Ameriška Domovina ii/E b nie/tt ho /wi e AMCRICAN IN SPIRIT K>R€!6N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 24, 1964 SLOV6NIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII — VOL. LXII popadi m poboji med Muslimani in hindujci ^ delu Pakistana in Indije Prišlo do hudih spopadov med muslimani in hin-dujci, ki so doslej zahtevali preko 150 mrtvih in stotine ranjenih. NEW DELHI, Ind. — Ko je d^° teta 1947 do^ delitve dote-Indijskega kraljestva v ijo in Pakistan, tako je nastalo filed Hindi kot med musli-. ni hudo razburjenje. Delitev Je bila Vide: hindi državi jen j e namreč v načelu pred-113 na verski osnovi: musli-■ ai1^ fiaj pridejo v Pakistan, v Indijo. Ko sta bili obe ustanovljeni, je razbur-privedlo do strahovitih V2;Pfd°v in nasilij, ki so po-cua eno največjih selitev v ibdi ern^ dobi. Muslimani so be-'N Predelov, ki so pripadli p ,d’’ v Pakistan, hindi pa iz jon^SLana v Indijo. Neikaj mili-°v ith je kljub temu še osta-' starih bivališčih, slo' a^ar v zadnjih letih pri-noin ° fiapetosti med Pakista-ln InHiir, je prišlo skoraj | Novi grobovi Johana Gornik Sinoči je urnria na svojem do-mu na 6217 St. Clair Avenue blizu 82 let stara Johana Gornik, I vdova po nekdanjem glavnem i predsedniku SDZ, rojena Novak | v vasi Prečna pri Novem mestu. ' Pogreb bo v četrtek iz Gromovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 9.30 pogrebna sv. maša. Na mr-1 ivaŠKi oaer bo položena nocoj ob sedmih. , Mike Sterle , V petek, 20. marca, je umrl Mike Sterle, star 94 let. Doma je bil iz Kilovč pri Št. Petru na | Krasu. V Ameriki je bival 54 , let. V Clevelandu zapušča so-I rodnico Mary Rckavetz. v sta-| rem kraju pa več drugih sorodnikov. Več kot 27 let je živel pri družini Krebeij na 7618 Aberdeen Ave. Pogreb je oskrbelo mesto, ker je živel od podpore več kot 30 let. Spadal ni k nobenemu društvu. redn0 ^Usli Indijo, tudi do hi» a^er^- 'bil01 53 Indijcev Vladg , in preko 100 ranjenih. v°ja^ ■l0 Poslala tja preko 1,500 ^■fiieriV VzP°3tavit red in mir. SVojim-ariCi ^n§^ezi 50 se s fiiakpip ^ru ^nami iz mesta u- fiprav)'/’'^emc^ Pa 50 ostali in Mcjffn a'10 Pri gradnji jeklarne P ° Sv°ia dela. fiil na Se-bnik Nehru se je obr-kistar, Pre^sebnika Ayuba v Pa- de vala da hi se skupno priza- &edov "a p>rePreeenje novih iz-- ln za pomirjenje v obeh dežel ah. Air« -v ------- p^ŠIcc Poslaništvo v Par^1211 osamIieno Meseci ’ ’ f'r' — ■b),° pred nekaj S^fiištvJe JI''° v umeriškem po-VrstfiihU Ve^no dovolj vsako-Cev. rancosfldh chiskoval- n^tvomU2abni sti^i m6c* Posla- !ta|ficask ln Uradnimi zastopniki pri,Sr>e v^ade so bili številni p°stali Cf1 ^ zadnjem času so yis°ki vi ^aneo,ski diplomati in ^i gostj 3 uradniki bolj red- v*Vll> ni-I3 ameriškem poslani-sbi'h 2ac,,11<3vi odnosi do ameri-fii. ' upnikov pa precej hlad- kr°§i trdii°’ da so Vlade 3 C0®kl Predstavniki L^erSVki ^ SV0;ie SL" fikuijs . poslaništvom J°, -kar se le da. do- od stike V remenski prerok pravi: Ja 4° V milo, , od časa do ajvišja temperatura John Yapel Po dolgi bolezni je preminul v Cleveland Clinic bolnici John Yapel, star 45 let, stanujoč na 21831 Tracy Ave., Euclid, Ohio. Zapušča soprogo Margaret, roj. Ercul, hčerki Peggy in Virginio, očeta Johna, mater Mary, sestro Cecilio Rozman in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ramseyu, Ohio. Bil je član Podružnice št. 8 SMZ, Fraternal Order of Eagles No. 2221 in Euclid Veteran Ciuh. Zaposlen je bil v Chase Brass, Corp. Pogreb bo v traj ob 8.15 iz Jos. Zele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato v družinski grob na pc,kopališče sv. Pavla na Char-don Rd. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih. Euclid Veterans Club mu bo izkazal vojaško čast. IMJ*A revjmua ^-^..“ ODGOVORNOST JE NUJNA ZA OHRANITEV SVOBODE! Grkov za železno zaveso Stari odnos med delom in za-, ATENE, Gr. - Grčija še ni služkom, deležem pri pro- prebolela posledic zadnje držav-dukciji se je po mnenju tjemke vojne, ki se je začela že podpisnikov resolucije po- med drU!S° svetovno vojno in je , t , v , bila končana šele po 1. 1948. Ta- slane Johnsonu preživel. , . . M, , , • krat je namreč odšlo nad 100 WASHINGTON, D.C. — Sku- tisoč grških levičarjev za želez-' pina 32 ekonomov, pisateljev, no zaveso, največ na Češko, ^ vzgojiteljev, delavskih vodni- Madžarsko, v Bolgarijo in Ro-| kov in drugih, ki se ukvarjajo (munijo. Otroke so poslali v Ru-! z javnimi vprašanji, je poslala predsedniku L. B. Johnsonu po-Scbno spomenico, v kateri ga o-pezarja na nevarnost avtomatizacije, ki bo postopno privedla tako daleč, da food o stroji potrebovali le malo človeške sile in pomoči za produkcijo dobrin. Stavljajo mu vrsto predlogov, ki naj bi deželo zavarovali pred strahovitim socialnim in gospodarskim neredom, ko bo do take avtomatizacije prišlo. Treba bo poskrbeti za pravično in ena-komerno' delitev produkcije, ki jo bodo stroji avtomatično u-st var j ali.. . Med podpisniki, člani nalašč za to sestavljenega odbora, so glavni W. H. Ferry, podpredsednik Središča za študij demokratičnih institucij v Santi Barbari, Calif., R. H. Helstein, predsednik unije delavstva pakirne industrije v Chicagu, 111., ter R. Theobald, gospodarski svetovalec in avtor iz New Yorka. Med drugimi podpisniki je tudi prof. Linus Pauling iz Pasadene v Kaliforniji, ki je dobil Noblovo nagrado za mir in je znan po in- Copper svojih ■•levičarskih nazorih, četrtek zju- Haitski diktator Du- valier dobil bančno posojilo sijo. Vsi ti grški begunci bi se radi že davno vrnili domov, pa jih vlada noče, ker se boji, da se bedo vsi. vpisali v grško komunistično stranko. Sedaj bi levičarji radi spravili domov vsaj svoje otroke, pa tudi na to grška vlada noče načelno pristati. Ostalo bo torej pri tem, da bodo Grki dajali samo individualna dovoljenja za vrnitev, ne pa za velike skupine na enkrat. Grški vladni predsednik ima sedaj dosti drugih skrbi. Disciplina v njegovi stranki se je začela rahljati. Pri zadnjih volitvah parlamentarnega predsedstva je 30 poslancev glasovalo proti vladnim kandidatom, iako da vlada ni mogla hitro dobiti potrebne večine za glasovanje. Predsednik Papandreou je radi tega zagrozil poslancem, da bo šel zopet na volitve. Upa, da bo ta grožnja pripravila u-porne poslance k večji disciplini. WASHINGTON, D.C. — Haitski diktator dr. Duvalier je dobil od naše Banke za med-ame-riški napredek, ki je pravzaprav organ naše federalne administracije, posojilo: v znesku Dva bilijona V nove na- $2,160,000 za mestni vodovod v . prestolici Port-au-Prince. Du- prave m opremo |valier je prasil za posojilo že FREMONT, Calif. — Načel- pred par leti. Lani ga je banka nik General Motors Corporation odobrila, toda Kennedyjeva ad-Frederic G. Donner je objavil ministracija ga je vetirala. Le-nedavno, da bo družba v letoš- tos je Duvalier prošnjo ponovil njem in prihodnjem letu vložila in posojilo dobil, v svoje tovarne in njihovo Oj Posojilo je primeroma majh-premo clkoli dva bilijona dolar-'no jn ne pomeni v gospodar- frallevstau generalu so lilovsi objaviP obrambo v časopisu BEOGRAD, SFRJ. — Neki tovariš Kazimirovič je v bel-grajskem večerniku Politika-Expres opisoval kapitulacijo jugoslovanske vojske v 1. 1941 in v znamenju komunistične resnicoljubnosti napisal celo kopo laži. Tako je na primer trdil, da Predsednik L.B. Johnson je včeraj poudaril v svojem govoru na konvenciji Unije avtomobilskega delavstva, da je za ohranitev svobodnega gospodarstva in svobodnega kolektivnega pogajanja nujna odgovornost tako vodstev podjetij kot tudi delavskih unij. ATLANTIC CITY, N.J. — Včeraj je predsednik L. B. Johnson govoril kot predsednik ZDA na prvem velikem delavskem zboru, na 16. letni konvenciji Unije avtomobilskega delavstva, ki ima preko milijon članov in je ena najtrdnejših v vsem organiziranem delavstvu. Predsednik je žel burno odobravanje, ko je okoli 12,000 delegatov in gostov pozval: “Tako nravim, dajte mi svoje srce, svoj glas in se postavite k meni, da boste šteti. Mi hočemo svobodno podjetništvo in svobodna kolektivna pogajanja za medsebojno podporo. Ta so temeljni kamen delavske politike te administracije!” ' ----............ Predsednik je nato nadalje- bo spuščena v severno ali južno val: Upam, da bo na obeh stra- krilo enega nadstropja. Ko bo .:;eh pri razgovorih' o novi po- opravila prva skupina, bo sledi-,cdbi v avtomobilski industriji la druga in tretja, dokler bo kaj potrebna odgovornost in da bo ostalo. .iiiino in odgovorno dosežen spo-! Moškim bo vstop prepovedan, .azum čuval koristi javnosti. Trdijo, da se nekatere organiza-i riznal je zakonitost različnega 1 cije pripravljajo na te dogodke gledanja v vprašanju, kako naj (načrtno in bodo skušale po na->o z zakonom določena dolžina'Črtu iz hotela odnesti, kar želi- ..u.ovnega tedna in kazni za nadurno delo, pa poudaril potrebo po tem, da je treba pri kolektivnem pogajanju pogledati temu vprašanju naravnost v obraz in dognati, kaj je v tem pogledu dobro za podjetje in kaj za delavstvo. V svojem govoru se Johnson ni dotaknil zahteve Unije avtomobilskega delavstva o letnem povišanju plač za 4.9 odstotkov tekom treh let nove kolektivne pogodbe. Ta zahteva je za okoli sto odstotkov višja, kot jo smatrajo vladni strokovnjaki za sprejemljivo, ne d n bi sprožila nov val inflacije. Johnson je v svojem govoru zatrjeval, da bodo letos uzakonjene civilne pravice, pa če bo to vzelo vse poletje, prav tako vza- je general Rupnik izdal Nemcem načrte za utrdbe, ki je bil zanje odgovoren, general Petro-j dc^e uzakonitev bolniškega za-vič pa da se je dal vplivati 0d varovanja za ostarele v okviru ustaškega polkovnika Nikoliča, da je podpisal premirje za prvo armijsko skupino, ki se je nahajala v severni Jugoslaviji. General Petrovič živi sedaj v pokoju v Beogradu in je star: 81 su popravek, z opisom dejan- fcocial Security, pa naj to me kolikor časa že. Poudaril je, da bo administracija vodila vojno preti revščini, dokler bo on na njem čelu, do “polne zmage." Delavski tajnik, ki je govoril let. Poslal je" Politiki-Expre-i mal° kasneJe> W zagovarjel na- 1 ort o podaljšanju šolanja za dve leti od sedanjih 16 na 18 let. jev. Produkcijo misli povečati skem, oziru skoraj ničesar. Ven- £ke§a Poteka dogodkov na veli-za okoli 20 odstotkov in v ta na- dar se diplomatski krogi zelo kcin:',fini teden L 1941, ki seveda men najeti okoli 50,000 novih * zanimajo zanj. Mislijo namreč, Pcstavlja Kazimirovičeve “tr-delavcev. |da je sedanja federalna admini- ditve” v pravo luč. General Motors Corporation stracija našla kanal, po kate- To je menda prvič, da je med-bo gradila v 33 mestih v deve- rem foo lahko dajala posojila tu- v°jni aktivni general pisal v tih državah doma, pa tudi v di diktatorskim režimom. Poso- komunistično časopisje in po- Kanadi, Angliji, Zah. Nemčiji jilo bo radi tega gotovo tudi pravljal trditve komunističnih! žensk v vseh 100 sob hotela in in v Avstraliji. Izven dežele bo predmet debate vsaj v odborih časnikarjev. j bo vsaka imela pravico v 15 mi- predvidoma investirala okoli obeh domov za zunanjo politi- Za generala Rupnika se do j tubah izbrati en predmet in ga 500 milijonov dolarjev. ,ko. sedaj ni še nihče potegnil. | zastonj odnesti. Vsaka skupina Ksr bo katera dosegla COLUMBUS, O. — Uprava znanega hotela Neil House je objavila, da bodo prihodnjo soboto puščali v skupinah po 50 Diplomatje ZN se bojijo krize na jesenskem zasedanju NEW YORK, N. Y. — Kdaj se bo začelo jesensko zasedanje ZN, generalni tajnik ZN Ta,nt še ni odločil. Mislijo', da. bo upošteval željo, da se zasedanje začne šele 10. novembra in ne v septembru, kot to zahteva tradicija. Tako bi padel začetek zasedanja na prve dni po ameriških volitvah. Kakor je ta razlog razumljiv, ni pa najvažnejši. Za začetek v novembru govori bolj strah diplomatov ZN pred krizo v ZN. Sovjetska zveza in njeni sateliti so dolžni nad $70 milijonov, ostale članice ZN, med njimi Francija, pa okoli trStjino tega. Kočljiv je dolg komunističnih držav, kajti je že tako star, da bodo jeseni vse te zamudnice zgubile avtomatično glasovalno pravico. Tega se v krogih ZN najbolj bojijo. Mislijo namreč, ds bi v tem slučaju Sovjetska zveza s svojimi sateliti zapustila ZN. Zato bi se čisto lahko zgodilo, da bi večina držav bila proti temu, da komunistične zamudnice zadene tako ostra kazen, in da bi izglasovale temu primerno spremembo pravil. To bi zopet spravilo v zadrego vse ostale države, ki redno izpolnjujejo svoje finančne obveze do ZN, posebno Ameriko. Marsikatera med njimi bi tako prišla v položaj, da proti svoji volji zapusti Združene narode. V tako nevarnost bi gotovo prišla tudi Amerika, kar bi seveda pomenilo konec ZN. Da ne bi prišlo do krize v ZN, je sedaj naša diplomacija skupaj z angleško, verjetno pa na pobudo angleške, sestavila načrt, kako bi se ZN ognili krizi. ZN naj bi izvolili nov odbor, ki naj bi sestavil pravilnik, kako naj ZN postopajo, kadar morajo s svojo policijo ali vojaščino varovati mir. V pravilniku bi bila tudi določena pota, kako naj v takih slučajih ZN pridejo do potrebnega denarja. Načrt je bil sporočen Moskvi, ki še ni dala odgovora, akoravno so ji namignili, da se bodo ZN zadovoljili, ako Kremelj cd svojega dolga v znesku $52 milijonov plača na račun samo $8 milijonov in da bo v tem slučaju odpadla debata o pravici do glasovanja. Sumijo, da bi ruski komunisti radi dobili za svoj pristanek še nekaj koncesij za Varnostni svet na račun pravic, ki so 1. 1950 prešle od njega na generalno skupščino. Leta 1950 so namreč ZN sklenili, da mora generalna skupščina sklepati o vseh tistih zadevah, ki o njih ne pride v Varnostnem svetu do nobenega sklepa zaradi ruskega veta. Sedanja pogajanja se vršijo za kulisami, zato podrobnosti niso znane. Kar jih je pa znanih, ne obetajo nič dobrega za bodočnost ZN. Diplomatje ZN bodo že zadovoljni, da bo Moskva še plačana za to, da poravna samo del svojih obvez in da debi nove prilike, da bo lahko zavirala delo v Varnostnem svetu ZN, javnost v svobodnem svetu pa ne bo. jo imeti. Hotel bo nova uprava popolnoma prenovila in modernizirala v skladu z novimi potrebami. Moskva noše sporazuma o plačanju zaostankov ZDRUŽENI NARODI. N.Y. — Kot smo poročali, sta Amerika in Anglija sporočili preko ZN Moskvi, da vztrajata, da mora Moskva plačati najmanj 8 milijonov dolarjev na račun svojega dolga, ki znaša nad $52 milijonov, ako hoče še obdržati pravico do glasovanja v generalni skupščini ZN. Obenem sta sporočili, da sta pripravljeni pristati na razgovore, ki naj bi u-stvarili novo podlago za prispevke za tiste stroške ZN, ki bi izvirali iz mirovnih akcij ZN. Hitrejše, kot so mislili, je Moskva odbila tak predlog kot idejo o novih razgovorih in zagrozila, da bo izvajala posledice, ako bi hotel kdo nanjo pritiskati, da mora plačati zaostanek. Diplomatje vidijo v njeni grožnji namig, da bi Kremlj utegnil zapustiti ZN in z njim vred bi gotovo to storili tudi vsi moskovski sateliti. Diplomate v ZN je ruski odgovor spravil v zelo slabo voljo, ker se upravičeno bojijo, da ruski odgovor pomeni začetek krize v ZN. Sestavljen je narfireč v tako izzivalnem tonu, da ga bo predsednik Johnson, ki ni za ZN tako navdušen, kot je bil pokojni Kennedy, težko prenesel, /kar bi pomenilo, da bo vsaj Amerika vztrajala na svojem stališču in prepustila Moskvi odgovornost za razpad ZN. --------------o-----— Država Wisconsin vodi MADISON, Wis. — V Wis-consinu zrede glavni del vider za kožuhovino v Združenih državah. Letno jih gre na trg o-koli 2.7 milijona. WASHINGTON, D. C. — Walter Reed Army Hospital je objavil, da se 84 let stari armadni general McArthur drži dobro po 6 ur trajajoči operaciji, s katero so skušali včeraj ustaviti krvavitev v želodcu in črevesju. Generala so 6. marca operirali na žolčnih kamnih in izjavili, da niso našli nobene sledi o kakem raku. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi— Mr. in Mrs. Anton Malenšek s 6512 Bonna Ave. pošiljata pozdrave iz Fontane, Calif., kjer sta na obisku pri sinu Hanku lij snahi Elinore. Župnik č. g. Jager srečno prestal operacijo— Župnik fare Marije Vnebovze-ce č. g. Matija Jager je srečno prestal operacijo in se zdravi v St Joseph Hospital, 350 North Wilmot Rd., Tucson, Arizona. — Želimo mu naglega popolnega okrevanja! Asesment— Tajnica Društva Collinwood-ske Slovenke št. 22 SDZ bo pobirala nocoj in jutri od 6. do 8. zvečer asesment v Slov. domu na Holmes Avenue. Brivnica bo zapita— Petričeva brivnica na E. 185 St. bo jutri, v sredo, zaprta ves dan, na Veliki petek pa bo odprta samo do treh popoldne. Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna in Frances Zallei ob obletnicah njune smrti. V bolnici— Ga. Milka Novak z 1084 E. 177 St. je v Highland View bolnici na 3901 Ireland Drive, Cleveland 22, oddelek D 296. Obiski so dovoljeni. Žalostna vest— Mrs. Louise Bergoč, 558 East 140 St., je prejela iz starega kraja žalostno sporočilo, da ji je dne 5. marca umrl brat Mihael Ratajc iz vasi Rovišče, fara Studenec pri Krškem. Star je bi! 80 let in veteran prve svetovne vojske. Poleg omenjene zapušča pokojnik v Clevelandu tudi hčerko gdč. Angelo Ratajc, v Madi-sonu, Ohio, sestro Mrs. Angelo Povhe, v Sloveniji pa še sina, dve 'hčerki ter več drugih sorodnikov. Zadnje vesti BERLIN, Nem. — Ameriške vojaške oblasti so včeraj zastonj pričakovale vrnitev ameriških letalcev, ki ju drže Rusi od 10. marca, ko je bilo sestreljeno ameriško letalo RB - Uti nad Vzhodno Nemčijo. Rusi so v nedeljo zvečer sporočili državnemu tajniku Rusku v Wash-ingtonu, da bodo oba letalca vrnili ameriškim oblastem ‘v kratkem času.” JACKSONVILLE, Fla. — Tu je prišlo do hudih rasnih izgredov, tekom katerih je bila neka črnka ubita, neki belec u-streljen, neki drugi pa porezan z britvijo. Vržena je biia tudi vrsta gasolinskih bomb, ki pa niso povzročile izredne škode. TOKIO, Jap. — Neki 19 let stari Japonec je danes sunil z nožem v desna meča ameriškega poslanika Reischauerja. ko je šel iz svoje pisarne k malici. Spremljevalca sta mladega Japonca prijela in ga nato izročila policiji. Ta je dejaia, da je fant napadel ameriškega poslanika, ker niti japonska vlada niti Združene države ne store dosti za “kratkovidne ljudi.” Fant je namreč sam izredno kratkoviden. WASHINGTON, D. C. — Senatni odbor za pravila je zavrnil zahtevo republikanskih članov po nadaljevanju razisKavanja “slučaja Bobby Baker.” mvM$m Domoviiv/i •^se&r, 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: i.nited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^!!§i^> 83 No. 29 Tues., March 24, 1964 Konferenca ZN o trgovini in razvoju To je uraden naslov konference, ki se je začela ta teden v Ženevi in ki ji bo prisostvovalo, tako cenijo, nad 1,500 delegatov, diplomatov, strokovnjakov, časnikarjev itd. Trajala bo, tako pravi načrt, okoli tri mesece. Pa ne bo umrla, pustila bo za seboj stalen odbor za trgovino in razvoj, ki bo izvrševal sklepe konference. Ves ta načrt se je rodil v glavah Nehruja, Naserja in Tita. Najbolj se je gnal zanj Tito. Že pred par leti je uvidel, da se njegovemu izigravanju Vzhoda in Zahoda, posebno Amerike, bliža konec in da je treba dobiti nov kanal, ki naj se po njem pretakajo mednarodne podpore v jugoslovanski sod brez dna. Na njegovo pobudo se je za konferenco zavzel tudi Hruščev in z njim vred ostale satelitske države, ki v začetku niso kazale posebnega zanimanja za konferenco. Se jim je zdel ves načrt bolj plod misli po željah kot rezultat trezne presoje položaja mednarodnega gospodarstva. Toda Tito se ni dal ugnati, vrtal je naprej in pridobil za svoj načrt vse, kar je “v razvoju”, to se pravi, kar je revnega na svetu. Držav “v razvoju” je seveda na ducate in zato se ne smemo čuditi, da je zadnjo resolucijo ZN o konferenci podprlo kar 75 držav članic. Si pač mislijo, kar bodo dobile od konference, bo dobro, ako bo tudi prav malo. Jugoslavija je najbržc tudi edina država, kjer je “parlament” debatiral o konferenci in izglasoval posebno resolucijo, ki izraža vse želje, pa tudi vse gospodarske bolečine Titove federacije. Resolucija je dobro sestavljena, bo lahko služila bodisi kot priročnik za razne govore, bodisi kot podlaga za razne sklepe, seveda samo za take, ki bi služili državam v razvoju. Sicer pa, ali je Jugoslavija še država v razvoju? Tudi o tem so debatirali v Jugoslaviji, kajti bilo jih je nekaj, ki so trdili, da je že tako industrijalizirana, da ne spada med najrevnejše države na svetu. Na konferenci imajo države v razvoju veliko večino, zato bodo lam največ govorili o željah gospodarsko zaostalih držav. Teh pa je zelo veliko. Omenili bomo samo glavne in dodali utemeljitve, ki se nanje opirajo gospodarsko zaostale države. Zaostale države niso same krive za svojo revščino. Krive so gospodarsko napredne države, ki so jih desetletja in stoletja izkoriščale. Revni narodi so žrtve kolonijalizma in imperijalizma, koristniki so pa bogati narodi, zato morajo tudi oni nositi stroške “zboljšanega mednarodnega gospodarskega sodelovanja”. Imperijalizma in kolonijalizma je sedaj v glavnem konec, toda bogati narodi so napravili novo packarijo: začenjajo se združevali v velika gospodarska področja, kot je na primer Evropska gospodarska skupnost. Področja imajo tako močen gospodarski vpliv, da so po ovinkih zopet začela ovirati gospodarski napredek nerazvitih držav. Tudi te vrste izkoriščanja mora biti konec. Toda kako? Titovci že imajo pripravljen recept. Napredne države in njihove mednarodne gospodarske zveze naj pokupijo vse, kar morejo gospodarsko zaostale države izvažati, po visokih cenah. Kam bi šle z blagom, ki ga ne potrebujejo, za to naj se brigajo same. Razvite države naj dajo dalje carinsko prostost za vse blago, ki ga bodo uvažale iz nerazvitih držav, posebno za deželne pridelke in industrijske surovine. Zato pa naj nerazvite države obdržijo še naprej carinske zidove, da zavarujejo proizvodnjo, posebno industrijsko, ki jo bodo ustvarile s kapitalom, ki ga jim bodo podarjali gospodarsko napredni narodi. Pa to še ni vse. Ker so razviti narodi preveč izkoriščali zaostale narode, je sedaj njihova moralna dolžnost, da nekaj svojih nekdanjih dobičkov vrnejo tja, kjer so jih napravili. Naj financirajo vsa zaostala gospodarstva v duhu “kompenzacijskega financiranja”. Pri tem si napredni narodi ne smejo domišljati, da bi mogli kaj vplivati na uporabo podarjenega kapitala. Kar bodo dali, naj gre v razne fonde ZN, tam jih bo pa delila večina članstva ZN ne morda kot posojila za zasebne investicije. ampak kot darove in posojila posameznim zaostalim državam, da bi potem te po svoji mili volji lahko investirale v duhu svojih gospodarskih teorij. Seveda brez vsake kontrole in brez vsake obveze, da poročajo ZN, v kakšne svrhe in s kakšnim uspehom so investirale podarjene kapitale. Ves ta posel naj vršijo Združeni narodi. V njihovih rokah naj bodo razne organizacije in skladi, ki bodo podpirali zaostale države. Združeni narodi naj torej dodajo sedanjim njihovim organom še celo vrsto novih in naj vse skupaj povežejo v sistem učinkovitega podpiranja vseh revnih krajev na svetu. Kot je zamisel lepa in plemenita, nova pa ni. Takih utopij smo v zgodovini doživeli že veliko. Bojimo se, da bo tudi to konferenco doletela ista usoda kot obe predhodnici v okviru Društva narodov v 1. 1927 in 1934. Veliko razpravljanja. veliko predlogov, veliko sklepov in resolucij, praktičnega rezultata pa nobenega. Razvite države se namreč konference otresajo. Vedo, 've povedati naše poročilo, bodo poslopja obnovili. da je to samo nov poskus, kako priti do novih državnih da- diske župnije, pod katero šmar-'ponosen na velikega slovendke-ril in posojil zaostalim državam. Torej ravno tisti način fi- na gora, kot znano spada. Kakor ga skladatelja Jakoba Petelina-nanciranja, ki se najmanj obnese. Tako je Amerika podpi-lala po vojni tujino, žrtovala je v ta namen nad 100 bilijonov, polovica podarjenih sredstev je odšla v pogrešne investicije in kapital je propadel. Razvite države so obenem demokratične in svobodne, njihova javnost ne bo dovolila podobnega razmetavanja denarja. Konferenca bo seveda skušala zainteresirati za svoje delo vso svetovno javnost. Začetkom se ji bo to posrečilo, potem bo pa zanimanje zanjo tako splahnelo, kot je za ra- Milwaukee, Wis. — Pretekli zorožitveno konferenco. Saj bodo vsi vedeli, da lahko pri- mesec, v nedeljo, 23. februarja, Tanem življenju med rojaki sem čakujejo samo sklepe in načrte, ki jih nihče ne bo izvršil. Ako bodo zanimivi, bomo poročali o njih. SIsveiiske kiillims deisršna Gallusa. * Slovenci v zamejstvu se radi ponašamo z našo staro in bogato kulturo. Kljub temu pravijo, da se najdejo nekateri rojaki, da jih je sram govoriti slovenski jezik. Toda po mojem prepričanju in izkušnjah v razgi- razživljanja med rojaki in pri-Tjatelji v Milwaukee. Nedeljo' za ipbifeijem petja Cleveland, O. — Zadnje čase je med nami veliko zaskrbljenosti glede naših pevskih zborov. Zaskrbljenost je upravičena, a le do gotove meje. Poglejmo, kaj je vzrok, da naši zbori hirajo: Pevovodje so faktor, na katerega nismo nikdar polagali dovolj važnosti, saj do danes nismo vzgojili ali skušali vzgojiti vodilnih moči. Pač, “Jadran” je enkrat izročil vodstvo sedemnajstletniku, ki je vodil zbor nad dve desetletji. In ponovno je “Jadran" izročil vajeti članu mlade generacije Reginaldu Resniku, ki je poklicni glasbenik in ima vse pogoje, da bo izvrsten naslednik svojega prednika. Goitovo je, če bi bili pred eno generacijo začeli polagati več pažnje vodstvu mladine, bi danes imeli več pevcev in ljubiteljev petja. Največ smo zamudili v dobi mladinskih zborov, a to je poglavje zase. Za sedaj preostane le eno: dajmo moralno in gmotno podporo onemu, kar nam je ostalo, ker v zaskrbljenosti ni rešitve. Za enkrat si rezervirajte 12. april za Jadranov koncert in pogled na oder vas bo uveril, da stanje ni tako obupno, saj bo tam skoro sama mlada generacija in ne dovolimo, da bi jih prazni sedeži spravili v malodušje. Ne pozabite na “Jadranov” koncert, ki se vrši dne 12. aprila 1964 ob pol štirih popoldne v SDD na Waterloo Rd. Joseph Malečkar njih sprejeli tako lepo gmotno in moralno pomoč. Vendar nam bo tudi v prihodnje vsak dar, ki ga bomo prejeli od rojakov in Pismo i Dimaja Cleveland, O. — Pater Ivan Tomažič, ki je duša akcije za slovenski visokošolski dom na Dunaju, nam je poslal za Veliko noč daljše pismo, v katerem vošči slovenskim rojakinjam in rojakom po svetu, prav posebno pa še tistim, ki ga podpirajo v njegovi tako hudo odgovorni akciji, naj lepša velikonočna voščila. G. rektor je poslal obenem tudi poročilo o sedanjem stanju akcije, katere hrbtenica je, kot znano, celovška Družba sv. Mohorja. Med drugim piše: “Pripravljalno delo gre sicer počasi, pa vendar vztrajno naprej. Prihodnji mesec bo odločilen zaradi posojila. To je zadnje še odprto vprašanje. Upajmo, da pojde tudi to dobro. Človek bi si komaj mislil, koliko^ težav je bilo rojakinj v ZDA in Kanadi, zelo dopoldne prinašata našim roja- dobrodošel. Naj nam pomaga, kom vesele ^ zalostne vef’ kdor more! Prosimo, če drugače razglašata vabila na razne slo- , , venske društvene prireditve m ne, pa z molitvijo in z dobro be- vc ° c v trgovske podvige naših rojakov v Milwaukee. Nedeljo za nede- sedo.” Končno nam je g. rektor po- , . v . , . slal še nekaj podatkov o dru- 1J0JmaJ° rojaki priliko po- štvenem odnosno kulturnem de- slusati naso ibe^edo: nas? fas' lu sedanjih slovenskih dunaj- bo’ Pc>skocno P*0 in naso lepo skih visokošolcev, ki stanujejo v domu. Od teh navajamo samo naslednji podatek, ker se nam zdi posebno važen: “Naši štu- dentje so vedno aktivni. Zdaj bodo izdajali poseben buletin v nemščini za informiranje nem- je Ivanchicheva slovenska ra-'opazil, da jih ni sram našega je-dijska ura z izredno dobrim zika, temveč jih je bolj sram, če kulturnim sporedom praznova-jv razgovorih dokažejo veliko la 13-letnico svojega obstoja in pomanjkanje znanja o svoji slovensko zabavno - kulturnega'lastni narodni zgodovini in kulturi. Zato sem na željo nekaterih rojakov v kratkem orisal delo in življenje velikega našega skladatelja Petelina-Gallusa. In tako bom tudi na željo prihodnjič na kratko očrtal zanimivo našo zgodovinsko zapuščino: Brižinski spomeniki. Vsem rojakom vesele velikonočne praznike! L. G. nedeljo, leto za letom, vodnik te slovenske oddaje Louis Ivan-chich in njegova sestra Dolores na postaji WMIL od 10. -11. ure S tem lepim in koristnim sporedom sta brat Louis in sestra Dolores dosegla velik u-speh, ne samo pri naših ljudeh, temveč tudi pri drugih ameri-kanskih poslušalcih, ki so zelo ške javnosti o'zadevah koroških navdušeni nad našo Pevsko kul' Slovencev in katerega bodo do- tura Zato amenkanska Sloven- stavljali zlasti uredništvom, glavnih nemških listov in revij v deželi in zunaj nje.” —; S svoje strani dostavljamo k temu, da bo tudi to veljalo denar, ker ca Louis in Dolores Ivanchich zaslužita vso pohvalo' za to koristno in kulturno zračno vez med nami v Mlilwaukeeju. Razumljivo je, da želimo Ivan- take buletine bo treba razpoši-Ijati zastonj, za kar naj bi tisti, ki imajo pod palcem ter se zavedajo te vrste propagande, po- svoji moči žrtvovali. posebej še nekaj J. S. Duhowsflk Vlako Zsr umrl ;daji še dolgo vrsto- let uspešne-iga radijskega prenosa v veselje, j užitek in razvedrilo- mnogoštevilnih nedeljskih poslušalcev. Da bo to' poslanstvo lahko nadaljevala, moramo- to slovensko radio uro moralno in finančno podpirati. Oglase, reklame in vabila na Cleveland, O. — Kakor smo razne prireditve naj si ho v an-zvedeli, je prvi teden tega me- gie!g,pem aji slovenskem jeziku seča umrl v‘Ljubljani duhovnik jlajhko pošljete na naslov: Louis' Vinko- Zor. Samo nekaj dni je Dolores Ivanchich, 627 So. 6th Street, Milwaukee 4, lahko pa kličete v večernih urah tudi te lefonsko številko: BR 1-2136. b-il bolan. Vnetje pljuč ga je pobralo. Rajnkega je v času med obema vojskama poznala tako rekoč vsa katoliška Slovenija, saj je bil vse od leta 1924 pa do leta 1940 pisarniški ravnatelj Prosvetne zveze v Ljubljani ter je kot tak imel ves ta čas žive zveze s katoliškimi prosvetnimi in sploh kulturnimi ustanovami širom po vsej Sloveniji kot tudi za mejo in v zdomstvu. Rajni Vinko Zor je bil rojen 7. julija 1892 v župniji Preska na Gorenjskem. V gimnazijo je hodil v škofovih zavodih v št. Vidu nad Ljubljano; pripadal je prvi generaciji zavodskih gojencev in je bil potem takem sošolec clevelandskega doktorja Valentina Meršola. — V duhovnika je bil posvečen med prvo svetovno vojsko, ko je bil v tretjem letniku bogoslovja, t. j. 24. junija 1916. Naslednje leto 1917 je nastopil svojo prvo kaplansko službo. Ko je bilo s Umetna glasba srednjega veka vse do kraja 16. stoletja je poznala samo petje dn petju namenjene kompozicije. Kasneje se je iz te pevske umetnosti začela razvijati v male instru mentalne orkestre s primernimi instrumentalnimi skladbami, iz katere se je nekako v sredi 18. stoletja razvila simfonična glasba. V tej dobi pevske ustvarjalnosti se je rodil leta 1550 eden naj večjih pevskih skladateljev Jakob Petelin. Kot skladatelj je svoj priimek latiniziral v Gallus in mu dodal vzdevek Carniolus, da je s tem označil, da je bil doma na Kranjskem, -torej na Slovenskem. Radi pomanjkanja neposrednih -dokazov ni mogoče točno določiti, kje se je na Kranjskem rodil. Izoblikovale so se tri teze: da je bil rojen v Ribnici, na Tolminskem, v Idri- sovražno zasedbo -Slovenije medlih Pa ceD v Ljubljani. Ker drugo svetovno vojsko zatrto ni virov, pač ni mogoča trditev, tudi delo Prosvetne zveze, je!^ naj bi bila hkrati tudi resni-rajni Vinko Zor postal kaplan!ca- Resnica je, da je bil rojen .! nekje na Kranjskem, kar potr- treba odnosno jih bo gotovo j pri Sv. Petru v Ljubljani. Zad-se treba premagati. Zaupamo! njih nekaj let je opravljal red-Juie njegov vzdevek Carniolus v Boga in v dobre ljudi na Ko- no vsako nedeljo in zapovedan dn njegov pisani uvod k njego- roškem in po svetu. Božja ,po-1 cerkveni praznik službo božjo'vim madrigalom: “Ne manjka moč pri našem dosedanjem delu'na šmarni gori. Turisti, ki jih;takih, ki včasih, ko poje Pete-je kar vidna; pomoč naših do-j je Šmarna gora vsako- nedeljo ^‘n> s svojimi hripavimi glasovi brotnikov in dobrotnic pa je bi- in praznik polna, so- imeli rajne- začnejo vmes mrmrati.” Pete- la tudi tolikšna, da s trdnim po- ga zelo radi. Bil je sila živahne- hn-Gallus in njegovi sovrstniki gumom nadaljujemo s svojo ak- ga in družabnega značaja; s tem so -se radi pomanjkanja glasbe- cijo-, postopno, se pravi, načrtno je osvajal vso -okolico. mega znanja in radi revnih raz- in skladno s sredstvi, ki smo Naj počiva v božjem miru! ;mer omejili smo na skladbe Številne prijatelje, ki jih ima pevskih budnic, zborovske in sa-Šmarna gora tudi med nami po mospevne literature. Eden ta-svetu, bo gotovo- tudi zanimalo, kratnih najplodnejših vokalnih če jim ob tej priložnosti sporo- skladateljev Gallus je s svojimi s sredstvi, iti smo jih zbrali in glede katerih smo prepričani, da jih bomo še prejeli.” Novih člankov za tamkajšnje časopise pošiljamo več, kerjčimo še o drugi nesreči, ki je mašami, moteti in madrigali o-se zdi, -da so ameriški viri usah-j zadela goro. Obenem s poroči- bogatil takratno evr-opsko glas- Za pomoč pa, ki smo jo od lom o Z-o-rovi smrti smo namreč bo- in tako s svojim plodnim vas sprejeli, smo vam in bomo dobili tudi obvestilo, da so ime- glasbenim delom položil temelj ostali vedno hvaležni. Slovenski li nekoč meseca februarja 1.1. in razvojno pot k današnji glas-akademiki v Ameriki (SAVA) na gori velik ogenj, kateri da je beni kulturi. Gallusove pesmi so bili naši prvi podporniki, ki naredil čez 2 milijona škode, še danes, po 400 letih, bogatijo so nam dali istočasno pogum in Cerkev, hvala Bogu, pri tem ni koncertne sporede -in osvajajo upanje. Bog jim povrni kakor bila prizadeta, pač pa poslopja koncertno občinstvo. Slovenski, Zbogom! tudi vsem, od katerih smo po pod cerkvijo, nekoč lastnina vo- roiT doma in po svetu, je lahko! IZ NAŠIH VRŠI Milwaukee, Wis. — Draga gospa Marija Debevec! Ameriška Domovina se mi zdi, kakor srednica, ki nas seznanja s prijatelji, po vsem širnem svetu razkrcplj enimi. Seznanja nas predvsem načelno z našimi duhovnimi in kulturnimi vodniki, (Karel Mauser), pod Beseda iz naroda pa nam sporočajo dopisniki o delovanju — kulturnem delovanju -Slovencev po raznih organizacijah. Cleveland je eden takih kulturnih stebrov, -drugi je v New Yo-rlku, tretji spet v Chicagu in tudi pri nas v Milwaukee ravno ne spimo. Kanadska Domovina pa je poglavje, ki ga vselej še posebno pozorno prebiram. Kako pomembni so ravno sedaj napisani članki, vzeti iz dr. Komarjeve razprave: “Blagor mirotvor-cem” in pa “Nismo obupali, zato- smo.” Svoje misli pridružujem zadnjim besedam: Ne obupajmo, pa bomo še! Poravnam naročnino za tekoče leto in Vas lepo pozdravljam! Vaš naročnik Frank Kozina * Cleveland, O. — Bodite najprej vsi skupaj prav lepo pozdravljeni. Tukaj Vam pošiljam ček za naročnino. List vedno zelo- težko pričakujem in ga zelo rada čitam. želim Vam in vsem naročnikom vesele velikonočne praznike. Zbogom! Mrs. Jennie Kužnik * Toronto-, Ont. — Velecenjeni! Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico za celoletno -naročnino Ameriške Domovine. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni. Moja žena, mojih 12 otrok in jaz, vsi jo željno pričakujemo. Jaz celo vsak dan z dela telefoniram ženi in jo vprašam, če je prišla Domovina. Prav lepa hvala za Vaš trud. Želim Vam obilo nadaljnega uspeha pri Vašem delu. Prisrčno pozdravljeni! T. Lebar W Barberton, O. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam naročnino za šest mesecev. Ameriško Domovino prav rada berem, saj to je naš ljubljeni katoliški list. Sedaj -pa celo uredništvo lepo pozdravljam in želim srečne in zdrave velikonočne praznike. Zbogom! Mary Zakrajšek Tito je zbolel in odšel na Brione počivat BEOGRAD, SFRJ. — Jug-0' slavij a je imela pretekli teden svojo običajno pomladansko p°' litičn-Oj senzacijo. Zvedela je *z “uradnih virov”, da je Tito zbolel in da so ga njegovi zdravniki poslali na oddih na Brione-V Jugoslaviji sedaj res razsaja influenca, lahko je mogoče, da je oplazila tudi Tita, toda dipl0' matski krogi v to ne verjamej0' Večina med njimi misli, da ima bolezen političen značaj, ^ je v zvezi s političnimi trenji za kulisami med komunističnimi vrhovi. Nekateri verjamejo, da bo Hruščev -napovedal “nekaj posebnega” na zboru komunističnih -diktatorjev v Budimp6' šti, ki se bo vršil začetkom aprila. Izjava bo gotovo obravnavala spor med Mo-skvo in, Pei' pingom. Kako se bo glasila, v0' dilni komunisti gotovo vedo-Morda bo talka, da ne bo Til11 všeč. Ker je povabljen v Budimpešto, je hitro zbolel, da se iz' ogne neprijetni poti. Da Titova bolezen ne more biti prehuda, se vidi po- tem, 4a je ravno zadnje čase zelo akti0' no- sodeloval na raznih sejah i° sestankih vodilnih titovcev in jih ob takih prilikah tudi post6' no ozmerjal. Res pa je na drug1 strani, da so se mu sedaj za°e' la leta zelo poznati. Prvi avtomobilski tufl*1 skozi Alpe izročen Pr°' metu ■ AOSTA, Ital. — Pred Vetl0! leti so začeli vrtati avtornobi ski tunel med Švico in Italij0, Rabili so zanj 2.5 milijona lavnih dni. Zaposlenih je l ^ bil° 1,200 delavcev, 17 med njimi je bilo ubitih tekom dela. Pred01 tec6 Na leži 1,500 metrov visoko, pod prelazom sv. Gotharda. ^ obeh straneh, italijanski in sVl carski, je speljana do- pred°r^ posebna avtomobilska cesta dolgimi galerijami, tako da sS bo promet lahko vršil nernat60 celo leto. Rov sam za predm- r bil prebit že L 1962. Podoben predor kopljejo daj tudi med Francijo in Ita jo; bo veliko daljši in bo tek6^ pod Mont Blancom. Letošnjo Je sen bo izročen prometu. -Oba predora sta plod zaseb ^ pobude in je njihova uprava rokah zasebnih podjetij. UpaJ ’ da -bodo vse stroške 'za inves j, cije in vzdrževanje lahko kr1 ^ z vstopnicami, ki jih bodo Pr° dajali ob vhodih v predore- Predstavniški dom Chicago, 111. — Spoštovani! Tukaj Vam pošiljam ček za na-daljno enoletno naročnino. A-meriško Domovino rada berem. Vas vse v uradu lepo pozdravljam in obenem -želim srečne in blagoslova polne velikonočne praznike, da bi jih vsi v najboljšem zdravju praznovali. Frances Tramte obravnaval vprašani6 molitve v javnih Šola.. WASHINGTON, D.C. ie grešnik Celler, ki na°e^j. pravnemu odboru predsth škega -doma, je objavil, da ^ njegov odbor začel -koncem prila o b r a v n avati vpraš9^ spremembe ustave, ki naj voli molitev v javnih šolah- ^ je sedaj glasom razsodbe ^ višjega federalnega sodišča P^ povedano. S tem pa ni zadoV na naša javnost, kair se V1 .^j tem, da je bilo v predsta^111 v dom -poslano kar 35 Pred.0^jja za spremembo ustave, da bi molitev zopet dovoljena. Cellerjev odbor ni ravn0 j-o-vdušen za debato o tem./da blemu, toda Celler je izjavl ’ ^ je pritisk javnosti tako hu ’ ] se mu Kongres ne bo ^jj dolgo upirati. Talko bomo v letošnjem voli-vnem letu P g zakona o civilnih pravic3 podpiranju tujine, o boju P revščini še nov kočljiv za^°^je' načrt, ki gotovo ne bo valno vplival na volivce P ^ vembrskih volitvah. Tega s^0jj kongresniki in senatorji naj bojijo. Razume se, da se — - ^ kom ne bo nikamor -obravnavanj u tega s p o r n predmeta. kongre^ Kraljeva irtera t RALEIGH, N,C. — P° p° -kih tobačne industrije P°ka.v0-naši deželi okoli 32 odsto “king-size” cigaret. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta BLAGOR MIROTVORCEM Veliki teden bo, ,ko bodo ti-skali te-le vrstice. K bralcem v Kanado bodo pa prispele do dneva Vstajenja. Naj nas tudi ^isli teh skromnih vrstic poma-Sajo pripeljati skozi veliki te-d_en do dneva miru — do nede-Vstajenja. Zopet smo v času, ko z žalost-1° podoživljamo veliko dramo človeške zgodovine, dramo, ko le bil Knez miru zasledovan, aretiran, protipostavno obsojen saj oblastnik ni dobil nobene dbvde na njem —, nečloveško Vpen in na križu usmrčen. Zgodovina mu življenju slovenskega študenta v tujini. A primerjajmo poznanje Slovencev pred 25 le-borba, ki je bila in bo. Sovra- j ^ jn spoznali bomo globoko in štvo med kačo in Ženo; a Žena široko ‘ipicado”, ki jo je sloven-bo kači glavo strla. Kako se mo- s]^ človek v tem majhnem času ti, kdor misli, da bo z lažjo, pre- nasekal v tuje mišljenje. Mladinske organizacije slave petnajstletnico Obstoja. Sedmo leto že izhaja “Mladin-Peto leto že obhaja srednješolski tečaj. ! svoje tak tike. Nikdar ni skrival svojih dejanj. V agilnosti svoje-jga poslanstva ni poj en j aval, na-!sprotno: čim ostrejša je postaja-tefi prvega ve i ega ja j30r|3a) tem ^0jj u East I5(ith Street KEnntore i-94!l 1 s. ČE SE SELITE nam takoj pošljite. Ni pismo. Naslove izpolnite ta odrezek m ga A-C . menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslbva j? nujna. M >«•'rp t!0 o h .''‘roj'; AMERJŠKA DOMOVINA till? St. Clair Ave, Moj stari naslov; t -> r m s ; t.' L; t i j Cleveland 3, Ohio I;'’ l,: - : Moj novi naslov: MOJE IME: Phone 425-5647. (60) začel brusiti Danuši koso. so se zopet iznova i I'' začela IL PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO ■'A M 0 to M 0 0 0 0 0 0 M 0 Ul 0 0 0 M ■m. EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO. m East 25» St. IVanhoe 14700 VOŠČIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! r B r 50 r 8 r 50 r e g? 8' r 8 r 8 if 8 If 8 8 0 Ui 0 UJ 0 0 0 0 0 0 0 M 0 0 0 M 0 US 0 458 E. 152nd St. IV 1-3118 f g 8 LOUIS A. ŽELE - JOSEPH ŽELE, Jr. SUTTON C. G1ROD Kličete nas lahko vsak čas. You may call us at any time. Our ambulance and cars always at your service. Cadillac bolniški voz Qjj z oksigensko napravo I________ I ' i a *0 m M % DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE 56 r r I r I I I f g r ______8 w VESELA VELIKA NOČ! ALELUJA! r I '0, SLAK OPTIK 1123 NORWOOD RD. r i EX 1-0850 I’, M 0 4 0 M STORES FOR RENT NEAR BUSY INTERSECTION 3000 Block and Lincoln Av. Single store. — Unheated. — Reasonable. Call LO 1-5080. 0 M 0 & 0 U8 0 0 & 0 U? 0 (59) if 8 r 8 if 8 r 8 r 8 if 8 if Vesele velikonočne praznike in veselo Alelujo želi naša tvrdka prijateljem in klijentom in se priporočamo še za naprej. Ustanovljeno leta 1908 HAFFNER INSURANCE AGENCY 815 Superior Ave. NORMAN P. HAFFNER 771-2929 8 0 UŠ 0 0 UŠ 0- UŠ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM DRAGIM ROJAKOM RUDY KRISTAVNIK COMPANY GRADBENA DELA — MIZARSTVO 5908 BONNA AVENUE Telefon podnevi HE 1-09G5,, zvečer HE 1-1108 0 0 0 0 0 0 0 0 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN VESELO ALELUJO ROZI JAKLIČ, lastnica TRIANGLE DRY CLEANING ^ 1136 East 71st St. HEndcrson 2-1350 f$ ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kot nova!—Se priporočamo! Qj ^ 7117 St. Clair Ave. 0 SATELLITE BAR i £ 16 £ Phone EN 1-8655 g| LASTNIKA STANLEY IN MIMI MARIN VOŠČITA g 0 SVOJIM GOSTOM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE I pl