Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 26, 1985, s. 149-159 
Oxf. 231 :261.1 :(497.12) 
Izvleček: 
ROBIČ, D.: 
PROBLEMI NARAVNEGA OBNAVLJANJA ANTROPOGENIH AL TIMONTANSKIH 
SMREKOVIJ NA POHORJU 
Antropogena altimontanska smrekovja na Pohorju (Slovenija, YU), na distričnih rjavih 
tleh z debelo plastjo surovega humusa, se ne morejo naravno obnavljati. Gozdni ekosi-
stemi, ki so bili zaradi požigalništva v preteklosti močno spremenjeni, se odzivajo na 
gozdnogojitvene ukrepe drugače kot bolj ali manj naravni gozdovi. To je treba pri gospo-
darjenju z gozdovi upoštevati. 
Abstract: 
ROBIČ, D.: 
SOME PROBLEMS OF NATURAL REGENERATION IN MAN-MADE SPRUCE 
FORESTOF UPPER MOUNTAIN BELT IN POHORJE 
In man-made upper mountain spruce forest in Pohorje (Slovenia, YU) on dystric brown 
soils with a thich raw humus layer, natura/ regeneration is rendered impossible. Forest 
ecosystems, extensively changed by the s/ash and burn practice in the past, react to 
si/vicu/tura/ measures differently than more or less nature-like stands. This fact has to 
be considered in research and practice. 
149 
mag. Dušan ROBIČ, dipl. inž. gozd. 
Biotehniška fakulteta,- VTOZD za gozdarstvo, 
61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 
Sestavek sodi v tematski sklop Zakonitosti ekologije pomladitve pri naravni obnovi gozda; 
uvrščen je v URP 05-4522/488, ki ga financira Raziskovalna skupnost Slovenije. 
150 
1. UVOD IN PROBLEM 
„Gozdne sestoje bomo znali uspešno oblikovati, ko bomo dobro, poznali na<!in, kako 
sestoji nastajajo in kako se razvijajo." 
(D. MLINŠEK, 1981: 167) 
Čeprav obnavljamo po naravni poti večino slovenskih gozdov, najdemo primerke, pri 
katerih je bolj ali manj načrtna indukcija naravnega mladja močno ovirana ali pa skoraj 
ni mogoča. Med gozdove, ki se po naravni poti težko obnavljajo, spadajo prav gotovo 
antropogena altimontanska smrek~vja v višjih predelih Pohorja. Štajerski in koroški 
gozdarji že več let iščejo ustrezne načine za obnovo starih sestojev, vendar so njihova 
prizadevanja le redko poplačana z uspehom. Obnova gozdov, o kateri pravi H. LEIB-
UNDGUT, da „sodi med najlepše in najbolj osrečujoče gozdarjeve naloge" (LEIBUND-
GUT, 1981 :107). teh gozdarjev prav gotovo ne osrečuje. 
Vzrokov za takšno stanje je več; dejavniki, ki onemogočajo naravno obnavljanje teh 
gozdov, so številni, večplastni in delujejo celostno. Ker jih preslabo poznamo, se naj-
večkrat omejujemo le na tiste, ki se nam zdijo v danem trenutku najpomembnejši, npr. 
divjad, ostrejše podnebne razmere, v zadnjem času tudi paša živine in podobno. Očitno 
pa z delnim reševanjem in odstranjevanjem domnevnih motečih vplivov ni mogoče 
uspešno delati. Stanje je treba razčleniti v celoti in tako dobiti ustreznejša izhodišča za 
načrtnejše reševanje tega problema. 
V začetku zapisana misel velja morda še prav posebej za obravnavane pohorske gozdove 
z močno spremenjeno vrstno sestavo in sestojno zgradbo. Ljudje so s požigalništvom kot 
posebno obliko matičnega poljedelstva bistveno vplivali na razmere, v katerih se je raz-
vijal gozd. Ne glede na to, kako dolgo so tako uporabljali tla in s kakšnim namenom so 
požigali (razmejitev požigalništva od trajnega krčenja gozdov z uporabo te tehnike, ni 
zanesljiva), je treba upoštevati, da „so bili kljub ugotovitvam o prevladovanju ornega 
poljedelstva od desetega stoletja naprej tudi na Slovenskem ugotovljeni ostanki požigal-
ništva ... še v polpretekli dobi na Pohorju, ... v Mežiški dolini, v okolici Solčave in 
Gorenjega grada ... " (GRAFENAUER, 1970:237). Požigalništvo na Pohorju se je očitno 
nekoliko razlikovalo od klasičnega postopka, kakršnega opisuje F. HLUBEK in ga navaja 
GRAFENAUER (1970:226). Razloček je predvsem v tem, da so Pohorci na svoje „novne" 
ali „novine" - takoj ko so prekopali pogorišče posadili krompir, tretje leto pa so med 
rž sejali smrekovo seme in s tem zasnovali nov gozd. Tako so ravnali na zahodnem (PRE-
ININGER, 1983) in vzhodnem (MOTALN, 1983) Pohorju. Ljudje so torej bistveno 
posegali v dogajanja in očitno je bila takšna tehnika dela kar uspešna. Tako korenito spre-
menjena gozdna fitocenoza pa se drugače odziva na gozdnogojitvene ukrepe kot gozd, 
katerega narava je še kolikor toliko ohranjena - in zmotno je pričakovati, da bo odziv 
takšnega antropogenega gozda analogen onemu, ki ga poznamo v bolj ali manj naravnem 
gozdu. ,,Gozd si pogosto predstavljamo kot samodejno razvijajoč se ekosistem, ki se 
lahko brez človekovega vmešavanja nenehno obnavlja v povezano se ponavljajočih ciklih. 
Takšno pojmovanje ne nasprotuje resnici vse dotlej, dokler se ne spremenijo razmere, v 
katerih se razvija gozd" (MOISEEV, 1980:169, 170). Tako se dogaja, da z rahljanjem 
sklepa drevesnih krošenj ne induciramo naravnega mladja, temveč le močno pospešujemo 
rast in razvoj zeliščne plasti, v kateri prevladujejo zlasti predstavniki ločkovk, ostričevk 
in trav. 
151 
Altimontanska smrekovja na Pohorju so tedaj zgled za močno predrugačen gozdni eko-
sistem, v katerem moramo zakonitosti, ki jih poznamo pri obnavljanju bolj ali manj 
naravnih, manj spremenjenih gozdov, upoštevati in uporabljati le s pridržkom. Zavedati 
se je treba tudi tega, da tehnike obnavljanja teh gozdov, kakršne so uporabljali pred sto 
leti, dandanes niso izvedljive in da jih je treba nadomestiti z ustreznejšimi. 
2. PREDMET, CILJI IN METODE RAZISKOVANJA 
Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani je začel leta 1982 v sodelovanju z 
Gozdnim gospodarstvom Maribor obsežnejšo poskusno raziskavo, ki naj bi pojasnila. 
nekatere poglavitne pojave, povezane z naravnim obnavljanjem starejših antropogenih 
smrekovih sestojev na višjih predelih Pohorja. Objekti, upoštevani v raziskavi, so bili 
izbrani v Kladju (revir Lukanja, Tozd Gozdarstvo Oplotnica); to so stari, že vrzelasti 
(slika 1) smrekovi sestoji v višinskem pasu med 1200 in 1330 metri nad morjem. 
Cilji prve faze raziskav so zajeli kakovostno in kolikostno oce.no naravnega pomladka, 
odkrivanje soodvisnosti med naravnim pomladkom in nekaterimi sestojnimi parametri 
(zastrtost tal z drevesnimi krošnjami, rastline v zeliščni plasti) in kritično oceno za 
semensko leto smreke (1983) z vidika naravne obnove gozdov. V tej fazi so bile opravlje-
ne tudi prve standardne preiskave tal. 
Analize so bile opravljene s sistematičnim vzorčenjem s kvadrati ( 16; 4 in 0,25 m2 ) na 
več vzorčnih ploskvah (40; 65 in 260). Poleg vrste, višine in starosti mladih rastlin smo 
z analizo tudi ugotavljali zastrtost vzorčne ploskve z drevesnimi krošnjami. Pripravljena 
je bila tudi posebna metoda za registriranje klic in mladic, ki upošteva poleg že omenjenih 
znakov mladih rastlin tudi njihovo razmeščanje po površini tal. Pri obdelavi podatkov so 
bile uporabljene običajne metode matematične statistike. 
3. UGOTOVITVE IN KOMENTAR 
Ana I iz a m I a do v j a je pokazala naslednje: 
Mladih rastlin drevesnih vrst je povprečno 1,9654 ± 0,2230, to pomeni približno od 
15 000 do 24 000 osebkov na hektar gozdne površine. Po takšni oceni je zasnova pri-
hodnjega sestoja sicer silno skromna, vendar še ni kritična. 
Po številu osebkov mladih rastlin popolnoma prevladujeta smreka (88%), sledijo pa ;i 
gorski javor (5%), bukev (3%), jelka (2%) in jerebika (2%). 
Osebki so porazdeljeni po vzorčnih ploskvah izrazito nesimetrično; največ ploskev 
(50%) je praznih, dobra četrtina (28%) jih vsebuje po eno ali dve mladi rastlini; nekaj 
manj kot petina ( 18%) ima po 3 do 1 O mladic, preostale ploskve (4%) pa imajo več kot 
11 mladih rastlin na vsakem kvadratnem metru površine. 
Tudi starostna sestava mladih rastlin kaže podobno frekvenčno porazdelitev: največ 
rastlin (55%) je eno- in dvoletnih, dobra tretjina (34%) je tri-, štiri- in petletnih, slaba 
desetina (8%) je šest- do desetletnih, preostale tri odstotke mladih rastlin pa najdemo 
v starostnem razredu od 12 do 30 let. 
152 
- Omembe vredna je tudi ugotovitev, da med že tako skromnim deležem listavcev (10% 
po številu mladih rastlin) skorajda ni tri- ali večletnih osebkov, ki bi ne bili vsaj enkrat 
obgrizeni. 
Za podrobnejše razkrivanje vzročne povezanosti med pojavljanjem mladih rastlin dreves-
nih vrst z drugimi parametri smo računali korelacije ali asociiranost: 
- Soodvisnost med zastrtostjo talne površine z drevesnimi krošnjami in navzočnostjo 
mladic drevesnih vrst ni statistično značilna; to bi lahko pomenilo, da v našem primeru 
ne kaže iskati neposredne zveze med sklepom krošenj in pojavljanjem mladic drevesnih 
vrst. 
- Statistično zelo značilna negativna in pomembna (C= -0,41) pa je soodvisnost med 
številom mladic drevesnih vrst in zastrtostjo ali pokritostjo talne površine z rastlinami 
iz zeliščne plasti. To pomeni: čim več rastlin iz zeliščne plasti, tem manj mladic dre-
vesnih vrst smemo pričakovati. 
Izkazalo se je, da je tudi v tem primeru koristen diferenciran prijem: vse rastlinske 
vrste iz plasti nizkega rastlinja namreč ne vplivajo na obravnavani pojav enako. Analiza 
je pokazala, da je dlakava šašulica (Calamagrostis villosa (CHAIX.) GMEL.) kot precej 
pogosta vrsta v zelo pomembni negativni (C = -0,88) in statistično zelo značilni so-
odvisnosti s· pojavljanjem mladic drevesnih vrst - z naraščajočim zastiranjem ali s 
prekrivanjem tal z dlakavo šašuljico, se značilno zmanjšuje število mladih rastlin 
drevesnih vrst na zastrti ali pokriti površini. . 
Zanimiva je tudi zveza med zastrtostjo talne površine z drevesnimi krošnjami in zastira-
njem ali pokrivanjem tal z dlakavo šašulico. Ugotovljena je bila sicer zelo značilna 
negativna povezanost, ki pa je zelo šibka (C= -0,27). To pomeni, da bi z uravnava-
njem sklenjenosti plasti drevesnih krošenj, prek zeliščne plasti morda le posredno 
vplivali na pomladek. Na to vprašanje lahko določneje odgovorimo, če izračunamo 
delno korelacijo, ali delno asociiranost med zastrtostjo s krošnjami dreves in zastira-
njem ali pokrivanjem tal z dlakavo šašulico - ter številom mladic drevesnih vrst. 
Izračunana sta bila oba delna koeficienta asociiranosti: enkrat ob večji in veliki za-
strtosti tal s krošnjami dreves (50 do 100%), drugič pa v razmerah, ko tla niso bila 
zastrta z drevesnimi krošnjami ali pa ko so bila le malo zastrta (O do 400/4). Preskušanje 
značilnosti razločka med obema koeficientoma asociiranosti je pokazalo, da razloček 
ni statistično značilen. Zastrtost površine tal s krošnjami dreves torej ne vpliva bistve• 
no na tesno in zelo značilno negativno asociiranost med mladicami drevesnih vrst in 
dlakavo šašulico; to bi lahko tudi pomenilo, da ne glede na stopnjo zastrtosti tal z 
drevesnimi krošnjami v sestojih dlakave šašulice ne smemo pričakovati smrekovih 
mladic. 
153 
m 
25 
20 
15 
10 
5 
Slika 1: Posnetek vzorčne ploskve v stodvajsetletnem altimontanskem smrekovju na 
Pohorju (GG Maribor, Tozd Gozdarstvo Oplotnica, Lukanja, odd. 40a). 
154 
Sestoj je že vrzelast, strnjeno smrekovo mladje (šrafirano) se pojavlja tu in tam, 
vendar ne na površinah, ki so porasle s strnjeno rušo dlakave šašulice (Calama-
grostis villosa (CHAIX.) GMEL.) (senčeno). Mladje najdemo pogosto okrog 
starih panjev (prazni krožci). 
Naravna nasemenitev smreke v letu 1983 
Med analizami poskusnih ploskev smo julija 1983 ugotovili zelo veliko smrekovih klic 
(do 600 000 na hektar). Ta podatek je nasprotoval ugotovitvam pilotne raziskave iz 
leta 1982, ko smo našli kar tridesetkrat manj mladih rastlin (20 000 na hektar). Vzrok 
za tolikšno razliko bi lahko iskali prvič, v večjem obrodu smreke (semensko leto). drugič, 
v razliki v času, ko je bila opravljena analiza na terenu (leta 1982 v jeseni, 1983 pa poleti). 
Ker smo poskusne ploskve razčlenjevali tudi še avgusta in septembra 1983, je bilo mogoče 
razčleniti spreminjannje številnosti smrekovih klic v poletnih mesecih 1983. Iz pregled-
nice št. 1 razberemo, da se število smrekovih klic v razmeroma kratkem času zelo zmanjša. 
V isti preglednici je podano tudi število smrekovih klic, ki se pojavljajo na poskusnih 
ploskvah, v odvisnosti od zastrtosti talne površine z drevesnimi krošnjami. Podatki zelo 
razločno kažejo veliko redukcijo števila klic v razmeroma ozkih, približno en mesec 
trajajočih časovnih razponih. Redukcijski faktorji so zaradi večje preglednosti zbrani v 
drugi preglednici. V isti preglednici je prikazan tudi odstotek osipa smrekovih klic v po-
sameznih časovnih razponih. Podatki torej povedo, da se razmeroma obilna naravna 
nasemenitev v treh mesecih lahko popolnoma uniči. 
Precej manj klic preživi najbrž v gozdu, saj odmre pod sklenjenimi krošnjami skoraj pet-
krat (85,0/18,4 = 4,8) več klic kot na svetlinah. Zanimivo pa je, da je na vrhuncu poletja 
(julij/ avgust) na površinah, ki so zastrte z drevesnimi krošnjami, redukcija klic razmeroma 
manjša (redukcijski faktorji 3,9 in 4,0) kot na svetlinah (redukcijski faktor 7,0). Ker je v 
naslednjem obdobju (avgust/september) stanje prav nasprotno, bi lahko naglo odmiranje 
smrekovih klic delno pojasnjevali tudi s pomanjkanjem vode. Leto 1983 je bilo v sploš• 
nem dokaj sušno. Pomanjkanje vlage v površinskih horizontih tal se je pojavilo najprej na 
svetlinah (večja evapotranspiracija), v gozdu pod krošnjami pa je najbrž primanjkovalo 
vlage v površinskih talnih horizontih nekoliko kasneje (avgust/september). Šibke padavine 
v poletnih mesecih so lahko nadomestile izgubo talne vlage izdatneje na jasah in svetlinah, 
kot pa pod drevesnimi krošnjami. 
Na sliki št. 2 je upadanje števila smrekovih klic prikazano grafično. Pri tem je treba po-
udariti, da so bile ugotovljene statistično značilne razlike v številu klic na hektar le med 
delno ali pa popolnoma nezastrtimi površinami, razlike, ki so nastale v številu klic, na 
popolnoma in pa delno zastrtih površinah, pa statistično niso značilne. 
Preglednica št. 1 
Preglednica števila smrekovih klic (število klic je preračunano na hektar površine), v odvis-
nosti od zastrtosti talne površine z drevesnimi krošnjami in od časa, v katerem so bile 
opravljene meritve na poskusnih ploskvah (Pohorje, Oplotnica, Lukanja, odd. 23b, 40a 
in 40b) 
12.-15. julija '83 
9.-12. avg. '83 
8.-1 O. sept. '83 
število smrekovih klic na 1 hektarju površine 
Skupaj, ne- Diferencirano 
diferencirano Na jasah in Delno 
580.364 
102.083 
29.063 
svetlinah, zastrto 
nezastrto 
603.512 
85.686 
32.868 
577.600 
146.891 
9.142 
Pod krošnjami, 
popolnoma za-
strto 
557.056 
139.171 
6.557 
155 
Preglednica št. 2 
Preglednica redL•kcijskih faktorjev (število klic na začetku : število klic ob koncu primer-
jalne dobe) in odstotek osipa smrekovih klic, ki kažejo intenzivnost zmanjševanja števila 
klic v mesečnih časovnih razdobjih 
Skupaj, nedi- Diferencirano 
ferencirano Na jasah in Delno Pod krošnjami, 
svetlinah, zastrto popolnoma za-
nezastrto strto 
julij/september 20,0 18,4 63,2 85,0 
95% 95% 98% 99% 
julij/ avgust 5,6 7,0 3,9 4,0 
82% 86% 75% 75% 
avgust/ september 3,5 2,6 16, 1 2 21,2 
72% 62% 94% 95% 
Slika št. 2 
Upadanje števila smrekovih klic od julija do septembra 1983 na poskusnih ploskvah na 
Pohorju (Oplotnica, Lukanja, odd 23b, 40a in 40b) 
156 
71 skupno število klic v juliju ne glede na zastrtost z drevesnimi krošnjami 
72 število klic v juliju na nezastrtih mestih !svetline) 
73 število klic v juliju na delno zastrtih površinah 
7 4 število klic v juliju na popolnoma zastrtih površinah 
81 skupno število klic v avgustu ne glede na zastrtost 
82 število klic v avgustu na nezastrtih površinah 
83 število klic v avgustu na delno zastrtih površinah 
84 število klic v avgustu na popolnoma zastrtih površinah 
91 skupno število klic v septembru ne glede na zastrtost 
92 število klic v septembru na nezastrtih površinah 
93 število klic v septembru na delno zastrtih površinah 
94 število klic v septembru na popolnoma zastrtih površinah 
P r e i s k a v e t a I v predelu, kjer je potekal poskus, so v šestih povprečnih vzorcih 
pokazale tole: vzorčne ploskve so na distričnih rjavih tleh, na gladkem, proti jugovzhodu 
blago nagnjenem (3-5°) pobočju. Tla so srednje globoka, močno kisla: v povprečju 
pH = 3~93 ± O, 14, v zgornjih horizontih Oh/ Ah pa je kislost skoraj za celo eno,o pH nižja 
(pH v Oh/ Ah = 3,48 ± 0,07) od kemične reakcije v spodnjih (B) horizontih (pH v (BI = 
4,39 ± 0,03). Razlika med povprečnima vrednostma pH, ki znaša 0,91, je statistično zelo 
značilna. Za tla je značilna debela plast surovega humusa, ki ga sestavlja predvsem zeliščni 
opad. Čeprav je delež organske snovi v zgornjih horizontih razmeroma visok (C = 15, 17% 
± 1,39), pa iz razmerja med ogljikom in dušikom (glej preglednico št. 3, C/N) vidimo, da 
gre predvsem za surovi humus, ki se zelo počasi razgrajuje in ima nizko stopnjo minerali-
zacije. Ta zeliščni opad tudi slabo zadržuje vlago, obenem pa preprečuje prenikanje 
padavinske vode v tla. V tleh je zelo malo hranil, saj je nasičenost sorptivnega dela tal 
manjša od 10% {glej preglednico št. 3). Tudi delež fosforja je pod 6 mg/100g (P2 O5 = 
= 5,83 ± 0,63), to pomeni, da so tla slabo preskrbljena s fosforjem. Velik delež vodi-
kovih ionov (glej preglednico št. 3) in slabo zadrževanje vlage v Oh/ Ah horizontu pre-
prečuje aktivnejše delovanje mezo- in mikrofavne. 
Preglednica št. 3 
Podatki analize talnih vzorcev (1-6) distričnih rjavih tal s Pohorja (Oplotnica, Lukanja, 
odd. 23b, 40a in 40b). Vzorci so bili zbrani septembra 1983, analize pa opravljene v 
pedološkem laboratoriju VTOZD za agronomijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 
oktobra 1983 
Profl1 Horizont Globina pH Org. snov C N2 C/N P20~ K20 
cm KCl Ca-ae. % % % mg/100g mg/100g 
Oh/Ah 0-12 3,35 5,45 20,35 11,79 0,63 18,7 6,8 13,9 
(BI 45-60 4,30 5,85 8,79 5,08 0,18 28,2 3,0 3,6 
2 Oh/Ah 0-15 3,50 5,45 24,65 14,27 0,62 23,0 6,0 13,2 
(BI 45-60 4,40 5,93 7,57 4,38 0,11 25,7 6,0 3,6 
3 Oh/Ah 0-8 3,65 5,61 20,36 11,79 0,44 26,B 5,3 9,6 
(BI 30-40 4,45 6,00 6,64 3,84 0,17 22,6 2,3 2.4 
4 Oh/Ah 0-10 3,65 5,60 26,53 15.36 0,50 30,7 5,3 10,8 
(B) 45-60 4,35 5,92 7,87, 4,56 0,18 25,3 3,0 3,6 
5 Oh/Ah 0-8 3,20 5,38 35,17 20,71 0,66 31,3 B,5 16,8 
(BI 40-60 4,35 5,90 7,57 4,38 0,19 23,0 8,5 4,3 
6 Oh/Ah 0-10 3,50 5,50 29,61 17,10 0,62 27,6 8,5 12,0 
(BI 4,50 6,05 5,10 2,95 0,11 27,6 6,8 4,3 
~------·--- ----·-···--- ·-----· ••-"-•------·--·-----~·-·-
-- _., ---·---- ~---------~•-----·· 
Profil Horizont Izmenljivi kationi me/100g tal s T v 
Ca Mg K Na H me/100 g tal % 
Oh/Ah 2,65 0,99 0,35 0,41 30,65 4,40 35,05 12,55 
{B) 0,51 0,23 0,05 0,24 25,89 1,03 28,92 3,83 
2 Oh/Ah 0,43 0,46 0,33 0,27 31,84 1,49 33,33 4,47 
(BI 0,11 0,11 0,03 0,12 26,21 0,37 26,58 1,39 
3 Oh/Ah 0,35 0,30 0,23 0,18 29,08 1,06 30,14 3,52 
(BI 0,13 0,11 0,05 0,16 22,43 0,45 22,88 1,97 
4 Oh/Ah 0,27 0,32 0,25 0,21 28,92 1,05 29,97 3,50 
(BI 0,07 0,09 0,04 0,06 24,86 0,26 25,12 1,04 
5 Oh/Ah 0,99 0,69 0,46 0,21 32,27 2,35 34,62 6,79 
(BJ 0,13 0,14 0,05 0,09 27,03 0,41 27,44 1,49 
6 Oh/Ah 0,37 0,40 0,32 0,27 31,62 1,36 32,98 4.12 
(BI 0,06 0,08 0,04 0,07 22,16 0,25 22,41 1,12 
157 
4. POVZETEK 
Antropogena altimontanska 120-140-letna smrekovja na višjih predelih (1200 do 1300 m 
nadm. v.) Pohorja (Slovenija, YU), ki uspevajo na distričnih rjavih tleh (pH = 3,48 ± 0,07 
v Oh/ Ah in pH = 4,39 ± 0,03 v horizontu B, z značilno debelo plastjo surovega humusa, 
so poseben gozdnogojitveni problem. Zaradi spremenjene vrstne sestave, sestojne zgradbe 
in spremenjenih tal se ne morejo naravno obnavljati. Gozdni ekosistemi so zaradi poži-
galništva v preteklosti močno spremenjeni, zato se odzivajo na gozdnogojitvene ukrepe 
drugače kot bolj ali manj naravni gozdovi. V sestojnih vrzelih pa tudi z odpiranjem 
sklepa drevesnih krošenj se mladje drevesnih vrst ne pojavi, temveč se močno razvije 
zlasti zeliščna plast; v njej prevladujejo predstavniki trav (Poaceae), ločkovk (Juncaceae) 
in ostričevk (Cyperaceae). Dlakava šašulica (Calamagrostis villosa (CHAIX.) GMEL.) je 
v zelo pomembni negativni (C = -0,88) in statistično zelo značilni korelaciji s pojavlja-
njem mladja drevesnih vrst. Ta negativna korelacija se ohranja tudi ob večji in manjši 
zastrtosti tal z drevesnimi krošnjami (oba parcialna koeficienta asociiranosti se ne 
razlikujeta značilno). · 
V letu 1983, ko je smreka obilno semenila, je bilo· julija ugotovljenih do 600 000 smre-
kovih klic na hektarju površine; zaradi sušnega poletja pa se je ob zelo močno razviti 
zeliščni plasti število preživelih klic v treh mesecih zmanjšalo za več kot 90%. Upravičeno 
domnevamo, da v posebnih razmerah (npr. ob sušnem poletju), občasno hudo primanj-
kuje vode v zgornjih talnih horizontih, tudi v humidnem montanskem podnebju. 
5. SUMMARY 
120-140 years old man-made upper mountain spruce forests in Pohorje (Slovenija, YU) 
at the altitude 1200 to 1300 meters above sea leve/ present a special si/vicu/tura/ problem. 
They appear on dystric brown soils (with pH of 3,48 ± 0,07 in Oh/ Ah and pH of 4,39 ± 
± 0,03 in 8 horizon) with a characteristic thick raw humus layer. Due to the changed 
species composition and stand structure as we/1 as changed soils the natura/ regeneration 
is rendered impossible. Forest ecosystems, extensively changed by the s/ash and burn 
practice in the past, react to sylvicultural measures differently than more or /ess nature-
like stands. Opening up the crown /ayer does not induce natura/ regeneration. It causes 
a vigorous development of herb layer in which predomanate the representatives of fami-
lies Poaceae, Juncaceae and Cyperaceae. 
Calamagrostis vi/losa (CHA/X.) GMEL. is in a very high negative (C= -0,88) and statisti-
cally very significant correlation with the appearance of tree seedlings. This negative 
correlation remains also in cases of greater and smaller crown density (both partial coeffi-
cients of association are not significant/y different). 
In 1983 there was an abundant spruce fructification. In July up to 600 000 spruce young 
seedlings have been established pro hectare. In the following three months of the extre-
mely dry summer the number of suniiving young seedlings decreased by more than 90 
percent - partly owing to the highly developed herb layer. It can be assumed that in 
exceptional conditions (e.g. dry summer) a periodic critica/ shortage of moisture can 
occur in upper soil horizons - even in the humid upper mountain climate. 
158 
SLOVSTVO IN VIRI 
1. GRAFENAUER, 8.: Poljedelski obdelovalni načini. V knjigi: Gospodarska in družbe-
na zgodovina Slovencev, 1. zvezek, Agrarno gospodarstvo. Državna založba 
Slovenije. Ljubljana 1970, str. 225-250. 
2. LEIBUNDGUT, H.: Die natiirliche Waldverjiingung. Verlag Paul Haupt, Bern und 
Stuttgart 1981, 107 str. 
3. MLINŠEK, D.: Nevarnost populacijsko-genetske osiromašitve pri drevesnih vrstah v 
gozdnih sestojih. Gozdarskivestnik,39, 1981,4,str. 161-171. 
4. MOISEEV, N. A.: Vosproizvodstvo lesnyh resursov. Lesnaja promyšlennost', Moskva 
1980, 264. str. 
5. MOTALN, F.: Osebno sporočilo, 1983. 
6. PREININGER, J.: Osebno sporočilo, 1983. 
7. ROBIČ, D.: Poročilo o delu za leto 1982, URPIRP 05-4522/488-82. Ljubljana 1982, 
19 str. 
8. ROBIČ, D.: Poročilo o delu za leto 1983, URP /RP 05-4522/488-83. Ljubljana 1983, 
14 str. 
159