Poštnina plačana v gotovini! izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. b telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerln. -Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Zlro račun: številka 5012-3-50. _ Cena 0.50 din — Tiska tiskarna »Tonett. TomSICa« v LJubljani LETO VIII. — St. 4 Domžale, 15. aprila 1968 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE 89% na volitvah - Občani, odraz privrženosti samoupravljanju tlVilli. V31111 Večmesečna predvolilna dejavnost je za nami. Za nami so kritične, a vendar plodne razprave o družbenih problemih. Zaključene so tudi volitve v družbeno-sumoupravna telesa. Ocenjujoč celotno obdobje od decembra 1968 dalje- lahko ugotovimo, da je bilo v organizacijsko akcijskem in drttž-beno-političnem smislu polno zasedeno. Občani so z veliko zavzetostjo sodelovali pri zbiranju kandidatov, tako na kandidacijskih konferencah kot na zborih volivcev. Ta zavzetost se je odrazila v Številu predlaganih kandidatov in številnih razpravah o problemih nadaljnjega razvoja občine ter življenja in dela občanov — delovnih ljudi. Ta ocena bi bila nepopolna, če bi ob njej ne OlAenjall priprav in razprav o referendumu za izgradnjo in ureditev šolskih Prostorov. Kot najbolj konkretna nalo-Sa iz volilnega programa SZDL je do-yi vi jala spremembe. Zato lahko trdimo, da je kot naloga SZDL resnično nastajala med širokimi množicami. Vsa ta dogajanja so dosegla vrhunec na dan Volitev. Prazničnega in obenem delovnega Vzdušja na voliščih ni moglo zmotiti niti s'abo vreme. Občani — volivci so prihajali na volišča že v zgodnjih jutranjih urah, kar potrjuje, da je njihova državljanska in samoupravna zavest na zavidljivi višini. Mnoga volišča so že pred 19- uro zaprli. Tudi ta del ocene bi bil nepopoln, če h, pozabili izreči zahvalo pionirjem in mladincem, ki so sodelovali na voliščih. Posebna zahvala gre tistim pionirjem. ki so s pionirskim zanosom in vztraj- nostjo vplivali na starše, znance in dru-Se občane, naj glasujejo za samoprispevek. Rezultati volitev so presegali pričakovanja. S tem ne mislimo odstotno Udeležbo, ampak resnost izbiranja. Vo-'■'ni lističi so bili čisti, brez posebnih pripomb. Volivci-občani so izbirali in izbrali najboljše. S tem seveda ne trdimo, da tisti, ki niso bili' izvoljeni, niso enaki izvoljenim. Opaziti je. da so v večini primerov izvoljeni tisti, ki so si s svojim delom pridobili zaupanje občanov. Ocena tega bi bila, da občani niso prišli na volišče samo zaradi tega, da opravijo državljansko dolžnost, temveč da izvolijo svojega predstavnika v samoupravno telo, ki bo v njihovem imenu za štiri leta sodeloval pri urejanju zadev. Volivci so glasovali za boljše, kvalitetnejše samoupravljanje. Izvoljeni — velika odgovornost je pred vami, ne razočarajte volivcev! Franc Gabrovšek V imenu skupščine in v svojem imenu po zaključenem glasovanju o samoprispevku za izgradnjo osnovnih šol v domžalski občini izrekam priznanje in zahvalo vsem, ki so v tej veliki akciji sodelovali. Priznanje zato, ker je izid glasovanja pokazal visoko zavest naših občanov in njihovo pripravljenost pomagati pri skupnem reševanju zaostalosti našega šolstva — in zahvalo vsem, ki so si z vsemi močmi prizadevali, da je glasovanje uspelo. Poleg volivcem, ki so se v tako velikem številu odločili za samoprispevek, gre še posebno priznanje temeljni izobraževalni skupnosti, družbeno-političnim organizacijam, društvom, delovnim kolektivom, stariem in vsem drugim, ki sc bili trdni zagovorniki samoprispevka. Svoje delo je temeljito opravila velika 39 večina prosvetnih delavcev, ki so se 11 vso prizadetostjo vključili v priprave na referendum in so tttdi na dan glasovanja opravili svoje delo. Ob tem velikem in zgodovinskem dogodku ža našo občino pa gre pohvala tudi pionirjem, ki so od jutra do večera spremljali na voliščih tiste, ki so se odločali o sodobni šoli in prihodnosti naših otrok. Mnoge pripombe in predlogi, ki so bili dani na sestankih in zborih volivcev, so upoštevani v programu izgradnje šolske mreže in pri tistemu porabe zbranih sredstev. Naša skupna želja je, da bi čimprej tudi uresničili ta program. Tako bodo vsi naši otroci v nekaj letih imeli sodobno šolo, v kateri bo doma učenje, znanje, zdravje in veselje. Ko bomo položili tak obračun, bo velika akcija samoprispevka za vse končana. Predsednik skupščine občine Domžale Jože Pogačnik . Želimo konkretnih akcij in samostojnega odločanja V soboto 5. aprila so se delegati občinske kandidacijske konference drugič sestali. Na tem zasedanju so razpravljali in glasovali o Usti kandidatov za slovensko delegacijo zbora narodov zvezne skupščine. Konferenco je otvoril predsednik občinske konference SZDL občine Domžale tovariš Ivo Sonc In poudaril, da je to poleg drugih zopet ena Izmed bistvenih novosti v volilnem sistemu. V kandidiranje poslancev za zbor narodov se vključujejo republiška konferenca SZDL in vse občinske kandidacijske konference. V nadaljevanju Je dejal, da ni potrebno posebej poudarjati, kako važno je sodelovanje vsakega delegata pri kandidiranju poslancev na občinski kandidacijski konferenci, saj vsak glas predstavlja mnenje in zaupanje volivcev, ki so delegate izvolili, da jih zastopajo na občinski kandidacijski konferenci. Zbor narodov dobiva poleg nalog, ki jih Je Imel doslej, ko je ščitil predvsem interese narodov in narodnosti in njihovo enakopravnost, razvoj in pravice, tudi vlogo osnovnega zbora zvezne skupščine, ki bo odločal in razpravljal o vseh temeljnih zadevah zvezne skupščine. Zaradi tega so merila za kandidate zbora narodov zelo zahtevna. Poslanci tega zbora predstavi la-Jo sicer narodnostno delegacijo, vendar mora kljub temu vsak poslanec predstavljati samostojno ustvarjalno osebnost. V ses'.avu delegacije morajo biti zastopana vsa osnovna področja družbenega dela, pri tem pa hočemo ugledne osebnosti, ki bodo imele v Sloveniji splošno družbeno pod-noro in so se s svojo delavnostjo in uspehi že dosedal uveljavile. V predlogu so seveda upoštevani tudi kandidati za vodilne funkcije v federacjl in zveznem izvršnem svetu. V ta zbor naj bi prišli tudi mladi in ženske. Po temeljitih razpravah v vseh slovenskih občinah In republiški konferenci SZDL se je izoblikoval predlog kandidatne liste, ki šteje 26 kandidatov, in sicer: 1. Roman ALBREHT 2. Živa BELTRAM 3. Borut BOHTE 4. Marko BULC 5. Rado DVORŠAK 6. Slavko FTJRLAN 7. Franc HO DEJ 8. Radoslav JONAK 9. Svetko K0BAL 10. Vera KOI.ARIC 11. Tone KROPUŠEK 12. Anica KUHAR 13. Tine LAH 14. Drago LIPIC 15. Jože LONCARIC 16. Miran MEJAK 17. Franček MIRTIC 18. Bojan POLA K 19. Zoran POLIC 20. Tine REMŠKAR 21. Mitja RIBIČIČ 22. Vitja RODE 23. Marjan KOŽIC 24. Joža VILFAN 25. Marija VOGRI& 26. Beno ZUPANČIČ V razpravi so delegati v celoti sprejeli merila, ki so bila postavljena v predkan-didacijskem postopku, vendar so ugotavljali, da je prešibko zastopano gospodarstvo. Nadalje so se v razpravi o listi kandidatov zavzemali tudi za dosledneje razdeljevanje funkcij na več ljudi. S tajnim glasovanjem so nato delegati sprejeli vseh 26 možnih kandidatov. Vsebinsko je konferenca močno oboga' tila razpravo o tezah, ki dajejo osnovo za delovanje Socialistične zveze delovnega ljudstva v prihodnje. Dejavnost SZDL DO merala postati plodnejša in svobodnejša. Poiskati bo treba oblike, da se zagotovi slehernemu občanu način svobodnega samoupravnega odločanja. Ob koncu so se delegatom predstavili tudi republiški poslanci, ki so poročali o Svojem delu v preteklosti in o načrtih ■>■* prihodnje. Delovni predsednik, tovariš Milan Fle-rln, je zaključil sejo z ugotovitvijo, da si občani žele konkretnih akcij, kar sklepa iz dejstva, da občanov že dolgo nI ničesar tako združilo v skupne napore, kot so JU< predvolilne priprave, predvsem pa priprave na referendum za samoprispevek. J. Ccrne Samoprispevek je z veliko večino izglasovan To Je kratka in jedrnata ugotovitev, ki se je kot blisk razširila le 13. aprila v poznih nočnih urah po domžalski občini. Danes se le še medlo spominjamo, koliko dela in časa je bilo potrebnega, da je izšla majhna brošura, pa priloga Delavske enotnosti, koliko sestankov je bilo namenjenih razgovorom o samoprispevku, kjer so bile razprave večkrat vroče in živčne. Pa vendar je bilo vse to res, Ce bj hotel človek ocenjevati to delo, ocenjevati in tehtati predloge občanov, ki so Jih dajali na raznih sestankih, ugotavljamo, da je bil čas priprav na referendum dobro izkoriščen.: Kandidacijske konference in predvolilni zbori volivcev so bil dobro obiskani — povsod so se pogovarjali o samoprispevku za šolstvo. Kdo bi preštel vse roditeljske sestanke po naših šolah In ocenil koristi teh pogovorov. Prav tu so se srečavali tisti, ki nosijo vso težo neurejenih šol — starši in prosvetni delavci. In kako zavzeto, prisrčno in preprosto so o stanju naših šol razpravljali tisoči učencev. Uspelo nam je najti skupni jezik, vsa prizadevanja so se združila v enotno mnenje: šole so v naši občini slabe in neprimerne, pohištvo in učila dotrajana. Stanje bomo uredili le z veliko skupno akcijo — samoprispevkom občanov. Velika večina zborov občanov Je bila zaključena s sklepom: glasovali bomo ZA samoprispevek, ki mora biti izglasovan. Toda ... Kaj pomeni ta stalni toda? Veliko! Moramo mu prisluhniti, moramo ga spoštovati, saj ga je izreklo na tisoče občanov, izreklo zato, ker tega na volilni listič niso mogli napisati. Glasovali bomo ZA samoprispevek, »toda« za ureditev šolske mreže, za nabavo šolskega pohištva ln učil, za kvalitetnejši pouk, za zdrav razvoj naših otrok in bodočih generacij. To Je Javna nenapisana zapoved, to Je družbeni dogovor, ki velja več, kakor napisan zakon. Ali bi si kdo usodil mimo lega dogovora delati po svoje? Gotovo ne, saj bi bil obračun z občani pretežak. Drugo, kar vsebuje izglasovan samoprispevek, pa je izvršitev napisanega in sprejetega programa. Nič manj važen družbeni dogovor je tudi ta zahteva, ki bo prav tako trdo vezala vse, ki bodo snrejete programe izvrševali. O tem so v nedeljo odločali volivci. Ko smo prosvetni delavci z drugimi člani volilnih odborov sedeli za okrašenimi volilnimi skrinjicam, smo v mislih prehiteli dan, želeli smo si večera, hoteli smo vedeti izid glasovanja. Niti snežni metež nas ni zmotil. Nekje pa smo imeli vir, ki nam j« vlival vero v dober izid. Zaskrbljeni obrazi pionirjev ob skrinjicah so se spremenili v nasmejane, ko so prve mamice in očki pogumno obkrožali ZA, ?. očmi so nam govorili, naj ne dvomimo v usoeh. Kar javno so obkrožali ZA mladi volivci, včerajšnM naši učenci. Kako bi človek podvomil ♦ uspeh, ko so starke in starčki spraševali, kaj naj store, da bodo glasovali za šol«' "Nimam toliko, da bom plačeval za samoprispevek, svoj glas pa dam za boljšo šolo,« so govorili upokojenci. Tako je reki« v nedeljo IS. aprila 1°B9 v domžalski občini skoraj tri četrtine volivcev. S tem se je začel drugi del izvajanja referenduma — začetek izvajanja programa. Ta veliki družbeni dogovor, ki pomeni znanje, učenje in napredek v občini, bo doživel končni obračun iele čez šest I**' ko bodo sfale nove šole in telovadnice, v' njih pa več kakor 5000 zdravih in nasmejanih otrok. Tedaj bo tudi opravičeno veliko zaupanje občanov. Lenič Učiteljski kolektivi domžalskih osnovnih šol se vsem staršem Iskreno zahvaljujejo za Veliko razumevanje, ki so ga pri glasovanju sa samoprispevek pokazali s tem, đa so v tako velikem številu glasovali za zboljšanje pogojev šolanja ln učenja svojih otrok. KAKO SMO VOLILI -KDO SO IZVOLJENI POROČILO O VOLILNIH IZIDIH PRI VOLITVAH ODBORNIKOV V ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI SOb DOMŽALE, DNE 9. aprila 1969 Volilna enot« Skupaj vpisanih volivcev Od teh VOUlp Kandidati Prejeli glasov Neveljavne glasovnice Za odbornika izvoljen 1. Tosama I 329 287 CERAR Ivan 187 6 CERAR Ivan JAMSEK Prane 94 "— 2. Tosama II 386 340 PRESEKAR PRESEKAR Marija Marija 138 16 STAROVASNIK Marinka 108 — PROSENC Marica 78 3. Induplatl I 149 136 RIHTAR Franc 56 11 RIHTAR Franc VES Viktor 45 — ZABRET Janez 8 — ŠIMENC Vida 16 — 4. Induplatl U 208 184 RUCIGAJ PISLAK Stane Anton 69 7 PISLAK Stane 108 ; , — ■ 5. Indu- DEČKO DEČKO ing. Tone platl III 320 277 ing. Tone 169 LU2AR Franc 92 — tj Indu- URBANIJA HRIBOV$EK Slavko p.atl IV 272 248 Viktor 51 6 DOLENC Mirni 34 — HRIBO VŠEK Slavko 149 ■ — RODE Darinka 8 — 7. Universale 400 300 KRALJ Ivo 318 42 KRALJ Ivo 8 ZKI I 248 228 KOSIR KOŠIR Ing. Mirjan ing. Mirjan 186 42 9 ZKI II 213 165 JERETINA JERETINA Franc Franc 93 OBREZA Ludvik 70 — 10 Papirnica I 294 257 MAJHENIC JERETINA Ivan Janez 98 15 JERETINA Ivan 144 — 11. Papir- KOPAČ Roman 74 4 KOPAO Roman nica II 96 89 KERN Viktor 11 — 12 Papir- LAZNIK Stane 144 25 LAZNIK Stane nica III 292 262 DIMC Karel j 93 .... — 13. Slovenijales 375 327 MRAK Ivan 209 27 MRAK Ivan FARCNIK Franc 91 •■ -"■ 14. Melodija 228 205 MLAKAR CUCEK Maki Stane 93 ' • 17 GUCEK Maks 95 — 15 Tpko I 205 178 ANZIN Janez 111 4 ANZIN Janez POGAČNIK Slavka 63 ,— 16 Toko II 215 179 KRASOVEC KRASOVEC Tone Tone 118 34 VOJSKA Iva 37 — 17. Toko III 174 157 BOGATAJ BOGATAJ Vida Vida 107 . 10 PODBREZNIK Cilka 40 — 18. Toko IV 229 200 MOČNIK MOČNIK Janez Janez 138 14 ZALOKAR Jelka 48 — 19. MlinostroJ 232 206 GABROVSEK GABROVSEK Franc Franc 139 11 ZUPAN Franc 56 — 20. Lek 291 262 KOPITAR KOPITAR Marjan Marjan 110 12 MUSIC Janez 55 ] J — , ZIBELNIK Janez 85 — Krajevna konferenca Socialistične zveze v Zalogu pod Irojico Dne 9. februarja je bila krajevna konferenca naše osnovu, organizacije. Na konfernci snu najprej poslušali puiucilo o U%c občinske skupščine, ki ga je po dal naš odbornik tov. Hlbin tv nič. Po poročilu se je razni, zanimiva razpiava Med drug.n so člani spraševali odDornuie, kaj so organi občinske skupio ne ukrenili glede reKOnsirunci>t ceste Zelodnik—Moravče. Posebno jih je zanimalo, kaj je skupščina glede tega oosegia pi. republiški skupščini in repuoii-škem cestnem skladu. O reKoij strukciji moravske ceste govorimo že več kot 10 let. S samimi obljubami pa občani ne morejo biti zadovoljni, zato je že zadnji čas. da se končno prične z delom. Nadalje so občani grajali dejstvo, da njihovi kmetijski pridelki niso toliko vredni, da bi jih lahko prodali na domačem tržišču. Pravijo, da podjetja, ki se v občini ukvarjajo z odkupom kmetijskih pridelkov (h.e mična tovarna in podjetje Napredek) kupujejo kmetijske pridelke drugod, za domače proizvajalce pa nimajo razumevanja Lani je bilo na voljo dosu krompirja, zelenjave itd. kupcev pa ni bilo. Glede vzdrževanj«, občinskih cest so vaščani našega področja menili, oa so sredsua za ta namen premajhna. Neka denarja sicer ima krajevnt. skupnost, vendar je to komaj z* gramoz. Za cestarja pa ni sredstev. Vsa druga dela (posipanje, čiščenje kanalov, pluženje) morajo občani izvrševali sami. Letos, ko je bilo obilo snega, st. morali prebivalci vasi Kokdšnje Dole in Zalog z lopatami odki dati sneg, da so lahko priSli dc. glavne ceste. Vendar pa smo pri tem ugotovili, da marsikdo, k. je zdrav in sposoben za delo, ln nikdar prišel pomagat, čeprav prav tako rabi cesto kot tisti, kj so stalno pomagali. Krajevn«, skupnost ima premalo denarja, da bi plačevala vse uslugt Dolžnost vseh vaščanov Je, da b: vestno sodelovali pri popravilu cest in tako koristili vsej skup nosti. Lepo solidarnost je pokazal znani harmonikar Franc Fle-re iz sosednje Krtine, ki je pomagal odmetavati sneg, čepav ni doma iz našega kraja, drugi mladi in sposobni pa so sedeli doma in čakali, kdaj bo cesta prehodna, čeprav je vsak dan rabijo za pot v službo. Poleg tega pa prav od teh ljudi slišimo največ kritik na račun cest. Nato smo začeli občani razpravljati o kandidatih za občinske odbornike naše volilne enote Zalog—Vrhpolje. Na zboru socialistične zveze Vrhpolje— so predlagali dva kandidata in sicer: Albina Peniča iz Vrhpo-Ija in Janeza Cerarja iz Zaloga Za ta dva kandidata so se izrekli tudi člani naše organizacije. Volilna enota 21. Trak 22. Tamiz 23. Filc Skupa] vpisanih volivcev 269 362 222 24. Rašica - Moravče 240 25 Lukovica 178 26 Radomlje 185 27. Vir 241 28 Domžale I 482 29. Domžale II 286 30. Domžale III 215 31 Domžale IV 399 32. Agrokombi- nat I 378 33 Agrokom-binat II 584 34 Agrokom-binat III 507 35. STUGS 38. Domžale 39. Domžale 281 36. Šola Dob 156 37 Sola Domžale I 136 194 135 Od teh volilo 255 270 161 167 125 161 189 361 257 189 339 268 301 268 248 145 128 187 130 Prejeli glasov BLEJEC Matej 89 LU2AR Stane 161 Neveljavne glasovnice JENCIC Milan BRANK Stane GREGORC Franc VIDALI Ivan ULCAKAR Marija ZUPAN Janko 119 62 81 161 107 60 BREZNIK Andrej 22 AVBELJ Franc 42 STUPICA Alojz 61 SRAJ Martin ZUPANČIČ Mitja GREGORIN Viktorija ZULE Vid SOSIC Cveto KODERMAN Janez REPOVZ Anton 78 76 70 101 73 248 249 CERTANEC Jernej 78 KOVAČ Andrej 49 ZEVNIK Jože 52 HORVAT Štefan PETEK Slavko SINK Franc HREN Janez STEPEC Alojz 184 131 86 77 84 LEBAR Anton 285 LIPOVSEK Franc 197 ELERSEK ing. Lado 58 NOVLJAN Janez 156 POTOČNIK Štefka 72 SKERJANC Ema 51 MERCUN Rezka 33 ZAJC Maks 61 CERNE Jakob 90 PIRC ing. Anton 113 MERCUN Anica 58 KLEMENC Albin 127 49 28 18 40 8 10 24 21 16 13 20 16 Za odbornika izvoljen LU2AR Stane JENCIC Milan VIDALI Ivan ULCAKAR Marija STUPICA Alojz SRAJ Martin ZULE Vid KODERMAN Janez REPOVŽ Anton CERTANEC Jernej HORVAT Steran SINK Franc LEBAR Anton LIPOVSEK Franc NOVLJAN Janez ZAJC Maks CERNE Jakob PIRC dr. Anton KLEMENC Albin Po razpravi o bodočih občinskih odbornikih je bila še konferenca socialistične zveze. Prav zanimivo poročilo o dosedanjem delu te organizacije sta podala predsednik in tajnik odbora. Iz poročil lahko izberemo, da Je naša osnovna organizacija edina na domžalskem področju, ki je bila — takrat še kot osnovna organizacija OF — ustanovljena jeseni leta 1943. Tajnik Anton Peterka, ki že več let vestno sodeluje v organizaciji, je pozval mlade člane k sodelovanju v ooboru, ki je nastal takrat, ko so še pokale puške in padale žrtve. Danes, ko laho v miru gradimo svetlo in boljšo bodočnost, naj se z delom v organiza-nizacijl oddolžimo vsem tistim, ki so se žrtvovali v težkih časih med okupacijo. V poročilu smo tudi slišali, da je V zadnjem času pristopilo k naši organizaciji 30 mladih članov. Člani so z zadovoljstvom sprejeli novice, da sta vasi Selo in Goričica zopet priključeni k volilni enoti Zalog. Vaščan: Trojice pa niso zadovoljni, da je njihova vas na predlog krtinskega odbornika priključena k volilni enoti Krtina, saj o tej odločitvi niso vprašali V aščanov. Res je, da so vaščani Trojice bili soglasni o tem. da st Trojica priključi h krajevni skupnosti Krtina, s tem pa še nisc bilj zato, da se priključijo ludi k volilni enoti Krtina. Izjave odbornika Osolina, da ne bodo posipali ceste na Trojico in da ne bo KS Krtina vzd/.evala pokopališča na Trojici, če se Trojica popolnoma ne priključi Krtini, mislmo, da niso merodajne. Kar pa se odnosov med vasmi tiče, pa lahko ugotovimo, da je naša organizacija (in krajevna skupnost) vedno pomagala vašcanom na Trojici. Redno smo poskrbeli za gramoz za ceste Zalog—Trojica in Trojica—Žeje, prispevali smo za nakup televizorja, prepustili smo jim za 3 leta najemnino za zemljišče SLP itd. Občani so bili mnenja, da moramo na zboru volivcev resno obravnavati in razčistiti vsa vprašanja, kj kalijo dobre odnose med vasmi. Pri volitvah dne 13. aprila bomo prebivalci vasi na našem področju s polnoštevilno udeležbo dokazali, da smo vredni, da živimo v naši svobodni socialistični domovini! Anton Cerar Zalog REZULTATI VOLITEV V OBČINSKI ZBOR SOB DOMŽALE 13. 4. 1969 Volilna enota Skupaj vpisanih volivcev 1. Trojane- Ožbolt 346 2. Blagovica -Cešnjlce 481 Od teh volilo 327 409 Kandidati Prejeli glasov 92 NOVAK Ivan SMERKOLJ Janko 61 SMERKOLJ Pavel 57 KONJAR Franc 102 PESTOTNIK Jože 342 MATJAN Stanislav 46 Neveljavnih glasovnic 15 21 Za odbornika izvoljen KONJAR Franc PESTOTNIK Jože Na Homcu smo imeli zbor volivcev Konec meseca je bil sklican na Homcu zbor volivcev, na katerem naj bi volivci dokončno izbrali kandidate za bodoče odbornike občinske skupščine in potrdili poslance za republiško in zvezno skupščino. Kljub temu, da je vsaka družina bila obveščena s pismenim vabilom, je bila udeležba na zboru Tako majhna, da ie bilo vprašanje Volilna enota Skupaj vpisanih volivcev Od teh volilo Kandidati Prejeli glasov Neveljavnih glasovnic Za odbornika iivoljen 3. Krašnja 398 352 KOROŠEC Slavko ORAZEM Jože UDOVC Avgust 111 160 56 25 ORAZEM Jože 4. Lukovica -Gradišče 571 492 PERNE Valentin 119 STOSICKI Franc 189 CER AR Franc 157 27 STOSICKI Franc 5. Prevoje 501 421 DOLENC Anton KOCJAN Franc 97 281 43 KOCJAN Franc 6. Zlato polje Rafolčc 353 322 URANKAR Stane GRCAR Feliks 137 165 20 GRCAR Feliks 7. Peče 325 286 JESENSEK Ciril 249 37 JESENSEK Ciril 8. Velika vas 227 205 KOKALJ Jože USTAR Martin KRASOVEC Franc 120 44 38 3 KOKALJ Jote 9. Sci.HK I -Limbarska gora 349 309 VIDIC Ivan KOVIC Janez 221 67 21 VIDIC Ivan 10. Krašce 281 254 OREHEK Mavricij 188 URBANIJA Lado 56 10 OREHEK Mavricij 11. Vrhpolje -Kokošnje 433 351 CERAR Ivan PENIC Albin 61 270 20 PENIC Albin 12. Moravče 756 656 KOROŠEC Ivan LAVRIC Karol 382 209 65 KOROŠEC Ivan 13. Krtina 425 341 RESNIK Franc OSOLIN Rudolf 144 181 16 OSOLIN Rudolf 14 Dob I. 521 489 RIHTAR Aleksander ŠTIFTAR Jože 301 149 39 RIHTAR Aleksander 15. Dob II 388 338 JERAN Maksimiljan 118 SMOLNIKAR Jakob 96 STIFTAR Martin 99 25 JERAN Maksimiljan 16. Dragomclj ■ Psata 32C 271 AVBEL.I Mirko PETERKA Pavel 49 175 47 PETERKA Pavel 17. Trzin 729 668 MUSIC Franc OREL Ivan MUSIC Ivan KRALJ Stanislav 289 91 150 88 50 MUSIC Franc 18. Mengeš I 525 472 ALES Leopold GORNIK Alojz 237 180 55 Al.RS Leopold 19. Mengeš II 563 525 GUBANC Peter KRALJ Jože 298 193 34 GUBANC Peter 20. Mengeš III 589 529 KORENCAN Lovro ZUPAN Ivan 273 236 20 KORENCAN Lovro 21. Mengeš IV 481 420 ŠIMENC Pavel ZABRET Ivan 210 166 44 ŠIMENC Pavel 22. Mengeš V 494 419 SINIGOJ Rudi 411 8 SINIGOJ Rudi 23. Preserje 576 501 ZUPAN Franc DERMASTJA ing. Anton 233 231 37 ZUPAN Franc 24. Homec Nožice 542 482 REPNIK Zlato ZUPAN Bogdan ZOR Franc 220 81 147 34 REPNIK Zlato 25. Radomlje 702 658 GORJANC Karel SRAJ Janez 220 381 57 SKA.l Janez 26. Rova 209 196 VOLIM A JER Edo 177 19 VOLIMAJER Edo 27. Ihan 1 350 323 HRIBAR Janez HRIBAR Janez HRIBAR Janez 72 144 109 28 HRIBAR Janez Sclo 7 sklepčnosti. Zbora volivcev sta se udeležila tudi republiška poslanka tovarišica Ivkovičeva in podpredsednik SOb Domžale tovariš Kralj. Po poročilu, ki ga je podal dosedanji občinski odbornik Zlato Repnik, je podala obširno poročilo tudi poslanka Ivkovičeva, ki se je najprej opravičila volivcem, ker jo danes prvič vidijo. V nadaljnji razpravi je bilo precej razburjenja zaradi že prej evidentiranega kandidata Zupana in so volivci zahtevali, naj poleg dosedanjega kandidata Repnika in že evidentiranega Zupana kandidira še France Zor iz Nožic, ki si je s požrtvovalnim delom pri gradnji transformatorja pridobil zaupanje vseh Nožičanov. Po dolgi in burni debati je bil sprejet tudi ta predlog. Precej burno je bilo tudi ob vprašanju, zakaj še do danes stražarji, kj so stražili v Nožicah v času slinavke niso prejeli svojega zaslužka. Tovariš Repnik je kot predsednik PGD Homec pojasnil, da je bil ves denar naslovljen na PGD Homec, ker so homškj gasilci takrat prevzeli vso organizacijo karantene in je večina stražarjev, ki so obenem tudi člani PGD Homec, ta zasluženi denar prostovoljno odstopila društvu. Vsi ostali pa bodo dobili denar izplačan. Vendar Nožičani s tem pojasnilom niso bili zadovoljni. Tako je nastal nesporazum in ni bilo kasneje več mogoče še o čem razpravljati niti ne o predstojećem referendumu o samoprispevku za šolstvo. Do besede je komaj prišel podpredsednik tovariš Kralj, ki je na splošno podal sliko finančnega stanja občine in dela, ki ga je opravila občinska skupščina doslej. Da zbor volivcev ni mogel opraviti svojih nalog tako kot bi bilo želeti, je jasno, saj se ga je udeležilo le pičlih 29 ljudi. Nace Vodnik Kako praznujejo žene iz Rodice in Jarš -svoj praznik 8. marec Praznovanje 8. marca je postalo na Rodici in v Jaršah prava tradicija. 2e več kot 20 let praznujejo žene svoj praznik v dvorani v Grobljah. Vsako leto že dovolj zgodaj sestavimo pripravljalni odbor, ki skrbi za vse potrebno, da prireditev dobro uspe. Kulturni program že vsa leta pripravlja jarška osnovna šola. Program je skrbno pripavljen in kar se da pester. Pri njem sodeluje pionirski pevski zbor, učenci igrajo, pojejo, deklamirajo in plešejo. Pri izvajanju programa sodelujejo skoraj vsi učenci. Vsak otrok tako rad nastopi, pred svojo mamico in jo razveseli, seveda pa je tudi vsaka mamica srečna, če vidi na odru svojega otroka. Po programu so vse žene skromo pogoščene, pogostitvi pa sledi zabava. Najtežje-je, kje do- Volilna JEfflli °đ ten Kandidati Prejeli Klasov Neveljavnih glasovnic Za odbornika izvoljen 28 Ihan II 828 720 GNIDOVEC LEKAN Jože Franc 206 69 KVAS Pavle 189 — LEKAN Jože 256 29 Vir 854 740 PANGERSIC PANGERSIC Andrej Andrej 352 101 AVBELJ Franc 287 — 30 Kollčevo 728 644 KOROŠEC KOROŠEC MIlan Milan 342 66 KOROŠEC Lado 236 — 31. Jarše I 470 398 KNEP Jože 378 20 KNEP Jote 32. Jarše n 470 431 SMOLE SMOLE Ing. Srečo ing. Srečo 280 19 OKOREN Mavricij 132 — 33. Domžale I 643 559 HABJAN Franc 308 35 HABJAN Franc KUSAR Karel 103 — KECELJ Janez 44 L, PIRNAT Valentin 39 — PETRIC Štefka 30 — 34. Domžale II 937 833 CERAR Janez 438 45 CERAR Jane* OTRIN Janez 350 . g — 35. Domžale III 817 705 MATICIC MATICIC Slavko Slavko 337 34 ZAJC Franc 170 ABSEC Matija 164 — 36. Domžale IV 779 690 HABE Stane 264 39 HABE Stane OBRADOVIC Ela 62 — VULEKIĆ dr. Veljko 140 — K A LIM AN Marjan 185 — 37. Domžale V 610 551 PODBRE2NIK LENCEK Janez Milica 55 33 KRALJ Janez 115 ■.—. KOSEC ing. Miha 172 — LENCEK Janez 176 — 38 DomlaleVI 213 VARSEK VARSEK ing. Miro ing. Miro 165 19 HODŽIC Ismed 29 — 39. Domžale VII 296 245 ZAJC Janez 103 15 ZAJC Janez BANKO Anton 55 — BANKO Janez 28 KAVKA Karel 44 — POROČILO O IZIDU VOLITEV ZA POSLANCE REPUBLIŠKE SKUPŠČINE SRS IN POSLANCA DRUZBENO-POLITlCNEGA ZBORA ZVEZNE SKUPŠČINE, KI SO BILE 13. APRILA 1969 Volilna enota Skupno vpisanih volivcev Od teh volilo Kandidati za republiškega poslanca Prejel glasov Kandidat za zveznega poslanca Prejel si asov 1. Trojane 175 160 MATICIC Cene 144 dr. Marjan BRECELJ 146 2 Ožbolt 171 167 MATICIC Cene 157 dr. Marjan BRECELJ 159 3. Blagovica 408 343 MATICIC Cene 330 dr. Marjan BRECELJ 343 4 Celnjice 73 68 MATICIC Cene 55 dr. Marjan BRECELJ 56 5. Krašnja 299 256 MATICIC Cene 234 dr. Marjan BRECELJ 225 6. Kranje Brdo 99 98 MATICIC Cene 90 dr. Marjan BRECELJ 93 7. Lukovica 571 421 MATICIC Cene 415 dr. Marjan BRECELJ 421 8 Šentvid 501 421 MATICIC Cene 362 dr. Marjan BRECELJ 400 9. Zlato polje 157 136 MATICIC Cene 122 dr. Marjan BRECELJ 120 :o Rafolče 196 185 MATICIC Cene 176 dr. Marjan BRECELJ 169 11. Peče 229 198 MATICIC Cene 163 dr. Marjan BRECELJ 164 '2. Gora pri Pečah 96 88 MATICIC Cene 79 dr Marjan BRECELJ 79 13. Velika vas 53 45 MATICIC Cene 41 dr. Marjan BRECELJ 41 ■1 Ormara 108 102 MATICIC Cene 96 dr. Marjan BRECELJ 99 biti finančna sredstva za tako prireditev. Praksa je pa pokazala, da znajo žene tudi to stvar dobro izpeljati. 2e vsa leta imajo poseben fond za organizacijo te prireditve, na pomoč pa jim priskočijo tudi vse krajevne organizacije. Vsako leto je dvorana polna in veselo razpoloženje žena nas vzpodbuja, da ne smemo obupati zaradi finančnih težav. Razveseljivo je, da na to prireditev pride mnogo takih žena, ki niso zaposlene in so tako največkrat pozabljene od družbe. Naše žene mislijo na vse, tudi na tiste, ki se zaradi bolezni in starosti ne morejo udeležiti proslave. Te žene vsako leto obiščejo članice KO RK. Čestitajo jim za 8. marec in jih skromno obdarijo. Nepopisna je včasih sreča in zadovoljstvo 80-letne zeničke, ki že misli, da jc ~H vseh pozabljena, pa vidi, da ni tako Letos smo se na proslavi spomnili tudi tistih žena na terenu, ki že več kot 20 let požrtvovalno delajo v vseh organizacijah in so prve pri vseh akcijah. Njihova zasluga je tudi. da so začele organizirati ta' e prireditve in tudi v najhujših Časih niso prenehale. Te žene so: Pepca JUHANT, Terezija CAIHEN, Frančiška JE-RETINA. Ančka KRALJ in Marija 2ARGI. Vse te žene so že dobile na občinski skupščini priznanja in pohvale za svoje dalo. Letos pa smo se jih prvič spomnili z nekaj besedami in skromnim priznanjem tudi na našem terenu. Zene, ki so vsa leta delale in so letos prvič praznovale svoj praznik pri mi*ah. so bile vesele priznan'a in pohvale in v njihovih očeh Jo bilo opaziti solze Letos so ob pomoči teh žena organizirali prireditev mlajši. Tudi njim vsa pohvala in priznanje, saj je prireditev dobro uspela Jubilantkam še enkrat iskrene čestitke! Mlademu in staremu odboru želimo mnogo uspehov pri na-dalnjem delu in dobrega sodelovanja, mladim pa čestitamo, saj so že prvo leto ovrgli pogosto trditev, da z mladimi ne bo nič. Marija Benko Novinarji Delavske enotnosti so nam veliko pomagali Občinski sindikalni svet Domžale je v sodelovanju z novinarji Delavske enotnosti orrpra-vil posebno izdajo tega časopisa, posvečeno pripravam na referendum o samoprispevku za izgradnjo šolskega omrežja v Domžalah. Novinarji so obiskali številne delovne kolektive in občane ter Skupno Volilna enot« vpisanih volivcev IS. Delenj 61 16. Podoreh-Negastrm 189 17- Gaberje 160 18. Krašcc 281 19. Vrhpoljc 264 20. Zalog 161 21. Moravče 425 22. Nad Logom 230 23- Slamnik 101 24. Krtina 339 25. Račni vrh 86 26. Dob — (Videmšek) 521 27. Gorjuša 129 28. Cešenik 259 29. Radomlje 702 30. Rova 209 31. Vir 854 32. Količevo 728 33. Dragomelj 326 3* Trzin 729 35 Topole 102 36. Semesadika 423 37. Dom počitka Mengeš 153 38. Gasilski dom Mengeš 410 39. Osnovna Šola Mengeš 589 40 Osnovna šola 481 Loka pri Mengšu 469 42- Dobeno 25 43. Preserje 576 44 Homec 542 45 Gasilski *om Ihan 350 46 Osnovna *ola Ihan 530 47 PodrečJe 298 4& Jarše 470 49- Osnovna s«la Jarše 470 50 Depala vas 233 5l- Dom počitka Domžale 61 52 Obnova Domžale 349 s& H. osnovna šola Domžale 937 54 8ejnasoba SOb Domžale 817 Od teh volilo Kandidati za republiškega poslane? . Prejel glasov 61 MATICIC Cene 57 176 MATICIC Cene 138 131 MATICIC Cene 124 254 MATICIC Cene 210 200 MATICIC Cene 136 151 MATICIC Cene 126 365 MATICIC Cene 345 204 MATICIC Cene 150 88 MATICIC Cene 65 269 MATICIC Cene 207 72 MATICIC Cene 61 489 MATICIC Cene 423 113 MATICIC Cene 93 225 MATICIC Cene 200 662 MATICIC Cene 606 196 MATICIC Cene . . 142 742 MATICIC Cene 656 641 MATICIC Cene 537 271 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 124 170 672 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 331 265 99 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 72 16 373 ing. Lddo SIMONCIC Marija IVKOVIC 222 »5 150 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 131 16 375 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 259 79 534 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC , 357 120 419 lQf. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 284 72 427 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 222 157 25 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 8 14 501 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 311 121 484 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 272 133 325 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 174 107 499 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 236 201 261 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 128 91 398 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 246 124 431 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 233 160 210 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 114 60 55 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 44 11 293 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 164 93 833 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 547 224 705 ing. Lado SIMONCIC Marija IVKOVIC 463 194 Kandidat za zveznega poslanca Prejel glasov dr. Marjan BRECELJ 57 dr. Marjan BRECELJ 130 1 dr. Marjan BRECELJ 124 dr. Marjan BRECELJ 202 dr. Marjan BRECELJ 138 dr. Marjan BRECELJ 120 dr. Marjan BRECELJ 346 dr. Marjan BRECELJ 153 dr. Marjan BRECELJ 59 dr. Marjan BRECELJ 221 dr. Marjan BRECELJ 61 dr. Marjan BRECELJ 420 dr. Marjan BRECELJ 97 dr. Marjan BRECELJ 202 dr. Marjan BRECELJ 594 dr. Marjan BRECELJ 136 dr. Marjan BRECELJ 666 dr. Marjan BRECELJ 557 dr. Marjan BRECELJ 175 dr. Marjan BRECELJ 652 dr. Marjan BRECELJ 90 dr. Marjan BRECELJ 304 dr. Marjan BRECELJ 149 dr. Marjan BRECELJ 342 dr. Marjan BRECELJ 519 dr. Marjan BRECELJ 375 dr. Marjan BRECELJ 357 dr. Marjan BRECELJ 21 dr. Marjan BRECELJ 425 dr. Marjan BRECELJ 431 dr. Marjan BRECELJ 277 dr. Marjan BRECELJ 425 dr. Marjan BRECELJ 214 dr. Marjan BRECELJ 359 dr. Marjan BRECELJ 407 dr. Marjan BRECELJ 174 dr. Marjan BRECELJ 55 dr. Marjan BRECELJ 268 dr. Marjan BRECELJ 806 dr. Marjan BRECELJ 630 od njih želeli izvedeti predvsem to, ali so »za ali »proti« tej široko zasnovani akciji. Odgovori pa so bili razen maloštevilnih izjem povsod pritrdilni, kar je navsezadnje pokazal tudi referendum, ki je bil 13. aprila 1969. ..Sedaj, ko je akcija za referendum mimo, lahko ugotovimo, da je bila posebna izdaja časopisa Delavske enotnosti zelo ugodno sprejeta med občani, saj so novinarji skušali na najbolj objektiven način prikazati stanje šolstva v naši občini. Sodim, da so svoje delo opravili odlično in seveda s tem pripomogli k uspešnemu zaključku te akcije. Samoprispevek, o katerem smo se odločali, je ponovno potrdil, da je zavest naših občanov najboljše poroštvo, na katerega se v odločilnih trenutkih vedno lahko zanesemo. Ne smemo dvomiti v razumevanje naših ljudi, kadar gre zares, pa četudi je to akcija, ki marsikoga prizadene pri osebnem dohodku. Novinarji Delavske enotnosti so uspeli tudi v tem, da so res v neposrednem stiku z delovnimi ljudmi in občani ugotavljali, kateri so vzroki, ki ovirajo še uspešnejši zaključek te akcije. Eno izmed osnovnih vprašanj, ki se je najpogosteje pojavljalo, je: ALI BO DENAR, ZBRAN S SAMOPRISPEVKOM, RES PORABLJEN ZA IZGRADNJO SOL? Prav je, če odgovorim, da je o tem vprašanju razpravljal tudi občinski sindikalni svet, ki stoji na stališču, da se morajo zbrana sredstva porabljati samo in izključno namensko, to je za realizacijo že sprejetega programa. Delovni ljudje po kolektivih in občani na terenu smo še enkrat dokazali, da skušamo našim otrokom in našim potomcem pomagati do tistega, do česar imajo neizpodbitno pravico—DO UČENJA IN ZNANJA. POROJENEGA V SODOBNI SOLI, kar nam Je lahko samo v ponos. ' Milan Deisinger m •;: : : . Tudi letos Kumčkova pošta Komisija za razvijanje tradicij NOB pri Zvezi združenj borcev NOB in Zveze prijateljev mladine organizirata letos že sedmič pionirski pohod — Ku-rirčkovo pošto. Letošnjo kurirčkovo pošto bomo prevzeli 17. maja od pionirjev iz Kamnika pri Posebni osnovni šoli na Homcu. Sprejem bosta organizirala pionirska odreda Homec in Radomlje. Pot kurirčkove pošte bo šla nato po partizanskih poteh preko pionirskih odredov, nakar jo bo pionirski odred Dragomelj predal pionirjem občine Bežigrad v Dolu dne 19. maja. Ta proga poteka od Velenja preko Koroške, Štajerske, dela Gorenjske in se nato priključi drugim »Ku- Skupno Volilna enota vpisanih 55. I. osnovna šola Domžale 779 56. KS Domžale 610 57. Cestno podjetje Domžale 58. Studa 246 296 Od teh volilo 690 554 213 245 Kandidati za t,~«.i republiškega poslanca «lasov ing. Lado SIMONCIC 359 Marija IVKOVIC 273 ing. Lado SIMONCIC 312 Marija IVKOVIC 206 ing. Lado SIMONCIC 121 Marija IVKOVIC 70 ing. Lado SIMONCIC 140 Marija IVKOVIC 52 Kandidat za zveznega poslanca Prejel glasov dr. Marjan BRECELJ 604 dr Marjan BRECELJ 509 dr. Marjan BRECELJ 188 dr. Marjan BRECELJ 224 Za poslanca republiškega zbora skupščine SRS sta bila izvoljena prof. Cene Matičič in inž, Lado Simončič. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje šol v občini, ki je bil 13. aprila 1969 rirčkovim poštam« v Ljubljani 21. maja, kjer jo bo sprejel predsednik združenja borcev NOB pred muzejem NOB v Tivoliju. Proga bo dolga 900 km. Zato, da bo kurirčkova pošta v redu potekala, so zadolženi pionirski odredi po šolah. Torbo oddajo in prevzamejo na javkah sredi poti ali med šolami. Povsod tam, kjer bo torba potovala ali prenočila, pa bodo pionirji organizirali z borci razne prireditve, ki bodo obujale spomine na zgodovino NOB. Ker je letos odmerjen zelo kratek čas za potovanje kurirč-kove pošte skozi našo občino, smo organizirali s posameznim' mentorji pionirskih odredov še lokalno kurirčkovo pošto. Ena ■bo šla iz Mengša, druga iz Črnega grabna, obe pa se bosta priključili glavni progi v Lukovici in na Sumberku dne 17. in 19 maja Na ta načim smo zajeli V to akcijo vse pionirske odrede in rin'i prireditvi široko obeležje -- 1 bujanje tradicij NOB. Organizacijo kurirčkove pošte je prevzela Zveza pri jateljev mladine Domžale. F. Rak 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28, 29. 30. 31. 32. 33. Vollsce TROJANE ..... OZBOLT ...... BLAGOVICA .... CESNJICE..... KRAŠNJA ..... URBANIJA..... LUKOVICA..... ŠENTVID...... ZLATO POLJE .... RAFOLCE ..... PECE GORA PRI PLECAH ." VELIKA VAS .... GRMACA...... DESEN ....... NEGASTRN ..... GABRJE...... KRASCE...... VRHPOLJE..... ZALOG ....... MORAVČE ..... NAD LOGOM .... MOSENIK..... KRTINA...... RACNI VRH .... DOB........ GORJUŠA ..... CESENIK ...... DRAGOMELJ — PSATA TRZIN....... TOPOLE ..... . SEMESADIKA .... DOM Počitka Mengeš . Vpisani volivci . 175 . 171 . 408 . 73 . 299 . 99 . 571 . 501 . 157 . 196 . 229 . 96 . 53 . 103 . 61 . 189 . 160 . 281 . 264 . 169 . 425 . 230 . 101 . 339 . 86 . 521 . 129 . 259 336 729 102 423 153 Za samoprispevek glasovalo 116 145 352 62 193 64 348 235 82 135 152 58 28 87 46 128 79 168 151 100 311 118 52 89 35 291 81 164 202 442 75 238 137 Glasovalo za v "/a 66,2 84.8 86,2 84,9 64,6 64,4 60.9 46.9 5*2 68,8 f=6,4 60,4 52,8 84,4 75,4 67,7 49,4 59,8 57,1 59,2 73,4 51,4 51,5 36.2 40,7 55,8 62,7 63,3 61,9 57,8 73,6 56.3 89,6 Volišče Vpisani volivci 34. 35 36. 37 38. 39, 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. GASILSKI DOM Mengeš . 410 SOLA MENGEŠ .... 589 ŠOLA MENGEŠ .... 481 LOKA........ 469 DOBENO....... 25 PRESER.TE...... 576 HOMEC....... 542 RADOMLJE...... 702 ROVA........ 209 IHAN........ 350 SOLA IHAN...... 530 PODRECJE...... 298 VIR......... 854 KOLICEVO...... 720 .TARSE........ 470 SOLA JARŠE..... 470 DEPALA VAS..... 233 DOM POČITKA DOMŽALE...... 24fi OBNOVA DOMŽALE . . 349 II. OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE...... 937 SOb DOMŽALE..... 817 I. OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE...... 779 KS DOMŽALE..... 610 CESTNO PODJETJE DOMŽALE...... 346 STUDA........ 296 Za samoprispevek glasovalo 309 411 309 24 S 22 262 350 458 90 231 390 181 454 479 244 302 149 I« 2* Bn»n~ T' "... , \ i*" iS dosegli povečanje zaslužka, priznanje svoje organizacije in Pravično ravnanje z delavci (na sliki je izkaz o tej stavki). 3. Po obeh stavkah leta 1922 delavstvo domžalskega območja več let ni izvedlo pomembnejših akcij. Leta 1927 se je večina delavstva v Bonačcvi tovarni na Količevem in v tovarni Induplati organizirala v skupini JSZ. Podjetniki pa so uspeli *e naslednje leto obe organizaciji razbiti z odpusti organizatorjev sindikata in delavskih zaupnikov. Kljub temu so delav.ci na Količevem lepo proslavljali svoj praznik 1. maj (na sliki). V času šestojanuarske diktature in nato v obdobju velike gospodarske krize v začetku tridesetih let. je bilo delavstvo na domžalskem območju brez varstva strokovnih organizacij. 4. Pomembna prelomnica v razvoju delavskega gibanja na domžalskem območju je bila velika stavka količevskega delav- stva, (na sliki stavkajoči delavci) ki je trajala od 17. avgusta do 14. oktobra 1935. Osemtedenski boj se je končal z zmago delavstva, h čemur je precej pripomoglo s podporami delavstvo iz drugih domžalskih tovarn in okoliško kmečko prebivalstvo. 5. Delavstvo v Količevem je tedaj organiziral Franc Bukovec (na sliki), ki se je v začetku leta 1935 zaposlil po prizadevanjih Franca Leskoška v Bonačevi tovarni. Bukovec Je dal pobudo, da so se delavci tudi v drugih domžalskih tovarnah organizirali v skupine JSZ. Ze leta 1935 so se organizirali tekstilni delavci v Jaršah, kemični delavci v tovarni Medic Zanki v Domžalah ter lesn; delavci pri Staretu v Preserjah: naslednic leto pa opekarski delavci v Radomljah, tekstilni delavci na Viru, mlinarji na Homcu in gradbeni delavci iz Domžal. Medtem, ko so se vsi navedeni včlanili v JSZ, so se mengeški pečarji v socialno-demokratski (rdeči) Strokovni komisiji (leta 1938). G. Po ustanovitvi strokovnih organizacij si je Partija postopoma pridobila vpliv na strokovno gibanje in ga usmerjala k akcijski enotnosti. Prva velika manifestacija njenega vpliva na delavstvo domžalskega območja je bil shod Ljudske fronte 23. maja 1937 na Taboru nad Ihanom, ki mu je že naslednji mesec sledil enak tabor na Limbarski gori (na sliki je tabor nad Ihanom). 9. Julija 1939 je bila na sestanku v Volčjem potoku v Cerarjevi gostilni (na sliki) osnovana 1. celica KPS v kamniškem okrožju. Lesko-šek je komunistom dal za nalogo, da ustanovijo partijske organizacije v vseh večjih ' tovarnah in Industrijskih središčih kamniškega sreza. Naslednje leto je nato nastala celica KPS v Dobu. 10. Maja 1940 so se oglasili pri Mišu F. Leskošek, It. Kidrič, B. Kraigher, T. Tomšič in drugi S namenom, da jim pomaga poiskati primeren prostor za III. partijsko konferenco KPS, ki je bil nato v noči od 29. na 30. junij v Judeževi domačiji na Vinjah. Konference se je udeležil kot predstavnik CK KPJ Josip Broz. Izbiro kraja za to konferenco na domžalskem območju lahko štejemo za pomemben izraz zaupanja Poldetu Mišu in prek njega naprednemu gibanju na domžalskem območju (na sliki je skupina udeležencev te konference na proslavi 1968 — iz arhiva Občinskega poročevalca). 7. Na taboru v Ihanu je govoril v imenu delovnih ljudi domžalskega območja kmet Polde Miš, ki je s svojim delom v Ljudski fronti pridobil zaupanje vodilnih komunistov. Manjše skupine komunistov so se nekajkrat sestale v njegovi hiši na Gorjuši. 8. Franc Leskošek-Luka je tesno povezan z delovanjem Partije na domžalskem območju. Nekajkrat je prišel na sestanek pečarjev v Mengeš in organiziral je tudi prvo celico KPS v kamniškem okrožju. Kot sekretar CK KPS je leta 1940 zaradi nevarnosti aretacije bival nekaj časa tudi pri Mišu na Gorjuši. 11. Konec leta 1940 je bil na sestanku v hiši Lojzeta Ber-ganta v Podgorju (na sliki) osnovan okrožni komite KPS, ki sta mu kot odposlanca CK KPS prisostvovala Miha Marinko in Tomo Brejc. V začetku leta 1941 je bila ustanovljena tudi celica KPS v Trzinu, neposredno pred začetkom vojne pa tudi v Jaršah. Komunisti so bili tedaj zelo aktivni, zlasti pri pobiranju podpisov za ustanovitev Društva prijateljev SZ, v proti' draginjskih akcijah in v demonstracijah ob pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu. Partija - organizator boja proti okupatorom 1911-1915 1. Partija je že nekaj tednov po zasedbi začela organizirati odpor proti okupatorjem. Instruktor CK KPS Tomo Brejc je ob koncu maja i 941 osnoval vojni komite za kamniško okrožje, ki je imel nalogo, da organizira zbiranje orožja, streliva in opreme ter pridobiva simpatlzer-jc, ki bi bili pripravljeni sodelovati v oboroženih akcijah proti okupatorju. 2. Ponoči 27. julija 1941 so borci z domžalskega in kamniškega območja organizirani v bojne skupine, izvedli prve oborožene akcije proti okupatorju. To je bila prva množična vstaja na Slovenskem. 17. avgusta 1941 je bil na Rašici ustanovljen Kamniški bataljon pod poveljstvom komandanta dr. Marijana Dermastje in političnega komisarja Romana Potočnika. Rašiška, Kamniška, Mengeško-moravska in Radomeljska četa so vsaka na svojem operacijskem območju izvedle številne sabotaže in propagandne akcije, imele pa so tudi nekaj uspešnih spopadov z nemškimi policijskimi enotami. Za »hrabra dejanja ln spretno partizansko taktiko« sta Kamniški bataljon CK KPS in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet septembra 1941 odlikovala (na sliki je streljanje talcev 22. avgusta Pri Krtini). borcev, ki sc je vrnila v začetku februarja na Kamniško, je i.t sredi maja 1942 prerasla v nov Kamniški bataljon pod poveljstvom narodnega heroja Mengšana Matije Biejca-Maievža in političnega komisarja Jakoba Molcka-Mohorja. Kamniški bataljon (skupino borcev tega bataljona prikazuje slika) je v letu 1942 dosegel nekaj velikih zmag. Zelo pomembna pa jc bila tudi sabotažna in propagandna dejavnost nj«rovih patruij v okolici Mengša in Domžal poleti in jeseni 1942. 5. Pristaši OF so skrbeli za prehrano borcev, posredovali so jim podatke o okupatorju, da so se lahko izognili hajkam in jih uspešno napadali, po vaseh pa so jim dajali tudi varne zavetje. Okupator se je dobro zavedal, da prav zaradi te pomoči ne bo mogel preprečiti partizanske dejavnosti, in je zato sredi 1942 začel z izrednim nasiljem: uvedel jc pi.'icijsko uro, začel množično preseljevati prebivalstvo in požigati vasi, ter streljal talce. Julija in avgusta so Nemci požgali več vasi v Crnc.rt grabnu, v Tuhinjski dolini in na moravškem (na fotografiji Je selitev prebivalcev z Zlatega polja 2. avgusta 1942). Kljub nasilju prebivalstvo ni klonilo in zlasti spomladi 1943 je delovalo v kamniškem okrožju že 27. odborov OF. 3. Nemci so hoteli zadušiti partizansko dejavnost z nasiljem In s povečevanjem policijskih enot v kamniškem okrožju. Zaradi velike premoči in tudi izdajstev je uspelo Nemcem konec oktobra, da je Kamniški bataljon začasno prenehal z aktivnostjo. Večina borcev se Je prebilo na Gorenjsko in v Ljubljansko Pokrajino, precej borcev pa je tudi padlo v hudih spopadih. 4. 17. januarja 1942 je bil v Domžalah sestanek Pokrajin-"kega komiteja KPS za Gorenjsko, na katerem so sklenili, naj jje vrne v kamniško okrožje skupina kamniških borcev Iz Cankarjevega bataljona, politični delavci pa naj poskušajo osnovati čimveč odborov OF. Po tem sestanku Je bilo ustanovljenih precej °dborov OF, zlasti v tovarnah na domžalskem območju ter v vaseh v Črnem grabnu in Tuhinjski dolini. Skupina kamniških 6. Sreda 1943. leta je pomembna prelomnica v razvoju Partije in OF v kamniškem okrožju. Julija 1943 je bil osnovan okrožni komite KPS Kamnik. Njegov sekretar je postal Franc Zupančič-Marjan (na sliki). Okrožno partijsko vodstvo je nato skrbelo za ustanavljanje vaških, občinskih in rajonskih odborov OF in njenih množičnih organizacij, tj. odborov Zveze sloven ske mladine (ZSM), Slovenske protifašistične ženske zveze (SPZZ), Delavske enotnosti (DE), Slovenske narodne pomori (SNP), gospodarskih komisij (GK) in Narodne zaščite (NZ). 7. 29. novembra 1943 je bil pri Krtini ustanovljen okrožni odbor OF (na fotografiji Je skupina njegovih članov, in sicer Janko Urbane, Jože Kavčič, sekretar Maks Kosirnik in Franc Vidmar). Ob njegovem osnovanju je delovalo že 434 različnih vaških, 67 različnih občinskih in 7 rajonskih odborov OF. V Prvi sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik, Franc Zu-pančič-Marjan, ki je vodil akcijo za ustanavljanje organov ljudske oblasti na okupiranem ozemlju in za utrditev protifašističnih množičnih organizacij, ki so s hrano, orožjem in informacijami pomagale borcem •. njihovem boju proti fašističnim okupatorjem na domžalsko kamniškem področju. vseh rajonih domžalskega območja (domžalski, zasavski, lu-kovški, mengeški in moravski), so bili tedaj že osnovani rajonski komiteji KPS, v celotnem okrožju pa je bilo 52 celic KPS in 21 aktivov Zveze komunistične mladine (ZKM in SKOJ). 8. Okrožno partijsko vodstvo in okrožni odbor OF sta posvetila posebno pozornost propagandni dejavnosti. V vseh rajonih kamniškega okrožja so bile v drugi polovici 1943. leta osnovane manjše rajonske tehnike, sredi decembra 1943 pa je v Srajevi opekarni v Radomljah začela delovati prva partizanska tiskarna na Gorenjskem. V začetku 1944 pa je bila ustanovljena na Viševku pri Trojici v Rožičevi domačiji naj- večja partizanska tiskarna na nemškem okupacijskem območju (na sliki je vhod v klet, kjer je bila tiskarna), ki je tiskala vsa osredna partijska in frontna glasila. 9. Med množičnimi organizacijami OF je bila v Domžalah in okolici posebno aktivna Delavska enotnost. Tovarniški d" bori te organizacije so zlasti zbirali opremo za partizanske enote in izvajali sabotažne akcije, s katerimi so ovirale proizvodnjo za nemškega okupatorja. Takšen razmah delovanja odborov DE je tudi posledica dobre sindikalne organiziranosti delavstva domžalskih tovarn pred vojno. mha i0mm *<•<■'. «tUi«» 1» *»U>1» **»»*.#:-. i 11 i; ju* i> i it'»i men rc< fi*»w ■'•">.:fk'*rwii- •** WMim '< ««Ur« »» »«( » >««•»!•«».. riti'"':.! »»S« f <«» i« 1» w*i*t»« ;-» K*< •um*«*««'«* hi M |» » i . *mi^ »» t** ',v>mw\ ' •■■.Mini »» !«•»<»•')':)i. * B^*!>lttr«itif> ^tiUftti, i:;' hvij;:'{ j* M\ tttffci tfvv?* ton *»S.I " mx»l* trn **c i* !*> i* »i *!wm«'Ar*i». '.»«(()* f« >■*?•;)» 1« i#. i; ^ sf« .ft*>;i v a« wr,S,«<;'<. i m': ■> t «»H't «>y .••wHi*ws*fc« «**ij» <'.«i.;*i>i iM(tii;« to**,imfit, ? f> '»S J« p* 4H"wtHJ«i ■<•• i.' Ivi MilA$ln* t ?r,n?> M»*b*iutt'l b*f$L V' i» »•t*.-n« r*»;»/. «rii "»»i*. Ot r*s»»itt *>•* n'*»»i&ij« j*> fcn%tti ^ f*«** ( tviJm •■•rii'". *t';>4r4f •'»jf'iv'.i ,.;■<» ^ >-*(«iHHriit v-wi »#xin'-*fl«: «t ri;: r*ifr/:!iVY>r''/':i'r< «U. iii '■* w|*Uii'» , U*!* i« J« «$,«l» it 1» a*lH<*<»'> »»»-••»ti;.- in «?r»»» W';«»»»t(. ;->!«•»< ** i*:««9M :•>"•■••-•>'»» o»(t»j dViirih '*.! »» is «■«(. m}mii ivnmfc> tvjiiili Atflr>'- \rt >'rtntl'.--;; t* /•»!.Hl:'»■ ■;■ . *z>;r>j» >.;t b»rl;«ni ^ |* «t4tm tUnl* >■ ' i« ;^i :-^-.4*''i>) j* ',;; •Vt I« »iKliaaK* t|t«nt»»». igr «fc)wi.j)^i»i .tjt^-jt«. ... ... .':;:.;. ;i?.3;: 10. Na vsem Gorenjskem je bila mladina v kamniškem okrožju najbolje organizirana in aktivna. Mladinci in mladinke so se zlasti izkazali v propagandnih, sahotažnih in nabiralnih akcijah, uspešno pa so opravljali tudi obveščevalne in kurirske naloge za partizanske enote. 11. Sreda leta 1943 je bila prelomnica tudi na vojaškem področju. 6. avgusta 1943 je bila ustanovljena na Šipku Šlan-drova brigada (na fotografiji je skupina njenih borcev ob odhodu z Dolenjske na štajersko septembra 1943) pod poveljstvom Janka Sekirnika-Kimona in političnega komisarja Mitje Ribi-čiča-Cirila. Kasneje sta jo vodila kot komandanta tudi domačin Mirko Jerman iz Šmarce in Ivan Mušič-Štefan iz Loke pri Mengšu. Slandrova brigada je izvedla veliko akcij zlasti na domžalskem in kamniškem območju. S svojo aktivnostjo ,ie olajšala političnim aktivistom njihovo delo, odbori OF pa so skrbeli za prehrano in opremo brigade, da se je lahko kar naiboli nosvetila voiaškim nalogam. 12, Konec marca 1944 je nrevzel dolžnost sekretarja OK KPS Kamnik Andrej Stegnar-Silvo (na fotografiji drugi z leve v družbi z okrožnimi političnimi delavci). Spomladi 1944 so se Partijske in frontne organizacije organizacijsko utrjevale in še okrepile svojo aktivnost. V poročilu OO OF Kamnik z dne 6. maja 1944 je posebej poudarjeno, da je »OF v kamniškem okrožju prodrla v najširše plasti naroda«. 13. 19. marca 1944 sta Šlandrova in Tomšičeva brigada napadli sovražno postojanko v Moravčah in jo likvidirali. Tako sta osvobodili moravsko dolino (še zlasti), ki so ji dali zaradi tega vzdevek »Mala Rusija«. Na osvobojenem območju so krajevni in okrajni narodnoosvobodilni odbori prevzeli vso oblast. Kot zanimivost naj omenimo tudi to, da je ljudska oblast skrbela tudi za šolstvo. 14. julija 1911 so se pogoji za politično delo zaradi prihoda Velikih nemških vojaških enot, hajk, številnih aretacij in okrepitve belogardistične propagande, poslabšali. V tem mesecu je Prevzel posle sekretarja OK KPS in okrožnega odbora OF Ivan Martinčič-Vanja (na fotografiji prvi z leve s skupino političnih delavcev in borcev). V začetku avgusta je bilo v okrožju 128 vaških in 1 trški odbor OF (v Domžalah), 102 vaških gospodarskih komisij, 138 vaških odborov SPZZ, 152 odborov ZSM in 31 tovarniških odborov DE. V tem obdobju so zlasti uspešno delovale gospodarske komisije. 15. Hud udarec delovanju političnih organizacij in tudi vojaških enot je pomenila ustanovitev domobranskih postojank v kamniškem okrožju. 8. avgusta 1944 je bila ustanovljena OkMtiil i4: tt»; / . j ' 0M«**omw knait** fj. On^-njslkn 7.*4n,l« '- ini ,;<• Mlx v »«.»»#»1 .mlini In okolici nnjkn. Sakei »» triSIi v to : ,\w i *> »tratii. Kri ;>fMj»nj« <>•■ «**•.» n*k» «»«« ■Jpi^irto j« hll-r«nj*n v noja to«, k*\kii* nnl. okrokn? iafoatov* tt«r »a tov*ri», ki j* tu im bnlortiiju. Kot ittsv p* j» ;.-»t«l tov. kil«n U tehnik«, »umrl )ti ponlato) radio (joreiils. IUr j« ««<*»»«» dolin*, ki »M* »w a*» okrr.sj« S«»ji ne <.ik»a3«u r»*»« ....... ta n*W t»*»is nik««ln tro«ln v»e.)Iti avin.Hirij. Taep»»»«Ji tt> »Kaliti t» »o Innoiill tpfolf** »*r «»nt t*» •>»* ooikoli liJ nsk«J ljunt ti »Mi t« »tal*. » o*,«nj. Pokradli m tudi {iroMj Mvin«, m 4rug*«« «»t«rl»J>>. Okronal koait«1 r;>; .).. b,! t« j>r»» 4«n Jia.tk« mntilt In *«■ »• do cu>n«n oi*i> vrnili v«i t lini MM]. * Jr!»";e«»!! P,S ■)<•)i; ti jntamcrlll »»njo i>o«tnja»lu»i J1«- . «»4k» t« ftmUjv.t- .1» •»«»«•(.♦'(>o» ,#V,j u 4W*ia%*> ki s- »Sil *» «*V MtnnUirnnl, nnkas Pf rt* j« i.*t*]o m 9or«n.!«»«»». t b»-«» »o (i»i»ttip'il l *,,„< MT*> l- ^.,:r. « «««»»> i-»'.»fani, ki j« bu "»»« ''"a 1»'•«, ttl»«o» nrnt, ki .t« Ml mmu> On k« «*.*«ia*» In )» on ■•> m toloTaaJu |<, pec .«„«( v n"..ir«n l»A»»*>i«j Snn«»J» f*.»i«n;. ***»» 0« *■> askjlj UgRljeo*, m mi ii ;ri.v. >i SI ta, ki Jih J« •fS*1* >>•-«» td.tn.i« -*'j»» wi«*M»i fin n»:.Jft im*«. Ki.4 njl«x J« Ml «t"3t «n »»rttjoo. Ti ljn4.»« »o tti » uit ear-l sa.'iirtroaa, taka* 4a:jka ': postojanka v Domžalah, nato pa so jih sistematično postavljali po vsem okrožju. Zaradi hudega nasilja, aretacij, izdajstev, ubojev političnih delavcev so morale najprej prenehati z delom organizacije OF in Partije po ravninskih krajih. 16. Jeseni 1944 je dobilo okrožno politično vodstvo nalogo, da organizira na vseh območjih, kjer bi to bilo mogoče, volitve organov ljudske oblasti. Oktobra so predvideli, da bodo izvedene volitve v 55 volilnih enotah. Zaradi domobranskega terorja pa so uspeli izvoliti le 38 krajevnih narodnoosvobodilnih od- ',♦,1 '.».I *t o m»U»rT»» r tfftiww aor^-nm n»*«ao6ilnt <**fcsr ln ;*rw««» naroftfio r«t>M',)*« *tna>*8l»a * «le#avl«l tzt :**,!<:■ .IHt. *fl «el»»»•». »o »IM a«»7,o*s »)Mt**t »lonJ »«MJ»« »«*l»f J«» f*»4»»«nti« r»«««t»lk An t«« t«J»ik tftatv-mr **mt tlim ■.■•->■•>■■•, toIUi* ' kapiin 1.1«,***»« fcort i«,fr«r ^oflctonnivi a^oftlocnt«!..?«« v»n4l«»tn* linfc*.*,« (t9 T-»flio^lk »at.oc. 2» 3f'/.7 f^«nff«lj rfo?.«f»,** *.Šk l-nriio* Volili« kcnlai^« > ««J!*l» vo«lM»tl "'.,1'>.W * T »rt z**»*t » kili »r«d»*«nM; volUtl* ti^irtij*. «*ci+n*l nfl,1pr»},4* »o •tlo yollt»» >«»t.l»o ek.tart?»M,*«Ula* «ri«kt l« k»»4l««t*« llit« cr»»11t>o t»»«»t*«l,<»«*,X« «t-tak r'1 *kr*|«»tf,1wB f»ortoj>lr»i. <» m orl »»kiju«! ,ir»fl»M»ik ro).lt»» l« »«S»lti< ur«H» »• M*tK »1«»»» rrl Stotin «l»«o» »» »Ul fa3«r ?.»ar«.i n»t><4«nlh ofluota* H *l«*»»lr «»»!«« volilno k«t«l«i lu roUmilMV Tilk« 1iyr\ It*e fl»n aR (*,»»»* T»arl'» pt»««»**n5o» a^r^^-n* »atlln« komi»i*«,fr«rtl»lil« Mkr*»»r n(* of, 1»H »»likat *l»rt« pr»«»*i«llf*; f««l»1,i* i» oratoru* »«t'»»a*,4« u n« »alitkik JJatJMn f«l «.)»«f»l »»ljorri. (*n«H«t. s« ur*ii»»^nlkf) .1» 4r>vt) «!•»lttr lt M**«**!*« lii^i .«itM«rt«»l W« »«£i)nM ikil folit«« #:J»4* tointk«; ktt»l»i^a m %«*foirsi« «o«1,,««nn(n* «1**«»-»ia« 2« tninik« hm Mii«m,mi **)}»»»<» »l«««»»i««k !• do*« »»»»14»» m borov (na fotografiji zapisnik volitev v Blagovici » oktobra 1944). 26. novembra 1944 pa so bile v Molniku volitve okrožnega plenuma OF. Tedaj je bil sekretar Partije in OO OF Edvard Peternel-Tinko. 17. V pozni jeseni 1944 so se pogoji za delo tudi v odroč-ne.jših krajih občutno poslabšali. Politični delavci so si morali zgraditi bunkerje, da bi se izognili nenehnemu zasledovanju domobrancev (na sliki skupina političnih delavcev mengeškega okraja jeseni 1944). 18. V času najhujšega domobranskega nasilja je izvajala akcije v ravninskem delu le četa VDV (vojska državne var- nosti) — (na fotografiji). Velike partizanske enote so namreč pozimi 1944/45 doživele hude izgube. Konec 1944 so Nemci pripeljali v kamniško okrožje številne vojaške in policijske enote in z njimi začeli ofenzivo. Tako so hoteli »očistiti« zaledje svoje fronte, ki se je premikala proti Sloveniji, in si zavarovati za umik pomembne komunikacije preko kamniškega okrožja. 19. V obdobju te nemške in domobranske ofenzive so doživeli hude udarce tudi politični delavci. Tako je 6. januarja 1945 padel pri Rudniku pri Radomljah skoraj ves okrožni politični aktiv, kar je za dalj časa onemogočilo politično delo. Sredi marca 1945 je oblastni komite za Štajersko poslal v kamniško okrožje za sekretarja dr. Franca Povrha-Izaka, ki je v prvih dneh aprila uspel postaviti nov okrožni komite KPS. 20. Med redkimi partizanskimi enotami, ki so se od spomladi 1945 dalje stalno zadrževale na našem območju je bilo Kamniško-zasavski odred (na fotografiji II. bataljon, aprila 1945), ki je nato tudi sodeloval pri končnih akcijah za izgon okupatorja. 21. Okrožni komite KPS je zadnje dni aprila in v začetku maja izvedel vse potrebno za prevzem oblasti po osvoboditvi 9. maja 1945 so v domžalskem območju tako kot v večino drugih krajev Slovenije prišle partizanske enote in ga osvobodile (na sliki prvi miting po osvoboditvi v Domžalah). Vozniki, spoznavajte nove prometne predpise! V zadnjem času so se vzporedno z izboljšavami na vseh področjih družbenega življenja pojavile tudi izboljšave v prometu, ki naj zagotove večjo varnost vsem uporabnikom cest. Poleg tega, da so nastale nekatere spremembe glede tolmačenja prometnih predpisov, je izšel tudi nov pravilnik o opremi vozil na naših cestah in prav je, da so občani seznanjeni z njm. Danes objavljamo nekaj novosti, izrned katerih 90 nekatere že stopile v veljavo, nekatere pa bodo prvega maja oziroma 31. decembra 1.1. Ta nova določila bodo udeleženci v prometu v prihodnje vseku-kor morali nnoštevati. Za vsa motorna vozila velja odslej poleg že znanih določil šc naslednje: L Dajanje zvočnih znakov mora biti enolično, nespremenljive moči. 2. Na Isti osi mora imeti vozilo enake gume; najmanjša globina žleblčev na gumi je 1 mm; na bokih ne sme biti poškodb, da bi se videlo platno. 8. Od 1. maja 1969 morajo imeti vsa vozila nad 50 cm* s seboj opremo za prvo pomoč. Ker take torbice izdeluje domžalska »Tosama«, za naše voznike nakup ne bo pretežaven. 4. Od 81. 12. 1969 dalje morajo biti na vseh motornih priklopnih vozilih na zadnji strani blatnika zaveslce iz prožne snovi. Segati morajo do 1/6 premera kolesa nad cestiščem, biti morajo enakomerno nameščene ob vsako kolo in morajo biti vsaj za 5 cm širše od širine gum. 5. Izpušna cev ne sme biti usmerjena navzdol in ne v desno stran vozila. Posebej za osebna vozila velja: Vsako vozilo, ki ima 5 ali več »edežev, mora imeti najmanj dve vzvratni zrcali, od katerih je eno znotraj in eno zunaj karoserije. Posebej za vozove velja: 1. Vprežno vozilo mora imeti ročno zavoro, ki deluje na kolesa najmanj enc osi. 2. Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti na svoji levi strani dve luči; spredaj belo, zadaj rdečo. Če. je luč ena sama, mora imeti spredaj belo, zadaj pa rdeče steklo. Luči se morata videti pri dobr: vidljivosti najmanj na razdaljo 150 metrov. 3. Vprežno vozilo mora imeti nadalje šc dve odbojni stekli rdeče barve, ki morata biti nameščeni simetrično, da se osvetljeni z dolgimi lučmi, vidita najmanj na razdaljo 100 m. Posebej za kolesa velja: 1. Za kolesa in kolesa s pomožnim motorjem velja, da morajo imeti za vsako kolo po najmanj eno zavoro. Na sprednjem kolesu mora biti ročna. 2. Sprednja luč mora biti v višini 0,4 m do 1,2 m od tal. 8. Z obeh strani vsakega pedala morajo biti odsevna stekla rumene barve. 4. Površina odsevne ploskve (zadaj na kolesu) mora biti najmanj 20 cm* pri lučkah pa mora biti svetleča površina 8 cm'. 5. Obvezna je naprava za dajanje zvočnega znaka. Prav bi bilo, da si vsi tisti, ki imajo poklicno opravka z motornimi vozili posebej ogledajo oba pravilnika; prav posebno pa bi bilo to priporočljivo za vse, ki skrbijo za popravila in opremo vozil. Brojan Godba na pihala v Domžalah bo letos 10. maja proslavila 85-letnlco svojega obstoja. Na ta dan bo v »domžalski« hali pokazala dosežke svoje godbene dejavnosti. 85-letna tradicija in prizadevnost celotnega članstva sta brez dvoma zagotovilo, da bo akademija na dostojni višini in dostojni prispevek domžalskemu kulturnemu življenju. Za praznik dela 1. maj čestitajo in se priporočajo: Za praznili dela 1. maj čestitajo vsem delovnim ljudem za dosežene uspeiie Skupščina občine Domžaie Občinska konferenca ZKS Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski komite ZMS Domžale ter množične organizacije in društva KOLEKTIV I PODJETJA VODOVOD Domžale čestita vsem svojim sodelavcem in odjemalcem ter se priporoča STROJ DOMŽALE VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! TOVARNA GLASBIL IN UČIL MELODIJA MENGEŠ priporoča svoje kvalitetne glasbene instrumente in učila za glasbeni pouk. Vsem delovnim ljudem čestita za 1. maj Združena kemična industrija Domžale Za potrebe industrije in široke potrošnje proizvajamo: barve, lake in emajle ter razredčila in kite vseh vrst, različne sintetične smole, pigmente, škrobe in dekstrine ter lepila. Občanom se priporočamo in jim čestitamo za praznik dela 1. maj Tovarna sanitetnega materiala Telegram: TOSAMA Telex: TOSAMA 31196 YU Proizvaja kvalitetne izdelke: — sanitetni material — sanitetne omarice in torbice — potovalne apoteke — avtomobilske apoteke — DiBo palčke za nego dojenčka — kozmetično vato — filtre za cigarete Telefon: 72 110 72 111 Prodaja: 72 404 Domžale SL0VEN1JALES LJUBLJANA Obra l Radomlje stilno in klasično pohištvo, stoli in fotelji tudi v maloprodaji! Se priporoča in čestita svojim številnim odjemalcem za prvi maj! QY 308273 Za praznik dela 1. maj čestitajo in se priporočajo: TOVARNA konfekcije W KLOBUKOV HIMVERSALE Domžale Priporoča svojo veliko izbiro kvalitetne konfekcije in klobukov. Obiščite našo prodajalno v Domžalah TEHNIŠKA SREDNJA USNJARSKO GALANTERIJSKA ŠOLA Domžale proizvaja priznano kvalitetno goveje usnje v raznih barvah in kvalitetah. Vsem delovnim ljudem čestita za prvi maj! Oljarna Domžale „Servo TYlifialf IPK /RENJANIN Cenjenim potrošnikom priporočamo priznana jedilna rafinirana olja biser in DIAMANT, kakovostno olje iz koruznih kalčkov evit ter raznovrstne suhomesnate in mlečne izdelke r„=° Napredek, Demiale priporoča potrošnikom nakup vsakovrstnega industrijskega blaga in živilskih proizvodov v svojih prodajalnah, predvsem pa vabi kupce na ogled in nakup blaga v veleblagovnico v Domžalah. Cene so konkurenčne — postrežba solidna! Vsem delovnim ljudem čestitamo 7.3. prvi maj! Delavska univerza Domžale ! tovarna papirja, \L(ilLLt€A/(3- kartona in lepenke ■Jj Čestita vsem svojim sodelavcem IN poslovnim prijateljem ZA praznik dela %fjF IN se priporoča TERMIT z obratoma v Moravčah in Ihanu priporoča potrošnikom svoje izdelke: kremenčev livarski pesek livarska sredstva za črno in barvno metalurgijo DOMŽALE domžale Kidričeva 14 H e m cj e š proizvaja v svojih obratih opremo za šole in pisarne, stavbno pohištvo in opremo po naročilu čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem za prvi maj — praznik dela in priporoča svoje izdelke, povsod priznane po svoji kvaliteti že v enem letu, vendar je akcija še v teku. — Na drugih komunalnih področjih je skupščina uvedla prenašanje čim večje pristojnosti in sredstev na krajevne skupnosti. Tako je prenesla pravico inkasa dohodkov od zemljišč SLP, danih v zakup. Brez sredstev, ki jih dobe KS od zakupnin, so se sredstva, s katerimi razpolagajo KS, dvignila v tej mandatni dobi od 24 milijonov S din na 79 milijonov S din. Kljub takemu porastu pa krajevne skupnosti še vedno nimajo dovolj sredstev, da bi reševale drobne, a vendar za občane zelo pomembne probleme. — Na področju urbanizma in stanovanjske izgradnje .ie skupščina v tej mandatni dobi naročila izdelavo urbanističnega programa za celotno občino. Odpirala je nova zazidalna območja v Domžalah, v Mengšu, v Radomljah, v Moravčah in V Lukovici. V letošnjem letu />a je s participacijo sredstev uspela rešiti skupno z društvom upokojencev najbolj pereče vprašanje stanovanj borcev NOV. Veliko naporov pa bo v bodoče še potrebno za izgradnjo kmunalnih naprav, kot npr. kanalizacijskih vodov, čistilnih naprav, ureditev ulic. pločnikov, cestne razsvetljavo itd. — Na področju katastra in geodetske iztnere se končujeta izmeri področja Domžal ir. Mengša. V sredini leta je skupščina uspela ustanoviti za območje občine katastrski urad, ki je že začel odpravljati številne zaostanke v izmerah, nad katerimi so občani zelo negodovali na zborih volivcev. Pristopila je skupno z republiško in zvezno geodetsko upravo k izdelavi Gospodarske karte 1 :5.000, ki je pogoj in osnova za zasledovanje občinskih normativnih aktov, ki se nanašajo na določeni prostor, sočasno pa je tudi ta karta osnova za izdelavo gospodarskih in komunalnih projekcij. Na področju nroračuna in davčne politike je: z izrednimi ukrepi uspela povečati proračunske dohodke od 13.034.000 v letu 1966 na 18.203 tisoč din. Z ukrepi, kot so zvišanje stopenj prispevkov na poprečno gorenjsko raven, z zaostreno davčno politiko, z doslednostjo pri pobiranju zaostalih dajatev in predvsem z znižanjem davčnih dolgov od 344 milijonov S din na 109 milijonov S din. S temi ukrepi je skupščina lahko pokrila izredno kritično situacijo pri odplačevanju anuitet v letu 1967 in 1968 ter tudi v letu 1969. Istočasno pa je lahko pristopila k izgradnji moravske šole. dokončala šolo na Brdu in komunalni center v Domžalah. — Na področju proračunske politike izdatkov je skupščina prešla na tako imenovano letno stabilizacijo. Ob letnem rebalansu skupščina ni dovoljevala dodatnega razdeljevanja presežka proračuna med proračunske potrošnike, pač pa je del presežka dodelila v letu 1967 za šolstvo, del pa za program zdrave pitne vode. V letu 1968 pa del za šolstvo, del za program zdrave pitne vode in del v sklad za izgradnjo moravske ceste. — Na področju davčne politike je skupščina uvedla stabilizacijske ukrepe v obdavčenju kmetijstva tako, da so že tri leta nespremenjene davčne stopnje. Pri politiki obdavčevanja obrti je skupščina od pavšalnih osnov v 1. 1967 prešla v letu 1968 na pogodbe in s tem uspela za preko 50 milijonov povečati obremenitev obrti. V letu 1969 pa je prešla na politiko vodenja poslovnih knjig. Pri politiki odpisov skupščina vztraja, da se odpisi ne vrše za stare in onemogle, pač pa le vknjižba na premoženje. S tem naj bi se prisililo dediče, da kolikor žele dedovati, že sedaj skrbe za starše, ne pa, da se pojavljajo le kot dediči. Pač pa je sprejela sklep, da se odpisujejo davčne obveznosti v primerih, ko so otroci mlajši od 15 let in sta oče in mati nezmožna za delo. S tem je hotela skupščina omiliti probleme odhajanja kmečke mladine v industrijo Na področju politike usklajevanja raznih ukrepov s finančnim' posledicami je skupščina v vseh primerih zahtevala soglasje sveta za finance, ki je proučeval finančne posledice ukrepov. Na ta način je skupščina vsaj delno dosegla uskladitev med željami in možnostmi. Na področju politike razporejanja sredstev je skupščina ukinila večino skladov. Skladi so namreč zaradi neusklajenosti, zapadlosti anuitet in dotoka dohodkov finančno situacijo poslabševali s plačevanjem zamudnih obresti. Poleg tega pa je bilo na vseh računih poprečno angažiranih 250 milijonov. S sprostitvijo teh sredstev je skupščina lahko izkoristila določene bonitete pri a vista plačilih. Vsebinsko pa je važna odločitev skupščine, da je prekinila z dvotirno politiko prek skladov in svetov. Ko so sveti dobili tudi določene pristojnosti pri odločanju o razporejanju sredstev, je delo svetov postalo kompleksnejše, družbeno bolj odgovorno in usklajeno. Zaradi vseh teh dejstev pa so sveti kot samoupravni organ zaživeli in lahko opazimo, da so po tem posamezni sveti večkrat zasedali kot prejšnji. Na področju celotnega načrtovanja in zasledovanja razvoja je skupščina najmanj dvakrat letno obravnavala rezultate gospodarjenja in realizacijo proračuna. Vsako četrletje pa so odborniki prejeli materiale o teh problemih. Ob elementarnih nezgodah je skupščina po svojih močeh in v okviru zakonodaje pokrivala nastalo škodo. Tako so bili odpj-sanj davki: za škodo ob potresu leta 1963, za škodo ob poplavah, kolikor so oškodovanci izpolnjevali pogoje. Krajevnim skupnostim so bila nakazana sredstva za obnovo mostov in cest ter drugega, kar je bilo povzročeno Nova avtobusna postaja v središču Domžal raste, počasi sicer, vendar zagotovo. z neurji in premiki zemeljskih plazov. Poravnana je bila tudi Škoda, ki jo je povzročila slinavka in parsljevka. Na področju združevanja sredstev je skupščina uspela združevati sredstva delovnih organizacij za opremo zdravstvenih domov — izgradnjo ljubljanske bolnišnic. Man' uspešno pa so se združevala sieJstva za izgradnjo otroško-varstvenih ustanov. Vsekakor pa je bil osnovni problem pri združevanju sredstev nedosledno upoštevanje priporočil skupščine, ki je rušilo enotnost. Za združevana sredstva je skupščina sprejela odlok o oprostitvi \.rispevka iz sklada skupne porabe. — Na področju sodelovanja s predstavniki krajevnih skupnosti in gospodarstva so se sklicevala občasna posvetovanja s predsedniki krajevnih skupnosti in predstavniki gospodarstva. — Na področju sodelovanja z volivci je skupščina najmanj enkrat letno sklicevala zbore volivcev, kjer se je obravnaval odlok o prispevkih in davkih občanov in osnutek proračuna. III. DRUŽBENE SI.I '/lir: IN DRUGA PODROČJA ŠOLSTVO V tem mandatnem obdobju je bila dokončana šola V Moravčah in urejeno financiranje te gradnje. V letu 1968 je bila reorganizirana šolska mreža, in sicer tako, da so vsi učenci višjih oddelkov prešolani na popolne osemletke in je bil zelo zmanjšan kombiniran pouk. Na podlagi sklepa skupščine je temeljna izobraževalna skupnost kupila dva kombija in uredila prevoz otrok iz Zlatega polja, Cešnjic in Trojice. Podružnična šola na Trojici, v kateri je bilo 11 otrok v štirih razredih, je bila ukinjena. Organiziran je prevoz duševno manj razvitih otrok iz Črnega grabna v Posebno šolo Homec. Na to šolo je bil v tem mandatnem obdobju tudi urejen prevoz iz Ihana, Bišč, in Dra-gomlja. Tako zdaj ta šola pokriva skoraj vso občino, razen gornjega dela Črnega grabna in Moravske doline. Ugotovljene so bile potrebe po novogradnji šolskih prostorov, dopolnitvi opreme in popravilu šol. Ker iz rednih sredstev -ie moremo zagotoviti celotnih potrebnih sredstev, je skupščina sprejela sklep, da gre v priprave za razpis samoprispevka. Svet za izobraževanje je poleg vprašanj s področja šolstva zlasti spremljal in vplival na zboljšanje strukture učnega kadra in njegovo šolanje. Stipendiranje Skupščina se je odločila za dolgoročno politiko na tem področju. Na podlagi veljavnega odloka o štipendijah in posojilih za šolanje je posebna komisija enotno in objektivno razdeljevala dokaj visoka sredstva, kj jih skupščina v ta namen zagotavlja. Tako imamo sedaj 73 štipendistov oziroma posojilojemalcev. S štipendijami in zlasti s posojili, kjer je glavno merilo gmotni položaj, smo zagotovili večini socialno šibkih dijakov družbeno pomoč pri šolanju. V letu 1968 so se štipendije povečale za 25"/». Socialno varstvo Na tem področju Še nimamo potrebnih analiz socialne strukture naših občanov in socialna služba rešuje nujna vprašanja s tega področja na podlagi individualne obdelave. Pri tem se naslanja na krajevne faktorje, zlasti krajevne skupnosti. Sasta stavljen je en socialni delavec več v občinski skupščini in eden v I. osnovni šoli Domžale. Pri razdeljevanju družbene pomoči je dosežena dokaj visoka raven objektivnosti in kritičnosti. To omogoča tudi nov odlok, ki ga je sprejela skupščina v tem mandatnem obdobju. Varstvo in vzgoja Na podlagi posebnega odloka in ustreznih kriterijev, ki so v njem, je vzpostavljen enoten si' stem pri odobravanju voznih olajšav. V okviru strokovnega izobraževalnega centra je organiziran disciplinski center. Pomanjkanj15 te ustanove je bilo vse do usta- novitve vzrok za neupoštevanje naporov naše socialne službe na področju varstva mladoletnikov s strani sodišč in republiških organov. Združena sta bila vrtca v Domžalah in Mengšu v enoten zavod za vso občino, vzpostavljen je bil pravičnejši (progresivni) sistem plačevanja oskrbnin v vrtcih, dokončno je bil stinanciran vrtec na Viru, opremljen vrtec v Preserjah, urejeno financiranje gradnje vrtca v Mengšu, ki bo vseljen v maju t. L, Število otrok v varstvu se je povečalo od 130 na 230. SKRB ZA BORCE NOV Sredstva za varstvo borcev so dosegla višino, ki je nujna, da dobijo borci, ki so v težjih živ-ljenskih razmerah, nujno gmotno pomoč. Skupščina je vsa leta in tako tudi v zadnji mandatni dobi skrbela za klimatsko zdiav-gljenje borcev, šolanje otrok borcev in zlasti za reševanje stanovanjskih vprašanj. Za borce so bile dane olajšave pri nakupu parcel, pri kreditih za stanovanjsko gradnjo in pri dodeljevanju stanovanj, ki so v družbeni lastnini. Najeto je bilo Posojilo in zagotovljena lastna sredstva občir.j tudi na kmete borce. Z najetjem kredita pri Društvu upokojencev in zagotovitvi lastnih sredstev, je bilo v letu 1968 rešenih večina težjih stanovanjskih vprašanj borcev. USTANOVITEV TEMELJNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Leta 1967 smo ustanovili samoupravno skupnost za financiranje vzgoje in izobraževanja. Izobraževalna skupnost je v svojih naporih, da bi enotno in sistemsko reševala financiranje izobraževanja, že dosegla določen napredek in je občinska skupščina, kolikor je bilo v nje-hi moči, zagotavljala sredstva Za to področje, vendar osebni dohodki v šolstvu še zaostajajo 2a osebnimi dohodki v gospodarstvu. Izobraževalna, skupnost je prevzela tudi funkcijo skupnosti otroškega varstva. Kljub Prizadevanjem na tem področju Pa izobraževalna skupnost zaradi nerešenih vprašanj glede financiranja izobraževanja ni molj''1 posvetiti temu vprašanju dovolj časa in se bo po sklepu izobraževalne skupnosti, dejavnost otroškega varstva osamosvojila v samostojni skupnosti. ^Prejet je bil program otroškega varstva, ki predstavlja osno-v,° za zbiranje sredstev in razširjanje mreže otroško-varstvenih ustanov v občini Domžale. ZDRAVSTVO V skladu z republiškim zakonom in v težnji po racionaliza-'ji in zboljšanju zdravstvenega arstva, ie bila reorganizirana zdravstvena mreža v naši občini tako, da imamo zdaj skupni zdravstveni dom, ki vključuje tudi obratne ambulante v dispanzerju za medicino dela in pa tudi zdravstveno mrežo občin Kamnik in Litija. Združile so se tudi lekarne teh treh občin v lekarno s sedežem v Kamniku. Ze v enem letu so se pokazale pozitivne strani te reorganizacije in sicer na krepitvi posameznih služb zdravstvenega doma in pa v zboljšcvanju izobrazbe zaposlenih zdravstvenih delavcev. Skupščina občine Domžale je dokajšnjo pozornost posvetila preventivnemu zdravstvenemu varstvu občanov, zlasti še varstvu predšolske in šolske mladine. Pri tem je svet za zdravstveno in socialno varstvo smotrno usmerjal ta sredstva in nadzoroval njihovo uporabo. Skupščina je obravnavala zdravstveno varstvo kmetov in zagotovila sredstva zn zdravstveno varstvo kmetov, ki dobivajo preživnino SPLOŠNE ZADEVE Z nabavo stroja Adrema smo dobili možnost za precejšnjo racionalizacijo in mehanizacijo pri obdelavi in natisu podatkov, ki se že množično pojavljajo pri delu uprave. S tem, da smo za obdelavo na tem stroju uredili kartoteko prebivalstva, so bili podani pogoji za centralizacijo matične službe na sedežu občine, kar predstavlja precejšnje prihranke in pa ažurnost in točnost podatkov. S kadrovsko okrepitvijo službe pri tej mehanizaciji bomo stroj popolnoma izkoristili in lahko nudili storitve tudi zunanjim koristni kom. Sprejet je bil odlok o priznanjih občine Domžale, ki so bila podeljena že dvakrat: 1967 in 1968. STATUT OBČINE V letu 1907 je bil spremenjen statut občine s tem. da je bil usklajen z novo zakonodajo. Vnesene so bile spremembe v zvezi z ustanovitvijo krajevnih skupnosti in zmanjšan obseg samega statuta. SAMOUPRAVNI AKTI DELOVNIH ORGANIZACIJ Nimamo formirane posebne službe v okviru občinske skupščine za spremljanje samoupravnih aktov delovnih organizacij. Delo na tem področju je potekalo v okviru posebne komisije, ki pa je delala občasno in v glavnem le po zakonu določene naloge, ki so nujne. NOTRANJE ZADEVE Na področju notranjih zadev so bili storjeni precejšnji premiki v smeri demokratizacije milice in usmerjanje njenega dela za občino kot družbeno-po-litično skupnost. Skupščina je v okviru svojih možnosti zagotavljala sredstva za opremljanje milice in reševanje stanovanjskega vprašanja miličnikov. Izvršena je bila reorganizacija postaj milic. Skupščina je v okviru svojih pristojnosti reševala vprašanje kadrovske zasedbe in druga vprašanja te službe. NARODNA OBRAMBA Na področju narodne obrambe je skupščina razpravljala in sklepala o organizaciji civilne zaščite v občini. Določila je gospodarske organizacije, ki so dolžne organizirati enote civilne zaščite ter imenovala štab za pomoč ob elementarnih in drugih nesrečah. Strokovna služba je izdelala občinski plan civilne zaščite, katerega je skupščina potrdila. Svet za narodno obrambo je vodil in koordiniral vse vojne priprave v občini in skupščini peročal o svojem delu. Dogodki na Češkoslovaškem in spremembe v mednarodni situaciji so povzročile kvalitetne spremembe v pripravah na obrambo. Izvršene so določene priprave glede organizacije splošnega ljudskega odpora v občini. Sprejeli smo od JLA del orožja in opreme. Gospodarske in druge organizacije so naročile orožje in opremo. Z izidom novega zakona o narodni obrambi je skupščina sprejela vrsto nalog in obveznosti, ki jih do zdaj ni opravljala in sicer: — ustanavlja teritorialne enote v občini ;n financira njihovo oborožitev, opremo in pouk; — ustanovi center za alarmiranje in obveščanje in ga opremi; — analizira stanje zaklonišč ler sprejme ustrezne predpise; — razpravlja in sklepa o organizaciji vzgoje enot CZ in prebivalstva ter financira izvedbo tega pouka: — razpravlja in sprejme določene sklepe glede zaščitnih ukrepov, maskiranja in zatem-njevanja. Glasbene snežinke nova oblika festivala zabavne in narodne glasbe v Domžalah Kmalu bo mesec dni, kar so nam mladi in navdušeni pristaši modernejše oblike glasbenega Izraza pripravili zanimiv, vseskozi uspel in enkratni prikaz revije novih popevk in viž, napisanih za to priložnost. Ob skoraj polni dvorani, ki so jo ob nekoliko skromni udeležbi slarejših dopolnjevali predvsem pripadniki mlajše generacije, so nam pevci in pevke zabavnih melodij predstavili kar 18 kompozicij zabavno lahkotnega in narodnega žanra. Levji delež celotne teže je ležal seveda na zabavnem orkestru ZGI Domžale, ki je pod spretnim vodstvom taktirke mladega a že izkušenega glasbe- nika Tomaža Habeta pokazal ne le zavidljivo uigranost in homogenost, pač pa tudi izostren občutek za ritem ter precejšnjo dozo muziciranja; torej kvalitete, ki so lastne le dobrim in sposobnim orkestrom tega žanra. Ze samo dejstvo, da je naš Zavod za glasbeno izobraževanje ob nemali prizadevnosti tako predavateljev kot starejših učencev uspel sestaviti tovrstni orkester in sc z njim predstaviti naši javnosti, me potrjuje v že pred leti zapisani misli, da je kulturno delovanje našega glasbenega zavoda za naše mestece nad vse pomembno in važno v razvoju in popularizaciji glasbene umetnosti. Obvestile Obveščamo občane, ila bo razprodaja najdenih dvokoles. ki so brez lastnika v sredo 21. maja 1969 od 12. do 16. ure na dvorišču Skupščine občine Domžale. Vseh dvokoles je 40 in 2 ogrodji, zanje je poteklo že eno leto od najdbe, oziroma objave v dnevnem časopisju v smislu navodila o postopku z najdenimi stvarmi št. 9479, z dne 31. 10. 1949. Zato ponovno opozarjamo vse oškodovance, da si ogledajo najdene predmete in ugotovijo morebitno svojo lastnino, da bi jih do 20. maja 1969 dobili nazaj. Prodajo - licitacijo bo vodila posebna komisija pri občinski upravi, vsa druga pojasnila v zvezi z najdenimi predmeti pa dobite pri referentu za najdene predmete pri odseku za splošne zadeve, Zdravku Vidmarju, v sobi 16. Iz pisarne odseka za splošne zadeve Seveda pa vzporedno z ocenami, ki jih namenjam zabavnemu orkestru, ne gre pozabiti na vse druge ansamble narodno-zabavne glasbe, ki so dali svojevrstni in originalni pečat celotnemu koncertu, ki smo ga z zanimanjem in nedvoumnimi simpatijami spremljali. Kdo med nam; ne pozna veselih in originalnih »Planšarjev«, ki so s svojimi domačimi vižami in širokimi planšarskimi klobuki že pred leti pričeli osvajati srca srednje in starejše generacije? Komu so še neznani mengeški "Veseli Kosci«, ki znajo z njim lastno šegavostjo in na domače vile uglašeno in ubrano pesmijo zbuditi in vzradostiti še tako neprizadeto srce? In če je kritika res potrebna, potem jo moram izreči predvsem na račun ozvočenja, ki kljub modernim pripravam, mikrofonom, ki so vestno registrirali posamezne skupine, kljub mešalcu, ki je stapljal vse sprejeto In registrirano v celoto, le ni bilo naklonjeno mladim in talentiranim pevcem, ki so se večkrat popolnoma zaman trudili, da bi prodrli kompaktni in neprodorni zid povsod uničujoče harmonije. Pa tudi tu je najti opravičilo, saj izgleda da mora imeti dirigent tovrstnega orkestra ne le glasbeno, pač pa tudi elektrotehniško izobrazbo. Tako kot strokovna komisija sem tudi podpisani mnenja, da med obilico novih popevk in viž ni bilo. lahko izbrati najboljših. Zato tudi končni izbor ne more biti dokončnega in meritornega značaja. Vsekakor sem mnenja, da bi kazalo vpeljati večje število nagrad, ne samo tistih, ki jih podeljujemo za kompozicijo, pač pa tudi takih, ki jih namenimo besedilu in aranžmaju. S tem v zvezi moram poudariti neumorno prizadevnost, sposobnost in talent mladega Habeta, ki je uspel dostojno, moderno in originalno odeti in aranžirati večino popevk, ki smo jih slišali. Nikakor ne gre. da bi letošnje -Glasbene snežinke« zajadrale v pozabo. Mislim le, da bi bilo kazno poiskati takšno organizacijsko obliko, ki bi jim dajala še večji poudarek, še večjo popularizacijo. Tako bi z vso resnostjo predlagal, da bi poizkušali najti skupni jezik z »Domžalskim sejmom«, mnenja sem namreč, da bi prav tovrstno sodelovanje lahko obema močno koristilo. Na koncu ne morem mimo prijetne ugotovitve, da je organizator manifestacije moderne in ušesu prijetne glasbene zvrsti »občinski sindikalni svet« tudi v tem letu nadaljeval pred leti izvedeni prvi poskus in tako postavil solidne temelje v graditvi nove tradicije v Domžalah. C. Matičič Tak je naslov prispevka v zadnjem Občinskem poročevalcu, ki ga je podpisal Mladinski aktiv Trzin. Je nekak odgovor na članek tov. Zajca, ki je v negativni luči opisal delo aktiva. Iz odgovora je razvidno, da so mladinci razpravljali o tem in seveda tudi iskali krivca. Pa so se hitro znašli in našli grešnega kozla: To naj bi bili prosvetni delavci v Trzinu. Pisec članka se sprašuje, kje so prosvetni delavci. Na to vprašanje je lahko dobiti odgovor: v 5bli so. Pri šolskem delu so. Prav točno pisec članka ugotavlja, da je šola pripravila v vseh letih po osvoboditvi mnogo proslav, pri katerih je tudi sam sodeloval. In jih še vedno prireja. Vsaj v zadnjih 23 letih je bila v Trzinu edino šola tovrstni pobudnik proslav za javnost. Tudi proslavo posvečeno Prešernu smo imeli, vendar samo v šoli v primerni obliki za učence na tej starostni stopnji. Bolj primerno je bilo. da je to za javnost storil mladinski aktiv. Toda če je aktiv mislil resno, bi pomoč, ki jo je rabil, prav lahko dobil, saj so prosvetni delavci pripravljeni sodelovati in nuditi pomoč, kakor so je v vseh 23 letih. Samo pogovoriti se je treba, ne pa samozavestno sami pripravljati, ob neuspehu pa iskati krivca izven aktiva. Dijaki in študent- Taborniki so zborovali V nedeljo 16. marca so se domžalski taborniki zbrali na občnem zboru z namenom, da se čimprej popravi kritično stanje, ki traja že več kot eno leto. Da je temu tako, je dokazal že sam občni zbor brez udeležbe mlajših tabornikov, t. j. onih pod 15 let starosti. In prav pri teh bi moralo biti težišče dela in skrbi za množičnost. Poročila so bila skromna, razvila pa se je razprava, ki je dala mnogo koristnih napotkov za bodoče delo. Ker pa sta v občini sedaj dve novoustanovljeni taborniški enoti, in sicer na osnovni šoli Brdo in Moravče, je bilo slišati mnenje, da bi zveza tabornikov občine zavzela tisto mesto, ki ji pripada, vendar je rešitev tega problema občni zbor prepustil novi odredov i upravi, kj je bila soglasno izvoljena. Poudarjeno je bilo tudi, da do sedaj niso znali dovolj angažirati starejših tabornikov, kj jih že več let vodi Lojzka Tratnik. Na zboru so se dogovorili za obnovitev tradicionalnih akcij, kot so javni taborni ogenj, pohod ob žici, razna tekmovanja, izlet v Planico in udeležba na pohodu v Velenje na proslavo 14. divizije, ustanovitve OF in Slandrove brigade. Jernej Lenič je informiral vse navzoče o pripravah za glasovanje o samoprispevku za šolstvo, kar so vsi enoglasno pozdravili. Na občnem zboru sta bila prisotna tudi predstavnik Zveze tabornikov Slovenije Dušan Ku-lovec in predstavnik novoustanovljene enote v Moravčah je, mladina iz podjetij in ustanov so radi sodelovali s šolo, dosti šolskih generacij je sodelovalo in to z uspehom in veseljem. In brez kakršnih koli pripomb o starih in mladih. Šolski kolektiv ne vidi nobenih prepadov med mladino in starejšimi. Treba je samo imeti dobro voljo za sodelovanje in stvar bi bila rešena v obojestransko zadovoljstvo. Pisec ugotavlja, da je lansko leto Prešernova proslava uspela. In je res! Prav prosvetni delavec je napisal članek, v katerem je pohvalno opisal to proslavo v spodbudo sodelujočim. Ce pa so se na letošnji proslavi slišali žvižgi in opazke, potem temu prav gotovo ni bilo vzrok to, ker prosvetni delavci niso sodelovali, ampak nekje drugje. Pisec članka naj razmisli o tem, morda bo ta vzrok našel. Kar pa je najbolj graje vredno, je napačno prikazovan razgovorov. Diaprojektor so pri-pravljalci lanskoletne proslave dobili v šoli. Tudi letos so se zanj obrnili na šolo. Dejal sem jim, da je žarnica že slaba. Iz nadaljnjega ragovora pa sem razbral, da želijo projicirati slike, za to pa potrebujejo episkop In ne diaprojektor. Tega pa naša šola nima in zato sem svetovil. naj se obrnejo na šolo v Mengšu. Tam so ga tudi dobili. Taka so dejstva. Prosvetni delavci so bili" v preteklosti vedno pobudniki pro-svetno-kulturnega dela in so pripravljeni to biti tudi v bodoče, vendar želijo odkritega sodelovanja, ne pa oblik, kot se jih je mladinski aktiv tokrat poslu-žil v Občinskem poročevalcu. Torelli Franc Novak, kar je pripomoglo h konstruktivni diskusiji. V 16 letu delovanja taborniške organizacije v Domžalah želimo novi upravi čimveč uspehov, j. Cerar Kulturniška skupina koroških Slovencv je v soboto, 29 marc» gostovala v kulturnem domu v Mengšu, v nedeljo 30 marca P» v novi hali v Domžalah z Levstik- Vombergarjevim delom Martin Krpan. Brate z onstran državne meje smo toplo in prisrčno sprejeli, predsednik občine tov. Jože Pogačnik pa jim je v spomin n» gostovanje pri nas podaril spominska darila. Podrobnejše po-ročllo o tem gostovanju bomo objavili v naslednji številki. Dva prijetna obiska Želja košarkarjev - zlata sredina Oskrbovance Doma počitka Mengeš Je dne 18. marca spet razveselil in zabaval z eno uro in pol dolgim programom ansambel prof. Pavla Kosca s pevci in humoristom Andrejem. Oskrbovanci se vsem sodelujočim prav iskreno zahvaljujemo za njihovo požrtvovalnost in jih vljudno vabimo, da nas Se obiščejo. Iskreno se zahvaljujemo tudi tovarišu ravnatelju Francu Sinku za uspelo organizacijo takih prireditev. Podmladkarji Rdečega križa osnovne in glasbene šole iz Mengša pod vodstvom učiteljev pa so nas obiskali za praznik žena 8. marec. Priredili so nam zabavni nastop z govorom mladinke Jožice Kornatar ter s pevskim in glasbenim sporedom in recitacijami pionirk, za zaključek pa so nas obdarili s pomladanskim cvetjem. Med programom proslave je nastopila tudi oskrbovanka Frančiška Lambardo z dvema recitacijama in Anica Pavlic z govorom. Oskrbovanke se vsem skreno zahvaljujemo še posebno pa tudi ravnatelju, upravi doma in strežnemu osebju za pogostitev in čestitke na dan žena. Anica Pavlic vse zlato, kar se sveti V zadnji številki Občinskega poročevalca sem prebral članek -Mladina Zlatega polja«, ki ga je napisal tovariš Grošelj in ker -am spadam med to mladino, sem dolžan odgovorili na nekatere trditve ter vsaj delno pojasniti resnično stanje med maloštevilnimi mladimi v zlatem polju. Kakor je bilo napisano, imamo mladi prav vse in nam prav ničesar ne manjka, Vprašam se; kaj tovariš Grošelj razume pod besedo -vse«, Menimo, da imamo dovolj le dela, ki nam pa ni v razvedrilo, temveč nas utruja, ker na kmetih tudi v zimskem času dela ne zmanjka. Drugo pa je, da je sedaj na hribovskih kmetijah zelo malo mladih in še ti, ki so, povečini hodijo na delo v tovarne, kar pa nas zelo ovira pri raznih sestankih, ker ne moremo nikdar priti vsi ob napovedanem času. Res, da imamo morda več možnosti sedaj, kot nekdaj, vendar premalo je ljudi, ki bi znali mlade povezovati med seboj in jim nuditi materialno in drugo pomoč. 2e večkrat nam je krajevna skupnost obljubila pomoč v vseh ozirih, toda ostalo Je le pri besedah, ker obljubiti je eno, delati oziroma Pomagati pa drugo. Mladi smo bili navdušeni, da pričnemo z zabavno-kulturnirrji prireditva- mi, toda zaradi nesložnosti je vse propadlo. Na prvem sestanku so bili skoraj vsi, potem pa, ko bi bilo treba pričeti, pa jih je bilo vse manj in na koncu nas je ostalo le še pet. To drži, da ni sloge, vendar kako naj bomo složni mi mladi, ko pri starejših ni razumevanja in še celo oni niso enotni. In kdo gleda le zgolj nase, stari ali mladi? In, če bi končno le pričeli s kulturnim udejstvovanjem, kje naj imamo razne prireditve, ko pa ni primernih prostorov. Imamo seveda lepo šolo, v njej bi lahko marsikaj pripravili, vendar naj navedem za primer samo en dan v letu, ko je v šoli zabava in proslava, t. j. ob dnevu žena. Koliko pikrih besed na račun uporabe šolskega hodnika in koliko groženj le zaradi tega. In potem naj se tam pripravlja še ostalo. Naj kraljuje, lepotica Zlatega polja in čaka, kakor čakamo mladi na obljube naših organizacij. Vendar po mojem le še ni vse prepozno. Upam, da bomo v prihodnosti naleteli na boljše pogoje, na boljše odnose in složnost. Tovariš Grošelj ima v spominu le svetle strani zlatopoljske mladine, toda star slovenski pregovor pravi, da ni vse zlato, kar se sveti. Mirko Klopčič O perspektivah domžalskih košarkarjev v II. zvezni ligi smo se pogovarjal s Francem Zajcem, direktorjem Avtoservisa, ki je hkrati tudi tehnični za prvo košarkarsko moštvo. Vprašanje: »Zanima nas, kakšno je vzdušje med igralci pred začetkom tekmovanja v II. košarkarski ligi. Ali so igralci optimistično razpoloženi?« Odgovor: »Vsekakor bo za naše tekmovalce letošnje tekmovanje napornejše, kakor je bilo lansko. Igralci so optimisti, vendar je treba povedati, da Je konkurenca v ligi letos veliko hujša, kakor pa je bila lansko leto.« Vprašanje: »Kako je bilo s pripravami na novo tekmovanje?« Odgovor: »Tekmovalci so s pripravami začeli že sredi decembra. V pripravljalnem obdobju so mladi pokazali precej več požrtvovalnosti, saj so se starejši šele kasneje vključili v trening.« Vprašanje: »Ali bo stari kader igralcev zadostoval za precej naporno tekmovanje v zvezni ligi? Odgovor: »V letošnjem tekmovanju bodo nastopili tekmovalci, ki so nastopali za Domžale že v preteklem letu. Ker so mladi igralci letos pod vodstvom trenerja Kralja precej napredovali, ni bojazni za kvaliteten igralski kader. Ce k te- mu prištejemo še nekaj mladincev, ki so tudi napravili precejšen kvalitetni skok, za bodočnost naše domžalske košarke ni bojazni. Poleg tega bo naše vrste v letošnjem letu okrepil donedavni član Ilirije Iz Ljubljane Muhič. Vprašanje: -Kakšne so vaše želje glede plasmaja v novi tekmovalni sezoni?« Odgovor: -Vsekakor so bile priprave na letošnje prvenstvo zelo uspešne. V pripravljalnem obdobju je bilo odigranih nekaj tekem, izmed katerih nam nekatere vzbujajo resnično ra-upanje v moč našega moštva. V prijateljski tekmi so Domžalča-ni premagali celo lanske prvake II. zvezne lige Maribor 66. Glede plasmaja bi vsekakor želeli, da se uvrstimo v sredino prvenstvene lestvice, kamor po moči tudi sodimo.« Vprašanje: »Kako Je z rezultat: letošnje košarkarske šole?« Odgovor: »Rezultati košarkarske šole, ki jo je organiziral domači košarkarski klub, se bodo vsekakor pokazali. Eden izmed njih je že ta, da se je na ta način zelo povečala množičnost tega športa med domžalsko mladino. Naše pionirske vrste štejejo več kot 40 pionirjev, mladincev je tudi dovolj, premaknilo pa se je tudi pri ženskah, medtem ko so stari igralci ustanovili svraje »OLD BOYS« moštvo. M. Brojan Požar v Trzinu Nekdaj je bila trobenta tista, s katero so gasilci dajali znak, da nekje gori, v zvoniku pa je bilo plat zvona, danes pa žalostno zavija sirena. Toda joj, če sirena zataji, in v Trzinu se je to zgodilo, In to prav v noči med 20 in 21. marcem, ko je nastal požar pri znanem avto-mehaniku in športniku Matevžu Stefetu. Malo pred polnočjo je prvi opazil ogenj Stefetov pomočnik, ki je imel sobico nad skladiščem poleg stanovanjske hiše. Hitro je poklical mojstra, ta pa je brž obvestil postajo LM v Domžalah. Prvi. ki so prišli na kraj požara, so brli poklicni gasilci iz Ljubljane, takoj za njimi pa gasilci iz Mengša in Trzina. Kasneje je prišla še ena ekipa gasilcev s cisterno iz Ljubljane. Predvsem je pohvaliti mengeške gasilce, ki imajo sodoben avto in odlične cevi. Požar so pogasili šele proti jutru. Matevž Stefe mi je v razgovoru dejal, da si ni mogel predstavljati tolikšne požrtvovalnosti, kot so Jo pokazali prav mengeški in trzinski gasilci in seveda tudi poklicni gasilci. Toda kljub prizadevanju je ogenj opravil svoje, kajti zgorelo Je ostrešje in razni rezervni avtomobilski deli v vrednosti okoli 15 milijonov. Matevž Stefe je le omenil, da so včasih dirke, ki niso bile organizacijsko na višku, v šali imenovali »gasilske dirke«. »Sedaj pa temu ne bo več tako,« je dejal. »Ce smo včasih take dirke zares tako imenovali, jih odslej naprej ne bomo več, bomo ž^ dobili drug, primernejši izraz. Napišite tudi, da se vsem przadevnim gasilcem iz Trzina, Mengša ter poklicnim gasilcem za njihovo nesebično pomoč zares iskreno zahvaljujem. Ce bodo pa oni kdaj potrebovali pomoč, jim bom pa tudi jaz rade volje pomagal.« Tone Ravnikar Volitve — zaključni akt po skrbnih pripravah In treznem premisleku. Spoštovani sodelavci! Zaradi velikega števila prispevkov In omejenega obsega smo morali del materiala prihraniti za naslednjo številko. Prosimo za razumevanje. Uredništvo Za praznik dela 1. maj čestitajo in se priporočajo: VSEM OBČANOM ČESTITA OB PRAZNIKU DELA KOLEKTIV INDUSTRIJE PLATNENIH IZDELKOV on uu TOVARNA KOVČKOV IN USNJENIH IZDELKOV Oglejte si naše kvalitetne izdelke po najnovejši modi v naši specializirani trgovini v Domžalah Vsem občanom čestita za praznik dela 1. maj Matevž Štefe avtomchanik, Trzin 77 in se priporoča Vsem občanom čestita za praznik dela 1. maj Stane Habat zidarski mojster, TRZIN 71 in se priporoča 7xaU TOVARNA POZAMENTE RIJE MENGEŠ se priporoča Vsem odjemalcem čestita za 1. maj Jranc Plešec izdelovanje peciva, DEPALA VAS 4 in se še nadalje priporoča C« «3 cd O 25 cu C/D < O ►J ■a M G N aj S. s al vi N > ni XI o -o M a "iti O as '"S ^ -2 d) . Ca >U »H ^ X! TOVARNA F1LCA izdeluje vse vrste tehničnih in iglanih filcev ter najmodernejših oblog za pode. Preizkusite kvaliteto naših izdelkov! Florjan-exoress ANICA MIKLAVClC Domžale, Kolodvorska 3 čestita vsem občanom za 1. maj in jih vabi v prijetno urejeni lokal na dobro kapljico in prvovrstno kavo Franc KRALJ, gostilna Pri Maganu čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj in se priporoča 'liUka Juvan 'Jamarski dom na Gor j uši čestita vsem občanom za prvi maj in jih vabi v Jamarski dom Stanovanjsko podjetje Domžale nudi občanom svoje kvalitetne usluge hitro in strokovno, se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela 73