List se korUtl d»l»v-ekega l|ud«tva. Delavci ao opravičeni do ker productre|o.
^aega ker p»
T hi a paper I« devoted to th« Intereet« of the working cleaa. Worker« ere entitled to all whet thev produce.
Kni»i»a a- «-oood-otu» eatt.r, Doc. t, 1WT, al Um pool offw« •I Ct>kro*o IU. UUdr. it« Act of I'otfMu of Moroh trd.
Office: 2146 Blue lalaod Are,
"Delavci vseh dežela, združite se".
PAZITE!
ne številko v oklepe|u-ki ee nahe|e poleg ve-šega nealove. prilepile, nega «pod«) «II	.
ne ovitku. Ako (133) |e Številke . t C dal vem • prihodnjo Številko nešega liete poteče naročnine. Proei-mo ponovite |o tako).
Štev. (No.) 132.
Chicago, I1L, 22. marca (March), 1910.
Leto (VoL) V.
Delavski bo|L
Oefetralni itrajk po vsi Pennsyl-
vuniji neizogiben? — fitrajk
. premogarjev na vidiku.
— Sijajna zmaga v Spokane, Wash.
—	Boj v Philadelphiji je Se vedno vroč. Generalni štrajk narašča. V petek se je pridružila štraj-karjetn unija kovačev, ki podko-vajo konje in večje število proda-jaluiških klerkov. Mnogo proda-jolnic v predmestu je vsled tega zaprlo vrata. "Philadelphia Rapid Transit Co.M je že v toliko podlegla pred štrajkarji, da se je zadnji teden začela pogajati s štrajkarskim odborom, dasi je prve dni stavke trdovratno odklonila vsak dogovor, češ: "Mi se ne pogajamo" Kompanija je sedaj pri volji sprejeti pogoje za mir, edino brani se, odpustiti nektere skabe in pa 137 štrajkajočih vs-lužbencev, pravi, da ne sprejme nazaj. C. O. Pratt, voditelj štraj-ka, je pa odgovoril: "Sprejeti morate vse, ali pa nobenega t Boj bo trajal tako dolgo, dokler družba ne pristane na naše zahteve."
Voditelji štrajka so dali kom-paniji čas do 21. marea (to je bilo včeraj), da se premisli. Ako se ne udš do tega časa in ne privoli, v zahteve štrajkarjev, poklicalo bo vodstvo American Federation of Labor v Pa. vse organizirane delavce na splošni štrajk po vsi državi. E. E. Gdeenwalt, predsed nik A. F. of L. v Pa je zdaj v Philadelphiji in čaka sklepčnega odgovora cesto - železniške družbe.
—	Pogajanja radi nove plačilne lestvice se vrše že dva tedna med ¿«»topniki- operaterjev pnmmg» in premogarske organizacije United Mine Workers of America. Združeni premogarji zahtevajo 10% povišanje plače. Operator Horace L. Chapman iz Ohio se grozi, da premogokopne družbe ne bodo zvišale plače; nasprotno pa odgovarja Lewis, predsednik U. M. W. of A., da bo štrajk, ako baroni premoga do 1. aprila ne odobrijo predložene jim nove plačilne lestvice.
—	27.000 strojevodij in kurja-čev, organiziranih v "Brotherhoo of Locomotive Firemen and Engi-nemen" in vposlenih na 45 ih železnicah zapadno od Chicage, je dalo minuli teden ultimatum železniškim upravam: ali pogajanje za večjo plačo, ali pa štrajk. Delavci so že določili dan za pri-četek štrajka, ako železnice do določenega časa ne stopijo v resen dogovor.
—	Boj za svobodo govora v Spokane, Wash., je končan — z zmago ondotnega delavstva, organiziranega v *4 Industrial Workers of the World". Mestni svet je odredil, da smejo delavci zopet svobodno govoriti na ulicah in prirejati shode. Dalje je mestna oblast povrnila nazaj organizaciji vse zaplenjene listine, knjige, chartere in drugo imovino, ktero je brutalna policija minulo jesen s silo odvzela v prostorih, kjer je sedež omenjene, organizacije.. Veliko govornikov in uradnikov unije, kteri so bili vrženi v zapor, so zdaj opreščeni.
Znameniti boj za svobodo v Spokane se je začel 2. novembra 1909. Lokalni kapitalisti s pomočjo mestne vlade so se za rotili, da dokraja ugonobijo "Združene in-, dustrielne delavce". Prepovedan je bil vsak delavski shod, bodisi na ulici ali v dvorani,' in ko so delavci prezrli to prepoved, bili so kruto napadani. in stlačeni v zapore. Na stotine delavcev in mnogo delavk je bilo vrženih v ječo, ker so skušali govoriti na uličnih voglih. Toda delavci so primesi i vse, borili se' vstrajno. dokler ni po pretečenem boju o-majila kapitalistična klika.
Živeli zavedni delavci v Spo-kanp! Živela abserfutna svoboda fovjnral!
Splošen pregled.
_______ •
—	Zadnje dni je padla cena sirovemu maslu za 7. centov pri funtu. Naivneži trdijo4 da je zakrivila vlada v Washington!!, ker je uvedla preiskava o draginji.
Trust za sirovo maslo, ko uganja svoje burke s cenami pod masko borze (Board of Trade) izjavlja, da so cene padle radi tega, ker se je znižal konzum vsled previsokih cen.
Pribita resnica je, da dandanes delavska družina istotako ne more kupiti pristnega sirovega masla, kot prešicjega mesa, katerega cena gre vsaki dan kvišku. Položaj za delavca je res tužen.
Ali pravcato lopovstvo oderuhov in rope rje v z živili se zrcali v tem dogodku. Trust za živež je bojkotiral v Columbus, O., nekega trgovca z j est v i na m i, ker je prodajal svoje blago za nižjo ceno, kot je določil trust. V tem slučaju ima vlada očiten dokaz za zločinske mahinacije trusta. Seveda ne bo vlada storila nič. Ako bi hoteli „dam« v kapitalistični človeški družbi zapreti vse oderuhe in roparje z živili, tedaj bi bilo treba zidati novih jetnišnic, ker v sedanjih ni prostora za nje.
e	e
*
—	Philadelphia je še danes tako srečno mesto, da ima navadno kriminalno pravo (common law crimes). V drugih državah vzame sodišče le taka hudodelstva na znanje, katera so zakonodajalci proglasili za zločine. Razlika se dš pojasriiti pa kratko. Navadno kriminalno pravo (common law) glede zarote obstoji še izza časa kraljice Elizabete. Staro je torej 300 let, ko so delavci živeli še v navadnem tlačanstvu in so jih smatrali za brezpravna človeška bitja. V smislu tega zakona, ki označuj* štrajk za zaroto, hočejo sedaj naiitopiti proti voditeljem stavke v Philadelphiji.
To je očiten škandal za ameriško ljudstvo, da »e dandanes še sploh kdo u<ps sklicevati na t« zakon. Ta štrajk pa tudi dokazuje odprto, kakšne krasne zakone i-
mamo še danes v nekaterih državah velike ameriške republike.
e	e
e
— Udarec za udarcem dobiva nova prosperiteta — zlati in dobri časi za delavce. V gospodarstvu vlada nejasnost, kar dokazuje znižanje produkcije na vzhodu. Tudi vznemirjajoče vesti, ki prihajajo z njujorške borze, so slabo ¿pričevalo za dobre čase. Neki trgovski list sodi optimistično. List
Spomnimo se!
Spomnimo se pred vel^konoč in na velikonočni praznik, da si delavstvo mora v boju izvojevati svojo osvoboditev, svoje vstajen-je.
Spomnimo se, da je jedino jamstvo za delavski vspeh in zmage: delavska razredna organizacija — združevanje v industrie4nih unijah in političnih organizacijah Vt*u7daje' bora vodila previsoko socialistične stranke.	pričenjajočo prosperiteto.
Spomnimo se, da je najvažnejše orožje v našem boju naše časopisje in naša književnost; vsled tega podpiraj mo in vedno razšir-jajmo naš tisk.
Spomnimo se, da je delavski razred prepuščen jedino sam sebi, in zato moramo vedno jačiti našo moč z agitacijskim in organizacijskim delom — od buržoa-zije ne pričakujmo ničesar.
Spomnimo se, da je naše rob-stvo neizinerpo, beda silna in neznosna in da naša osvoboditev zavisi od nas samih, od zavesti, sloge in vzajemnosti proletarcev celega sveta — pa pomnožujmo naše vrste, Vzbujajmo nezavedne, učimo naše brate razrednega boja.
Pravemu socialistu je na misli potreba njegovega razreda, njegove stranke. On dobro ve, da prazna slava vstajenja, kakršno slavi cerkev na velikonoč, ne vodi k našemu vstajenju. V strajni a-gitaciji in delu za organizacijo je naše Vstajenje — osvoboditev izpod jarma gospodarskega, političnega in kulturnega robstva.
Pomislite na to in žrtvujte na altar borbe, kar vam nalaga vest. Bodite borHci in vzgajajte bodil-ce 1 Združujte	združujte tu-
di druge 1 Izobražujte se in izob-e druge! V tem je naše Vstajenje!
čimur
mora logično slediti reakcija. Ali ta reakcija ne bo rodila nove krize, marveč bo odprla pot zdrave mir gospodarstvu. . •	~
Zopet drugi trdijo, da je to reakcijo povzročila Taftova izjava, češ, da ne bo oviral sodišč, če zasledujejo zločinske truste. Trust-jani hočejo dokazati, kako nevarno je, ako se jim hoče zabraniti odirati in skubiti ameriško ljudstvo.
Naj bo, kakor hoče. Vsekakor ta dejstva dokazujejo, ka^to gnilo je gospodarstvo v kapitalistični družbi, kako neznosna je postala dandanes kapitalistična sužnost. Peščica trustjanov si upa groziti ljirdstvu z lakot jo in bedo, ako ljudstvo že v prihodnje noče mirno gledati, kako ji ta peščica krade sadove dela.
Proč s kapitalistično družbo!
e	e
e
—	Rockefellerju, ki je protestant, je papež — "sveti oče" v dimu poslal svoj apostolski blago, slov brzojavnim potom kot dobrotniku Človeštva.
Nas bi pa bolj zanimata, da bi se papež izjavil, je li tak način, kakeršnim je Rockefeller pridobil svoje premoženje pošten al» nepošten.
Sumljivo' je že, da je papež blagoslovi protestanta, po katoliških načelih krivoverca, katerega na dmzem svetu čaka peklenski ra-ženj.
Kdo včf Morda pa sedanji pa-j>ež tudi ne da nič za drugi svet. Mogoče smatra drugi svet le za parklja, s katerim se da strašiti le nevedno in neuko ljudstvo. Papež že ve, kaj dela. Saj je nezmotljiv, pa še prvi in najvišji božji namestnik na zemlji. Ako papež ne verjame, da bodo na drugem svetu pekli krivoverce kot janjce na ražnju, potem tudi nam ni treba verjeti v nebesa in pekel na drugem »vetu.
Posnema jmo papeža, "svetega očeta" v Rimu, katerega razsvetljuje sam sv. duh. Iščimo nebesa na zemlji, pekel že imamo.
Zrušimo pekel — kapitalistično človeško družbo in ustanovimo socialistično. Vse drugo bo pa prišlo tudi brez papeževega žegna.
e	e
*
—	Na Dunaji je umrl župan, dr. Lueger, politični šarlatan najnižje vrste. Dr. Lueger je hudo črtil Žide — seveda siromake, z bogatini, Rothschildi, Hirschi in drugimi je pa bil v tesni prijateljski in trgovinski zvezi. Kot demokrat je pričel svojo politično karijero. Radikalni liberalci so stavili ves up na njega. Ali častihlepni Lueger je uvidel kmalu, da z demokratizmom ne bo za svojo osebieo dosegel, po čim je hrepenela njegova časti in denarja lačna duša. Postal je an t i se m it, kr«* ščanski socialec, klerikalec — demagog najslabšega 'kalibra. Star obrabljen šlager: "malemu obrtniku je treba pomagati" je spremenil še v nižjo frazo: "vse gorje na svetu je zakrivil Žid". Tako je nastal socializem bedakov na Dunaji. kakor je stari in pošteni Kro-nawetter krstil antisemitizem. Lueger je j**itajal od dne do dne večji reakcionar. Iz nekdanjega radikalno demokratičnega advokata, ki je v dobi preganjanja zagovarjal socialiste, je postal avstrijski patriot. Klanjaj se je Pro-hazku, avstrijskemu cesarju, lizal je škofovske palice in svojo uda-nost do papeža klical javno v svet. ' Ko je Lueger uvidel, da z obrtniki samimi ne doseže svojih eil-
jev, je pričel loviti delavce. V začetku je imel še nekaj sreče. Delavci so mu kmalu pričeli obračati hrbet vsled uspešne socialistične agitacije. Socialisti so ga pobijali s takim vspehom, da je luegarija prihajala čimdalje bolj na kant. Ce bi bil Lueger živel še eno desetletje, bi bil doživel tudi svoj poraz.
Lueger je bil talent, pa človek brez značaja.
Omenili smo Luegarja, ker so klerikalci ua Slovenskem njegove politične plitke fraze posneli in Auštarciča postavili na čelo klerikalni stranki, ki naj bi po vzorcu Luegarja zajezil pqt- napredku med Slovenci.
O uirtvih ne govorimo slabo. A to kar snio povedali o Luegarju. je ivsniea in sploh najboljše, kar
smo mogli pisati o njemu.
e	•
e
—	Cena za ineso ne gre kvišku le v Zeti. drž, amp§k po celem svetu. V Avstraliji je poskočila cena za izvozno meso pri sto funtih: govedina od #5.23 na $5.40; ja-gnjetina <h1 $3.82 na $6.47.
V	Argentiniji se je podražila govedina od $1.75 do $4.38; ja-gnjetina pa pocenila od $4.95 do $3.50,
V	Kanadi je povprečno poskočila cena pri funtu od ct. 6.1 do ct. 8.$; pri jagnjetini pa od ct. 6.1 do 11.2.
Navedli amo države, ozemlja, ki izvažajo največ mesa v dokaz, da so kapitalistični interesi povsod enaki in da s pomočjo kapitalistične državne mašinerije vkrade-
jo ljudst vu zadnji vinar iz žepa.
e ^ e
—	Policajski načelnik v Philadelphiji je po poročilu lista "Nor-th American" delničar družbe, ki lastn^E» v Philadelphiji ulično železnico.
Ta vest nam pojasnile, zakaj policajski paša tako ponižno služi ulično železniški družbi. Policaji se pa nič drugače ne obnašajo kot ruski kozaki. V interesu ulično železniških delnic, ktere lastuje njih načelnik, pobijajo s količi radovedneže in štrajkarje.
e	e
e
—	Sinova srbskega kralja, tako poročajo kapitalistični časniki, bodeta prišla v "slavno ameriško republiko svobodnih in vrlih mož" iskat neveste. •
Ako je to porodilo resnično, potem je fakt, d ji ameriške dolarske princezinje cenijo zelo nizko v Evropi.
• •
«
—	V nobeni državi na svetu ni toliko socialnih bojev kot v ameriški republiki. Strajk se pojavlja za štrajkom in štrajke imamo pov-Nod.
Kaj to dokazuje? .
Nikjer na svetu niso kapitalisti tako lačni profita, pa tudi nikjer niso tako brutalni napram delavcem kot v obljubljeni deželi.
e	e
*
—	Zvezina vlada je izjavila, da ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko posredovala, da bi se dosegel mir v ulično železniškem štrajku v Philadelphiji.
Pač žalostno spričevalo za vlado.
Majhna peščica ošabnih kapitalistov, ki je ljudstvu ukradla ulice, provocira štrajk, da bi uničila unijo uličflo železniških vslužben-cev, ,
Kapitalisti ostanejo trmoglavi, delavci ne morejo pod kapitalističnimi pogoji sprejeti dela. ako nočejo sebe in svojce obsoditi na prostovoljno in počasno smrt vsled lakote. Delavci apelirajo na solidarnost druzih delavcev. In v mestu nastane splošna stavka. In vzlic temu so kapitalisti trmoglavi. Ponosno izjavljajo, da s«' nočejo in se ne bodo pogajali s delavci. Delavska solidarnost raste. In v državi Pennsvlvaniji že dviga splošen štrajk svojo glavo.
Trgovci in obrtniki se boje izgub. katere bi jim prineula takšna vojna na induetrielnem polju m zaprosijo zvezno vlado, naj po-
sreduje in prisili trmoglave kapitaliste, da se podvržejo razsodišču.	, ' ,
*
Vlada se pa skrije za konstitu-oijo in pravi, da ne more posredovati v prilog miru.
Sevčj gre se za kapitaliste! Ako bi bilo treba ugnati delavce, bi vlada hitro posegla vmes z železno pestjo.
e	•
«
—. Kapitalistično časopisje poroča, da zvezina vlada ni nastopila za "špas", marveč zares proti mesarskim kraljem.
Mi ne poznamo namenov vlade, ali prepričani smo, da se mesarskim kraljem ne bo skrivil tudi las na glavi.
Zakaj!
Spominjamo se zgodovinskega dogodka, ki se je doigral v ameriški republiki.
Že pred dvajsetimi leti so mali mesarji nabirali denar in dokaze, da bi uničili mesarski trust in trustjanom pripomogli do jetniš-kega jopiča. Nabrali so lepo svo-to denarja, pa tudi nebroj dokazov. Najeli so dobrega in poštenega advokata, ki bi se dal preje obesiti, kot bi izdal svoje klijente za denar, katerega ao mu ponujali trustjani. Kar trustjani niso dosegli z denarjem, so pa pridobili drugim potom.
Nekega dne so neznani zlikov-ci vlomili v pisarno advokata in odnesli vse važne dokumente. Kdo je ukradel dokumente in na Čigav ukaz, ve lahko vsakdo, ki ima zdravo človeško pamet. •
In mi že danes povemo javno, da se ne bomo čudili, če bodo ne^ ko noč zdajšni dokazi tudi "fuč!"
POZIV
na slovesko delavstvo v Ameriki!
Čitateljem " Proletarca", kteri je glasilo slov. soc. org. v Ameriki je znano, da centrala ali glavni urad te organizacije je tu v Chi-cagu.
Centrala ima nalogo skrbeti, da se slovenski proletarijat drami in organizuje v soc. klube, razširja socialistični nauk med narodom. Skrbi, da slovenski narod tu v Ameriki ima enako stopinjo z drugimi narodi na socialističnem polju.
Znano je, da se je dosedaj v teku 2. let ustanovilo 21 socialističnih klubov. Več teh klubov se je razkopalo, vsled gospodarske krize. Nekaj radi slabega socialističnega prepričanja. Imamo tudi beležiti soc. klube, kteri so zvesti soc. organizaciji amer. stranke, plačujejo mesečne prispevke, a pri vsem tem pozabijo na svoj lastni narod in njeno organizacijo.
Res, da imamo lep napredek, na soc. polju v teku treh let. Konsta-tiramo pa tudi precejšni del, kar se je sezidalo, se je porušilo vsled preslabih finančnih podpor.
Organizacija je prosila narodno soc. stranko (Nat. soc. part.v of America), za podporo vzdržavan-ja slov. organizatorja. Odvrnila se je podpora s tem, da ne pripuščajo finance in da imajo preveč drugih stroškov. Vklijte sodnigi, to je zopet dokaz: ako sami ne skrbite za svoj narod, ostajali bomo zadej za drugimi.
Današnji sistem je tak, da brez denarja sc ne da nič narediti. Ako bi se vsi sodnigi zavedali svojih dolžnosti, beležili bi danes večji napredek.
Torej sodrugi. kteri se zavedate svojih dolžnosti, dramite, budite prolctarce, da se tudi oni zavedajo svojih dolžnosti v svoj lastni prid.	,
Ustanovljajte soc. klube in zbirališča za propagando socializma. Stopite v vrste -naših sobojevnikov in podpirajte vašo socialistično organizacijo z mesečnimi prispevki, celih : 5 ct. na mesec.
Teh borih pet centov na mesec si lahko vsakdo pritrga pri kozarcu pive; s tem bi bilo veliko pomaga mi vaši slov. soc. organizaciji. Poslal bi se organizator vsaj enkrat na leto po Zed. državah. kar bi pomenilo rast organi-
zacije. Od teh pet centov ima organizacija pokrivati stroške kakor: poštarina, tiskovine in usak-danji stroški pri upravi organizacije. Za vsak cent dobi vsak potrdilo (rezit.) Organizacija izdaja vsak četrt leta natančno poro-čHo, prejemkov in izdatkov.
Sodrugi! Ne pustite delati saino nekatere, to ni socialistično. — Niti ena oseba pri celi organizaciji ne dobi enega centa plače. Ves posel opravljajo sodrugi ob večerih in nedeljah po vsakdanjem napornem delu. Ne pustite onim. ki delajo za propagando, da bi izvrševali sami, to naporno delo. Pomagajte, vsak , po svoji skromni moči v harmoniji z organizacijo.
Opozarja se vse one klube, kteri, so zaostali z mesečnim asesmen-tom, da se vneprej oglasijo. Tudi vsak posamezni sodrug, kteri ni v kakem klubu, lahko pošlje kot podporo r.a centralo.
Centrala organizacije, ima mnogo dobrih načrtov v prid sloven. skega proletarijata, a vse to stane novce.
Sodrugi! Somišljeniki, na noge, na delo v svoj lastni prid.
Kapitalist se zaveda svojega stališča. — O delavec, zdrami se Zavedaj se Ti svojega! > Vsi prispevki naj se pošljejo na glavnega tajnika slov. soc. org.
John Petrich 4316. W. 31. St.
, IZ STRANKE.
Sodrugi v Chieagu opozarjamo na prihodno redno sejo socialističnega kluba št. 1. ki se vrši v prostorih Narodne dvorane na So. Centre Ave. dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer, da se je vdeleže polno-številno. . „ -
Poleg rednih in izvan rednih klubovih opravil bo na ti seji tudi daljša debata med sodrugoma Jože Zavrtnikom in Iv. Molekom. Predmet debate: "Glasovnica in parlamentarizem z ozirom na socializem." Zavrtnik govori za, a Molek proti.
Prost ustop imajo tudi nečlani. Vsledtega je vsakdo dobrodošel.
Naš socialistični klub je namreč zadnji mesec sklenil, da se take in jednake debate vršijo odslej na vsakfredni seji kluba, največ z namenom, da se sodrugi vadijo v govorništvu in za debatiranje z nasjkrotniki. V kratkem slede tudi javna predavanja v raznih političnih, gospodarskih, znanstvenih in kulturnih vprašanjih. ,
Neobhodno potrebno je, da take debate vpeljejo slovenski socialistični klubi tudi po drugih mestih Amerike.
Delavci! Ne iščite dela v mestih, kjer je štrajk! Delavec, ki se zaveda svojega razreda, ne bo za ves svet dopustil, da se mu na čelo pritisne pečat najgršega izdajstva: sramotno ime skab!
Stranka.
Sodrugi v Kansas City, Kans., so ustanovili soc. klub št. 21. s 14 sodrugi. Odbor: Jos. Snoy tajnik, 8. Central Ave., I>adislav Iie-nard, blagajnik in organizator, Jernej Ortes, organizator, Lorenc Gorjuk in Joseph Bartlovič, nadzornika.
Redne seje slov. soc. kluba št. 21. se vrše prvo sredo ob pol osmih in tretjo nedeljo ob 10. uri dopoldan v mesecu na Central Ave. 703. Room 3., dokler ne dobimo druge dvorane. — Drugič kaj več.
S proletarskim pozdravom,
Joseph Snoy.
¿odrug Frank Petrič, naš potovalni zastopnik, potuje ta teden po državi Kansas. Pooblaščen je pobirati staro in novo naročnino sa "Proletarca", pt-ejemati oglase, naročila za knjige in brošure itd. Sodmgom in prijateljem našega lista v Kansasu ga toplo priporočamo.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
noina so vsi razredno zavedni in dobro organizovani, zlasti pa domačini.
■) Ker so bile simpatije vsega pre-IZHAJA VSAKI TOREK. bivadstva odločno na naši strani
Lastaik ia iadsjatelj	I {q ^ [n licija|) ^ kor je
.	unija pW^ftU vaakenm
Naraialu: Za Americo ll.SO ss caio lato. 75c m štrajkarju po šest dolarjev na te-roi lata. ZaSTropoH «a calo lato. >1 a« pol leta. ^ ^ ^ ^ ^ bU() ^^ ^
u^i^JZZZZ^Stisr^rii^iiii? > komur skebati, — smo bili toliko ■ ii i i i» m	bolj prepričani, da zmagamo v
našem pravičnem boju. Ako bi bili vsi delavci solidarni,
PROLETARIAN«
Owned ud published Evaar Tuesday toy
feats Slavic Workmen's PublUhiaj Company Chkafo, MiaoU.
Glaailo Siovenske socialistic erganizacije v Ameriki.
Frank Podllpec. Prealdaut;
John Patrick, Secretary;
Frank JaueilC, Treasurer.
ftomcbimom rates: Limited States sad Caaada. UJO s year. 7Sc tor half year. Foreign countrici S2 a year, tl (or half year. AOvaaTTSIMO bates oa sfreemeat.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLKTAREC"
si
X. j. vsi za enega m eden za vse, in ako bi ne bilo med nami Jude-žev Iškarjotov, ki prodajo avoje delaske prepričanje za par grofov ter so vedno na uslugo svojim* izkoriščevalcem, — bi bil boj pač kmalu dokončan in zmaga naša, — vkljub temu, da stane unijo štrajk ogr<jmne žrtve, — okrog 2400 dolarjev na teden J
A žal, da so se dobili tudi med nami garjevci, ki so šli le za svojim osebnim dobičkom, — skupne | delavske koristi so jim pa deveta i brisra!
8146 Blue Ialand are. Cfricago, M., Domažim>m na {list moram pri.
znati, da se ni jed en med njimi ni dal izrabiti kompaniji kot stavko-kaz, pač pa nekaj nezavednih O-grov, nekaj Nemcev in — v našo sramoto — Dva Slovenca! In kar je se grse, — oba sta samca! Nista imela torej prav nobenih opravičljivih izgovorov, češ, da morata skrbeti za svojo družino, m bi toliko ložje ustrajaJa v stavki kot pa oženjeni delavci, ki imajo skrbeti za familijo. Unija je plačevala vsakemu štrajkarju po šest dolarju na teden, in s tem denarjem se neoienjenec za silo že preživi, vsaj nekaj časa; stavke itak ne trajajo večno.
Ta dva slovenska skeba, ki sta med . kamnoseškim štrajkom v Bedford, Inu. delala in se nista sramovala odjedati kruha m ovirati boja svojim tovarišem, — sta; Jack Pretnar, doma is Radovljice in Jakob Baloh iz Črnivc na Gorenjskem. /
Kakor sem že prej omenil, je vse prebivalstvo simpatiziralo s štrajkarji, da, celo Šerif in policija. In to pove veliko! Skebom pa je kazailo vse svoje ogorčenje na prav občuten način. Kjerkoli so videli skebe, so jih zasramovali in za njimi pljuvali s 44fej — klici." Posebno od žensk so jih morali mnogo preslišati. Nazadnje si že niso več upali hoditi pes na delo, marveč jim je kompanija preskrbela avtomobile, da so se na delo vozili. Oboroženi so bili tudi z revolverji. Prišlo je do večkratnih spopadov med skebi in štrajkarji, kjer se je streljalo z obeh strani. Štrajkarji so hotele, kjer so bili skebi nastanjeni, šturmali in v svoji opravičeni jezi skoro vse razbili. Šerifova naklonjenost od štrajkarjev se vidi v tem, da jim je dal deset minut časa, da so mo-
Brezposelnost
° _______
"Če bi se bil učil kaj druzega," je rekel neki delavec uradniku, "kot tolči kamenje, bi morda znal pisati tudi knjige. Knjige tudi ne povedo nič. Mnogo pripovedujejo kot jaz. Ali veste, kako je tukaj po zimiî Zima pride in na ulicah je tema. Le svetilke obsevajo človeške gomile, med katerimi se drenjamo mi in iščemo kruha. Za tem pride leto in delo poneha. Vidite, to vemo. Kdor je to doživel skozi nekaj let, tudi vé, da prihajajo meseci brez dela, v katerih, siromak nima kaj jesti. Zdaj se gre k oskrbniku za ubožce — v zastavnico. Človek vzame praznično obleko, uro in postelj. Dom postaja prazen.
Dan za dnevom mineva in čakamo, da bo dolgih mesecev konec in se vrnemo zopet na tlako. Človek je vendar svoboden delavec. Mar ni T
Pozovejo in prisilijo na« do stavke. Gospod, na mestu smo. To vam povem gospod. To je vsaj nekakšen boj. Ia beja nam je treba, ako nočemo poginiti, ker nam primanjkuje zraka in gibanja. Ali kedar pride »pomlad, tedaj je treba začeti zopet z nova. Tisti, ki so preživotarili zimo, gredo zopet k oskrbniku ubožcev, ki hrani njih imetek. Počasi dobé svoj imetek nazaj. Mejtem ko preštevajo svoje cunje, pa stradajo in delajo, delajo in stradajo. In kaj takega naj pozabimo? Da, da. Čestokrat pozabimo. To je uganjka — večja kot vse druge.
Ali kdor je doživel to skozi eno dve, tri leta, ne pozabi tega nikdar. Potem pride čas, ko se kaj ^fli skebe napasti ! takega pozabiti ne more. V naj- j Pripomnim se, da so bossi naro-boljšem slučaji pa tlači človeka čili iz Chicage same močne skebe, bojazen. Bojazen pred gladom, | in sicer v to svrho, da so ostalim brezposelnostjo, samomorom. Na skebom dajali pogum in da so se kaj naj pa človek mislit * j lahko s štrajkarji pretepavali. — Človek je bolan na duši vedno To je ob kratkem poročilo o in vedno . . . dan za dnem — noč kamnoseški stavki v Bedford, Ind. za nočjo. Spati ne more. Krasno, Po sklepu unije, imajo se ime-je čuti, da delavec prihaja truden na stavkokazov priobčiti v listih, od dela, se veseli žene in otroka, To so že storili glede svojih ske-
ter potolaži glad z navadno preprosto hrano in se vleže k počitku, da si nabavi novih močij za prihodnji dan.
Ležal sem na postelji in čul, da tiho hodijo okoli mene, ker so mislili, da spim. Ali spal nisem. Zaprl sem le oči, da ne vidim nič. Žena in otroci p;so mogli vedeti, da sem krčevito stiskal pesti in se v omotici vsled gladu boril sam s seboj, da nisem planil kvisko in storil in vsem hudo . . .
bov nemški in ogerski listi, o omenjenih dveh slovenskih stav-kokazih pa mi v javnosti doslej še nismo nič slišali.
Pozdrav vsem zavednim, organiziranim delavcem po Ameriki.
Johan Bizjak, kamnosek.
Dopisi.
Coweburg, Kans. 20. marca.
Cenjeno uredništvo našega pre-ljubljenega lista Proletarca:— .Dolgo me že ni bilo kaj t Leto nazaj bi se bil kmalu pridušil, da ne bom nikdar več zaostal z na-I ročnino, kar bi tudi ne smel sto-1 riti ne jaz, ne noben naročnik li-: sta, »li po domače cajtenge, pa to mi oprostite, ker jaz sem samo od zunaj videl šolo, kakor je že vi-
SLOVENSKI KAMNOSEŠKI SKEBI
Dne 13. novembra t. 1. smo bili	deti moje pisanje. List Proletarec
organizirani kamnoseki v Bedford	je najboljši list kar je sploh slo-
Ind. prisiljeni odložiti svoje orod-	venskih časopisov v Ameriki za
je ter zastavkati.	delavca. Zatorej bi se ga mogel
Naši bossi nam niso hoteli mir-	vsak slovenski delavec naročiti.
ma toliko časa, da vam veČi del iaprešaino žepe do zadnjega centa. Potem nas pa zopet pokličejo: pridite, upamo da bodete dobri in potrpežljivi. No, dobro je tako: hvala bogu na višavah in mir na zemlji tudi tistim ljudem kateri samo od delavskih rok živijo in zraven pa še denar na kupe dorn-fajo. No, pa kaj je zato. Je že menda božja voljli. Po smrt mislim, da bomo pa vsi jednako imeli. — K zaključku pozdrav-' ljain vs>e zavedne delavce po širni Ameriki, tebi Proletarec pa želim obilo novih naročnikov.
Z socialističnim pozdravom.
Luka Demšar.
Panama, m. 15. marca.
Slavno uredništvo Proletarca!
Prosim, blagovolite natisniti v nam priljubljeni list sledeče:
Panama, 111. Veseli pri mizi dovolili smo z malo podporo z sledečim besedilom:
Frank Cimerman da 25 ct. ker se vsi tukajšni Slovenci lepo razumemo. Iv. Miler da 10 ct., da bi srečno prodrli socialisti v Panamo 111. Jos. Perjančič da 25 ct. za v spomin svojim sodrugom socialistom. John Lipovš da 25 ct. ker je bil Proletarec edini list v najhujšem boju slavne S. N. P. J edini na njeni strani in ji pomagal do krasnega napredka. Majk Grbec da 10 ct. ker Ribničan neče na noben način socijalizma pri-poznati. Nikolaj Polovič da 25 ct. ker se nam tako lepo godi. Josip Kogolšek da 10 ct. da bi mu vle enkar zob ozdravel. Frank Petrič da 25 ct. v povzdigo slav. S. N. P. Jednote. John Lipovš da še 5 ct. ker je neki dopisnik v Indiana-polis Ind. kričal' v plahti, da ima S. N. P. J. miši v blagajni in še 5ct. da zato, da bi šel omenjeni dopisnikar v Chicago, 111. da bi tam daroval vsaj en tueat mark ktere bi tiste miši popolnoma zatrle. Val. Andolšek da 5 ct. ker je srečno prinesel pete med same so-cijaliste. Blaž*Tadej da 10 ct. ker e mu je zabava srečno obnesla. 'IV iv zija Ferjančič da 10et, ker 1 juhi najbolj .list 44Proletarec". John Lipovš da še 5 ct. ker se mu tudi Glasilo jako dopade. Josip Ferjančič da 5 ct. in potrjuje ta zadnji stavek. Ivan Miler da še 10 ct., da bi se povsod sooijalizem tako razširjal kakor na Panami, 111. Ladislav Kovač da še 25 ct. da bi Proletarec dnevnik postal. J. Lifrovš da še 5 ct., ker je bila plahta malo zbegana, ko se je odkril tednik Glasilo. Frank PetriČ da še 10 ct. da bi ga ustavili v Chi-cagu, 111. prej ko bi prišel med Calumetske skebe. Natalina Petrič da 5 ct., ker ne želi več videti sneženega Cajumeta. Frank Cimerman da 5 ct., ker mu je Ribničan na nogo stopil pri plesu. Avgust Čermelj da 25 ct. in potrjuje vse gori navedeno.
Pozdrav vsem sodrugom po širni Ameriki.
Jos. Ferjančič.
nim potom izpolniti naših opravičenih zahtev, in zato smo se oprijeli tega sredstva, da $i izboljšamo svoje raemere. V svesti »mo si bili, da se borimo za pravično delavsko stvar in da nam bodo stali v tem boju na strani vsi zavedni delavci in z nam čuteči delavski prijatelji.
V Bedford, Ind. dela mnogo domačinov, a tudi druge narodno-
Tukaj vam pošlem naročnino $1.50 in pa listu v podporo 50 ct. zato, ker je rekel od nekod neki nadškof, da preveč mesa pojemo 25. ct. Lahko je govoriti pri polni mizi 25 ct.
Kar se tiče dela, vam nimam kaj posebnega sporočiti. Delamo precej dobro, toda večji del le za kapitaliste. Draginja povsod raste. No, s 1. aprilom nam pa že
kanskem izkoriščevalcem ni nič. Torej le naprej1 delavci, združite in zavedajte se, ker le združenost ima moč. Za sedaj naj zadostuje to, se bom pa še v prihodnjič kaj oglasil.
Pozdrav vsem zavednim delavcem po Ameriki.
Jernej Hočevar.
Proslava pariške komune.
Hlovenski socijalistični klub št. 1. v Chicagu, 111., je priredil v spomin zgodovinskega dogodka Pariške komune proslava, ktera se je vršila v. veliki dvorani na Centre Ave. in 18 oeati ▼ nedeljo dne 20.«t. m. Klub je prevzel s tem veliko nalogo, tako glede programa kakor tudi glede izdatkov. Prirejati veselice v Chicagu, ni
hu je stalo zapisano: Živela komuna. Spodaj ste bili med rdečo zastavo in bakljo letnici 1871— 1910. Pod letnicami pa krasen verz:
Borimo se za boljše dnove.
Zdrobimo sužnosti okove.
Sistema vničimo krivice.
Naprej — za delavske pravice.
Haleyeva ropati
l
Meseca maja tega leta imeli bomo priliko, videti na nebu veliko in . veličanstveno repato zvezdo, ktere niso videli ljudje naše zemlje že dolgih 75 let. HaJeveva re-patiea, (tako se namreč imenuje po angleškem zvezdoslovcu Hale-yu, kteri je prvi proučil pota tega komenta in natančno določil, da se zopet vrne čez 75 lei) je bila zadnjič v obližju zemlje leta 1835, na-
lahka stvar. Treba je pred vsem , .	, , ,
računati z obiinatvom, kterega kar ?e	v neskončni
imamo po Številu sicer dosti, po zavednosti pa zelo malo. Večina je takih, ki bi najrajši služili vsem strankam, ugodili vsem o-sebam in zamerili se nikomur. Da se pa več gospodom ne da služiti, je že stara stvar. Gmotni uspehi se pač kažejo pri kakih "veledra
vsemir, odkoder se pa letos, na»; tančno po določenem času spet povrne. 18. ali 19. maja bo repatica najbližje naše zemlje in tisti čas bo zemlja šla skoz njen rep, ki je dolg milione milj.
Čim bolj se pa približuje repa-
ta zvezda zemlji, tem bolj se spet matičnih" predstavah svete *eže oglašajo razni "preroki", ki sku-ali Mlinov pod zemljo. Tam pa, ša jo plašiti neuke i judi, češ da pn-kjer se resnica in bedno delavsko bajajoči komet pomenja nevarnost stanje kaže v resnici, tam manjka za naao	Nekteri celo ode-
vselej tistih, ki ne marajo za re- 8V°ja f*na»tična prerokovan-snico. Boje se navadno priti tudi Ja 8 Plažiem znanosti. Med temi razne švigašvage, ki so za vse — "preroki" je par ameriških astro-a za nikogar ne kaj prida. . nomov Uvezdosloveev) in tudi ^ ^ Pa preidimo na «Javnost samo. francoski aatronom Kanul Flama-	'
Vzoored ie bil kai lx)*at JWoSlo "on pošilja take neslane šale med ! Prostora nam pr maigkuje, da Vzpored je DiJKaj bogat. Jugoslo-	7amoreibi bančno poročali o vseh sho-
v a miki Rad nič ki Ta m h urniki zhor «vet. Zadnji pravi, da zamere dih iQ dem0nstracijah, ob katerih
je bilo na tisoče in tisoče ljudi na ulicah pruskih mest, ter o vseh
zadoščenje. Socialna demokraeija na Nemškem je bila dolgo učiteljica vsemu zavednemu dela vu; brez vseh predsodkov se ra spoznati, da ni bilo na socia nem polju nikjer toliko resnega, globokouuinega, teoretičnega dela kolikor v Nemčiji; drugo dejstvo pa je naravnost velikanska organizacija" nemškega delavstva. V teh ozirih so nam bili nemški socialni deniokratje tako močni vzori, da jih kar nismo mogli dohajati. Nekaj družeča pa je bilo, kar se je pri njih z obžalovanjem pogrešalo. Bilo je včasih že videti, kakor da imajo nemški socialni demokratje samo razum, pa nič temperamenta.
Sedaj smo dobili dokaz, da imajo tudi tega. In to je radosten dokaz, kajti prav na Pruskem je treba mnogo temperamenta, mnogo žive bojevitovBti, da ¿e poruši junkerska prevzetnost in policaj-sko - utilitaristična starokopitnost, ki ni nikjer na svetu tako prešerna in tako zoprna kakor na Pruskem.
Začetek novega boja pruske socialne demokrarije je prav podoben bojem, ki jih je imela avstrijska socialna demokracija leta liT 05 in 1906 za državnozborsko volilno pravico. Prav zato, ker. imamo tudi mi pred seboj že mnogo takih težkih bojev, je sedanje gibanje na Pruskem tudi za nas zanimivo in vsak uspeh, ki ga do-
tudi HC!®ej0 tain' *ma 8VQj Pomen
venski Radnički Tamburaski zbor	|( I
je častno rešil svojo halogo. West- v*led velikanske količine kisika v
seite Damenchor je pel prekrasno	kometovem repu, kten se bo zme-
Lied der Arbeiterinen. Videli smo	*al 2 naAi™ zrakom, ko se dne 19.	uHf<ir:nii ^ ^
ra že večkrat «ai ta krasni ne-! »>aia 8re*ata> nastati 8tra*,ia !	fi	od"
ga že večkrat, saj ta Krasni, ne I J vsled,ktere da hi zemlia hko?«la" do skrajnosti zabita in
no, organ i v ano dela virt ""Ki no "	s,-, pravi, da ¿e v ko- ^.e« p. ,e b„o tako kakor
•ti: Ogri, Nemci, Slovenci. VeČi- itak rečejo kapitalisti: bodite do-
Rockwood, Pa.
Cenjeni urednik!
Dovolite mi malo prostora v našem socialističnem časopisu. Ker se nisem čital nobenega Časopisa od tukaj, zatorej vam bodem popisal nekoliko tukajšne razmere. — Tukaj v Rockwood je samo eden premogov rov,» pa se ta je tak. da se ga vsak ustraši na prvi pogled. No, ker imamo pa Slovenci trde kosti, smo ga le s ko-rajžo mahali, ali joj, še tisto smo zgubili, ker ne dobimo plačan naš trud. Od meseca januarja do sedaj so nam plačevaJi vedno s 75% sedaj pa še toliko ne. Zatorej smo se pa v rovu posvetovali, kako bi se dalo kaj dobiti in sklenili smo, štrajk. Nas ni dosti, pa vendar smo bili vsi eden; seveda, te Ame-rikance je težko pripraviti do tega, no pa že gre če se jih pripravi Drugi dan smo demostrirali mirno kakor se spodobi. Ker pa kompanija nima office tukaj, smo šli pa k Superintendentu v hišo seveda ne vsi, eden in povedal, kaj zahtevamo. Pa možu ni bilo nič všeč in je rekel: pojdite k rovu, jaz pridem čez pol ure. In res je prišel in začel pripovedovati, da nima denarja, da on ni kriv in koliko njega košta to ali ono in še druge čenčarije kar nam nič mar ni. Ko je videl, da ae ne damo omehčati/ je vendar plačal 25%; toraj imamo še vedno tri pede za dobiti, pa ne vem kako bo, kaj. No, Če pa ne bo drugače, bomo pa še bolj energično nastopili, kajti drugače s tem ameri-
ubrani glasOvTin pa izvrstna šola očarajo vsakegag.
Jugoslav. Radnički Pjevački zbor Sloboda, je pel Nočne stražarje in socialistično koračnico. Seveda, je mora«l še nekaj dodati, kajti lepo petje je pri nas tako redko, da ga skoro ne poznamo. Zato nas iz srca veseli, napredek imenovanega pevskega društva.
Hajduka in njegovo ljubico je deklamoval sodr. Jos. Zavertnik ml. To je menda prvi večji javni nastop sodr. Za vernika ml. Reči moramo, da je izvršil svojo nalogo nad vse pričakovanje. Fino razumevanje, krasni povdarki in globoko čustvovanje nam je najboljši dokaz, da smemo pričakovati od imenovanega sodruga še veliko aktivnega dela. In prav je tako. Saj imamo itak premalo res delavnih sodrugov, a preveliko števnih.
. Slavnostni govor je imel sodr. Jos. Zavertnik st. Opisal nam je zgodovino Pariške komune, prebujenje proletarijata in pa zedin-jenje delavstva v socializmu sploh Da je rešil častno svojo nalogo, o tem je gotovo prepričan vsak, kdor pozna sodr. Zavertnika kot govornika.
Nazadnje se je igral igrokaz iz delavskega življenja: Bratova osveta. kterega je spisal Jo. Za
ri UR J>|« t |iin>i, ua jr » AU-	•
metovenirepu nekak strupen plin,, dru«od: Tam,Tijer se je policija ki bo zastrupil naše celo ozračje, i «hranila kaj pameti, so se demon-
„	\ ,	, ! stracije izvršile mirno in gladko,
Razume se, da je prvo ¿tlomne-1 . . .. , v
. i 1 .T . i ob izrazih splosne simpatije pre-vanje ravno tako brezmiselno ka- , . , . , .	, .
i_ , t* • . . j biv»lstva; kjer pa so <4caruk-ju-kor drugo. Pomisliti je treba, da , . . .... j r . .... .
x B	•	i	naki mislili, da morajo biti 14snaj-
je nase ozračje v primeri s kome-. ,, .	. . * , .
.	■ . , r.	dig , je prihajalo do spopadov in
tovm. repom stokrat gortejie-Po-, meHU>„a'e tlldi tekla kri. Da je
temtakem je zemlja z ozračjem ... .. .. , ,
,	i x	J bila policija brezobrazna, potrju-
vred napram kometovemu remi i . . \	. .	j
. ... , \ m , , , ^ jejo tudi priče, katenm navadno toiiko kakor topovska krogla na-j 1	1 . .
,, ,	T i x	tudi nasprotniki priznavajo nepn-
pram ohlaku d.maIn končno: al. gtfanoAt Ko j«, ¡meU	-
ni nasa zemlja kdo ve ze kolikokrat letela skoz rep ravno te repa-tice, a kje je bila še kakšna nesreča?
Ko je imela sanije v
krempljih, je pač bila, kakor je
zadela in tako se je zgodilo, da
so batine doletele tudi nepriza-
HP	dete ljudi iz meščanskih krogov.
Konec sveta so prerokovali že T(% pravzaprav kori8tno, zakaj
tisoč in tisočkrat, a zemlja s Mo.1 tako vgaj 8poznava tudi buržoazi-veštvom in ostalim bitji vseeno še ja svojo p0licij0) ki jj je sicer ta. živi. Zatorej se ni treba bati nič. ko mila in draga> Nasprotno: veseliti se moramo ve-ličanstvene prikazni na nebu, kte-
ro bomo gledali v jasnih majskih večerih in nočeh in kakoršna se ne vidi vsaki čas. Veseliti se moramo, da bodemo videli krasni komet, ogromno nebesno truplo, mi-•lionkrat in milionkrat večje od naše zemlje; da bomo gledali ono krasno repato zvezdo, pred ktero so naSl pre<lniki pred 75 leti in v prešnjih dobah toliko trepetali in poklekovali v blato in prah kakor pred nekakšno čeznatorno prikaznijo, ki jim obeta nesrečo in smrt. Končno pa moramo biti tudi veseli napredka znanosti, ki nam kaže
vertnik. Ni naš namen ocenjati bližajočo se repatico v luči resnice, podrobno igrokaz sam. Snov je! tako da danes vemo, kaj je, iz če-dobra. zelo dobra, tudi dialog od-1 sa obstoji in kod približno gre
govarja. Zdi se pa nam, da je pre-1 nipna med bilioni in bilioni nakratko iipeljano. Sicer pa ni; njctiih _ tovarHio v neskončnem
mislil pisatelj dati dovršeno da-1 v »emirju mo, ampak le sliko — ktero je sam označil z igrokazom. Igrokaz pokazuje nekaj trenutnega, le del velike igre, ktero se zamore človek misliti. Zato ni dramatično zapletenih dejanj, ampak le jasna, trenutna slika, ktera pušča
k.
NOVO ŽIVLJENJE NA PRUSKEM.
Veliko zaslugo si je nehote pridobil pruski ministerski predsed-večkrat vef^i efekt kot obširna | n Beethmann Holliveg. Že dav-drama.'	i no je nemški cesar in pruski kralj
Igralo se je v obče dobro. Bilo obljubil v prestolnem govoru re-bi se še bolje, ko bi bili igralci formo deželnozborske volilne pra-
bolj na odru doma. Predstavljati tak igrokaz ni lahka stvar. Preveč dejanja je naenkrat. Pomemben je vsak korak, vsako gibanje.
vice, a dolgo ni bilo iz obljube nič. Zdaj je po dolgem odlašanju vlada predložila svojo reformo, ki je političen škandal prvega raz-
Sicer je pa napravil vsak igralec j reda in povzročila je ,da se je in igralka kar je bilo mogoče v zgodilo, kar se je zdelo na Prus danih razmerah.	kem že nemogoče: Ljudstvo ae je
Splošna zabava je bila dobra, zbudilo ter je s svežo močjo »točni i smo med zabavo par pesmi j pila na plan, v boj za demokratič-slovenskega slučajnega kvarteta, no pravico. V nedeljo so bile v kteri nam je dokaz, da bi se d»lo Berlinu in po drugih mestil) prve tudi med Slovenci doseči nekaj, ( velike socialno - demokratične de-
Slovenski zavedni delavci, ki vedo, da imajo vsi zgodovinski dogodki svoje včasi nevidne, a vedno čvrste zveze v bistveno enakih gospodarskih razmerah in da ima delavstvo po vsem svetu enakega nasprotnika, se vesele novega življenja na Pruskem in žel6, svojim nemškim sodrugom obilen uspeh.
PRAV KAR JE IZŠLA
v založbi Slov. del. tiskovne družbe
brošura
SOCIALISTIČNI KATEKIZEM.'
Predelal za slovenske delavce v Ameriki sodr. Ivan Molek.
Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistično propagando in živa potreba za vsakega razsodnega agitatorja, kteri rekrutira nove so-druge. Priporočamo jo zlasti so-cialističnom klubom, da si je naro-Če večje število iztisov.
Cena posameznemu iztisu je 10 centov. Kdor pa naroči naenkrat 20 ali več iztisov, jih dobi pa po 5 centov komad.
Naroča se pri upravniitvu 4 Proletarca" 2146. Blue Ialand Ave , Chicago City, 111.
ko bi bilo več — dobre volje. Udeležba je bila dobra. Mogo
monstracije, ki se ponavljajo že ves teden. Na ulici dokazuje ljud-
ee bi bila še boljša, ako bi ne bilo	stvo vladi, da je zrHo in ne mara
— posta. Upamo, da je tudi gmot-	več političnih varuhov, j
ni uspeh povoljen. — Ne bilo bi	Z veseljem in zanimanjem opa-
poročilo popolno, ko bi pozabili	zuje organizirano delavstvo vsega
lep presijajnik * ali transparent,	sveta novi boj na Pruskem. Zlasti
delo sodr. John Petricha. Na vr-	v Ameriki služi ta pojav v veliko
Pozor agitatorji 1
Našim zastopnikom in vsem tistim, ki iščejo novih naročnikov sa "Proletarca" naznanjamo, da dobi vsakdo, ki pošlje pot novih celoletnih naročnikov, roman po imenn DŽUNOEL zastonj. . .Požurite se t Dinngel je velika povest, v lepo vetani knjigi. 0« hočete imeti drugi teden to povest, ki je sajeta is delavskega življenja in spisana po znanem soc. avtorju U. Sinclairjn, tedaj pošljite novih naročnikov in knjiga so vam pošlje zastonj na val dom.
Hočete knjigo Dinngel zastonj?
Avgust Bebel.
da*et let! dno je, d» »e ne čudi ve« sedemdesetletnici Avgusta Zakaj raven belih lan in Je brade nima ljubljenec uem-ga delavstva ničesar na sebi, kar bi izpričevalo njegovo visoko ftaroat. Malo ljudi inia krasni dar, I ki je dodeljen Beblu v veliki meril Premagovati nasilstvo let in ohraniti se mladega tudi v staro-•ti. Najpopularnejši voditelj nem
ftke socialne demokracij« j« znal ostati mlad, mlati na duhu, v le-' tih, ko hočejo drugi duhovi navadno uživati neskaljen mir in pokoj. Kdor ima danes priliko, pogovarjati se ž njim v ožji družbi, Ali pa slišati ga stoječega na govorniškem odru, kdor čita, kar poteče še danes iz njegovega peresa, je osupel in zazdi se mu, da so se leta ustavila pred tem vojakom revolucije. Kakor danes mu je tekla govorjena in pisana beseda pred desetimi leti; enak ogenj gori danes v njegovi duši in v enake globočine segajo njegove misli.
Toda vendar je resnica Avgust Bebel šteje sedemdeset let. Med najstarejšimi člani internacionalne garde je eden najstarejših. In njegova sedenulesetletnica ni le spominski dan nemškega delavstva. temveč praznik socialne demokracije vsega sveta. Saj ga menda ni organiziranega delavca, ki bi ne poznad Beblovega imena in vedel vsaj v splošnem, kakšne zasluge si je pridobil za povzdigo pro-letariata in za razvoj delavskega gibanja. f
Mnogo mož je dal nemški Proletariat mednarodni armadi za o-svoboditev sveta. Kot plod svojega globokoumnega znanstyene-ga raziskavanja gospodarskih zakonov je dal Karl Marx moderni socialni demokraciji teoretični temelj; Friderik Engels mu je pomagal pri delu in ga je nadaljeval., Fe rti in and Lasalle je s svojo ognjevito agitatorsko "besedo in z svojim velikim organizatorskem tadentom vnel ogenj bojevitosti v tisočerih in tisočerih delavskih srcih. Delo vseh teh mož je bilo plo-dovito ne le "za nemški Proletariat, temveč deloma neposredno, deloma posredno za delavstvo vsega sveta.
Vsi so že odšli iz tega življenja. Sledil jim je tudi stari Libknecht in danes je Bebel glavni predstav nik nemške socialne demokracije, najbolj znan med sodrugi in nas protniki, zrastel s stranko kakor veja z deblom. Zlasti v nemškem državnem zboru velja ime Bebel toliko, kakor ime socialne demokracije. In kakor si je skoraj nemogoče misliti nemško delavsko I stranko brez Bebla, tako nastaja občutek praznote, če si človek skuša zamisliti nemški parlament brez njega.
Beblovo politično življenje je kakor zmanjšana slika političnega življenja nemškega delavstva in sploh. Tudi Bebel ni bil od vseh začetkov socialni demokrat Upornega duha je bil pač poln že v , mladih letih. Revolucionarna čuv-stva je takq rekoč podedoval. Toda socialnega demokrata ni napravil iz njega temperament, temveč spoznanje, ki si ga je moral pridobiti v krutih razmerah življenja. A ker si je moral priboriti J resnico za resnico v dvomih in bojih,. ker je moral premagovati predsodek za predsodkom, se mu je končno pridobljeno spoznanje tako čvrsto usadilo v srce, da mu je tudi v najhujših težavah jasno kazalo pot kakor zvezda vodnica mornarju.
V Beblovi mladosti je bila Nemčija razkosana številne dinastije Do egoistično skrbele za svoje interese, cvetel je favdalizem in po-leg njega se je šopirila policija in birokracija. Dasi je razvijajoča se industrija že močift) izpremenila gospodarske razmere v nemških deželah, so vendar stare moči še po sili hotele imeti in ohraniti sta- j re okolščine. Ni čudo, da je marsikdo iskal uzroke vsej reakciji v pol iti« ni razkosa n osti; nacionalni, ideali so se dušam, ki so hrepenele, po svobodi, zdeli vrhunec vseh i-dealov. Nacionalni demokratizem in liberalizem je imel veliko privlačno moč in je krepko upi i vsi y tudi na delavstvo. Čar onih ciljev je učinkoval tudi v Beblo|vi mladi ljI in temperamentni duši.
Avgust Bebel je doživel politično zedinjenje Nemčije, a ta zgodo vinski dogodek mu je naklonil
največje razočaranjg. Že ob njenem rojstvu je prišel — sočasno z Libcknehtom — v najostrejši kon flikt z novo veliko državo, ki je prisilila Francijo, da ji jzroči pokrajine Alzacijo in Loreno. Bebel je z vso svojo zgovornostjo, ki je že takrat izsiljevala spoštovanje tudi nasprotnikom^ obsojal to a-neksijo kot narodnopravno krivico in Bismarkova Nemčija se je maščevaila s sredstvi ki jih je ime la: S pomočjo sodišča in ječe. Proti Bismarkovi politiki, ne le brezobzirni v zunanjih razmerah, temveč tudi skrajno brutalni v no ttranjih, se je Bebel z vsemu močmi bojeval do konca "železnega kaneelarja" in pr\v boji z Bis-markom so najbolj utemeljili sla vo parlamentarca Bebla, odkar je padel Bismark so ost njegove de baterske ženialnosti občutile tudi vse sledeče vlade. Vsak Beblov nastop v parlamentu je bil dogodek; njegove govore so tudi najbolj zagrizeni nasprotniki vedno poslušali z največjim zamimanjem Bebla ljubijo delavci na Nemškem; spoštujejo ga pa tudi nasprotniki. Nihče mu ne more očitati, da bi bil v političnem boju rabil kdaj nepošteno, nedostojno orožje. Tudi v najhujši borbi je vedno strogo objektiven tako so nelojalni nasprotniki celo včasih citirali njegove besede, hoteči jih politično izrabljati sebi v prid. Seveda je to bilo mogoče le na ta način, da so iz celot trgali posamez ne stavke in odstavke, torej povedali samo košček resnice, kar je v mnogih slučajih enako 'laži.. Zlasti klerikalizeui se je rad posluževal tega sredstva; Bebel je bil namreč, dasi odločen in načelen nasprotnik ultramontanizma in centruma, vendar .tako pravičen, da je priznavad zasluge, ki si jih je včasih pridobila cerkev; s takim poštenim priznanjem so se potem klerikalci bahali, kakor da velja hvala vsemu sistemu; obsoja jočo kritiko so pa previdno za molčevali.
(Dalje v prihodnji številki.)
Iz dnevnika komunarda.
(Napisal Elie Reolus.) 18. marec 1871.
Mesto je bilo zavito v temo in ljudje so spali. Odkar je bil Pariz mesto žalosti in trplenja in je prenehal biti mesto zabave, so ljudje delali po dnevu in počivali po noči. Posamezni pasanti so videli gibati v senci oborožene gruče svetlikanje bajonetov. Semintje so pa čuli rožljanje sabelj, grmen je topov, trde korake pehote po tlaku in oddaljen peket konjskih kopit.
"Kaj značijo ta gibanja t Najbrž menjavajo posadke ... Te čete bodo premestili iz trdnjave v trdnjavo, ali pa iz Pariza v Ver-sailles.''
Nekateri gledalci so upraševali in odgovarjali, majali z glavami in hodili svojo pot. V takih časih ne človeka iznenaditi nobena stvar.
Čete so pričele zasedati najbolj strategične postojanke v mestu, ki so bile dobro znane generalu Vinoyn, vojaškemu zapovedniku Pariza, kot njegovim Častnikom, katerih vojskovanje je bilo od meseca decembra leta 1851. (državni preobrat Louis Napoleona) omejeno le na Bednine in Pariža-ne. Glavno četo so odposlali proti topniškemu parku narodne straže.
Proti tretji uri v jutro so policaji in pehota naskočili straže, ki so korakajoč gorindol dremale in stražile topove na Montmatru. Vihteli so količe, sablje, bajonete in klicali: "Udajte se!V Za njimi je plezala preko barikad četa za četo in ponavljala stražam: "Udajte se!"
Že ob peti uri zjutraj je pre obrat popolnoma posrečil. Zajeli so štiri do petsto jetnikov in vse topove. Bilo je le nekaj mrtvih in ranjenih. Na trgih in cestnih vogalih so pa pripeljali bombastično proklamacijo Thiersa (predsednika republike, ki je republiko izdal rojalistom), ki je oznanjevala začudenim državljanom, da je si la na strani zakona, da je zmagala pravica, naj se potolažijo^ vrli državljani, tresejo naj se pa vsi zlikovci in komunisti. * Vse se pa ni zvršilo glsdko. Pri bližno dve tretjini nepričakovano napadnih narodnih stražarjev je ušlo po ozkih ulicah, se razpršilo po vsem mestu in klicalo držav-
ljane k orožju. Opozorili so vse raztresene sraže po mestu, s kopiti pušk so tolkli po vratih in z zvonovi so klicali ljudstvo v boj. Ponekod so peli bobni in trobente alarm, trušč in vrišč sta naraščala, ljudje so pričeli vsajati in šli na ulico.
Kaj pa jet — Kaj je? — Ali gori? Mar so Prusi?"
'/Da, gori, Prusi so, morijo republiko!'1
Vinoy je že Thiersu brzojavil svojo zmago. Njegovi polkovniki in generali so zasedli pridobljene postojanke, topove so pa obrnili proti širokim cestam. Patrulje na konju in peš so se gibale od postojanke do postojanke. Napočilo je jutro. Mrgolelo je kot v mravljišču. Od povsod so prihajale oborožene ljudske čete. Obkolili so patrulje in vojaške straže, da niso mogle več gibati.
Vi, vojaki, bratje, sinovi ljudstva, vi nas hočete moriti na povelje lopov8kih generalov ?1 Vi nas hočete postreljati že po tem, ko so nas Prusi bombardirali?!"
Povsod s6 odgovarjali vojaki s tem, da so dvignili kviško puškina kopita. Objemali so drug dr.u-zega in se pobratili.
Zdaj je neki lajtenant iztrgal puško vojaku: "Strahopetci! izdajalci! streljajte!" je kričal in sprožil v ljudsko množico. Takoj je padel od krogelj zadet.
Tudi general Lecomte je hotel vbiti v glavo pokorščino svojim vojakom. Zapovedani je izstreliti salvo na ljudstvo, a njegovi last ni vojaki so ga pobili s puškinimi kopiti na tla in ga izročili narodni straži.
Neki ¿ štabni častnik je zakri čal: "Udarite po tej sodrgi," m spodpode je konja proti ljudstvu. Ali ubogo žival je takoj prodrlo nehzoj bajonetov, katero so takoj razkosali, da ni mogla dvigniti se. Meso so odnesle siromašne žene, jezdec je pa zginil v množici.
General Patures je bil ranjen; general Clement Thomas je pa s skrbjo na obrazu hodil v civilni obleki od gruče do gruče. Clement Thomas je bil leta 1848. jnak v junijski bitki na strani "redu". Razumite to. Spoznali so ga in prijeli in potisnili v gručo, kot preje generala Lecomta.
Ostal ni dolgo tam. Vest, o njegovi aretaciji se je razširila kot blisk: Pustili ju bodo, da uteče-ta!"
Ljudstvo je okolilo stražo. "Mi smo pravica ljudstva; mi obsodimo generala Lecomta in Thomasa. da umrjeta tekom petih minut."
Nesrečneža so postavili na vrtu ob zid. Bivšega nadpoveljnika narodne straže je prodrlo deset krogelj iz pušk narodne straže, generala Lecomta so pa prodrle krog-lje iz pušk njegovih vojakov.
Kot naraščajoča poplav je ljudstvo poplavilo vse visočine in odstranilo vse ovire. Reka je drvila v nižino in se zaznala ob vrata mestne hiše, ministerstva in javnih stavb.
— Vhoda ni bilo priboriti težko. Dostojanstveniki, višji uradniki so že zdavnej zbežali in so svoje portofolje odnesli s seboj v Versailles . . *
Iskali so povsod vlado---
ali vlade ni bilo nikjer.
Velika bodočnost.
Preteklosti ne moremo izpreme-niti, ampak bodočnost je v naši moči, če skrbite. Sedaj ite na meji preteklosti in bodočnosti. Če vaša preteklost ni bila dobra, vam krepka volja zravna 'pot skozi bodočnost. Če niste dovolj skrbeli za svoje zdravje, če ste bili nezmerni v jedi in pijači, malomarni v iz-polnovanju zdravstvenih postav, prav dobro veste, da so vaša prebavila najprej trpela, in, stremiti morate za tem, da jim povrnete popolno delavnost. Uživajte Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vam izpere ustroj, o-čisti kri in okrepi vse organe telesne. Očvrsti vam voljo in vas usposobi, brez 8trahu gledati v lice bodočnosti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zanesljivo družinsko zdravilo pri boleznih želodca, drobja, krvi in živčevja. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
A.É.a.ài

Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
•f'fff V'f'f'f f'V'
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1343 W. 18th St. Ohicago, 111.
Halo, Johny!
Kje >i p* bil včeraj t Saj »e» kje, tam kjer je največ aabave. Ali fte ne vet da je največ zabave v GOSTILNI.
John Košiček,
1807 So. Centre Ave. Chicago, HI.
Sodrugi! «Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"!
L STRAUB
URAR
1010 W- 18th St. Chicago, m.
NAŠI ZASTOPNIKI.
La Salle, 111.: John Puiek.
Conemaugh, Pa.: Frank Podboj.
St. Louis, Mo.: Vincent Cain-kaf.
Johnstown, Pa.: Math. Gabre-nja. /
ColoradV City, Colo.: Drag. Po-gorelee.
Jakob Dolenc, Box 3, Willock, Pa.
Tony Mrak za Hackett, Pa., in okolico.
Joe Pajk za Pennsylvanije.
John Mesojedee, Box 337 Davis, W. Va.
Frank Črne, Cleveland, 0.
Rock Springs, Wyo.: Valentin Stalick.
Za Chicago in okolico sta naša zastopnika Mike Kulovee in John Jereb.
Anton Sterla. Box 368, Chis-holm, Minn.
Anton Jalovčan, za Hudson. Wyo.
Lorain, 0. in okolico: Frank Vevar.
Kenosha, Wis.: Ignac Radovan. Darragh, Pa. in okolico: Ivan Ring.
Hibbing, Minn.: Frank Hitti. Za Minneeoto: Jernej Črnogoj, Box 477 Eveleth.
Louis G4ažar za Sygan in okolico.
Frank Verbajs, Vandling, Pa., box 135.
Frank Cirk, za Cleveland in okolico.
Filip Godina, za Indianapolis, Zastopnik: Jožef Radelj, box 257, Frontenac, Kans.
Za severon stran Chicaga: Joe Zavertnik ml. 440 N. Curtis St.
Anton Mesec, Indianapolis, Ind. za okolico (Severno stran.)
John Gašperin, 22. Stagg St. Brooklyn, N. Y.
Nick Vuksinič, Chisholm, Minn. za ta okraj in okolico.
Lozekar Gasper v Cumberlan-du, Wyo. . Pongrac Jurse, za E. in W. Mineral. Kans.
Frank Vegel, b. 134, Girard, Kans. in za Franklin, Kans.
Im* vitje Mkiofo «r, veriftie, BOT is dragih drsfotis. Isvrftsje tsdi vnahovratsa popravila v tej stroki pe zek> oliki mi
ObiMftte gst
Dni*tv«ne reg sli«, kap«, prekoramnlce, binders ltd.
ta eloveneka droit?» najbolje preekrM
Emil Bachtttati
1719 So. Centre ave., Chicago, IU.
Sodrugi! Priporočajte hrvatskim -delavcem "Radničko Stražo," edini hrvatski socialistični list v Ameriki. Naročnina $2, na leto. Naslov: 1209 W. 18 Str. Chicago, 111.
KDOR HOČE IMETI
dobro obleko najnovešega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-glasi pri
MIKE KASTRUN-U, krojač
na 1842 So. Center ave., Chicago. 111. Izdeluje tudi ženske obleke
po vseh krojih. — Pridite in poglejte !
FRANK UDOVIC,
ekspresman
1343 W. 18tti Street
pri Bine I«land Ave.
CHICAGO, ILLINOIS
Prevala pohištvo, premog, drva ln drugo. Oglasite ee pri niem. • Oddaljeni rojaki naj pišejo dopisnico.
Slovencem in Hrvatom!
aKIaIi A P° najnovejieas kraju. Unijeteo (teto; trpeéno is UUlCItC) y	imamo tudi rasne drage potrebftéáse, k
da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite is oglejte d nafto isfcftbo. Z Teem spofttovsajea
FOTOGRAFA
/
A
ČE RABITE EXPRESS
ko*I|o, seno sa ¿Ivino In sploh retf, ki spadalo v sta|no stroko ---se oglasite pri-—
W. J. BRENNAN,
La Salle, I1L
1182- 1st St
TELEPHONE 380 R.
r
Povsod cenijo. Zato pojdite k
kteri Izvrstno fotografu|e. Na|bol|še delo.	Cene zmerne.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLAČE. TELEFON CANAL 287.	USTANOVLJENO IMS.
obleke po meri po $20. $22, $25.
Izdelujemo
Prodajemo fTntnl Sa..
Imamo veliko zalogo modernih klo-lllldlllU bukov v najraznovrstnih bojah.
VTAlfUli imamo tudi veliko zalogo srajc, kra-¿diuyi vatf jank, spodnjih hlač, opank, i t. d.
Za mnogobrojna naročila se priporoča IV TI) I ]|/|/|lfl|?|f
RVA BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE JUHI lfl/illllill,
. v ,:. ,.v„ ... ........rv;..' ..
1724 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Zdravljenje v 5 dneh
brez noža in bolečin
(RAZBIRANJE
Varicocele, Hydrocele
Ozdravim veaeega, kdo» trpi na Varieoeeli, Strieturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastrti^ en je, živčne nezmoftsoeti, vodenico hi bolezni tičočih ee molkih.
Ts prilike je dass tietim, ki eo izdali fte velike evofc zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj nam «a je, p» kazati vsem, ki eo bili zdravljeni od tneatov zdravnike« breme petno, da posedujem le jss edino eredetvo, e kterim zdravim vapeftso. Ss nevpeftno zdravljenje ni treba plačati—le sa rf liso. Ozdravim pozitivno ielodečne bolezni, pljuftna, na jetrih is ledvicah se glode kako etara je boleeea. Tajne molke toolsenl zdravim hitro, za etalno in tajno, ftivčese onemogloeti, alaboet, zguba krepoeti, napor, nee trupi en je is zfubs voda Pljufts, naduhe, Bronchi tie, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo ssjsovejfto metodo.
. 2enake bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za etalno. —Eaetrupljeaje in vse druge koftse bolezni kakor priUe, ture, garje, otekline.—Močni tok la druge bolezni. PrslKs ln svetuj« zaetonj
DE. SINS, 41 SO. OLAKK ST. CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.)
p ' k?
Uradu je: od S ure zjst de •. ure zvečer. V sedel jo: od • ura zjst do 4 ure pop.
ALOIS VANA
— Izdelovstelj —
sodovlce. mineralne vode ln raznih neopojnlh pijač.
1837 So. Fisk St. Tel Csnsl 1406
Jako važno vprs*aa|e?
14 Ali sem le poslal zaostalo naročnino na "Proletarca"! ft* net —
FKOLETAKEU
Hhzantema In Cimbas.
m
(Spisal Milan PugelJ.) —> < •
(Kftnec.)
Slišal sem njegove besede strah ki me je bil ie do malega minil se je povrnil.
"Pojdiva" — je velel stopil do mene prijel me za roko in me potegnil za seboj. "Pojdiva iskat zavetja in prenočišča! Poznam to, hosto kakor domačo vas. Tisti gaber poglej vidiš ga t Zdaj se je za-blisnilo — ai ga videl t Upognjen je kakor starec in razmšen kakor bolna ptica. Pod tistim gabrom je bilo; povedal ti bom kaj je bilo!"
Šla sva dalje po mehkih host-nih tleh še vedno me je držal za roko nekako toplo se je oprijenut-la njegova velika in ¿uljava levica moje mlade desnice in kadar se je zablisnilo, sem videl, kako se ozira prijazno in skrbno name kakor oče na sina.
MKo boš slišal, kaj se je pripetilo pod tistim gabrom" —- je govori '— "ko boš slišal, kako se je natanko godilo vse naprej, takrat spoznaš mene — dobrega, rečem po pravici, predobrega, kakor sem E, da! Bilo je!"
Se dalje sva šla in prišla do votline, ki je zijala izpod nizke|ra holmca kakor bresdno. Kadar se je zablisnilo, se mi je zdelo, da zine. Kakor bi odprl zmaj hvoje črno žrelo, kakor bi hlastal tiho po temi, kakor pošast.
Sapa je postala močna, da so pokale v njej vseakriiem močne drevesne veje, bliski so sledili drug drugem« tako pogosto, da ni bilo med njimi skoraj več presledka in v njih nenadni in močni sve-tlibo so se metale po gozdnih tleh kakor pobesnili strahovi živahne servec v sapi se lomečega drevja.
"Le za menoj!" — je rekel popotnik in me potegnil za seboj v votlino. "Na listje bova sedla, ki šumi pod nogami. Dovolj ga je; sama ga nosi mimo in v duplino se lovi kakor v past."
Sedla sva.
t
Zunaj so pričele padati debele kaplje in nenadoma se je ulila ploha kakor ob vesolnem potopu. Bliskalo se je vmes in grmelo tako, da se je zdelo človeku, kakor bi se moralo še tisto noč razpočiti nebo, na sto kosov se razleti kakor razstreljena skala.
"Dobro svetijo bliski!" — je izpregovoril popotnik in ponudil pijače — "Lahko vidiš, kje ima steklenica usta. Nagni, fant, sli-vovka je v njej, boljša, ti pravim, kakor zdravila!"
Jedla sva in pila, in ko sva bila gotova, se je iztegnil popotnik po dolgem preko listja, roke je prekrižal pod glavo in je pripovedoval skoraj do jutra. In kakeršen je bil dogodek, take so bile besede: včasih mehke, včasih jezne in trde, da so padale ob dušo kakor kamenje.
Noge sem potegnil pod se, z rokama sem jih oklenil, glavo sem
položil na kolena in sem poslušal. •
Če bi se napravil zdajle na pot in bi hodil od tega mesta naravnost na desno stran uro daleč, bi prišel do vasi, do majhne kmetijske vasi, ki se ji pravi Kukmaka. Sredi gozdov leži, taka je kakor vse druge, ali človek jo ima zato rad, ker je v njej rojen. Še žival pozna brlog, kjer se je skotila, pa hi človek šel in pozabil na domovino, kakor grešnik na Boga! Vse življenje ne gre iz spomina, živi v njem tudi še takrat, ko bi ne bilo več treba, da bi živela.
Mlad si še, fant, ne poznaš življenja. Kraje barva kakor slikar cerkve, zapisuje jih v tvojo no-trajnost in dela večno prikupne, odtujuje ti jih kakor mačeha očeta in otroke. Tointo vrže sredi njih vate in jih nenadoma tako iz-premeni, da jih sovražiš namesto da bi jih ljubil!
Poslušaj!
Z očetom in materjo živimo tam v revni kajži in vsi trije hodimo v dnino. Jaz in oče lomiva kamenje v gori, mati dela na polju. In kadar ne more oče ponoči spati, vzame puška in gre na lov. Okrogin-okrog nas se širi hosta in v njej je divjačine namoč. Dane* ustreli zajca, jutri jazbeca, pojutršnjem srno. Praznik je to za revne ljudi: ves teden se gostimo.
Pa glej! Pride od gosposke tako in tako. Graščak, ki stanuje blizu vasi, vzame divjačino v zakup. Vsi zajci — on ne ve zanje — so njegova last, vse srne — no-
bene še nima — je plačal kakor mevar teleta, vsi madvedi, ki tičijo še v brlogih, so njegovi. Komu gre to v glavo f Čegav je zajec, čegava je srna, ki smuČe skozi grmovje f Božja je in tvoja, ti pravim, če jo vjameš. Tako jg !
No, moj oče si ne da dopovedati. Naskrivaj hodi na lov in s tistim človekom, ki hodi s puško na rami noč in dan za divjimi lovei, se prepira in psuje v vaški krčiui.
"Hej!" — mislijo kmetje — "to bi bil polom, če bi se srečala ta dva v gozdu!"
Velikonočna pridiga.
Vstajenje.
(Nadaljevanje.)
Visel je na križu. Nagnil je glavo na stran. Duša se je ločila od telesa — — —	/
Farizeji, pismarji, pismouki, nevedno «ljudstvo, vsi so vriskali veselju. Ubili so sinu človekovega, ki je oznanjal zlati nauk f"*4 ljubi svojega bljižnika kot samega sebe." "Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega."
Od obeh je nič, torej obema pič!
Tugovala je narava, iz katere je izšel, ki mu je bila mati. Poka-ie so skale, nastala-je tema. in tema se je nastanila tudi v ljudskih možganih. Ljudski učitelj je visel na križu---mrtev!
Njegovi učenci so se poskrili, bali so se, da jih ne doleti osoda učitelja. On velik, veličaatven še v smrti; njegovi učenci pritlikavi strahopetci in maloduaneži! Še tri dni pred smrtjo ga je zatajil njegov učenec Peter, v strahu za svoje borno življenje se je ponižal na stopinjo Janeža, ki ga je izdal za trideset srobmjakov.
Pa tudi farizeji, pismarji in pismouki so bili v strahu. Trepetali so še pred mrtvim puntarjem Kri-stom na križu. Bali so se, da ne stopi doli s križa in jih spodi z Golgate, kot jih je svoječasho spodil iz hiše božje. In naprosili so vojaka, da je mrtveca prodrl s sulico. Tragedija na Galgati je bila končana. Neumno, neuko, nevedno in strahopetno ljudstvo se je razšlo z znamenjem Kajna na čelu. Pomagalo je križati tistega, ki je učil resnico, oznanjeval bratsko ljubezen in neusmiljeno bičal oderuhe, skopuhe in tedanje ter-cijalce — farizeje. Le pismouki, pismarji in farizeji so stopali doli z Golgate po konci noseč svoje glave. PuntaT, bosjak Krist je mrtev---škoditi jim ne more več. Videli so, kako je nagnil glavo in umrl. Gledali so z zadovoljstvom, ko mu je vojak s sulico prodrl prsi.
Mrtev je! Mrtev!
Mar res T
Glej, že drugi dan je mrtvi puntar vstal od smrti. Učenci njegovi, ki so se iz strahu poskrili, ko so prijeli njega, ga zvezali, bičali, mučili in križali, so se zbrali in odločili, da pojdejo v svet o-znanjevat njegove nauke. Telo Krista je bilo mrtvo. A živela je njegova duša, njegovi nauki! Njegova smrt na križu je imela agitatoričen učinek na njegove učence. Minila jih je bojazen; šli so v svet in učili resnico in oznanjeval i bratsko ljubezen, ne zme-neč se za grožnje farizejev, pismoukov., pisniarjev in državnikov. Kristu je kmalu sledil Štefan. Pobili so ga s kamenjem kot steklega psa. A za Štefanom so prihajali drugi, oznanjajoč resnico in bratsko ljubezen. Prihajalo jih je vedno več. Samodržci, oderuhi, skopuhi, pismarji, farizeji in pismouki so navidezno sprejeli njegov nauk, da bi zajezili pot vstajenju. Obračali in sukali so njegov nauk, da so tem ložje pošiljali v ječe, na natezalnico, gro-mado, vefcria, sploh na morišča vsakega, kdor je učil resnico in oznanjeval bratsko ljubezen. Neuko ljudstvo je pa sebičnežem ploskalo!
Neumnost.
Zajeziti so hoteli vstajenje!
Domišljali so si, da bo tema v človeških možganih večna, da vstajenje ne pride nikdar!
In od Krista do danes je umrlo nebroj ljudi na Golgati, na GoJga-ti vsepovsod, križem sveta
ZakajT
Sebičnflfci, samodržci in njih privesek — pismarji ,pismouki in farizeji so sukali rn prepuščali' v človriki družbi. Le vstajenje ne! Ohraniti in imeti moramo sužnje
in gospodarje. Od Krista sem so Človeško družbo spreminjali i* samodržke v fevdno, iz fevdne v kapitalistično. Popuščali so, da bi ohranili avtoriteto m sužnje in zs-branili ljudsko vstajenje.
Smelost!
Prihajal je odrešenik za odre-šenikom. Najprvo v osebi: Krist, Štefan, Giordano Bruno, Hus. Matija Gubec, Spiesa in neb roj drugih. Kdo naj sešteje njih imena t
Ali nazadnje se je porodil Od-rešenik — delavska politi na in gospodarska organizacija. In tudi
tega so hoteli pribiti na križ kapitalisti in njih hlapci — farizeji, pismarji in pismouki.
Na križ, na Golgato ž njim. so vpili v vseh jezikih in vseh nuav-sah.
V svoji naivnosti m brutalosti so si doiniiUjsli kapitalisti, da se dajo križati tudi ideje in načela.
Najeli so čete profesionalnih u-bijadcelv. Ljudske sinove so oblačili v uniforme in jih učili, da se zvršuje patriotično delo, ako streljajo in morijo svoje očete, matere, brate, sestre in tovariše.
Pa tudi delavske organizacije niso mirovale. Učile so, <)a jf vbi-jati hudodelstvo, da nima nihče na svetu pravico živeti na troške drugih ljudi in izžemati jih. Kdor je zdrav, naj dela duševno ali pa z rokami. Otroci naj hodijo v šolo in imajo vsi enako priložnost do izobrazbe. Za starčke in delo nesposobne ljudi naj skrbi človeška družba. Orodje, stroji, obratna sredstva, zemlja in prirodni zakladi naj postanejo splošna ljudska last.
Vsi narodi na svetu so poslušali te nauke, ko se je večni predpust bogatinov bližal koncu in se kapitalisti odločili zabraniti ljudsko vstajenje in uvekoveeiti kaifttalič-ni predpust in ljudski j
rs/¿ene soinčeee šareče, ko pride Veliki naš dan. že bitvs zadnja vsplala; hola hojTie naprej! lntemacionala bo ljudski rod odslej." Kapitalisti so izigrali zadnjo karto. Poklicali so uniformiranje na ulico, da bi pričeli s krvolitjem — velikim petkom. Prepozno!
OdreŠenik — delavska mednarodna organizacija je dovršila temeljito svoje delo. Vzbudila je duhove.
Uniformirani proletarci so se pobratili s proletarci v delavskem jopiču. Puške ii) brzostrelni topovi niso streljali, pa tudi sablje niso sekale. Pokorščina napram gospodarjem je zginila. BU je zadnji dan delavskega posta in večnega kapitalističnega pred pust a.
Bil je dan vstajenja, dan splošne bratske ljubezni. Dan enakosti in svobode, dan nove dobe za človeštvo, ki ne pozna tlaČanov in gospodarjev.
Bilo je vstajenje!
Jože Zavertnik.
Kako postopajo socialisti g svojimi nezvestimi javnimi ^ad-
Edward Thomas, socialistični al-drman v Leadu, So. Dak., je bil nedavno tega izključen iz stranke in stranka je na prvi seji mestnega sveta predložila njegovo resi: gnacijo. Izključen je bil zato, ker je pozabil na principe svoje stranke in organiziranega delavstva in prevzel službo skaba v ondotnem štrajku rudarjev.
Ostali aldermani so se začudili, ko j namesto Thomasa samega stranka predložila njegovo odpoved od aldermanske časti v mestnem svetu; kaj takega niso mogli
Za ubijanje neoboroženega	Pojasnilo se jim pa je
stva so izumili morilne stroje in strelivo z najgroznejšim učinkom. Vadili in urili so ljudi v Uniformah, da provzročijo splošno ftrvo-litje, ako bi ljudje, ki delajo, zahtevali konec kapitalistečnemu predpustu, ljudskemu postu in u-vel javen je človeških pravic, katere so zapisane v naravnem zakonu, ki je večen, neizprosljiv in strog.
Kapitalisti so se zanašali na sirovo srlo, prezirali so vzbujenje duhov. "Kdor ima moč, denar, morilne stroje je gospodar na svetu," so samozavestno pripovedovali drug drugemu na svojih sestankih.;
"Ljudstvo je nič, nezavedna masa. ki ne vč, kaj hoče," so tolažili drug druzega. "V zgodovini čitamo, da so ljudski Odrešeniki poginili v ječah, križu, vislicah in na druzih raznovrstnih moriščih. Pa tudi ljudske vstaje od punta sužnjev v starem veku do vstaje kmetov v srednjem veku, kakor tudi revolte v letih 1792, 1830, 1848 in 1871 niso z&mogie v bistvu odstraniti suženjstva. Gospodarji so dali bedake, ki so si domišljali, da so enaki gospodarjem, pobiti, poklati in pomoriti na debelo. Zmagali so vedno gospodarji. Zakaj bi se bali novega Odre-šenika — delavske organizacije? Pripravimo veliki petek, ako bo ljudstvo segata po naših pravicah, veliki petek tako strašan, da ga ljudje ne bodo pozabili nikdar in se nobenemu tlačanu ne bo sanjalo več biti enak gospodarjem. Ha!
Ha! lla!---"
In bližal se je veliki petek, ves svet je imel postati Golgata!
A mesto velikega petka je prišlo vstajenje. Bliskovito, naglo, čez noč, ko kapitalisti niti sanjali niso o njemu! Brzojavke so križale križem sveta, preko oceanov in kontinentov. Narod je brzoja-vil narodu, da so zastopniki v narodnem zboru zakonitim potom razlastili kapitaliste, da so fabri-ke, orodje, stroji, obratna sredstva, prirodni zakladi postali splošna ljudska last. ki se ima rabiti le v splošno ljudsko dobro.
Ljudje so na ulicah .veselo pozdravljali to vest. Nekateri so jokali veselja, drugi so objemali drug druzega. dasi so se prvič videli v svojem življenju in od ust do ust je hitela beseda: sodrug Iz milijonov grl v vseh jezikih je pa grmelo proti nebu: "Mi brati, delavci in kmeti, smo delavski sloj. In zemlja last je vsega ljudstva. Ni postopačem več obstoj. Dovolj napasti muk se naših! Krožeč« jate skopeev, vran
da je Thomas že takrat podpisali svojo resignacijo ko je bil izvoljen na socialističnem ticketu. Stranka ima popolno zaupanje v kandidata, kterega postavi, in je izvoljen v kterizebodi javni urad, in ako pozneje izneveri svojim nače-
se
lom, programu in stranki, ima slednja pravico in dolžnost, da o-stavi mesto, kterega ni več ure-den. Nezvesti sodrug se je pokoril sklepu stranke in je še tisto uro zapustil mestno dvorano. ^
Tako dogodek lahko pouči či-tatelje, ki niso socialisti, kakšna disciplina vlada v naši stranki. Med tem, ko pri republikancih in demokratih politični bossje vladajo stranko, je pri socialistih ravno narobe: stranka kontrolira vsakega zastopnika postavodaje ali kte-regasižebodi javnega uradnika, ki je izvoljen na socialističnem ticketu.
SLOVENSKI DELAVCI! Naroča|te ka|ifl* UpL Stadaira:
"DŽUNGEL"
največji socialni roman 20. stoletja. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu in se že razpošilja.
Cena s poštino vred $1.25.
Naroča se pri npr. " Proletarca", 2146 Blue Island a ve., Chicago, Illinois.
ROJAKI
v VVaukeganu!
Čc k očete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k
Ba Mahnich-u,
714 Marke! Street, Haukr ga d.
Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjaine, naj se prepiča.
Najboljše in najfinejše obleke
■o po nizki ceni na prodaj
pri H SCHWARTZ,
16—18 N. Halsted St.. Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, Čevljev, perda in kovčekov.
Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisaao v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenica, treba/pa je paziti na to, da je varstvens znamka s sidrom ns kartonu in ns steklenici.
Podpisana se priporočava Slovencem za, mnogobrojen o-bisk, ker imava na razpolago dobro gostilno in dvorane.
Šajnek & Hans
1802 S. Centre Ave. Chicago, 111.
M. A. Weisskopf, M. D.
Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer.
1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 478 , Chicago, 111.
Valentin Potisek
GOSTILNIČAR
1237-1 st St.. U Salle, 111
To« ne, gostilni podrt)»« pij»*« priporo¿* ivJkluuaB M obUm
n. Dichter' WPAI N-EXPELLER
Kaj ti k"ri-tij> moine mille«, i- trpil »•> revm««tzmu.
PAIN-EXPELLER
dobro vdrgu>« tl Ukn) ol«)l» twto&M 11 «Kitirnii njlti « t roke. Po Sk lr "Ç » *Mfa l»k»ra»h
F. Ad. Riektir â Ci., 216 furl St.,
NEW YORK
P»iiu pt f»nt it« tn»u)ko i sidrom.
mnmm
Joseph Kratky,
1645 W. 21»t Pl., Chicago, ni.
Izdelovalec najfinejših doter vsake vrste.
Na debelo in drobno.
Bveii kruh in fino pecivo dobit« redu t hrvatsko alovenski pekarni
Curió i Rad&kovič
1458 So. Centre Ava.
Voai tudi na dom	CHICAGO.
gPOZORl SLOVENCI! POZOR!
SALOON
s modernim kegljl&en
8veie pivo v sodčkih U buteljkah in drage rajmovratne pijače ter unijake a^oaks. Potniki dobe čedno šišš* an niako
Poetreaba točna in is borna.
Vaem Sloveneecn in drugim Slov aa toplo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave. Chicago
Kadar as brijete Stopite vedno ▼ brivnieo I. raareda, to ja pri
Louis Polka,
1215 W. 1811 St., Tkilil Hill Bldg.
CHICAGO. ILL.
Angleščina
bres učitelja! Slovensko An-
ca, Tobnač in Angl. Slov. Slovar stane $1.00, in
samo
gleška Slovni-r. Slov a je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 14S St.. New York. K. Y.
Pišite po cenik knjig! *
Kje je? Mike Maci, doni» is Lazov pri Ljubljani. Za njega bi rad
poizvedel Frank Brgant, box 78, Yale, Kas.
Wax)
KAKO SO NASTALE VE&E IN BOGOVI?
Ta interesantna razprava iz pod peresa slavnega Irgertola se dobi v slovenskem prevodu sedaj za samo 15 centov! Pilite na izdajatelja IVAN KAKERJA, 1922 S. Laflin St., CHICAGO, ILL.
LOUIS
modorno urejen salun
IA 113 MILWAUKEE AIE., RENOSHA, «IS.
Telefon 1199.
JOS. PREZRL,
Slovenski Groccrlji. 1932 Wefit 22nd Street,
med Robey in Lincoln ul.
VOZI NA DOM.
Aka hočeS dobro naravno vino piti, oglaai se pri
JOS. BERNARD-U
1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal #42	^ CHICAGO
Pri njemu dobiš najboljn kalifornijska in importirana vina.
r
Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko.	Se priporoča
John Mladič
2236 So. Wood St. Chicago
Leopold Salttel
ODVHMii ▼ kanonskih in civilnih sadevak. Auto Phone 0065.
Office Phone Mnin »OSfi
ftaaideaee Phone Inring 417S
USAD: 27 MBTSOPOLITAN BLOOK
Sevarosap. ogel Bandolph in U Salls uliea Stanovanje: 1217 Bheridan M.
HALO! HALO!
Kam pat — Na svete pivo in ftaia dobrega vinn k
Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave.
tam se bomo imeli po domače.M
To je pogovor s ceste, ki prita e mojem saloonu.
Frank Mladič.
1832 S. Centre Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdravnik sa notranje bolezni in ranocalnik.
Isdravniika preiekava brezplačno—pla> čati je le tdavila, 1924-26 Bine Island Ava. Chicago. Za dne uri. Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 Evtčer. Isvan Chieaga aiveéi bolniki naj piido alovenakL
SE LI BRIJETE iS AM I?
Mi Vam oferiramo britev sa 62.00 iadelaae is najboljšega materijala, ki aa prodaja aa 64.00. Ta nam zagotovi in prineae 100 novih odjemalcev k tisočem druaih, kterim amo prodajah od leta 1876—-to je 33 let pod tvrdko Joa. Kralj. Vsi ti so iznašli, da so naše britve is nnjboliiegn materijala in dn jih najbolj sadovole. Vaaka naših britev je garantirnnn in mi dnmo v slučaju, da nI koma britev po volji, dnmo popolno zadoščenja dotičniku. Nihče ne mora oceniti britve predne Ja ni mbil. Ker vemo, dn so nnše britve dobre, jih lahko tudi garantirnmo. Oena tam britvam Js Is 62.00. Brusimo tudi atare britve, sa kar računane 25e. za Chicago. Za laven mesta je plačati 6e veš aa pottnino
1147 W. 18th Street,
CHICAGO, ILL.
Dr. VVm. A. Luric,
IZKUŠEN ZDRAVNIK.
Ordinnje: Anda^a Drnfrfttore, 631 S. Centre ave.. od 11-12 po dnevi. Urugl urad: 100 State *oom 210. od 4—S ure popoldne, izvsetnii
nedelje.
StiMHilt; 2757 W. 22* StrMt.	TilipMu, dni 859.