Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Amerik?. %A NEKAJ VEC KOT NA DAN DOBIVATE 1C "GLAS NARODA'' PO POŠTI NARAVNOST NA M SVOJ DOM (izviemii sdtot. * _ nedelj In pramlkov). i( :: Citajte, kar Vas zanima « Telephone: CHclaea 3-1242 NJo. 58. - - Štev. 58. Reentered as Srrond CUu» Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New York. X. Y„ under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, MONDAY, MARCH 24, 1941 — PONEDELJEK, 24. MARCA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. 1 STOJADINOVlC ANGLEŠKI UJETNIK Hitler zahteva podpis pogodbe KMETJE V JU2NIH KRAJIH JUGOSLAVIJE SO VPRIZORILI VELIKE PROTESTNE DEMONSTRACIJE. — VLAK PRIPRAVLJEN, DA ODPELJE JUGOSLOV. MINISTRA NA DUNAJ Včeraj so kmetje v stari »Sr-1 biji, Macedaniji, t'rnigori iti'ga dvignili na rame ter ga med j Bo>ni vprizorili velike demon petjem n»>ili i»o ulicah, ft racije v protect proti podpihuj ^ v.-eli krajev .1 ugosla vije pri-1 jtogodbe z Nemčijo. Narod je lajajo na vlado v Beogradu, j zelo razbili jen in zahteva da J na kneza Pavla, v urad mini-j Jugodavija brani proti Nem- -irskega predsednika in vna-eiji svojo neodvisnost. Medtem {njega ministra 'brzojavni j>o-pa >i km*/, Pavle in ministrski NOVI iTALJANSKI PORAZI V ALBANIJI predsednik Cvetkovic na v*e kriplje prizadevata, da bi izpolnila tri mesta v kabinetu. Tri dni pa žo nemški krogi zatrjujejo, da bodo še (lane* odpotovali s posebnim vlakom i na Dunaj mini*tr»ki predsednik | Dragiša Ovetkovič, ministrski podpredsednik dr, Vladimir Muček in vnanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič, (»odpišejo pogodbo z Nemčijo. I#to i»oroeilo pa tudi dostav-/ja, da je ta pogodba zelo "zmerna" in da ne vsebuje ni-kake vojaške določbe. Hitler je že v soboto zahteval, da »Jugoslavija do torka jMMLpi^e [>ogodl>o z Nemčijo. Angleži baje na jugoslovan. meji Neko pročilo iz Aten, ki pa ni še bilo potrjeno, pravi, da živi- tla se naj Jugoslavija ne vkloni Hitlerju. Prebivalci Berr.no v Cmigo-i i so knezu Pavlu poslali brzojavko, v kateri mu naznanjajo, do se bodo uprli, ako pod-j piše z Nemčijo karkoli, kar bi ogrožalo neodvisnost Jugoslavije. V Beogradu so se zbrali načelniki sokolskih društev ter so podali knezu Pavlu, ministrskemu predsedniku in vnanje-niu ministru cele kupe brzojavk, radijskih pomočil in pisem. Skof Valerijan PrLbičevič, brat j »oko j nega Svetozarja Pri-bičeviča, ki je pomagal v si; varit i Jugoslavijo po svetovni vojni, je knezu Pavlu brzojavno naznanil svoj odstop- ki naj stopi v veljavo isti dan, ko Jugoslavija podpiše pogodbo z Nemčijo. Ir. Milan deških ro- Poročilo iz Kaire pravi, da je bivši jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovič v "an kali." Poročilo pravi, da ga je jugoslovanska vlada izročila an-glcšili oblastim k4v varstvo". Nahaja pa se na angleškem o-zemlju. Prejšnji teden je bilo iz Bco- Štiri milijarde za Stirimiljonsko armado Poslanska zbornica je brez vsakega odpora dovolila t o ogromno vsoto za oskrbo in opremo štiri .. ilijone mož močne ameriške armade. Poslanska zbornica rešuje zf izredno naglico vse zadeve, tikajoče se narodne obrambe. V petek je naprimer soglasno dovolila 407.J milijonov 8H>j tisoč dolarjev za nabavo sred-; stev, ki so potrebna za oskrbo in vzdrževanje armade, ki bo štela štiri milijone mož. Predloga, ki je bila takoj nato predložena senatu, je bila sprejeta s 2^7 glasovi. Proti nji ni g'a»ovaI niti en poslanec. Do .')<>. junija letošnjega leta bo štela ameriška armada 1 milijon 41^ ti>oč mož. Kdaj 1k> dosegla število štirih milijonov mož, se zaenkrat še ne v«', toda armadno vodstvo ima napravljene že v e tozadevne načrt«. Največja pozornost bo po>ve čana oklapnim divizijam in letalskemu zboru. Ameriški generalni štab ima vse ]Kxlrobnosti o sestavi in taktiki nemških oklepnih divizij- ki so za vršile lansko po let je v Franci ji delo, ki je brez primere v modernem vojskovanju. Ameriška armada ima zaenkrat le five oklotpni diviziji, 'o-da v 11 ogled nem časn jih bo i-mela osem. Z dopisnicami opozarja. Lindbergha Tajnik angleškega informa cijskega. ministrstva Nicholson je tekom rovora v Woreestru izjavil: — Svoječasno sem imel ve »Slika nam kaže bojno fronto vAlbaniji, kjer so Grki navzlic temu, tla je laški armadi poveljeval s a m Mussolini, prejšnji teden zlomili močno italjansko ofenzivo. (Irki so tudi zavzeli zelo močno trdnjavo Tepeleni, ki so jo oblegali že od srede decembra. Italjani so v teh bojih ime li -strahovite izgube. OBLETNICA FAŠIZMA Včeraj je italjanska fašistie-llarold na stranka odbhajala --- ob-svojega letnico svojega obstanka. Fašisti so vprizorili demonstracije, s katerimi so hoteli svo-tikega prijatelja', ki se je i- \ jeiuu voditelju Muss'oliniju pograda poročano, da je bil Sto- j lllenova] polkovnik Charle* A. kazati svoje zaupanje in uda-jadinovič izgnan na Grško pod j Lindbergh. Nekoč pred vojno nost. oiulo I ž Ho, da je hotel priti do mi -e rej£ej.— Angleži ste i-j Proti svoji navadi pa vče-in pripeljati Jugoslavs niQ11'iten narod, samo slabotni raj 'Mussolini ni govoril, mesto :>te. J tega pa je nastopilo več dru- — Zdaj pošljem po vsakem gib govornikov na zborovanjih "zračnem napadu na Anglijo in tudi po radio. Vsi so zago-Lindberghu dopisnico /. bese- j tavljali, da bo ,pod Mussolioni-dami: — No, ali »smo še vedno jevem vodstvom v sedanji voj-slabotniI nih Italija zmagala. — Lindbergh mi seveda naj Neko poročilo pa pravi, da karte ne odgovarja, toda jaz, se je Mussolini iz Albanije vrinit jih z največjim zadovolj-' nil skrajno nervozen, via< U jo v nemško-italjanski tabor. Tudi v Jugoslaviji jo bil pod varstvom že nad eno leto. Poročilo iz Beograda pravi, da nm je vlada dovolila iti iz dežele, toda v kako deželo, ki je I izven nemškega vpliva. Delavska federacija proti Hillmanu »Srbski patriarh dr. Gavrilo je na jugoslovanski meji več Dozic je obiskal kneza Pavla tisoč angleških vojakov, ki so 4er ga opozoril, da bo pravo-pripravljeni za akcijo- ako Ju- islavno eerkev doseglo isto pre-j j^Ja^J goslavija podpiše kako pogo- ganjanje, kot v Nemčiji, ako (,)al 1 11 dbo z Nemčijo, Associated Jugoslavija podpiše pogodbo Pros*; pa poroča, da so diplo- z Nemčijo. mat*ki krogi v Beogradu na- RUSIJA IN NEMČIJA SE ODTUJUJETA znan i 1 i, da je grška vlada obvestila Jugoslavijo, da bo smatrala za *'sovražil i čin," ako bo dovolila prost prehod za nern Ške vlake, ki bodo vodili vojni niaterjal in ranjence. V Kragujevaeu so jezni srbski kmetje pričeli prihajati v jnesto ter so vprizorili demonstracije proti kapitulaeiji Jugoslavije. Klieali so "Doli s Newyorska WABC radijska postaja je danes naznanila, da se je knezu Pavlu posrečilo Uradno je bilo iz Washing- primorana iti v vojno z Nem-tona poročano, da je državni čijo. Rusija in Turčija imata pa rt menit prejel več sporo- prijateljsko pogodbo, po ka teči 1, ki pravijo, da postaja zve-! ri ste med seboj obvezani, za med Nemčijo in Rusijo ve- I Rusija je nedavno pokarala dno bolj ohlapna. j Bolgarsko, ker je nemški ar- Odkar so o tem prišla prva j madi dovolila pot skozi deželo, poročila, se je ta zveza že rekoč, "da ne misli, da je znatno ohladila in položaj je tem oziru Bolgarska na pra- z stvom pošiljam. Ko je bil JjTmdbergli v Angliji, je večkrat prenočeval v Nicolsonovem domu. da n<» Angleži bombardirali Berlin v izpopolniti kabinet in da bosta že tak- da pride lahko vsak čas* vem stališču." ; ministrski predsednik Cvetko-vic in vnanji minister Cincar-Markovie že danes z vlakom, ki ju že več tini čaka- odpotovala na Dunaj, da podpišeta pogodbo. Po zadnjih vesteh od Jugoslavije ne zahteva ni- Iz Tampe v Floridi poročajo- tla j«' državna Delavska federacija zahtevala od predsednika Roosevelta, naj takoj odstavi Sidneva llillmana kot voditelja produkcijske uprave. Na letni konvenciji federacije je bila sprejeta v kateri je rečeno, da llillmaujvi, da je sredina mesta mnogo izrablja svojo vladno službo ter j trpela, je bolj naklonjen CIO kot pa ----- more spati in da cele noči hodi po svoji sobi. Najet požigalec V Newport, Pa., je priznal policiji 1T-J letni Wilbur H. Blv-1 stone, da je prejšnji torek podtaknil ogenj, ki je uničil v Mil-lertownu banko, hotel in dve ena ško- katerikoli nizaciji. Sinoči so Angleži z velikim tevilom bombnikov napadli. privatni lliAL Povzroče resolucija,;Berlin in nemško poročilo pra-{da nad 30 tiso^ dolarjev. Blvstone je rekel, rotinemške pesmi. Vsa polici- - p^poflno neodvisnost. V prvi ja je bila na nogah, toda demonstracij ni skušala razbrti. Več tisoč srbskih in macedon-skih kmetov je vprizorilo demonstracije v Skoplju ter so po ulicah peli stare maeedon-*ke vojne pesmi. V Banjaluko v Bosni se je pripeljal z vlakom odstopivši poljedelski minister Branko t'ubrilovic, 30,000 ljudi ga je pričakalo podaji. Kmetje so vrsti gre Nemčiji za to, da je nekaka posredovalka, ki naj bi pregovorila Grčijo, da sklene z Italijo mir, v nasprotnem slučaju pa bo nemška armada vdrla na Grško in zato potrebuje prehod za svojo armado skozi Jugoslavijo, Po zadnjem radijskem poročili u bo pogodba jutri opoldne podpisana na Dunaju. do preloma med Moskvo iu Berlinom. „ .. . , . , , i Velikodušna Mehika Najbolj je odvisno od tega, kako daleč bo šla Nemčija s Mehiški senat je pooblastil svojo politiko na Balkanu. Mo- predsednika Avilo Camacha, skva je posebno ozlovljena,.ker! da sme dovoliti ameriškim voj-Nemči ja Jma Nemčija na Bolgarskem ob ' nim letalom polet prekp me-turški meji močno armado, či- hiške meje ter v slučaju poje namen je pričeti korakati trebe tudi pristati na mehiških proti Dardanelam. Rusija pa tleh. že dolgo hrepeni za tem, da bi Amerika vojna letala, naine-si na kak način pridobila to njena v Panamo, niso doslej le-važno morsko ožino, da bi sko-|ta!a preko mehiškega ozemlja, zi nje mogle pluti njene vojne »pač pa vzhodno ali pa zapadno vojna v afriki Asmaro in železnico- ki pelje iz Džibutija v Addis Ababo. Angleška armada je v Abe-niniji zasebo še dalje velika in nerazumljiva zagonetka. Kot pravi poročilo iz Ankare, da bo Rusija na isti način pomagala Turčiji kot pomaga i Kitajski, ako bi bila Turčija oa se izogne local št v. lt> Aluminum Workers unije CIO vsem očitkom, da ovira narodno obramfbni program, je dovolila unija enajstim svojim V urad trgovske zbornice Tulsi, Okla., je prišel srednje-Imun Company of America leten možak ter izjavil: — Jaz I Kdgewater* N. J., da nalože Tli II. L. Ilarville, predsednik Ilarvill Aircraft Die Corporation v Los Angeles, je brzojavno pozval predsednika Roose-č anom oditi v tovarno Alumi- j velta- naj čimprej končna CIO v stavko v njegovi tovarni. Ilarvill pravi v svoji brzo- "Amerika je v vojni" V angleški 'poslanski zbornici je nastopil konservativec Arthur Beverly Baxter proti laboritu Richardu Stockesn, ker je slednji zahteval tajno debato glede zamenjave angleških mornariških oporišč za a-meriške rušilce. — Čemu tajno debatirati, — je vzkliknil Baxter. — ko je Amerika "naposled vendarle že v vojni. * Baxter je bil svoječasno u-rednik **Daily Expressa." sem plumber iz St. Louis, Mo. Nedavno sem bral, da nameravajo v Tu'm zgraditi zrako-plovno tovarno za deset milijonov dolarjev. Kjerkoli grade ton aluminija, ki je nujno po- javki: — Ta stavka nikakor treben pri gradnji vojnih la-jui v intersu unijskih članov, dij in letal. i pač je pa njen namen saboti- Prcdsednik unije, Nicholas 1 rati naš obrambni program in Zona rich, je rekei, da bodo | našo pomoč Angliji. "je bil svoječasno kakšno tovarno, se odpravim i možje svoj zaslužek darovali tja in vprašani za ročilo o prehrani zapadnega dela Evrope. Prebivalstvo trpi pomanjkanji-, cesar pa ni Uriva angleška blokadna politika, par pa Nemčija, ki je zasedeno ozemlje oropala živil in drugih potrebščin, D: n-ka- Norveška, Ilolandska in Francija, — pravi dr. Straus, I»j navzlic angleški blokadi zamoglc preživljati -voji- prel»iva]>1v4i, če Iti jim Nemčija nc pobrala živeža in dni-_'iJi sr<*d>t«-v, ki >o za življenje neobiiodno potrebna. Te deželi« mi priti vojno uvažale posebno dosti krme in poljedelski h -trojev. Angleška blokada je seveda napravila konec tem nvo-7. >m, ki mi bili v prvi vrsti namenjeni povečanju že ol»stoje tne potrelje. Ako'bi jim Nemčija dovolila neovirano reševati probleme prehrane, bi ne bilo treba nobenemu pn bivalen stradati oziroma trpeti pomanjkanje. Nemčija se je,bila za vojno precej dobro pripravila, navzlic temu -'o pa žarele njihove zaloge kaj kmalu kotpneti. Zato «e je piKsln/ila najenostavnejšega, obenem pa tudi najbolj značilnega sr<-o>tva. vsakem ozemlju, ki ga je zavzela nemška armada, s<» zaplenile nemške oblasti vse- kar se jim je zdelo potrebno v? nadaljevanje vojne. Pri tem se niso prav ni«" ozirale, - «*im >e bo preživljalo domače .prebivalstvo. Nemško vojaštvo ni poznalo nizlike med mojim in tvojim. Poglavitno je bilo- da je bil nemški vojak sit. žene in otroci so smeli stradati. Samo na Norveškem je nemška armada porabila toliko */iveži\, da hi se mogla ž njim zaščititi četrtina norveškega prebivalstva pred nezadostno prebrano. Kar .je armada d jarmi jene dežele in črpa iz njih življen-sko »ilo. Ta metoda se pa nikakor ne bo trajno obnesla. Zaenkrat ima X em <" i ja še dovolj, toda prav blizu je čas, ko bo za-edeno ozemlje povsem izčrpano, izmozgano in izrabljeno. Takrat ln> tudi Nemčija začela pešati in se bo zainan ozirala po novih virih. <*V prej ne, ji 1>o takrat udarila zadnja ura. TATVINA V TOVARNI "TITAN" POJASNJENA. Vi lovarni kovinskih izdelki v "Titan" v Kamniku je bila Lzvišena tatvina, ! i po vrid-nosti ukradenega blaga prekašala vse tatvine, kar jih je bilo v zadnjih letih v Kamniku. O-rožnikom pa se je hitro posre-čio zasačiti tatove in izslediti ukradeno blago. ('im so naslednje jutro 11*».lovili pri 'Titanu' tatvino, so takoj prišli orožniki in ugotovili, da je priši 1 tat v tov Air no > .ponarejenimi ključi. Na zapadni -Irani tovarne pa so bilj jumI oknom sledovi sank in < dtisi moških čevljev. Ker so sledovi vodili do Im-novinsko ceste, je bila s tem vsaka sled zabrisana in so mora1 i zato preiskavo organizirati v več smeri. Trud pa ni bil zaman in je bil še ta dan kronan z uspehom. Po ccsti Kamnik—Radomlje je neki neznanec vlekel sanke s prifej težkim tovorom. V primerni razdalji za njim pa je stopal orožnikom že dobro znani šepavi Jurij Klemene. Že to dejstvo samo je zbudilo pri orožnikih dovolj pozorno,-1 i, za to >o neznanca s Bankami takoj ustavili in ga pobarali, kaj vozi. Ta se ji- v nema 1 i zadregi izgovarjal na vse mlogoče načinfr dokler se nLso sami pre-pričali. da vozi ukradeni kositer. Takoj so lini napovedali aretacijo in ugotovil?, da je to pri Kamniku, sta bila izročena v zapore s reškega sodišča, v Kaniniku. lrkrad0 uslužbencev. Kosite«- .se naiiL-reč sedaj zelo težko dobi, tovarna sama pa ludi ni imela zaloge. PEKI V KAMNIKU V VELIKI STISKI Kamniškim: pekom primanjkuje n*ok<. Do »sedaj so si pomagali na ta način, d*i so jo kupili v raznih trgovinah in tudi v dmiruli občinah vsaj toliko, da nejšim zaJitevaiiL odjemalcev. S? daj .pa jim niti to ni več mogoče, ker trgovci sami nimajo moke, peki pa tudi ne svojih lastnih zalog. Kot vse izgleda, bodo morali s peko popolnoma prenehati, če ne dobe takoj vsaj nujno potrebne količine moke. Pravijo pa, da moka je v Kamniku, le pravilno bi se morala porazdeliti. Ifvaležni bi bii, če bi dobili pojasnilo, koliko so v Kaiijniiku do sedaj dobili moke in po kakšnem kl juču se 1 a moka razdeljuje. SMRTNA NESREČA. Ned avno se je pripetila v ki-sovskem rovu pri Zagorju na tako imenovanem Južnem Venci ju huda nesreča, ki je zahtevala življenje komaj 24 let- ▼ L|ubl]anL Natlacili in uloilil J. BUuikov« MaUdaifci. Vw tUm« pravic« pridiian«. Peter Zgaga P< JI.MLA i) V mojem rodnem kraju se je jo je oznanil vsako leto spro'i vsako leto pomlad precej za- star penzioni>t, Mrlakov Hajn-ka.sn i la. Če. Leži namreč v globeli, obdani} Dasi j,- minilo izza tistega oil vseli strani od visokih gora. časa že mnogo let ga vidim ži Le dve ozki soteski, ena. s tol- pred seboj. Ako še nirnalc ftUznikove 1'ratike za nii»ske, druga z logaške stra- | Bij j4. drohan možiček, ki mu leto 1941, jo lahko doliite pri zasto-!ni, vodita v njo. (ilobel obda- je jama usločila hrbet in mu ^'tl™*-1i»i<> Kobalove planine- visoka zarezala globok, brazde v izbora sv. Magdalene tt*r go-1 sii.šimi obraz. Imel je sivk.isto bradico, p0- bini, ali pa naravnost <»d Knjigarne SJoviitir 1'nhlisliins Co.. 21C VV. IJUh . - sire«*l. New York. — Stane 25 renin/.izdati ('mi vrh, od kod« r ni »la-! Ječ do Vipave. jvešeue brke in žive oči, ,,a Toda v \'Lpavi mes<-ca febiu 'glavi pa rudarsko kapo, ki ckoln« -t, da je gorelo delu lože mandeljni ev«*lo, diH-inrni mogel nihče uganiti prvolii r>š>čo. se začne v naši kotlini zemlja barve. .U tramovje pod betonsko ])1 ošk o u lahko prišli| Naši ljudje niso vajeni sondo gorečega lesa. Neumornim ca in vedrega neba, ker se nad gasilic-em se je treba zahvaliti, da je požar ostal omejen na ta del poslopja ter je bila s tem preprečena velika kotlino skoro nenehoma vlačijo goste zve plen a ste megle. Da si je bila naša pomlad in p rese r- nevarnost brez tiste bujnosti za bližnjo okolico. V najbližji i nosti, ki so je vajeni drugod, okolici so namreč velika sta- smo jo, posebno mi otroči, težko pričakovali. m.'ki Karol Repnik. ki je tatvi- uega rudarja Tvana Perka. MAT! ZADAVILA HČER Na j>olicijsko stražnico v gornjem delu metla New Yor-ka je priŠJa ob [>ol šestih zjutraj 35 letna Mrs. Ruth John- Umor in samomor v župnišču Dulnmiike v župnisšču cerkve sv. Frančiška Ksaverja v New on ter jK>vsem mirno rekla , Yorku sta prebudila dva stre-u rad u jočem u pi>licijskeinu po- la. Rev. Hanagan in Rev. Da-ročnika: — Ravnokar sem za-|ly sta odhitela v pritličje, davila mojo hčer. -S to brisačo sem jo zadavila. — In izročila mu je kuhinjsko brisačo. PoWicLsti so našli v njenem stanovanju 10 letno Evelyn mrtvo. Ambulanči zdravnik je ugotovil, da je bila res zada v-Ijena. Morilkin mož je spal v sosednji sobi in ni nič slišal, kaj se je ponoči dogajalo. Policistom je povedad, da se je njegova žena že dalj časa pre-eej čudno obnašala. AVSTRALIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO Z JAPONSKO Japonska časnikarska agen-tirra Domei poroča, da »pripovedujejo Japonci, ki «e vračajo iz Avstralije, o vefikih vojnih pripravah. Te priprave «o oči-vidno najperjene proti Japon- ■ki. . .j Koledarje in Pratike dobite pri zastopniku Glasa Naroda'* v Vasi našel- kjer jima je osemletna Isabel Dion med solzami v]K>vedala, kaj se je zgodilo. Njena mati> ."JO letna Nora Dion je vrnTl ob podvanaj-stih z neke bingo party. Isabel in oče, 34 letni Thomas Dion, kuhar v župnišču, jo je začel zmerjati, ker se je tako pozno vrnila. Ker mu je odgovarjala« je pograbil revolver in jo wtrelil. Oče je stojnil nato v kopalnico in si pognal kroglo v glavo. Dion je bi francoski Ka-nadec ter je bil v žapniščn že oMin let za kuharja. no gladko priznal in tudi pokazal skrivališče ukradenega blaga. Ob ce-ti Kamrvik—Radomlje sta že na Duplici zakopala v sneg 100 kg kositra, ntalo dalje pa še 113.75 kg. Ta količina -se je ujcnqala z ono v tovarni ugotovljeno količino u-kradenega blaga. Repnik je tudi iz}»ove ,trgoveu Silferjn nad 20 vleč. kovaču Zakotniku na Suhi 20. posest niči Kožuhovi pri Sv. Florijanu -pa 4K vreč. Izginilo pa je še dniirim nmnjše število vreč. Trobec, ki je sprva tajil, jr nazadnje priznal, da ie kradel vreče in izdal tudi skrivališče plena, kjer so našli samo še Ifi vreč. Ostale je pro- Perko je s tovarišema Ot-marjom Petelinom in Kar loan Mandril -ioni polagali tire na ixjkopu, katerega so nameravali zaliti z nekaj vozički jalo-vice. Jašek je bil od vseli strani zavarovan z močnim o-poi-nim traniovjem. Nenadoma se je nad rudarji z niši 1 stro]) jaška. Mandriera *n Petelin sta še pravočasno od skoči I a na varno, na Perka pa se je zrušil kos jalovine, ki je hotel odsko-čiti, nato pa ga še za. ul nad 70 ton težak zrnišek premogovne plasti. Nesi ečnega nidarja .so oilko-pavali z vso naglico. Po nekoliko urah napornega dela so zadeli liirtVegfi rudarja, ki ga je težka plast premoga popolnoma razmrcvarila. Pokojni Per-ko se je izučil mesarske obrti, dal in denar zapravi'. Po nje- Oznanil nam je pa ni sv. Juri s svojimi pisanim spremstvom in tudi ne skupina belo-oblečenih in s .pomladnim cve tjeni ovenčanih deklet. Kolikor se spominjam, nam Jurij Ivicnienc in K-irol Repnik, ki je po poklicu hlapec pri nekem posestniku na Vrlipolju pred letom' dni pa je šel med rudarje. Bil je bister fant in je hotel kasneje obiskovati ru-d 'rssko šolo. NEVAREN P02AR V TRBOVLJAH. Te dni je rudniška sirena kmalu po 21. uri naznanila požar. V jasno noč. so za žarel i ognjeni zublji iz smeri stare glažute. (»asilci so bili takoj na nogah. Takoj je odhitela n i pomoč rudniška gasilska četa z motorno brizgalko. V kratkem je prihiteli tudi trška gasilska četa. Motorke so brn-h-ile.vodo iz .si'dmih cevi. O-genj je moral izbruhnili na padstrešju v srednjem v srednjem delu poslopja. Gasilska dela je oteževal silen mraz in govi aretaciji so -e osrlasili na sodišču še nekat« ri, ki so jim zmanjkale vreče. znal ničesar. Trdi. da je bil za <'asa vloma v I Loma novo trgovino v Podpulferici v Xenx'iji, k j<*r je bil zaposlen pri gradnji cest. Hodil je čez mejo v Jugoslavijo brez po*nega li-ta skozi »predor pri Tlnišici. Vlomi lea, ki je l»il ž<- desetkrat kaznovan, ob rente n ju. je j o prstni odti-ski in neka priča, ki trdi, da je videla Kučerja pred kratkim v loškem okraju. TRI NEZGOP1? V ENI URI. Tri nesreče zaporedoma so se pripetile na banovinski cesti med Škof jo Loko in Železniki na mo-tu pri Luši. Najprvo se je neki tovorni avto zadel v o-g-ajo nto-tu in zdrsi I po poledeneli strmini nazaj, kmalu na le pa se je zadel v kamen ob mostu neki drugi tovorni avto in obvisel na srečo med mostom in potokom. Manjkalo je prav malo. da ni avto zdrsnil v vodo. Sprednji del voza je močno poškodovan, poškodovana pa sta bila tudi šofer in niegov spremljevalec. Tretja nesreča na istem kra "u pa seje ro ni bilo videti iz zgodn»o«r;l Veliki Atlas sveta Vojn joči se narodi v Evropi fbodo prizadete vsled mirovne vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, 8 katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kašejo pre-menjene meje vseh 4riav, ki pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno sti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJI-GABNI "GLASA NARODA'*, 216 West 18th St, New York. VLOMILEC ANTON •KUČER sedi zdaj v zaporih škofjeloškega sodišča, katero vodi prc-.nostjo le preprečil iskavo. Doslej Knčer ni pri-1sreče. Nos mu je razodeval, omla-di vabili pit; vsak mu je hotel post reži in u si reči. Kaj dekan, kaj župan, kaj rudniški predstojnik? Kaj po lira j in žandarji ter vsa posvetna in duhovska gosposka? Tistega dne je bil Mrlakov Hajnče najbolj oboževana o-subnost v našem mestecu. Nikdar pa ni nikomur izdal, kje je dobil in nabral ta prva 'znamenja (pomladi. To skrivno*! je vzel s seboj v grob. Otroci, ki vse iztaknejo, so prebrskali vso okolico do Ka-nomlje ter globoko v Zalo, v Struge in proti Koševniku, pa so komaj štirinajst dni po tistem dnevu s težavo zasledili prvi zvonček in prvo trobenti-eo. Pisali so mi- da je 'Mrlakov Hajnče umrl proti koncu svetovne vojne in da ni v našem kraju po-sihdob nikogar, ki bi pomlad oznanjal. Slišim pa, da ljudje v naših krajih po dvajsetletni otrpnel-Josti še vedno sintrjo pomlad. Njihovo srce jo sluti in njihova močna, neomajno vera v pravico, resnico in svobodo jim jo bo priklacala. C A S K I K O D I" - New Tori Monday, MarcK 24, 194T y.STINOVEJIN L. im NA CAST DVEMA JUNAKOMA ■ Kratka Dpeyna Zgodba —-.m- 1AVS K' »RRI.ER: Dama je moja ženi \ kavami .j bila godba _*'Zdnj iim pa oprosti, mislim za prav ludi m avkar zaigrala živahen tan- tla s je slučajna neznanka ^o lep*i." l se Vedno osreči. Vstopim k tej ali oni Miti in ji izročim pozdrave go-poda Y., ki naj hi ga bil spona! na nekem potovanju. Tal čenje laich, Pomahal seun t. Prišel je k moji mizi. ** Vet" let le že nisem videl, •leli. Srdi.** veseljem, toda samo za kaj minut. IMčaki-jem nam * neko daino. Sele-noči sem 4,,/e dve leti. Totla z ženo vrnil z l>unaja." i vu se malo sprla. To s«* vča- "In že dane" ima- sestanek >ih zg .tli v najin- n« zakonu ep . lamo in v kavarni seve-|T'i tint se ne poznava, potlej Ali s i se seznanil ž njo naj je pa navadno konte vojne ►tovenju."* jii'(et| nama. Danes je drugi dan Ne. pričakujem neznano -odanjega prepira, tono. Nedavno srni namreč *44Čuden zakon! No, pri tvoji ženi ne bom preizkusil svojega trika." /op t je prisedel, vent 1 ar je pa še pogledoval na mojo ženo. "Prijatelj, zdi se mi, tla se ev< da izmišljeni ^ t-pot l mi jej želi tvoja žena pobotati. Ozi-»okazal njeno -liko in mi po-Jra se po najini miz':. Ali se 'dal, v katero kavarno zaha-i morda ta pogled sploh ne tiče a tlotična thuna. Tako navdii- j tebe. Vidim, da se s mehi ja. 'ciin mi je pravil o nji, da si Enkrat bi lahko napravil iz-I- morem k« j, da bi ji ne X7.ro- j. n|o in poskusil pobotati >e ž i' pozdravov gospoda V., ki .n jo že drugi dan prepira.'' mi v resnici zavidam. Arttj! Vstal sem in kreni! yuoti lo-r k so je že tolikokrat posre-jži, kjei je sedela damn. nI. da mri tbo gobovo tudi daneJ da so ne motim," n mesci lep veeer !spm ^ vffS s(4m )al Zmajal sem z glavo. |(lanv>. 0 Uateri nii -;0 pripove- [doval ravnatelj Pranehot na poti v Via Rneggio. Pokazal Nikoli! Že po dvt h, trehjini je tudi vašo fotografijo in minutah se izkaze, tla dama ne mi dej.nl, da radi zahajate v tol pozni« dotičnega gospoda, ki ji j kavarno. Ko je zvedel, da sem pošilja pozdrave. Potem se o- tudi jaz med -talnimi gosti te lu> smejeva zamenjavi. Jaz iz- kavarne, me je prosil, naj vam javim, da je ena v resnici mno- izročim njegove tople pozdra-go lefi^a otl dame na sliki. In t ve." skratika vetlno ostaneva potem i "Dama me je piesenečeno | "Dn, tako sem z Eriehovim in dejal - trikom srni sklenil poznanstvo. Tu veselilo me je. da mi je takoj ji- p-.-išel .1:1 m:~el tisti izgovor za Krh-lta. da -em nanueč oženjen Pega ploh in da je dama v loži nv.ia žena. Tako sem odvrnil Erieha od nit, satu sem pa sklenil prijetno poznanstvo. Smatram, tla je Eiiehov trik v pretežni večini primerov uspešen, ker je pri meni že prvič tako učinkoval, da . . ." 4'. . . da sem lahko čez štiri mesece svetoval vsem moškim, naj se nikar ne izdajajo za o-ženjene. N,i dobro klicati si na glavo ne-reeo. Skratka, zdaj sem res oženjen z damo iz lože v kavarni. Pet tisoč* ameriških vojakov na San Juan- Puerto Rico, je priča odlikovanju stotniku Wil-larda F. Lazaru«a in podčastnika O'Malleva, ki st;i rešila štiri potnike nekega aeropl ana. 44 Tn še nikoli nisi pri tem j naletel na napačni naslov! ŽALOSTNA VEST. Rojakinja Mrs. Helen Nadh t i ga l je dobila iz domovine ža- Kakšno J ice hi imel današnji -vet, ko bi ne bil mladi francoski konzul Ferdinand de Les-seps v svojih prostih urah sanjaril o tem, kako bi se dalo Bdeče in Sredozemsko morje zvezati po prekopu! lostno vest, da ji je v Pristavi Lesseps ni bil prvi, ki je san- p«i M en gu šn umrl sin Jožef Naehtigal, dne 25. februarja in je bil pokopan 27. ftibiuarja. V Ameriki zapušča žalujoče -tarše, dva brata in .sestro. Sv. maša zadušniea bo v cerkvi sv. Cirila v sredo 26. marca ob pol osii|ih. -kupaj v prijetnem kramljanju." Zasmejal sem so temu .sijaj-n"iiI'll triku. pogledala, kar je povsem naravno. "To mfora biti pomota, go-jsiiod. Ne poznam namreč 110-V kavarno je -topila mlada, .benega ravnatelja Franehota." lepa danra. in sedla v ložo.| *'Toda fotografija, ki mi jo Erich jo je nekajkrat pozorno ie ravnatelj pokazal, je vam pogledal, potem je pa vstal, .čudovito podobna. Ali pa prav 8 O $ 0 >1 >1 »I SLOVENSKO - AMERIKANSKI F~"J I :: ZA LETO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-piaja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU m LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slo veiiic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c NAHOD SE DOBI TUDI V ANTARKTIDI. Ko je prispela nedavno v Valparaiso v f'ile ena izmed preskrl>ovalnih ladij Antarktiki iene eksipidicije admirala Bvrda, da bi natovorila nove zaloge živil, in drugih potrebščin, je zvedela javnost marsikaj zanhnivega o Ontarktidi. Zadje čase so nlislil;, da povzročajo prehlad zgo«j bakterije in da se človek v polarnih krajih ne more prehlad i t i, ker tam bakterij pač ni. Toda v praksi se je pokazalo prav nasprotno. Se Elsworth se je pred leti na južnem teča ju nno-čr.o. prehladi 1 in dobil je hud nahod. Ni si pa znal pojasniti, kako je to n*ogoče. Zdaj so pa udeleženci Bvrdove ckspedlci-ie dobili v Antarktidi celo neke vnste h l ipo. Ekspedicija je imela s seboj zdravnika iy ta je oocl težko jaril o prekopu meti Sredozem skim in Rdečim morjem. O tem je sanjal tudi egiptski kralj Stti 1. že 3190 let poprej, in če gremo v Port Tevfiku čisto blizu današnjega prekopa, pol ure na sprehod, lahko vidimo sledove že davno spet zameteiie dobil 1854 leta prvo dovoljc nje gletle ozemlja, pa drugo za W let. V toliko je bilo vse v redu. To la piektip ho veljal denar, v?liko denarja — kdo ga bo dal* Anglija, ki je im la pač največ intere -a na t« ni, tl;i se ustvari nt>vji morska ee>ta mfetl matično tleželo in Azijo? Ne. Anglija ni mislila na to: Les-seps je Francoz. Angleški zunanji minister, lord Palmers-ton, je pisal svojemu poslaniku v Carigrad: kraljeva vlada ho zahtevala ve> svoj vpliv, da ho ALI STE ŠE VEDNO TAKE? Take namreč, kakršnue ste biie takrat, ko si vas je mož leta 1 K,')G izbral. 1. Če je ugotovil, da je v-a.ša nova ohleka prekratka, ste gotovo brž rekli: "To je malen-ko,sf. lahko jo podaljšam." Se-daj -ani-o st reset e z glavo in odsekata : "Anupak saj je tt» moda!" 2. Nekoč, ko ste slišali, da p-ihaja, ste mu hite,i naproti, toda prej ste se ogleda ii v zrcalu, si popravili lase in uredili obraz, »sedaj pa mirno, nadaljujete svoj'- tlelo, nos s,' vatm sveti in lasje so razkušt i ani. vodne poti. ki jo je imel v na- '^"ogočila izvedbo projekta. iV.tu Raauses Veliki in za njim \7f]kill ProkoP 1,1 prevee peržanfiki kralj Darij meti Rde-|do,,ar'a' čini morjem pri Suczu in Ni-| Totla Lessep-.ii ne upatle jio-lom. Pozneje se je bavii s tem|«um. .Jasno vitli svojo začrta- načrtr.n\ rin< ki cesar Trajan, leta 740, kalit' Omar. Nato je sledil dolg odmor v zgodovini Sueškega prekopa, dokler nI LeibnitiZ opozoril kralja Ludvika XV. na prastari načrt. Za njim se je ti misli oprijel Colbert, Napoleon si je ogledal o-stanke faraonskega prekopa in imenoval posebno komisijo, ki 110 pot. Dne 5. novcajbra IKfjS bile predložene v podpis delnijee novoustanov:jene družbe, 400,(HM) delnic z nominalno v rednost j< < ]>o 500 frankov. Niti edina delnica ni bila podpisana v Amgliji,"Rusiji. Avstriji in Združenih državah Samo v Franeiji, Turčiji in Kgiptu jih kupovali. Tu slednjič je KITAJSKA PRAVIČNOST. ►Slirie Kitajci Lung. Čang. 1*011 in Li so tiiirevali š svito in {njihovi trgovski po-»'i niso bi i j nič Imljši oil onim njihove kon-jkuienee. Samo nriš; so delale v!iko škodo ▼ sklatlišču. Tre »je bilo preskrb, ti rnačkt*. V i št n je lastniki so se sprra-jzumeli. da hodo preskrbeli nfi-| "ko mi skupne stroške in ta-j kuj določili, kaj p:ipada koion ■ t» f nje. Li je dobil ujeno des- .n ziii:;t» nogo, Pou 'evo, Canic t " ti.-no spieilnjo in l.nng levo i pr 11 n ju. i I* i!»o«l 11 i <- k <• v trgovino s j-ivilo t> imel hlairotlejne posle-| '■(•<'. ( '• z dva tlni ni bilo v tr-; g' vini nt:l,ene nii-i več. Na-! ' .jHi V je |>;i hote t» da ^i je j mačka ranila zadnjo levo no-l-o. Hilt) 1 s i pa kriv'n'no re hi i -le t ou -Uro ! za ranjeno Iruui tri ji* solastniki bi pa počivali. Bili so pa složni, za mač-ko >o skrbeli skupno in rana na muri «e ji je kmalu po-celila. S tem pa neprijetnosti še ni bilo konec. Ko se je mač-k1 grela pri peči, se je vnela obvrza na nturi. Pre-trašena mačka je planila od peči in pri-n^sln ogenj ne samo v trgo\ i-no, temveč tudi v hišo. ki je pogoiela do tal. Li. Caug in ljung so zatrje-va.i. tla je wega kriv F5ou. ker je njegov del mačke print sel o-gcui in zato mora poravnati vi -tiišče, ki je izjavilo, tla ni kriv, čes tla njesrov tlel nničke n* mouel prenesti oirnja. So-tlišV-e je bilo mnenja, da je mačka prenesla ogenj s tremi zdravimi nogami in tako morajo njihovi lastniki povrniti škodo »vojernu četrtemu družabniku. naj bi izdelala in podala svoje zmanjkalo še f>0 milijonov, gro-mlienje. Poročilo te ktuuisije |Zi! je polom — v veliko zadrije govorilo o zelo velikih težko-čah, ker znaša med nivojem razlika 3,°» čevljev, ^zlie temu je predsetlnik komi-'je Lt^x-re j videntle so priporočal izvedbo, toda fran-|i!t ;,.ta lO.u je polom hntla Palm -rstona. To-d; odslej .so se delnice Sueške-ua prekopa stalno dvigale, tli-bile zmerom večje, veljala delnica I idejo prekopa, ki naj bi dobil Vm* laJtk«* poAU«t« V ■n«n»tf>h vtla.1 flr predi vi ta t Bd mimik diHtnk p k "u trm * roiBDiia pEmlO i1' Trii« ■flJaiHi V k« rvafc: EVROTA LETA 1914.: BVBOI pa PRED BE BANJO VOJNO: e1 ropa l vm nalogo z zdravljenjem ohole lih. Kitko je spi oh mogoče do- d7uga/no"smer," kak.n hiti v j^olarnili krajih hripo ali nabod? Zriravniki imajo za ta pojav sanio eno razlago: v oblekah, spravljenih v kočegili so bile bakterije, povzročitelji nahoda in hripe, ki -o se po dolgem mirovanju z navdušenjem vrgle na ljudi, ko so oblekli te obleke. Niti hud mraz jih ni oviral v razvoju in razirmože-va n ju. coska obla-st v Kgiptu se je! 7j noniinalnt« vrednost jo 250 končala, pretim se je l»i;t» mo- Ifraiikov. priblcžno 25,000 fran-g.:če lotiti dela. jkov. Trideset let pozneje -e je ha-^ Ko hi ne l>il takrat prišel Ke-vil ntlatl britski kolonialni častnik Waghorn iz Calc.ute z Koledar za 1. 1941, Veli-u L 1941, in Priročni At-— vse skupaj $1. LADJA Z ŽENSKO POSADKO. Petrolejka Jadja "Emba" ki vozi ,po Kaspiškem merju, ima v posadki le ž< roške. Kapitan ladje je Marija Brizgal i na. Stara je šele 25 let pa iona v ..pomorstvu že bogate izkušnje. Svojo kariero je začela kot navaden mornar na jadrnicah na Ka»pičih (»0 milijonov frankov, bi lilo morda I" .]<''ostalo samo pri projektu. Pa Wag- tudi med graditvijo so brezkončne intrige in nešteti sabotažo i poskusi večkrat ogrožali dovršitev. Kako krasen občutek je m'eral imeti Lesseps, ko je novenflira v Tsmaili-ji tlal ukaz, naj se predre zad-u j" ozki joz, ki je ločil vodovje obeh morij. Tn spet je bilo v novembru, pet let pozneje, ko je vrsta 68 i ladij prvič plula skozi prekop, od enega konca do dragega. Prekop je bil zgrajen, morska l>et v Tndi.io za tretjino skrajšana. Zdaj je tudi angle^i zunanji minister poslal Lessepsu čestitko. Našlo* PESMARICA "Glasbene Matice"1 Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobit« jt> ▼ Knjigarni Slovenio Publishing Co., 216 W. 18th Stre«tf New York, N. Y. .'!. Prej -te čakali z zajtrkom nauj. dokler se ni oblekel. Ali ne zajtSkujete sedaj sami prej ! Ali ne vstajate od mize. preden1 se je on najedel! 4. Kadar mu je šla kakšna jed posebno v slast in je veliko je lel, ste rekli navdušeno: 'Kako sem vesela, da ti tekne!" Zot, toda pozneje je ni nihče več videl. I>»ta 1920 je napro- Lovri so se vrnili na spomlad z bogatim plenom, toda brez l»'\iričeva. I»vec Našenko, ro- -i!a norveška vlada Rusijo, naj jen Poljak, je povedal. da je o, * -—"■» i'« stala tam? •'"•JfH^B Nikifor Beiričev, ki se je kot jboscdnh takrat nihče ni dvomil ' ' _ ___ ' I___" 1. att " ____ » 1 f I I I M . I I k W h 1-¥1.1 r l-.Lf m» In.....__I _____1___t______" mlad mornar ude ožit mliogilijkor je lovec zelo podrobno opi-polainiii ekspedieij. pozneje.sal zadnjo ure svojega nesreč— y.n.ineca admirala Kolčaka. [noga tovarflsa. Bil je baje že V« ljal je zri eneir.-i najboljših poziui vjileev polarnih krajev in čeprav je bil sanvouk. jo dosegel k« t raziskovalec presenetljivo ue izprogov«»lila ladv Eleanor. uTn d m je bi; krut. Trudni .-te in uiti zajtrkovali .%<• niste.** Simona se je kaj zgrudila v naslonjač, ki so ji ga pomaknili pied majhno mizo z jedili. . Xič več ni imo-a moči govoriti, misliti in se upirati; vda-t.i so jo tej |Mw,ti ežj»i, ki je skoro s|M>iirinjala na t'.sto, s katero ob-i | m jo rabi ji svoje žrtve med d^onm mučit vama. Ker je ni mo»ia » živeti, ji je lad> K eanor sugerirala: ; grešen ima Norvežanoma. Po 4 4* Najin l j-e. kar morete urili, je to. da ležete in zavpite."»dneh počitka je nadaljeval pot Misi l n;< to, tla .-e zat« «"e k spanju in se umnkue daleč «h1 joti rtičuAVilde. Blizu itiča na snu t bolan, pa je še vedno sl-rl>ol za svojo tovariše. In čeprav je kimaj stal na nogah, je še pomagal postavljat šotore. Našenko je pokazal tudi fotografijo njegovega trupla in groba. . <\z nekaj časa so -o pa začele govoric*, da Begičev ni umrl naravne smrti. Našenko, Nevernega ledenega morja. I)ne k\j<- 1,51 »»i^fi 4. julija 1921 je prispel s svo- J; je ta eas nae kar oblečena vrgla nanjo. Ko je položila glavo na blazino, je domislili in zamrnirala: 4,Tieba je obv - titi starine . . .** "Po naših -eg; h jo to nmja stvar,** je odgovorila ladv K len nor. (Simona ni tekla »tieosar več; y globokim vzdihom olajšanja se u obrnila k zidu >.a| rla oči in se v istem trenutku pogrez-•lila v spanje, podobno onicdbviei. Zd;ij je nastopila po]N»inn onemoglost, ko ni živela ncl>ena LM-el več. oslabelost domišljije, uma in spomina, oslabelost cf lega iziuničenrga "i*ganiznui; in ko je bi o čez tri aii štiri ure ^ Otfll wlelli m L" AHik/l k. o m W i n 11 n C r> »v ✓ .1 .. koeke posebno oprode in vitezi. ki so jih metali tako .strastno, da so večkrat stavili nanje v e svoje premoženje a i celo svoje življenje. Zdaj ta strast še daleč ni več tako huda in nevarna, vendar pa so kc<*ke v mnogih krajih še vodno zelo pri ljubi jene. Ponekod imajo kockarji eelo svoje klube in redno sestanke, na katerih mečejo koeke. S kockami lahko igramo nad .">0 iirer. ki imajo strogo do'« čena pravila. Pravila ^o večinoma ista. ki so veljala v starih ča-ih. . Med ii^o, ki so jih ljudje j pred 5000 leti strastno iirrali,' snada zlasti med otroci priljub-Iiodieije na ladji lana Maud >ta prispela do tega kra ja na saneh s ]>asjo vprego 10. novembra 1019. Tu sva naš a skladišče živil. Kruh jo bil plesnjov in pokvarjen po slani j voo bile oblasti prisiljene odrediti sodno } preiskavo. Našenko je imel Zl,n ?a pripraviti za borbo. ženo svojega prijatelja ljuba v— - -------- •'no razmerje in .sklenil je Begi-|vo<'no PrMl,iost ti-ti narodi, ki sotor ,čeva umoriti, da bi se po'astil so biI- "a nf>ti i" na- n p irove žene in njegovega de-,TJr^k.n* ko so se navdu na rja. Na lovu ie W^il nrn-!^ov«'lli za ™ isralno mizo smrti. Kakor zdaj, tako so tudi v pradavnih časih ljudje razlfkova'i iirro za kratkočase-nje od telesnih iarer, ki jim Slovenfc Publishing i Company \ 2 I 6 W. 1 8th Street New York ), žirijo Združenih držav, nad 5r.namskiin prekopom. So mesta, ki so zrasla iz ze-nfljo: Moskva, Pariz, Praga. So nii je Por t o Be 11 o, inistajalLščel ob Atlantskem oceanu, in p >4 slal panamskemu guverner j ul sla a prst anom in pištolo t«M-' sporočil, da ta dva juednij tal samo posoja in n ride v dva naj i stili dneh ponje. Kar je sledilo, ni bilo tako mosta, ki živo . ,iei,Ir°* 1,1 r,;io , ,, •. .... fiamorifitieno. Moriran ie nosku da sem. \ Pananu se križajo 10llJ. . .J ' .. ... , I si it I s rjm mr.zmi rez ožino, vso I nuje ameriskoira zrako- , , , . . i,i , i - ■ ..... (Skozi pragozolna navdušenih zahval, himna radosti, visoka na<1 a},al° tabor- pesem blagoslova. . Vidite,*' je dejala "vaši starši so srečni, da misli ve na mojega sina.'* In ko je Simona še vedno molčala, je dodala trdno: **Vstaiiit<. I? hard nas čaka že dolge ure; iti morave k njemu.'* "No, ne!'* jo odločno vzkliknila Simona. "Nočem!" Ta listek je dal Begičevu ]io-bialo, da je nadaljeval iskanje. Razdelil je s"\oje spremljevalce v dve skupini. Sam je pa krenil 10. a virus t a 1020 proti zalivu (rllibokaja. Tam je našel na ►■kali nad obalo o-tanke tabornega ognja, lovski než in nmo- Zilaj ie čas, Praznih nabojev. V pepelu so bile človeške kosti. Po \\se?i znakih notice, je bilo v ognju sežgano truplo enega izmed pogrt^anih Noivežanov. Begičev jo skrbno proiskal vso o-eni jaz — MESTO V ZRAKU. To, s čimer te Panama City ifascinira, ni anrogobarvna me-j sanica ljudi na cestah in uli-SPOZNALI call, ni»so ladje vseh zastav v pristanišču, niso slamniki in ne KOCKANJE SO_____ ŽE V STARIH ČASIH. ( ........................................ Izkopanine v Mali Aziji, na'— kanal, tenvveč to je France Kreti in v Indiji, ki so vabudi-'Field. le nedavno toliko pozornosti! Franee Field je letal-sko pri-po vsem svetu, so prinesle ra- stan išče Paname. hočeš «'t'. 4 * Pozneje! "Pač dano-. V vašem lastnem intrresu je. da rajši stvar ončamo,. nego da bi broz zmisla odlašali. Kaj ima človek ;Tn-*k» l>i,i najA>rz padli s .«tr- kar mora iz dolžnosti storiti! Poj- mo ska,e v nK,rip- K,aj trupla Ii kaj našli. Sole čck leto dni je našel Begičev na skalnati obali pr< pere 1 o tni]do. ^komji in <»d tegn ako odlaga to, ti i ve, draga moja!*' te jo ime i prvi večer po vašem prihodu. I.jubo mu bo, ako vas zopet vidi v nji. Ponuigala vap\ bom** i )bleko je .m 1«: že pripravljeno; začela je slačiti Simono, Ki -o ni branila, vsa zarobljena v svoje ini«sii, niti ni mislila na to, da l»i s^' začudila fiopolni izpremenvbi tetineg:i vedenja, ali n:iposled je zapazila zmagoslavno lakomnost, s katero jo je lady Kleanor ogledovala, hodila okrog nje, dotikala se njene svilnato polti in tehtala njene bogate lase. Enkrat je starka pokleknila pred Simono, da ji odpne čeveljčke; vzela je dekli-č:ne nege v -vojc roke, pobožala jih in jih pogrela s toliko radostjo, s kol i ko rš no se jo pač nekoč dotikala nožic svojih lastnih otrok, in Sin*ma so je v tem trenotku nejasno zavedla, da je ta ponosna ženska njena zaščit niča, prijateljica in sužnja v isti n*eri. kakor n.ien rabelj, in da ji daruje -svojo vdanost, tvojo skrb, svojo ljubezen in vse. razen prostosti. ' Toda ta čustva nikakor nUo ganila Siuv>ne; dražila so jo •n utrujala. Hotela jib je zaničevati, jih od sebe pahniti in jih izkoristiti v svoje maščevanje. •"Pustite me," je dejala, "boli me." ' "IVi. ; Zdaj vam je hudo, dete moje, in zelo so srdite name. A kasneje mi boste hvaležni." "Oncarečili ste :ne za vse čase!" je obupno rekla Simona. * Tn hoteč pahniti svojo nesrečo nazaj na t it* to, ki ji je bila vzrok, je dodala z nekakim bridkint zadoščenjem: b "Tudi vas sin '»o nesrečen. Pač smete zahtevati, da postanem njegova žena, toda kako hočete, da naj ga. ljubim T" Lady Eleanor je 'bila to vprašanje že davno premislila k v duhu zavrnila . ^o ležala ura z monojrramiom Petra T esse na. Na drugem kraju obale jo našel potem tu-;di Amundsonovo brzojavko, ki io je bil izčrpani Tessen od loži I v upanju, da jo bo morda kdo našel. Svojega mrtvega tovariša, ki je najbrže podlegel takoti, jo Te>sen sežgal, da bi ga ne požrle -zveri. V avgustu 1022 je zaključil Beigičev svoje iskanje. Slučajno je odkril še neznan otok, ki nosi zdaj nje- INadaljoraaj« prihoonjid.) LJUDSKA KUHARICA Nujno ve jSa zbirka navodil »a kuhinjo in dom. Cena 60c. Nanfile pri: KNJIGARNI SLO VENIC PUBLISHING COMPANY 21« WEST IN NEW YOBK, N. X. zrako-najbo jše ori^a-svetu. fiigant-ki .troji .* i 11 i; Pan-American. (*lii-le: ii Air Line. Nyrba Lino itd., ki vež jo let leno puščavo Kanado z ju^om dežele (*li.;!o Pa-narua City ni mesto na vodi ali na zemlji. Panama City je nuo-sto v zraku. S.iimo enkrat je bila Panama zavo.ievana. Aurpak tedaj še ni bilo prekopa niti ameriških bombnikov. In mož, ki je za-wijeval Panamo, je bil kralj FI i bust i je v in najslavnejši vseh piratov Henry Morgan. 'Moriran je eden izmeti tistih nualr> ljudi, čiirar življenje in kai io:a je prekosila fantazijo Ipiscev vseh pustolovskih z?odb. Do k ta 1T»70 ko je začel pananv^ko ekspedicijo, jo bil vodja garujpsterjev na morju. Z drhal jo predrznežev je plenil in ropal vse. kar se je dalo, in pri vson svojih podvi-srih jo imel neverjetno -rečo. V Amrliji so prstali pozorni na * --- ----- ------- ------r------ ""j ' j * t € • ■ i lil ii« mo, na so^ poznali ljudje neke preizkušajo. V«e na France tega bandita. ki jo žel san>o n vrsto šah že v pradavnih časih. Fieldu je noko, kakrš- Ne vem, koliko letal stoji v tem trenutku na France Field, s p oho. iu medtem ko so ofieiel-no sklepali prijateljsko pocod-l*o s španskim kralj'nv so dal-Aforgnnn svobodo, da si lahko morebiti jih je sto. morda dve o-voji najstarejšo špansko kr- sto in ve**. Toda nikoli se ni sem bolj zavedal veličine Amerike. Panama je mostišče med Severno in Južno Ameriko. Tu stoji zvezna armada. O? bi bilo trelva bi v šestdesetih ne rabimo z« krekanje zdaj. Vlsekudah vzletelo pet sto zrae nro /i.OiT»Tt i ii X« r. <<• ^ »" __J —. __* ___t *"i • pradavnih časih so zlasti rade motale kocke ženske. V srednjem veku so bili navdušeni za nih velikanov in v nadaljnjih šestdesetih sekundah bi letelo lonijo Novega sveta. lx*2rato Panamo, ki se jo v njenem pristanišču nroklodaTo zlato pomenskih Tnkov in c.hi!«kih kra-Hev. Moriran je sestavil lad-ievje 37 ladij z 2000 band i t i-knterih najpostenejš; je imel najmanj en umor na vesti, in je poskusil nekaj neverjetnega; kjer je tri sto let pozneje poginilo 4(1.() l judi p: i gradn ji prekopa. Kaj «o ti I ju« I j ■ prestali v osmih dneh. so da komaj misliti. Toda zjutraj devetega dne so že videli v daljavi srebrni vrh zvonika katedrale v Panami. Ob treh popoldne je bila Panama "neza-vz' t na" »španska trdnjava v Morff:inovi.h rt kah. Opolnoči je bilo najbogatejše mesto Novega sveta kup pejiela. ............ ....... * i' f"" 11 "i n« i m » * ijruirs« ad najv ažnejšo strategično po |premoti Panamske ožine. Ople ZANIMIVOSTI. Mioilerna industrija uporablja 2.1 različnih vrst alkohola. Najstarejšo uš na