Kulturno delo. 4- Izobraževalni tečaji. ,,Ljubljansko učiteljsko društvo" je zapričelo v soglasju z ,,Zvezo slovenskih izobraževalnih društev" akcijo, da se uvedejo na ljubljanskih ljudskih šolah izobraževalni večerni tečaji za šoli odraslo mladino obojcga spola. Socialni odsek ,,Ljubljanskega učiteljskega društva" sestavlja pravkar urnik in učni načrt, da ga predloži merodajnemu faktorju, ki bo te izobraževalne tečaje vzdrževal in plačeval učiteljstvo. Nadzorstvo in vrhovno vodstvo bo izročeno posebnemu šolskemu kuratoriju, poučevali pa bodo ljubljanski učitelji in učiteljice ter bodo dobivali za vsako uro pouka po 4 do 5 kron. — Izobraževalni tečaji imajo dvojen namen, in sicer: 1. širiti omiko med ljudstvo; 2. podpirati gmotno ljubljansko učiteljstvo. 4- Trgovsko šolstvo. Na deželi pohajajo obrtne nadaljevalne šole poleg obrtnih vajencev tudi trgovski vajenci. V Ljubljani imajo pa trgovski vajenci svoje šole, in sicer trirazredno trgovsko gremialno nadaljevalnošolo, kijo vzdržuje gremij ljubljanskih trgovcev. Do tekočega šolskega leta je bila ta šola združena z A. Mahrovo trgovsko šolo. Na tej šoli je bil učni jezik nemški. Ker so pa trgovski vajenci skoraj vsi slovenske narodnosti, je sklenil gretnij trgovcev, da bodi učni jezik slovenski in je zaraditega združil trgovsko gremialno nadaljevalno šolo s I. mestno deško ljudsko šolo ter poveril vodstvo nadučitelju J. Dimniku. Knjigovodstvo in korespondenco poučuje magistratni koncipist J. Volc, trgovsko in menično znanstvo dr. Gregor Žerjav, ostale predmete pa ljudski učitelji, ki imajo ure plačane tako kakor na obrtni nadaljevalni šoli. To šolo pohaja 130 vajencev. Poučuje se ob četrtkih in nedeljah od 8. do 12. ure dopoldne. -f- Ljudska knjižnica v nNarodnem domu" v Mariboru. Na občnem zboru .Slovanske Čitalnice" je poročal dr. L. Poljanec o poslovanju ljudske knjižnice v Mariboru 1. 1909. Knjižnica šteje 1099 slovenskih knjig, torej 116 več nego koncem lanskega leta in sicer 77 (-|- 2) pesništva, 45 (+ 2) dramatike, 513 (+ 71) pripovednih, 248 (+ 17) poučnih in 216 (+ 24) mladinskih knjig, razen teh pa še obilo čeških in hrvaških. Čitatelji (koncem leta jih je 241) so prečitali letos 5480 knjig (lani 4675, torej tetos + 805) in sicer 360 (-- 5) pesništva, 220 (-+- 24) dramatike, 3606 (+- 378) pripovednih, 492 (+ 123) poučnih, 802 (+ 285) mladinskih. Zanimive so številke glede posameznih pisateljev in zbornikov. Sienkiewicza se je prečitalo 384 knjig, Jurčiča 331, Cankarja 120, ,,Dom in Svetov" 177, Kersnika 188, Knezove knjižnice 121, leposlovne 67, ljudske 79, salonske 83, slovanske 165, zabavne 87, -Slovanov" 116, dr. Tavčarja 134, Trdine 149, ,,Ljubljanski Zvon 113. Nekatere knjige so že precej obrabljene, saj jih je bilo precej že po sedemdesetkrat med ljudstvom. Dohodkov je imela Ljudska knjižnica 550 kron in toliko tudi stroškov.