Za poduk in kratek čas. Ia Gradca d» Snrajeva. (Dogodki iz življenja vojaškega duhornika v bosenski vojski 1. 1878.) VI. GarSin se mora med 7ečje trge šteti. Nekatera poslopja so čedna in 7isoka. Le cerk^ica, ki stoji pri 7bodu 7 trg, je niajbna, sicer pa snažua in skrbno oko^aio^ana. Pos^ečena je 87. Mate^žu. Na banderah in bandericab so brvatski uapisi, n. pr. rS7. Mihajl moli za nas." Iz Garčiua 8mo zjutraj za rana odrinili. Drngi a7gust je bil kolikor toliko lep in prijcteu dan, ker 7saj ni deže7alo. Poto^ati pa je bilo skoro težeje, nego prejšnje dui, ker ae je blato 6revlje7 prijeraalo, kakor testo gospodinjinib rok. A glas, da je denešnji nmarš" najkrajši, oživljal aam je ,,korajžol< in 7eeelje. Lepe 7asi so bile uže gosteje nasejane, kakor prve dni. Rezali smo jo skozi Selno, Trn- jane, Vrano^ce, Buko7lje, dokler nismo dospeli okoli J/j|l 1. 7 avBtiijski Brod. Tu ee je 7se trlo 7ojako7: peaako^, konjiko7, kanonirje^, pijonirje^, cesarskih in deželnih 7ozniko7. Z 7elikim trudom smo prerili 8 87ojo ^kolono" skoz te nemirne in in ^rešeče čete do obrežja Sa^inega, kjer smo pustili 707.07e, posta7i7Ši jih 7 tri ,,paralelne" ali 7saksebne rede. Potem smo sli iskat 87ojib nk7artirje^", ki so bili raztrešeni po 7seh oglih in koncih sHsnenih ulic. Le meni ni trebalo 7rata dolgo speajati tje gori po hišnib šte^ilkab, ker mi je bil zvonik frančiškanskega samostana magnetna igla in menik, ki ne dasta tujcu pota zgrešiti. Cerk^a in samostan stojita tik reke Sa^e na pra7 ugodnem kraju. Ko dojdem do samostanskih 7rat, bila so že na stežaj odprta. Skozi nja pa so nosili 7ojaki raz slavonskih 70Z07 žaklje, kište, ter so njih po dolgih hodnikih zlagali. Vsi koti so biii že polni razno^rstne 7ojaške robe. Mislil bi bil, da sem zašel 7 kakšen ,,magacin" napra^ljen iz cerk^enega poslopja — česar ni ra^no redko najti po našib mestih — ko bi me ne bil uže od daleč pozdra^ljal 0. 7ikarij: ,,dobro došo! dobro došo, gospodine!" in mi takoj odkazal piostornega, čednega in pra7 prijetnega stano^anja. Danes so obhajali 00. frančiškani 7eseli praznik porcijunkulski. Iz bližnjih in dalnib župnij se je bilo kakih 14 dubovniko^ k tej slo^esnosti zbralo. Pri obedu smo bili židane 7olje. Vršila se je napitnica na napitnico, kakor se ta slnvjanska navada sploh uabaja po Sla^oniji in HiTatski. K 7sakej se je zapela kaka piimerna pesem, n. pr. nGde 8tanak moj", ,,Hej Slo^ani", nNaprej zastava Slave", nS7emu S7etu svitje zora", rKod Balkaua nema dana" in muogo drugib resnih in poskočnib. V tako 7ilein posteno 7eselem društ^u so zginili 7si greuki spominki na prestane teža^e. Težkega srca smo se razšli, da se menda nikoli yeč ne 7idimo tako 7eseli in zbrani pri gostoljubnib 00. frančiškanih. Iz mojc sobe 7 prvem nadstropju je lil prekrasen razgled na mimo deročo Savo in na daleč tam 7 zatonu 7 megle zakrite bosenske planine. Kakih 100 korako^ od samostana je 7ezal no7i, za prelaz naše armade napravijeni, most bogato Sla^onijo s srebrno Bosno. Posta^ili so ga dne 29. julija naši spretni pijonirji 7 ednej uri. Most sloni na majbnib ladjicah — pontonih — in se dade na 78ako stran odpreti, kar je potrebno, da zamorejo parobrodi in druge večje iu mai :še ladije brez zaruude dalje plavati ali proti Sisku ali proti Šaruacu. Prvi, ki je stopil preko tega pla^ajofiega mosta na turško zemljo, bila je a^strijska brabra ariuada, ki je dne 29. julija ob šestib zjutraj začela marširati na bosenska tla. Bil je trenotek 7elc7ažen, prizor 7eličasten. Godba je svirala a^strijsko himno ali cesarsko pesem, na kordonskej biši turške straže pa je ponosno zaplabutal visoko v zraku avstiijski orel; in raz tela bosenskib kristijanov so padle težke spone, 7 ktere jih je bilo 4151etno turško snženst^o 7ko7alo. V tnrškem Brodu so se rojaki z oficirji 7ied brez boja podali. Proatakom smo 7aakorano orožje pobrali, oficirjem pa sablje pustili. Vaeni pa je bilo ua 70IJ0 dano, ostati ali pa ae 7 Turčijo pieseliti. Kakor čujeua, boče jih 7eč 7 našo 8lužbo stopiti. Ca8tniki turški stopajo ponosno po Brodskih ulicah. Po zunanjem soditi, niso ra^no zado^oljni s S7ojo osodo. Kako tudi! Tuiek ne more biti vesel, ako ni gospodar nad gjaurom — nevernikom, kakor imeuujc kiistijana. Zato se tudi 7saki dan po 7eč turških družin preseli iz Bosne 7 Brod a iz Broda po ladjab na Tur^ko. Da njim je Sa7a prizaneslji^a in pot sretna! Kroz dan je bilo 7 Brodu uajži^ahnejše pri pijoniiskem mostu, kakor sein lehko iz 87oje sobe opazo^al. Kakor mra^elj po mra^ljinjaku je tu gomezilo 78ako7rstnega ljudat^a. Vsled silnega hrupa in 7reša nisi lastnih besed razumel. Po zraku so se razlagali človeški in živinski glaso^i. Vmes je pa donela mozeg in kosti prešiDJajoča trompeta in zabuhli bobea. Da si zašel 7 to zmešnja^o, izmotal si 8e težko iz nje. Tam na sredi mosta se je re^ežu Sla^oncu potrupalo desno zadnje kolo, ta se je diugeniu na tla zgrudila suba, izstradana kobila, ne daleč sta tretjemu pretegnjega konjiča z 7ozom 7 blatu obtifiala. Na nasprotnem bregu pa je stotnik bripayo komandiral pijonirjem, da naj brž pri sredi odklenejo moat, ker ae od zgori iu doli bližajo ladje. Vse take dogodke si lekko 7 par minutah pri mostu doži^el. Nekteri dan se 7rsta 7ozniko7 v Boano nikakor ni hotela pretrgati. Od ranega jutra do poznega 7ečera so drdiali nepreneboma čez most; dne 2. a7gusta prepeljalo se njib je 4000. (Dalje prih.) Smešničar 3. Juri je a^ojo ženo pokopal in se močno jokal. Sosed ga pride tolažit rekoč: Kaj boš se toliko žalostil in jokal, 78aj nisi imel ""'' J~brc ure pri rajni Urai, rad bodi, da njo sebi vzel! rTočno zato se jočera, da jo sebi 7zel; kajti jaz sem se nje po 15- pljeuju 78aj srečno znebil, toda kaj bo j moral prestati, ki jo bo na 78« 7ečne ai pri aebi imeti?! R. M.