prepovedal, ker jo Bistrica za neke pedi preblizo Celovcu. Poprijeli so se toroj drugega postavnega sredstva , po kterem so tisti namen doseže. Sklenili so 20. septembra t. 1. v Celovcu osnovati slovensko politično društvo „Trdnjava", ter so izvolili začasni odbor, da sklepe izvrši. Ta odbor Vas vabi na podlagi od vlade potrjenih pravil, da prav obilno pristopite društvu.
Ono naj bo trdnjava , v kteri hočemo braniti naše pravice in rešiti zadnji kos nekdaj čisto slovenske zemlje. Ono bo sklicavalo zbore, javne, shode in tabore, pri kterih bomoBkupuo preiskovali, kakovšno pravice imamo, in kakšnih si želimo. Ono bo priporočalo sposobne in zanesljivo može za naše zastopnike. Doslej smo vedno propali tudi tam, kjer bi lahko zmagali; kajti doslej ljudstvo svojih prijateljev ni poznalo. Mnogo med nami so jih je dalo preslepiti, da 80 zoper lastne rojake bojevali se, da so svojo čast oskrunili iu svoje pravice z lastnimi nogami teptali. Društvo bo branilo slovensko ljudstvo zoper napade sovražnikov, zopor krivične naklepo narodnih rogoviležev, ki skušajo slovenski narod rabiti za svojo sebične namene, s
kratka ono bo skibelo za to, da se slovenski narod povzdigne na ono mesto omike in veljavnosti, ktero mu gre pred državo in človečanstvom.
Društvo podaja udom pravico, da sinejo udeležiti so društvenih zborov, posluževati se vseh drugih društvenih sredstev, govoriti in nasvete stavljati, glasovati pri zborih in voliti predsednika in odbornike, ter jim naklada samo to, da plačajo po 10 krajcarjev na mesec, da se pravilom podvržejo in da društvo med slovenskim narodom razširim'
Kdor hoče pristopriti, naj se oglasi pri začasnem odboru.
Prvi občni zbor se snide 27. decembra t 1. v Celovcu pri Sandwirt-u ob treh popoldne.
Na dnevnem redu so sledeče točke i
1. Odborovo sporočilo.
2. Volitev predsednika in četirih odbornikov.
3. Razgovor o delavnosti deželnega zbora
4. Posamezni predlogi.
V Velikovcu, 1. decembra 1869.
V imenu začasnega odbora: Albin Poznik m p.
Pravila
slovenskega -političnega društva „ Trdnjava", §• I-
Namen društva je širiti politično izobražonje med koroškimi Slovenci , pospeševati svobodo v državi in delati na to, da se ravnopravnost urosniči.
8- 2.
Pripomočki v ta namen so :
a.   sklicujejo se društveni zbori, javni shodi in tabori; h.   nasvetujejo se sposobni kandidati za javna zastopništva, posebno za deželni in državni zbor;
c. sklepajo in izročujejo so adrese, zaupnice in nezapnico zastopnikom ;
d. napraljnjo se razodotja in peticije do vlade, deželnega in državnega zbora;
e. razglašajo so sklepi, določila in razodetja po časnikih ;
f. izdajajo in razširjajo so podučne kujige in listi med ljudstvom.
§. 3.
Ude sprejema in izključuje odbor.
Izključeuec ima pravico pritožiti se pri občnem zboru. Občni zbor ima pravico, častne ude voliti.
§• 4.
Sedež društva jo v Celovcu.
§• 5.
Pravice družbenikov so, posluževati se vseh društvenih sredstev, govoriti, nasvetovati in glasovati pri v §. 2 omenjenih skupščinah, in izbirati odbornike in prvosednika.
§. 6.'
Dolžnosti so, da plačujejo udje 10 kr. na mesec, da se podvržejo pravilom, in da društvo razširjajo med slovenskim ljudstvom.
§. 7..
Društvo ravna predsednik z odborom. Predsednik in četiri odborniki se volijo pri občnem zboru z večino glasov za eno leto. Oni so za vedenje društva vnanjim oblastim nasproti odgovorni.
% 8.
Redni občni zbori se shajajo v spomladi in jeseni. Po odborovem sklopu ali na željo petine udov sklicuje predsednik izvenredne zbore. Sklepa se z večino pričujočih, samo za prenaredbo pravil je treba dveh tretjin.
§• 9.
Pretresovanje pri shodih in taborih sme tudi drugi društvenik voditi, ako to odbor privoli.
§• io.
Razprtije razsojuje odsek peterih udov; med 7 voljenih sme vsaka stranka enega zavreči. Obe stranki se morati razsodbi podvreči.
§• 11.
Društvo se razdruži, ako dve tretjini vseh društvenikov to skleniti.
g, 12.
Kam so ima po razdružbi premoženje obrniti, sklene zadnji odbor.
Dunajski) borza od 3. decembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 59 fl. 20 kr. Kreditne akoije 263 (I. 7.'. kr.
T>°/0 metalike z obrosti v maji in nov. —fl.— London   122 fl. 20 kr.
Enotni dr/, dolg v srebru  08 fl. 7fifkr. Srebro   122 0. 50 kr.
18C0 drž. posojilo 98 fl. — kr. Cekini  6 fl. 88 kr. Akcije narod, banke 702 fl. — kr.
Udatelj in vrednik Anion Tontaić.
Lastniki: Dr. Jote Voanjak Iu drugI.
Tiskar Edaard Janil«.