VESTNIK
^'<mtttttuHmttmimMm!im)nmummmmtmmnnnnnnnHm E	E
Poštni urad 9020 Ceiovec E	Veriagspoštamt 9020 Kiagenfurt	E
Izhaja v Celovcu
= Erscheinungšort Klagenfurl =	E
Posamezni izvod 3 Mitinge
E	mesečna	naročnina	12 šilingov	E
E	celoletna	naročnina	120 šiiingov	E
^	P. b. b.
E	E
rtmutmnmmuunmtnntnHmuHmtummntmmmnmmmtS
LETNIK XXXIII.
CELOVEC, PETEK, 24. FEBRUAR 1978
ŠTEV. 8 {1854}
Današnjega poiožaja manjšin
nobena „be!a knjiga" ne more spremeniti
v „vzorno rešitev"
..Nikakor ni naš namen, da bi tukaj v Beogradu biatiii ugied svoje domovine, marveč smo prisiijeni k temu koraku samo zaradi tega, ker v naši državi sami na žaiost ne najdemo pri odgovornih posiuha za naše upravičene zahteve po državni pogodbi odgovarjajoči rešitvi čiena 7, ki vsebuje pravice v korist siovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji." Tako je poudarit predsednik ZSO dr. Franci Zwitter na tiskovni konferenci, ki so jo — kakor smo kratko poročati že v zadnji števiiki — prirediti prejšnji teden predstavniki koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov med svojim obiskom v Beogradu, kjer so zastopnike držav udeieženk beograjskega sestanka o varnosti in sodeio-vanju v Evropi seznaniti s poiožajem in težnjami siovenske in hrvaške manjšine na Koroškem in na Gradščanskem.
r

ŠOLSTVO
na /efošnj/L	dneL
Od 16. do 18. februarja 1978 so potekati v Ceiovcu, tokrat v Mohorjevi hiši, 9. Koroški kuiturni dnevi, za katere je priprav-ijeini odbor izbrai kot giavno temo .Šolstvo na južnem Koroškem".
Poteg sptošnega zgodovinskega pregieda in dveh referatov dunajskih študentov, ki sta obravnavata aktuainejšo probiema-tiko predvsem v zvezi z Zvezno gimnazijo za Siovence v Ceiovcu, sta biti obiskovaicem ietošnjih kutturnih dni predstavijeni tudi dve raziskavi: raziskavo o obstoječih in potenciainih kadrih za družbeno gospodarski razvoj siovenske manjšine na Koroškem je v prefektih mesecih opravit Stovenski znanstveni inštitut v so-detovanju s študenti ter raznimi dunajskimi in ijubijanskimi strokovnjaki; Viadimir Wakounig pa je anaiizira) pokticne žeije dijakov siovenske gimnazije. Sodetavci znanstvenega inštituta so poieg tega pripraviti še razstavo pod nasiovom ..Zgodovina šotstvG na južnem Koroškem". Ob zakijučku kuiturnih dni pa je stekia forumska diskusija o probtemih dvojezičnega šoistva, pri kateri so sodetovaii strokovnjaki iz Stovenije, Trsta in Koroške.
Vsebinsko so ietošnji kuiturni dnevi prikazati marsikaj zanimivega in opozoriti na najraziičnejše probteme, kar vse bo morata stovenska narodna skupnost na Koroškem upoštevati in izkoristiti pri svojem nadatjnjem boju za svoje pravice, še posebej pa za svoja prizadevanja na področju šotstva in izobrazbe.
Gtede obiska tahko ugotovimo, da so biti tudi ietošnji Koroški kutturni dnevi kar dobro obiskani, čeprav bi bito morda ravno iz tistega kroga, k! mu je bita tetošnja prireditev po tematiki še posebej namenjena, te pričakovati nekoiiko več odziva. Vsekakor bodo moraii prireditelji razmistiti tudi o morebitni pre-tožitvi termina. {Obširneje poročamo o prireditvi na 3. strani — op. ured.)
Informaciji mednarodne javnosti preko zastopnikov svetovnega tiska je bila namenjena tiskovna konferenca, kjer so predstavniki obeh manjšin v uvodnem prikazu in v odgovorih na stavljena vprašanja opozorili na današnji položaj slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ki je ob trenutni ureditvi s takoimenovanim zakonom o narodnih skupinah povsem nezadovoljiv, ker ta rešitev v bistvu pomeni legalizacijo dosedanje germanizacije, obenem pa tudi zcr bodočnost odpira vse možnosti nadaljnje asimilacije. Sklicujoč se na splošno priznano mednarodno načelo, po katerem so manjšine subjekt svojih teženj, so predstavniki manjšinskih organizacij naglasili, da le manjšine same lahko odločajo, kdaj so pravice, ki so jim zajamčene v mednarodnem dokumentu, tudi dejansko uresničene. Tega načela se Avstrija dosledno drži glede Južne Tirolske in tamkajšnje nemško govoreče manjšine — toda kar velja za Južno Tirolsko, to mora enako veljati tudi za slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji.
Posebej je bilo ugotovljeno, da koroški Slovenci že več kot 20 let čakamo na izpolnitev člena 7. V vseh teh letih smo poskušali in iskali možnost sporazumne rešitve z vlado, ki smo ji v številnih vlogah tudi konkretno povedali, kako si zamišljamo tako rešitev. Na žalost pa kljub tej pripravljenosti nismo našli potrebnega razumevanja, marveč je nasprotno prav v trenutku, ko se je kazala možnost kompromisne rešitve, prišlo do preki-
nitve razgovorov ped pritiskom nemškonacionalističnih sil, pred katerimi so stranke in vlada kapitulirale in se odločile za rešitev, ki so jo diktirali nemški nacionalisti v škodo prizadetih manjšin.
O sedanji rešitvi in o takšni obliki reševanja, ki sloni na preštevanju ali ugotavljanju manjšine, je predsednik ZSO dejal, da za prizadeto manjšino nikakor ni sprejemljiva. Tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je naglasil, da takšno ugotavljanje manjšine dejansko pomeni smrtno obsodbo manjšine. Glede pravnega namena manjšin-
skih sosvetov, kot jih določa zakon o narodnih skupinah, pa je zastopnik gradiščanskih Hrvatov Juriča Čenar opozoril, da se ravno v gradiščanskem primeru, kjer vlada vztraja v tem, da v sosvetu sodelujejo tudi zastopniki asimilantov, najbolj zgovorno vidi, da v resnici vlada in ne prizadeta manjšina odloča o tem, kdo bo v sosvetu predstavljal manjšino. Taki sosveti so farsa, zato take sosvete tudi dosledno odklanjamo.
Končno so na tiskovni konferenci opozorili še na dejstvo, da mnoge člane slovenske narodne skupnosti na Koroškem v bližnji prihodnosti čakajo sodnijski procesi. Obtoženi so samo zato, ker so se v borbi za svoje pravice posluževali demokratičnih metod, kot so pisanje parol, udeležba na demonstracijah in podobno; dejstvo da se sedaj pri svoji obrambi večinoma niti ne morejo posluževati svojega materinega jezika, pa je le še dokaz več, kako se na Koroškem pojmuje enakopravnost in kako se spoštujejo najosnovnejše človekove pravice.
Čeprav so predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov tako- v svojem dokumentacijskem gradivu, ki so ga predali udeležencem konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, kakor tudi v svojem iznašanju na tiskovni konferenci ostali pri stvarnem in z argumenti podkrepljenem prikazu dejanskega stanja in resničnih pojavov, pa je bilo v Avstriji in zlasti na Koroškem spet slišati najrazličnejše očitke in zlobna podtikavanja. FPO-jevski Silla — spet enkrat povsem na liniji KHD — je celo pozval zvezno vlado, da mora na tako ..blatenje" odgovoriti z izdajo „be!e knjige", da bo pred mednarodnim forumom dokazala, ka-
ko „vzorno" je rešila manjšinsko vprašanje, večinsko prebivalstvo pa ^zaščitila" pred napadi manjšinskih voditeljev.
Vsekakor je značilno, da prihajajo zahteve po „beli knjigi" zdaj ravno iz istih krogov, ki so svoje-časno zahtevali in končno tudi izsilili ugotavljanje manjšine. Takrat so jim merodajni politični in vladni dejavniki nasedli ter sprejeli zakonske norme, ki pa manjšinskega vprašanja ne samo da niso rešile, marveč so ga le še bolj zaostrile. Morda so se iz tega le nekaj naučili. Predvsem pa na Dunaju dobro vedo, da z nobeno „be!o knjigo" ne morejo črno napraviti za belo — dejanja in njihove posledice so pač bolj prepričljive kot še
tako lepe besede in trditve, ki imajo veliko napako: da niso resnične. Tako v Avstriji tudi ni nobenega čarovnika, ki bi znal na podlagi trenutne ureditve (ko je z zakonom o narodnih skupinah velik det koroških Slovencev na avtohtonem naselitvenem ozemlju praktično oropan mednarodnopravno zagotovljenih pravic!) dokazati, da je Avstrija majšinsko vprašanje „vzor-no rešila" ter „vestno in pošteno" izpolnila svoje tozadevne obveznosti iz mednarodnih dokumentov. Tega se gotovo zaveda tudi zunanji minister dr. Pahr. Zato dokaj čudno zveni njegova „argumenta-cija", da k obisku predstavnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Beogradu nima kaj pripomniti, ker smatra manjšinsko vprašanje za urejeno in člen 7 za izpolnjen.
Tako je na naš korak pred mednarodni forum slišati najrazličnejše reakcije, le edino pravilne v Avstriji ni zaslediti: da bi se pristojni dejavniki končno odločili in skupaj s prizadetima manjšinama poiskali rešitve, ki bi odgovarjale duhu in črki člena 7 državne pogodbe. Z naše strani je bita pripravljenost za tak enakopraven dialog že večkrat izražena — zadnjič je bila ponovljena tudi v Beogradu tako v gradivu za tamkajšnjo evropsko konferenco kakor na sestanku z zastopniki svetovnega tiska. Torej je zdaj na vrsti vlada, da z dejanji dokaže, da iskreno misli, kar njeni predstavniki izjavljajo pred mednarodnimi (crumi. Taka dejanja bodo namreč dosti bolj verodostojna in prepričljiva kot pa prazne „be!e knjige" in podobne na navajanju polresnic in na potvarjanju dejstev zgrajene ..dokumentacije".
Probtemov današnjega sveta
ni mogoče reševati mimo manjšin
Manjšinsko vprašanje tako v ožjem okviru posameznih držav kakor tudi v širokem mednarodnem merilu vidno pridobiva na pomenu. Prizadevanja ziasti v Evropi, da bi utrti nova pota odnosom in sodeiovanju med državami, se odražajo tudi v manjšinski politiki, kjer vedno botj prodira spoznanje, da razvoj mednarodnih odnosov v veliki meri zavisi od tega, ali in v kolikšni meri bo uspelo razrešiti vprašanja, ki so povezana z obstojem narodnostnih, jezikovnih in drugih manjšin v posameznih državah. V tej luči tudi vedno bolj prevladuje načelo, da vprašanje manjšin ni le izključno notranjepolitično vprašanje posamezne države, temveč da gre za problem, ki ga je treba obravnavati in reševati v sklopu najširših prizadevanj za uveljavljanje sodobnih odnosov med državami in narodi.
To se najbolj vidi na tem, da danes skoraj ni več mednarodnega foruma, ki se ne bi v tej ali oni obliki bavil tudi z manjšinsko problematiko; da danes skoraj ni več večje mednarodne konference, kjer ne bi bilo neposredno ali vsaj posredno prisotno tudi manjšinsko vprašanje. Poleg raznih forumov OZN, kjer so tovrstne razprave zdaj že redno na dnevnem redu, je zlasti konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi zgovoren dokaz, da mimo manjšin danes ni več možno urejati perečih problemov sodobnega sveta.
Pa tudi znotraj posameznih držav manjšinski problematiki vedno bolj posvečajo zanimanje in skrb. Tozadevno je zlasti tudi ttalija napravila viden korak naprej — tako gtede teoretičnega obravnavanja manjšinske problematike kakor glede pristopa k praktičnemu reševnju odprtih vprašanj. Pred leti je bila v Trstu velika mednarodna manjšinska konferenca, ki je s svojimi zaključki zapustila širok odmev. Trenutno pa se pripravljajo za konferenco o narodnostnih skupnostih, ki bo t. in 2. aprila v Vidmu in na kateri bodo obravnavali probleme Slovencev, Furlanov in Nemcev v videmski pokrajini.
Slovenske organizacije in njihovi strokovnjaki v videmski pokrajini se že temeljito pripravljajo za to konferenco, na kateri bodo podrobneje orisali svoj položaj in utemeljili svoje zahteve. Tozadevno so že pripravili posebno spomenico, v kateri opozarjajo na dolgo razdobje zatiranja in raznarodovalnih pritiskov. Obravnavajo pa razumljivo predvsem tudi sedanji položaj, pri čemer opozarjajo na posledice potresa in napore za obnovo ter poudarjajo potrebo po ustreznih ukrepih za gospodarski in socialni razvoj njihovega ozemlja in njegovih prebivalcev. V ospredju pa so seveda narodnostna vprašanja z zahtevami po uresničitvi nacionalnih in človečanskih pravic Slovencev videmske pokrajine.
Zanimive in poučne primerjave
Čim tesnejša povezava med narodno manjšino in njenim matičnim narodom je za sleherno manjšin življenjskega pomena. Prav iz tega spoznanja se je tudi v mednarodni praksi uveljavilo načelo, ki zagotavlja manjšinam takšno neovirano povezavo z matico.
Tega načela in take prakse se dosledno drži tudi Avstrija — v odnosu do svoje manjšine na Južnem Tirolskem. Povsem drugačnih ^meril" pa se v Avstriji poslužujejo tedaj, kadar gre za stike slovenske in hrvaške manjšine z matičnima narodoma: tedaj je taka povezava vsaj sumljiva, če že ne kar prava nelojalnost. To so pač znana dvojna merita, ki se jih v avstrijski manjšinski politiki tako radi poslužujejo.
V Jugoslaviji imajo manjšine ozi-
roma narodnosti pravico do stikov z matičnim narodom celo ustavno zajamčeno, ker izhajajo iz načela, da ta pravica pomeni bistveno potezo opredelitve narodnosti kot subjekta. O praktičnem uveljavljanju te ustavno zajamčene pravice v primeru italijanske in madžarske narodnosti v SR Sloveniji so razpravljali tudi rra nedavni seji komisije za narodnosti skupščine SRS, kjer so dali celo vrsto konkretnih vzpodbud za čim širšo paleto takšnih kontaktov, pomembnih za obstoj ter kulturni in jezikovni razvoj obeh narodnosti.
Prav tako so na seji komisije razpravljali tudi o vprašanjih prostorskega planiranja, to je o zemljiški in urbanistični politiki v tistih predelih, kjer živita italijanska in madžarska narodnost. Poudarili so veliki vpliv in pomen, ki ga lahko
ima tozadevni razvoj za obstoj narodnosti. Zato je komisija sprejela pedloge, ki naj zagotovijo uzakonitev sodelovanja narodnosti pri oblikovanju prostorskih planov. Če se ob tej skrbi, ki jo posvečajo obema narodnostima v Sloveniji, spomnimo načina, kako so pri nas na Koroškem pripravljali in izvajali prostorsko planiranje ali reformirali šolsko omrežje, potem so razlike več kot na dlani: v Sloveniji manjšine že od vsega začetka vključujejo v ta proces z namenom, da bi enakopravno soodločale pri vseh vprašanjih, ki bolj ali manj vplivajo na njihov položaj — na Koroškem pa manjšino načrtno izključujejo, do lahko brez nje in celo proti njenim pomislekom toliko lažje uveljavljajo ukrepe proti njej; omenjena primera sta v tem oziru dovolj zgovorna.
Skrb za obstoj in razvoj manjšin oz. narodnosti pa prihaja do izraza — ne le v besedah, ampak v dejanjih! — tudi v sedanjih pripravah na volitve v Sloveniji. Pri tem izhajajo iz načela, da je pripadnike narodnosti treba vključevati v vse strukture družbenopolitičnega življenja, kajti tako vključevanje zagotavlja, da je potem v praksi dosledno uresničena popolna enakopravnost in sožitje občanov italijanske ter madžarske narodnosti z večinskim narodom. In če spet primerjamo z ,demokratičnim" ustrojem na Koroškem: v Sloveniji ne poznajo takšnega strankarskega oportunizma, ki bi manjšino silil v izolacijo, marveč je manjšina enakopravno zastopana v najrazličnejših skupnih forumih, kjer enakopravno soodloča o vseh vprašanjih družbenopolitičnega življenja; še posebej pa tako njeno enakopravno vključevanje ne za-visi od procentov ali drugih številk.
Primerjave, ki so gotovo bolj prepričljive kot pa „bele knjige" in podobne samohvale o „vzorno" rešenem manjšinskem vprašanju no Koroškem!
Nov turistični prospekt
vabi k nam na južno koroško
,Po Koroškem ..." je nasiov večbarvnega turističnega prospekta, ki sta ga izdati Gospodarska zbornica SR Siovenije in jugosiovanska turistična agencija Kompas v sodeiovanju z raznimi inštituti ter Gospodarskim odborom Zveze siovenskih organizacij na Koroškem. Prospekt, ki je izšei v stovenskem in hrvaškem jeziku, je namenjen jugostovanskim turistom, ki jih seznanja predvsem z južnim deiom deiete, z ozemijem, kjer živimo koroški Siovenci.
Večbarvni prospekt na 16 straneh z izbranim siikovnim materiaiom opozarja na pokrajinske iepote naše zemtje; v kratkih stavkih pa so obiskovai-cem predstavijene tudi zgodovinske zanimivosti, kuiturna dejavnost koroških Siovencev in njihov trdi boj za obstoj (na mati karti so začrtani tudi kraji, kjer so partizanska grobišča in spomeniki, siovenski pomniki kutture, arheo-toške najdbe in izkopanine ter druge tjristične zanimivost).
Uveijavijanje koroških Siovencev na gospodarskem področju je prikazano na posebni priiogi, ki na zemijevidu in v seznamu krajev posreduje osnovne podatke o siovenskih gostiščih, trgovinah, menjainicah in zadružnih prodajainah. Ma zemijevidu so začrtane tudi smeri najboij priijubijenih krožnih potovanj po Koroškem (naše ozemije žai ni zajeto po krajih naše naselitve, marveč ie po krajih s siovenskimi gospodarskimi ustanovami in podjetji). Poieg seznama krajev z navedbo siovenskih gospodarskih podjetij pa daje priioga še spiošne informacije, ki segajo vse od prometnih predpisov in nasvetov o zdravstveni pomoči preko podatkov o šoiskih počitnicah in državnih praznikih pa do navedb o deiovnem času na poštah, v bankah, v trgovinah, muzejih in gaierijah ter o cenah za poštne storitve.
Ob tej pestrosti informacij bo pri podrobnejšem pregiedu prospekta gotovo najti še to in ono pomanjkijivost, siišati eno in drugo dobro in tudi manj dobronamerno pripombo. Kijub temu pa je prospekt — prvi te vrste! — ne ie zanimiv, marveč predvsem tudi koristen doprinos k razširjanju tujskega prometa na južnem Koroškem in s tem h krepitvi gospodarske moči njenih siovenskih prebivaicev.
Dunaj se pripravtja
na pomtadansko sejemsko prireditev
V dneh od 8. do 12. marca bo na Dunaju spet tradicionalni pomladanski velesejem, po vrsti že 107. mednarodna sejemska prireditev, ki bo tudi letos pritegnila razstavljalce iz vseh delov sveta ter obiskovalce iz številnih držav. Skupno je prijavljenih 1805 razstavljalcev iz Avstrije (Koroško bo zastopalo 26 podjetij) ter 1090 razstavljalcev iz 32 tujih držav, tako da bo to res reprezentan-tivna predstavitev svetovnega gospodarstva S široko mednarodno ponudbo blaga, proizvodov, storitev in dosežkov.
Ker imata pomladanski in jesenski dunajski velesejem značaj univerzalne sejemske prireditve (poleg obeh prirejajo na Dunaju tekom leta še dolgo vrsto specialnih sejmov), so zastopane najrazličnejše panoge gospodarstva. Vendar pa ima vsaka prireditev tudi svoja težišča. Tako težišče je vsako pomlad sejem pohištva, ki z razstavno površino 30.000 kvadratnih metrov v 13 halah predstavlja največjo tovrstno prireditev v Avstriji. Središče te prireditve bo strokovna razstava ..Pohištvo 78", ki bo odprta že 4. marca in bo prve dni dostopna le za trgovce s pohištvom, od 8. marca pa za vse obiskovalce sejma. Da zavzema ta panoga pomembno mesto v okviru avstrijskega gospodarstva, pove že dejstvo, da je bilo v letu 1976 v Avstriji izdelanega pohištva za okroglo sedem milijard Šilingov. V strokovnih krogih pričakujejo, da bo zanimanje za tovrstno razstavo letos še posebno veliko.
Drugo težišče na pomladanski sejemski prireditvi je sejem gradbeništva, ki bo prav tako zavzemal razstavno površino 30.000 kvadratnih metrov. Razstavo, ki bo obisko-
valca seznanjala z vsem, kar sodi na področja gradbeništva in kurjave, bo dopolnjeval poseben ^gradbeni forum", kjer bodo strokovnjaki imeli priložnost za konstruktivno izmenjavo mnenj.
Na področju kmetijstva (ki pa predstavlja težišče na vsakokratni jesenski prireditvi) bodo tokrat v središču počitnice na kmetiji, torej pobude in nasveti za razvoj kmečkega turizma. Poleg tega bodo prirejene razstave semen, umetnih gnojil ter pitanega goveda in svinj.
Predvsem mlade obiskovalce bo pritegnila mednarodna strokovna razstava dvokoles, ki bo obsegala najnovejše modele vseh vrst motornih koles, mopedov in koles vseh znamk, ki so zastopane na avstrij-
skem tržišču. Novost na dunajskem sejmu bo razstava lovskega in športnega orožja, ki bo povezana s posebno razstavo pod naslovom „Lov in umetnost". Razstava delavske zbornice bo tokrat posvečena varnosti v prometu. Širok krog obiskovalcev pa bo gotovo pritegnila tudi razstava z obetajočim naslovom „Radio nekoč in danes", saj bo obsegala marsikaj zanimivega o razvoju medija, ki je v razmeroma kratkem času osvojil ves svet.
Obiskovalci dunajske sejemske prireditve pa bodo razumljivo našli tudi vse za njihov telesni blagor. V ta okvir sodi tudi tradicionalna vinska razstava, kjer bodo dnevno od 9. do 20. ure na voljo vrhunska vina iz Avstrije.
Manjšima v širšem okvirn
Delegacija koroških Siovencev in gradilčaws^iA E/rvatov, /bi se je oglasila Ha beograjskem sestanka konference za varnost in sodelovanje v } Evropi, ni kriva, če njen okisk sovpada s trenutkom, ko je zaradi kio-kovskik izključnosti in poskusov diktata v (apajmoj prekodni krizi.
Spričo tek težav — in ne ie tek — ki njikova informativna misija, ki naj seznani udeleženke sestanka o ..problematičnem položaja in kršitvi čiovekovik pravic slovenske manjšine v Avstriji", ategniia ostati v senci „veiikik prokiemov" Evrope, iakko pa je tadi dragače.
Naroke ki kilo, če ki ok drag:k peticzjak in opozoriiik, ki so se na-kraia v dekel dosje pri generalnem sekretariata v centra „Sava", ta zelo stvarno, asmerjeno in argamentirano sestavljena dokamentacija ne spod-kadiia k razmisleka.
„Ok izmenjavi mnenj (o izpolnjevanja sklepne listine) so mnoge delegacije poadariie, kako važno je za razvoj sodelovanja med adeleženkami izpolnjevanje določil sklepne listine o stanja in pravicak narodnostnik manjšin, /agosiovanska delegacija se pri tem opira na dejstvo, da narodnostne manjšine iakko predstavljajo element zkiižanja in sodelovanja med državami, zlasti med tistimi, kjer živijo manjšine in tistimi, kjer živijo narodi istega etničnega izvora samo, če jim je zagotovljen narodnostni in kaitarni napredek," je zapisano v preamkaii predloga (BM/47), ki ga je jagosiovanska delegacija novemkra lani priložila kot prispevek k za-kljačnema dokamenta keograjskega sestanka.
Ko je kkrati opozorila, da je kil ponekod dosežen precejšen napredek, ni pozakila tadi poziva k izpolnitvi sklepne listine tam, kjer okstajajo resni primeri nespoštovanja njenik določil.
/agoslavija postavlja položaj manjšin ali narodnosti, na tajem ali doma, v širši okvir stabilizacije mira, varnosti in razvoja mednarodnega sodelovanja v Evropi in v sveta splok, je rekel v avodnem nagovora 4. oktokra Miloš Minič in kot vzorec izpostavil Osimo, ki ni samo razrešitev nekega mejnega proklema, temveč veliko več.
Konkretnih primerov dragačnega stanja ni navajal, toda ko je načel vprašanje manjšin, je opozoril, da ..položaj manjšin ni zgolj domača zadeva, ki se tiče ie te ali one države, ampak tadi element kistvenega pomena za krepitev varnosti in dokrik sosedskik odnosov".
Ena najkoij popaiarnik tez v Avstriji pa je, da je areditev položaja manjšin stvar avstrijske notranje zakonodaje, ki da je 7. jaiija 7976 z zakonom o narodnostnik skapnostik (Voiksgrappengesetz) zadostila vsem mednarodnopravnim okveznostim — t. j. državni pogodki in s tem tadi keisinškema načela o vestnem in poštenem (bona fide) izpolnjevanja) takš-nik okveznosti.
Dejstva govorijo dragače; niti zvezni kancler sam, pa tadi njegovi strokovnjaki za mednarodno pravo in ne nazadnje vse več demokratičnik Avstrijcev nemškega jezika ve in priznava, da ne eno ne drago ne drži.
Dokamentacija o tem nerazrešenem mednarodnem spora (imenajemo ga s pravim imenom) je okilna in polnoveljavna, pa tadi dokro znana najširši javnosti, zato je ni treka ponavljati. Ti dokazi ne dopaščajo sklicevanja na šesto načelo kelsinške listine o nevmešavanja v notranje zadeve, pač pa izpostavljajo sedmo, o spoštovanja čiovekovik pravic in temeij-nik svokoščin.
Avstrija in /agoslavija se od samega začetka, od ženevskik pogajanj za sklepno listino do keograjskega sestanka (in zagotovo se kosta tadi potem) zavzemata za dosledno, aravnoteženo aresničevanje sklepne listine, za celovito spoštovanje vsek desetik načel, vpetik v okvir popaščanja napetosti, zoper izvzemanje tega ali onega — čemar smo priča v našem časa — zoper klokovsko predelavo strateškik motivov v ideološke in celo višje, s katerimi nekateri opravičajejo razne doktrine nasprotne vseevrop-skema sodelovanja in varnosti, ki nimajo nokene podlage v sklepni listini.
7*o je načelna filozofija njanega odnosa do procesa varnosti in sodelovanja v Evropi, ki izkaja iz njanik posamičnik nacionalnik interesov in se povezaje ne glede na razločke v dražkenik sistemik in ideologijah v skapnost širšik interesov.
Toda v takšnem sodelovanja — matatis matandis — ni prostora za prenašanje preživelik miselnosti, atavističnik resentimentov, pa tadi ostankov kladne vojne, za izločanje neiziočijivih načel iz celote v imena „po-seknik, višjik interesov" — kakršna so na primer parole o eni, nedeljivi in nemški Koroški ali o asimilaciji kot najkoljši poti k nacionalni enotnosti in napredka tako na Koroškem kot na Gradiščanskem.
/n vendar se zdi, kot da ki se kila posekno Koroška astavna enota, krez katere avstrijska zveza ni državna celota (kar velja to tadi za Gradišče, kajti rezaltati ki kili isti) z močno podoknimi argumenti, kot so že omenjene doktrine, savereno izločila iz mednarodnih okveznosti, ki jik zvezna repaklika Avstrija ni samo prostovoljno prevzela, ampak si je zanje celo aktivno prizadevala, in se postavila po roka njeni filozofiji sodelovanja in varnosti v Evropi ravno tam, kjer ki iakko najko/j otipljivo in največ prispevala.
Temeljita izmenjava mnenj o izpolnjevanja sklepne listine v Beograda je samo pogiokiia in znova potrdila spoznanje o neločljivosti vojaških, varnostnih in hamanitarnih plati popaščanja napetosti.
Ok močnih poadarkih veljavi individaainih pravic je pokazala tadi zelo jasno in tesno povezavo teh s skapnimi pravicami in tadi ta sta si sosedi — načelno, ne pa v praksi — enega mnenja. V ta sklop namreč neločljivo spadajo pravice manjšin.
Dosedanja obravnava slovenske in hrvaške narodnosti v Avstriji, ki kalminira v „štetja posekne vrste", in sedmojalijska zakonodaja je v tem okvira nerazatnno potrdilo v svojem kisfva protiavstrijske in protihei-sinške naravnanosti koroških strank in njihove manjšini, avstrijski repakliki in procesa varnosti in sodelovanja v Evropi oktroirane „rešitve".
Če okstaja takšna sorodna filozofija in na njej zgrajeno in potrjeno tvorno sodelovanje, mar ni na dlani, da je areditev edinega spornega vprašanja med Avstrijo in /agoslvijo v daha helsinške listine in zaradi njenih ciljev v najboljšem interesa obeh sosed?
Če je kilo to mogoče med neavrščeno /agoslavijo in blokovsko opredeljeno /talijo, zakaj to ne ki kdo mogoče med državama, ki imata sicer različni dražkeni opredelitvi, ne ena ne draga pa ni članica blokov?
Ok tem pa je treka pribiti, da je na potezi Avstrija: na njej je, da pokaže znake resne volje za sporazam, ki ki kil z zgledno manjšinsko are-{ ditvijo dragocen prispevek k sodelovanja in večji varnosti v tem dela j Evrope.
Avstrijski Slovenci in E/rvatje so morda prišli v Beograd v neagod-nem trenatka. Toda prav ta trenatek je morda pravšen za spodkado k razmišljanja o dejanjih v resničnem helsinškem daha.
)aka 5tutar
Šolstvo na južnem Koroškem
v ogiedaiu 9. Koroških kuiturnih dni v Ceiovcu
V četrtek zvečer je 9. Koroške kulturne dni otvoril ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Malle. Otvoritve so se med drugim udeležili tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Milan Samec ter vidni predstavniki političnega in kulturnega življenja ter šolstva koroških Slovencev, iz Ljubljane pa so prišli zastopniki univerze in znanstvenih ustanov. Malle je v kratkem otvoritvenem govoru utemeljil izbor letošnje glavne teme ter dejal, da jo je narekoval tako splošni, za Slovence na Koroškem nezadovoljivi položaj na področju manjšinskega šolstva, kot tudi nova labilna situacija, ki so jo ustvariti tristrankarski sporazum o reševanju manjšinskega vprašanja, nova zoževa-nja naših narodnostnih pravic in tudi diskusija o poteh splošne avstrijske šolske reforme predvsem na področju obveznega šolstva.
Sledila je otvoritev razstave o zgodovini šolstva na južnem Koroškem, ki jo je pripravil Slovenski znanstveni inštitut. Skozi razstavo, ki je z izvirnimi dokumenti ponazorila glavna poglavja šolske zgodovine na ozemlju, kjer živimo koroški Slovenci, sta vodila Teodor Domej in Avguštin Malte. V uvodnih besedah je Domej predstavil razstavo kot gradivo, ki bo služilo nadaljnjemu izpopolnjevanju in dopolnjevanju.
Prvi vsebinsko zaokroženi del petkovega programa je bil posvečen zgodovini šolstva na južnem Koroškem. Teodor Domej je podal pregled za čas od srednjega veka preko protestantske reformacije in razsvetljenega absolutizma do leta 1848. Z upoštevanjem novega arhivskega gradiva je dopolnil sliko o vlogi slovenščine v šolah na Koroškem pred letom meščanske revolucije, pri čemer je ugotovil, da je za nezadovoljiv napredek v osnovnem šolstvu med leti 1774 (pričetek veljave Splošne šolske naredbe) in 1848 v veliki meri bilo krivo nezadostno upoštevanje slovenske materinščine otrok. Jezikovna politika v šoli je bita takrat prvo sredstvo germanizacije dela slovenskega prebivalstva na južnem Koroškem.
Poglavje iz zgodovine šolstva, ki je vsebovalo čas med leti 1848 in 1869, je pripravil Stefan Pinter. Prikazal je vlogo, ki jo je po meščanskodemokra-tični revoluciji dobila slovenščina v koroških osnovnih šolah in na gimnaziji. Slovenščina je imela tedaj za nekaj časa tako mesto, kakršnega potem na Koroškem nikdar več ni dobila — saj so jo upoštevali kot edini ali vsaj prevladujoči učni jezik v šolah. V predavanju pa je bilo opozorjeno tudi na začetke izrivanja slovenščine iz ljudskih šol, kar je dobilo svojo končno zakonsko podlago s sprejetjem zakona o osnovnih šolah v letu 1869.
Matjaž Klemenčič iz Ljubljane je nato govoril o strukturi otrok po materinem jeziku in razmerju med šoloobisku-jočimi in šoloobveznimi otroci na avstrijskem Koroškem v obdobju od 1865 do 1890. Na podlagi virov o materinščini otrok vseh koroških šol in drugih statističnih podatkov iz zadnjih deset-
letij devetnajstega stoletja je prikazal germanizacijske tendence. Iz njegove analize se je pokazalo, da po eni strani skoraj ena tretjina in še več slovenskih otrok ni imela možnosti za osnovno šolanje, po drugi strani pa gre za pritegnitev slovenskih otrok v utrakvistično šolstvo, kar je imelo daljnosežne posledice za razvoj prebivalstva, migracijske procese in etnično strukturo tega področja.
Dr. Malle je udeležencem predočil razvoj manjšinskega šolstva v dobi med letom 1869 in priključitvijo Avstrije k nacistični Nemčiji. Opisal je čedalje hujši boj protislovenskih sil proti enakopravnosti Slovencev na šolskem področju. Važno sredstvo raznarodovanja je bilo utrakvistično šolstvo, kjer se je slovenščina, ki je bila prej še učni jezik, spremenila v neobvezen učni predmet in pomagalo za učenje nemščine. Predstavil je bitko Slovencev proti tej šolski ureditvi v času habsburške monarhije in posledice, ki sta jih na šolskem področju imela plebiscitna odločitev ter izgon slovenske laične inteligence in narodno zavedne duhovščine iz Koroške. V času prve avstrijske republike zato tudi ne moremo govoriti o nobeni enakopravnosti koroških Slovencev v šolstvu — nasprotno, vidimo samo povečano narodnostno zatiranje, ki se poslužuje šolstva kot enega izmed najvažnejših sredstev.
V predavanju o vlogah slovenskih osrednjih organizacij o manjšinskem šolstvu se je dr. Malle dotaknil tiste-
ga vprašanja, ki je imelo v vlogah slovenskih osrednjih organizacij na avstrijske državne oblasti vso dobo po letu 1945, posebej pa še po podpisu avstrijske državne pogodbe eno izmed najvažnejših mest. Za dobo med 1945 in 1958 velja, da so prizadevanja koroških Slovencev zasledovala cilj, da se v čim širši meri in kar najbolj popolno izvaja odredba provizorične koroške deželne vlade iz leta 1949 na vseh področjih vzgoje in izobraževanja — od otroških vrtcev in osnovne šole preko gimnazije in učiteljišča pa do kmetijskega strokovnega šolstva. Kot važne vsebinske mejnike v vlogah o šolskem vprašanju je predstavil Spomenico koroških Slovencev iz teta 1955, Spomenico o šolstvu iz leta 1958 in Memorandum ob dvajsetletnici pod-
pisa avstrijske državne pogodbe. Malle je poudaril, da je šolsko vprašanje bilo tudi sialno v ospredju zahtev koroških Slovencev pri neposrednih kontaktih s predstavniki avstrijske zvezne vlade.
Popoldanska referata je pripravil šolski krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju. Roman Schellander je prebral referat o oceni avstrijskega šolstva iz družbenopolitičnih vidikov s posebnim ozirom na dvojezično šolstvo. Omenil je potrebo po ukvarjanju s celotnim sistemom izobraževanja v Avstriji, da moramo iskati sodelovanje z demokratičnimi silami v avstrijski družbi tudi tedaj, ko gre za ustvaritev enakopravnih možnosti na področju šolstva in dosego socialnih in narodnostnih pravic v njem. Schellander je ocenil šolske koncepte strank in se tudi pomudil pri zaskrbljujočih pojavih v okviru šolstva, kot so to na primer politično motivirana zasledovanja učiteljev. V zvezi z dvojezičnim šolstvom na Koroškem je naglasil, da je potreben poseben akcijski program koroških Slovencev.
Potem je Dušan Schlapper v predavanju o zvezni gimnaziji za Slovence in njenem narodnopolitičnem pomenu skušal orisati povojni položaj na Koroškem, protislovensko gonjo v pogojih hladne vojne, ki je zavlačevala reševanje vprašanja slovenskega srednjega šolstva na Koroškem in prispevala k zgodnjim napadom na šolsko ureditev iz leta 1945. Ko je ocenjeval nalogo gimnazije za Slovence, nastale
na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe, je poudaril, da bi morala imeti v našem političnem boju za enakopravnost in razširjanje demokracije v Avstriji važno mesto kot vzvod za dviganje kulture in duševne zavesti. Posebej se je zato zadržal pri kritiki vsebine pouka na slovenski gimnaziji in njenega notranjega ustroja ter dolžnosti učnega osebja.
Zadnji dan so bila na sporedu poročila o dveh raziskavah. Sodelavci raziskave o obstoječih in potencialnih kadrih slovenske manjšine na Koroškem so uvodoma poudarili, da bodo predstavili le nekatere rezultate ankete, ki še zdaleč ni do konca obdelana in da zato poročilo predstavlja le vmesno stopnjo. Cilj ankete je bil, zajeti čim več bivših obiskovalcev
ne gimnazije za Slovence ter jih povprašati po njihovi življenjski poti po zaključku gimnazije oziroma po izstopu iz te šole. S pomočjo dobljenih rezultatov, ki so vsekakor dovolj reprezentativni, bo mogoče načrtno usmerjati predvsem absolvente slovenske gimnazije v poklice, v katerih so koroški Slovenci do danes premalo zastopani, čeprav ne smemo prezreti dejstva, da za določene smeri visokošolske izobrazbe na Koroškem ni mogoče dobiti potrebnih delovnih mest ali pa so na razpolago le v zelo omejenem številu.
Raziskava je zajela tudi zanimanje bivših obiskovalcev slovenske gimnazije za slovenska sredstva javnega obveščanja, članstvo pri krajevnih prosvetnih društvih (in v študentskih orga-izacijah) ter znanje slovenščine otrok bivših gimnazijcev. Iz teh pokazateljev se da sklepati na povezanost bivših dijakov slovenske gimnazije s slovensko manjšino na Koroškem ter na njihovo stopnjo narodne zavesti. Čeprav poglavje o socialni selekciji oziroma šolanju dijakov slovenske gimnazije še ni popolnoma zaključeno, že zdaj postaja vidno, da slovenska gimnazija predstavlja v tem oziru neko posebnost. Na eni strani poteka taka selekcija tudi na slovenski gimnaziji, po drugi strani pa ta šola omogoča večjemu številu pripadnikov iz nižjih socialnih slojev vzpon vsaj med pripadnike srednjega sloja. Ce je Vladimir Wakounig prišel pri svoji raziskavi do drugega rezultata, to nikakor ne preseneča, ker populacija pri obeh raziskavah ni bila ista. Medtem ko je Slovenski znanstveni inštitut že od vsega začetka skušal zajeti vse bivše obiskovalce slovenske gimnazije, se je druga raziskava omejila na izbran krog sedanjih dijakov. Raziskava je med drugim še pokazala, da absolventi slovenske gimnazije še vedno najraje izberejo Dunaj kot študijsko mesto; veliko število jih dobiva štipendijo na podlagi tozadevnega zakona; večje število maturantov pa se je odločilo za postsekundarno izobrazbo na pedagoški akademiji.
Vladimir Wakounig je v svoji raziskavi, tekstu disertacije, primerjal poklicne žeije dijakov slovenske gimnazije s poklicnimi željami dijakov ene izmed nemških gimnazij v Celovcu. Pri tem je zajel prve, četrte in osme razrede ter posebno upošteval različni socialni izvor dijakov obeh gimnazij. Po nakazanih teoretičnih izhodiščih in Zvez-prikazu operacionalizacije je nakazal
signifikantne razlike med poklicnimi željami dijakov obeh gimnazij; le-te se posebno močno razlikujejo v prvih razredih, medtem ko v osmih razredih ni več bistvenejših razlik.
Po predstavitvi obeh raziskav se je razvila diskusija, ki je bila le delno stvarna. Anketo Slovenskega znanstvenega inštituta je najbolj osporaval ravno tisti krog ljudi, ki bi rezultate le-te najbolj potreboval pri svojem vsakdanjem delu. V kolikor so bile pripombe stvarne, so jih sodelavci inštituta vzeli na znanje, posebno kar zadeva teoretična izhodišča ankete, o katerih na kulturnih dneh ni bilo govora. Tudi univ. asistent dr. Erich Prunč je pri svoji pristranski delitvi pohvale in graje šel sam sebi na limanice, ko je označil pomanjkanje ,anonimnosti* pri anketi znanstvenega inštituta kot največjo pomanjkljivost, pri tem pa pozabil povedati, da se v tem oziru obe anketi prav nič nista razlikovali. Dobil pa je odgovor še z druge strani, ko je bilo rečeno, da nas je zamejskih Slovencev vsega skupaj le za en sam dober vzorec.
Na zaključni forumski diskusiji, ki jo je vodil strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin tnzko, je okrajni nadzornik Rudolf Vouk kot zastopnik deželnega šolskega sveta za Koroško seznanil občinstvo z najnovejšimi podatki s področja manjšinskega šolstva. Ravnatelj pedagoške akademije dvorni svetnik dr. Ewald Krainz je govori) predvsem o psiholoških problemih dvojezičnega šolstva ter o jezikovnih .barierah*. Zastopnik Zavoda za šolstvo SR Slovenije dr. Alojzij Novak je prikazal model dvojezičnega pouka v lendavski občini in pri tem zlasti poudaril obveznosti slovenske družbe do manjšin nasploh in še posebej do njihovega šolstva, ki urejeno garantira obstoj in razvoj manjšin. Pavle Strajn s Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu pa je nakazal število vpisanih v slovenske šole v tržaški in go-riški pokrajini ter še posebej opozori! na problematiko predšolske vzgoje v materinščini.
V okviru kulturnih dni je bila tudi letos umetniška prireditev. Ker pa pripravljalni odbor v Celovcu ni mogel dobiti primernega prostora, se je s tem delom programa moral ,izogniti* v Bilčovs: tam je v petek zvečer gostovalo eksperimentalno gledališče .glej* iz Ljubljane z monodramo .Lepa Vida" Matjaža Kmecla. O tej prireditvi poročamo na posebnem mestu.
V dneh od 16. do 18. februarja 1978 se je v cetovški Mohorjevi odvijata tradicionalna osrednja znanstvena prireditev koroških Slovencev — Koroški kulturni dnevi. Pripravljalni odbor je za letošnje kulturne dni, ie devete po vrsti, izbral kot glavno temo manjšinsko šolstvo na Koroškem. Program je obsegal okvirno razstavo o zgodovini šolstva na južnem Koroškem, ki so jo še dodatno komentirala uvodna predavanja prvega dopoldneva, ter plenarne referate, ki so imeli za vsebino v prvi vrsti vlogo gimnazije za Slovence v življenju naše narodnostne skupnosti in v soboto zaključno diskusijo o manjšinskem šolstvu. S tem vsebinskim težiščem so dobili kulturni dnevi v marsičem še bolj kot marsikatero prejšnje leto svoj aktualni kulturno politični pomen.

DR. ANTON SVETINA
Prispevki k zgodovini Beijaka in okoiice
Leta 1696 se je vršila vizitacija župnij belja-škega cerkvenega okrožja. Pri župniji sv. Miklavža v predmestju Beljaka je vizitator ugotovil tole: Cerkveni ključarji so beljaški meščani Leonard Piberauer, Jurij Conradt in Jurij Rottensteiner, ki so na tem položaju že drugo leto. Za cerkovnika je Kristijan Herlander, doma iz Paterniona, ki je tu že šest let za učitelja in cerkovnika. Razume ministrirati. Na dohodkih dobiva 9 četrtinov žita in od cerkve 6 goldinarjev. Na štoli prejema letno okoli 18 goldinarjev. Pri krstu ne dobiva ničesar določenega, običaj je, da dajo kmetje po dva groša, meščani pa tri groše in tudi več. Od pogrebov prejema pri pokopu meščana 12 grošev, pri pokopih kmetov 3 do 4 groše. Za kaplana je tačas Urban Rukemant), Korošec iz Krnskega gradu (Karnburg) v solnograški škofiji, star je 26 let, vse študije je dovršil v Celovcu, ordiniran pa je na naslov grada Teleče (Teutschach), ki spada k gospoščini barona Kaiserstein. Duhovnik je poldrugo leto, od tega je služboval eno leto v Celovcu, pol leta pa je že tu. Od vikarja prejema letno 130 goldinarjev, razen tega pa „stolam minorem, id est excursiones et benedictiones mulicrum ost partem" (malenkostno štolo, to je od obodov izven župnega okoliša in za blagoslavljanje žen, ki so postale noseče). V tem ožjem mestnem okolišu živi okoli 150 Slovencev, od katerih nekateri sicer razumejo nemški, ne znajo pa nemško govoriti, kar povzroča težave pri spovedi, kar lahko privede do pomot. Za-
to je potrebno, da je duhovnik tega kraja vešč slovenskega jezika. Vikar in škofijski komisar je Vid Balscher, Beljačan, filosophiae et theo-logiae Baccalaureus, ki je svoje študije končal v Gradcu. Ordiniran je bil na naslov misijonov. Star je 66 let, duhovnik pa je 41 let, od tega je bil 7 let kaplan v Beljaku, tri leta je nadomeščal kaplana v Trbižu in Beli Peči, 30 let pa je vikar v Beljaku. Na dohodkih prejema po odbitku vseh dajatev 240 goldinarjev, štola mu pa donaša okoli 100 goldinarjev.
Ob priliki te vizitacije so se oglasili v Beljaku prebivalci kraja Vernberk v župniji Sko-čidol, ki so navajali, da mora biti njihov vikar vešč slovenskega jezika, kakor to odrejajo prejšnji vizitacijski odloki. Ker sedanji vikar ne obvlada popolnoma slovenščine, je vizitator odredil, da se mora vikar v roku treh mesecev naučiti tega jezika in o tem opraviti izpit pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani.
Vikar Vid Balscher je začetkom leta 1698 umrl. Po njegovi smrti sta cerkvena ključarja v sporazumu z odvetnikom župne cerkve sv. Miklavža prosila stolni kapitelj v Ljubljani, naj bi se dal iz zapuščine pokojnega vikarja in komisarja Vida Balscherja znesek 300 goldinarjev za postavitev novega oltarja ali orgel v farni cerkvi, ki je po potresu zgorela, ker je pokojni vikar obljubil, naj bi se to napravilo v njegov spomin.
Naslednik vikarja Balscherja je bil Jakob Geiger, ki je dal kmalu po svojem nastopu
popraviti pogorelo župnišče. Dne 29. avgusta 1699 poroča Škofijskemu ordinariatu v Ljubljano, da bo župnišče v treh tednih gotovo, sezidati je treba še hlev za dva konja in popraviti kaplanijo. Dne 26. 9. 1699 pošlje v Ljubljano obračun stroškov za ta popravila, ki je znašal 803 goldinarje 28 krajcarjev.
Maja leta 1712 je vikar Jakob Geiger prejel od škofijskega ordinariata v Ljubljani tole naročilo: Za nekrščene otroke se naj na robu pokopališča poišče poseben prostor, da bodo pokopani ločeno od drugih faranov. Babice se naj večkrat izpraša in se jih naj pouči o formuli krsta, da bodo v nujnih primerih same znale krstiti novorojene otroke. Izgleda, da je tisto leto ali tista leta umrlo v Beljaku in okolici mnogo novorojenčkov, če je škofijski ordinariat v Ljubljani smatral za potrebno, izdati svojemu beljaškemu vikarju ta navodila.
Leta 1712 je ljubljanski škof Frančišek grof Kaunitz vizitiral župnije beljaškega cerkvenega okrožja. Dne 16. junija je po izvršeni vizi-taciji župnije Kranjska gora prišel ob 7. uri zvečer v Beljak. Drugi dan zjutraj so peljali škofa v slovesnem sprevodu pod baldahinom v cerkev, ker je prisostvoval maši, nato pregledal oltar, zakristijo in cerkev, nakar je podelil birmo in sicer danes in v nedeljo, 19. junija, 600 osebam. Po birmi je škof zaslišal cerkvene uslužbence; najprej je bil zaslišan cerkovnik Kristijan Handler, podložnik gospostva Paternion, ki je bil nameščen od prejšnjega vikarja in je v tej službi 21 let. Njegovi dohodki znašajo okoli 100 goldinarjev, ki jih prejema deloma kot cerkovnik, deloma za poučevanje dečkov, ki so pod njegovim varstvom. O vikarju je cerkovnik poročal, da svojo
službo v redu opravlja in da ni nihče umrl po njegovi krivdi. Cerkev je dobro dotirana in v dobrem stanju, cerkvene račune obravnavajo v župnišču, ključe pa hranijo cerkveni ključarji in domači vikar. Vikar živi dostojno ter ne izkorišča faranov pri štoli. Služba božja se neha vedno pred 12. uro. Nato je bil zaslišan cerkveni ključar Andrej Rauter, podložnik volilnega kneza manjškega, ki so ga izvolili meščani skupno z odvetnikom cerkve in vikarjem. Na tem službenem mestu je tri leta. Izpovedal je isto kot cerkovnik. Nato je škof zaslišal vikarja Jakoba Geigerja. O tem je zabeleženo tole: Rojen je bil v Beljaku, star je 49 let, študiral je v Gradcu in tam dosegel magisterij filozofije; ordiniran je bil na Dunaju na naslov gospoščine Elzensfeld, duhovnik je 22 let, na sedanjem službenem mestu je 14 let. Otroke uči verouk in če je v nedeljo zadržan, poučuje med tednom v ljudski šoli. Cerkev ima svoja lastna zemljišča, dohodki od teh zemljišč pa se vsako leto sproti porabijo, da skoraj ničesar ne ostane. Cerkev dobiva večkrat tudi milodare, ki jih pa cerkveni ključarji zapijejo, zato predlaga vikar, naj se cerkvene ključarje prisili, da bodo od milodarov plačevali denarno podporo škofijskemu seminarju.
Vikar Jakob Geiger je dne 11. maja 1713 odpovedal službo šmiklavškega vikarja, ker je bil imenovan za bamberškega župnika v Št. Lenartu v Labotski dolini. Na njegovo mesto je bil imenovan za vikarja Kristijan Franz Moser, magister dioecesis Salisburgensis, ki je dne 25. maja 1713 izstavil škofijskemu ordinariatu v Ljubljani običajni reverz.
(Da/je v prihodnji številki)
USPELA PRIREDITEV
,OD PLIBERKA DO TRABERKA'
KOROŠKA POJE
V petek, dne 17. februarja 1978 je bito v Pliberku 11. pevsko srečanje od Ptiberka do Traberka, ki je doživeto poseben uspeh. Dvorana, ki sprejme 200 giedaicev, jih je tokrat moraia več kot 300, nekaj pa jih je moraio stati kar zunaj pred dvorano.
Koncert je obiskalo veliko častnih gostov, med njimi generalni konzul v Celovcu Mitan Šamec, konzul Peter Župančič, predsednik ZKO Ravne na Koroškem tovariš Mihevc, tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc in drugi. Poslušalce in častne goste je pozdravil predsednik SPD ,Edinost" iz Pliberka Joško Hudi, za njim pa je povzel besedo tovariš Lotrič ZKO
iz Ljubljane, ki je poudaril pomen tckšnih pevskih manifestacij, ki posebno nam koroškim Slovencem pomenijo zelo veliko, saj slovenska pesem in beseda združujeta srca in nam dajeta moč, da lahko vzravnani in z optimizmom gledamo v bodočnost.
V Pliberku je nastopalo 10 zborov. Od teh dva domača in to mešani pevski zbor „Zarja" iz Železne Kaple in moški zbor „Edinost" iz Pliberka.
Dramska marginatija o Lepi Vidi
V okviru ietošnjih Koroških kuitumih dni so organizatorji ie-teh okvir predavanj in diskusij o koroškem šotstvu razširiti tudi s kuiturno prireditvijo in sicer s Kmeciovo monodramo „Lepa Vida aii probtem sv. Ožboita." V dvorani Mikiavieve gostiine v Biičovsu se je zbraio ogromno števiio iju-di, največ tistih, ki so spremijaii kuiturne dneve v Ceiovcu, mnogo domačinov in tudi drugih, ki so hoteti prisiuhniti samogovoru kritika Miika (igratec Rudi Kosmač), ki mora napisati kritiko po gteda-!iški predstavi Cankarjeve „Lepe Vide".
Navzoče je pozdravit dr. Avguštin Matte, ansambet giedaiišča GLEJ prav tako tudi avtorja Matjaža Kmecta, ki je uvodoma tuc^ sam spregovori), idejo za to mono-
tudi raztoiit pomen Lepe Vide v stoven-ski titeraturi (tjudska pesnitev, Cankarjeva Lepa Vida — pomen hrepenenja, sanje, strastne žetje po tepem, botjšem . . .) — naprej pa je pustit govoriti svoj tekst.
Kakor sanja „Lepa Vida" skozi narodno batado od Prešerna preko Jurčiča, Cankar-
mora napisati kritiko o gtedaiiški predstavi. Z ošiijenim ostrim jezikom izpoveduje in izpodkopava ter četo podira motiv mitičnih (ati mitiziranih!?) razsežnosti, ki nam so vtite z Lepo Vido v našo zavest. Ta njegova pot razmištjanja je dotga in s svojim ostrim satiričnim monotogom temetjito zbriše prah, pod katerim so nam
Slovo od rojaka
V TčaJov/jZcZ je M w:'t:a/o Mf Je/jo //okopat/ naš	ro)a^	A7ar^o
OtovZc, Jo?na Zz Tčoža, ^Z pa je Jo/ga Jescf/etja ž/ve/ v 5/owt:Z;Z, z/asf/ v 7čaJot//;ZcZ.
7a JZ A/ar^o Ofozaf je M namreč eJew ZztaeJ fZsfZZ? ^otoi^ZT/ S/ovencev, ^Z so /Mora/Z po p/e/JscZfa /efa 7920 zapast/fZ A'oroš^o Jo/Hot/Zno, katera jtw a/ več Ja/a ^ra//a — ^er so se prt p/e/JscZta oJ/očZ/; ^of zavest 5/of/cac:. V /agos/avZ;Z je Jo/J/ A7at-^o OtovZc zapos/;7ev prt posf: ter je /:of p;swoMoša s/až/zova/ preJvsew v 7čaJot//;ZcZ, ^jer st je fe^otr: /ef pn-Jo//;7 aesfefe prZ)afe/)e. Tča^or v na-roJaosfae/a pog/eJa, ta^o je osfa/ zvest taJZ svojewa napredne???# pre-prZčat:)a. Zato pa je /rZ/ /efa 7947 fa-J: weJ prvffM/, /f; so j;A 7Vewct po zasejat /agos/avtje pregaa/Z. DragZč je posta/ žrtev MCTHS^ega aae:oaa-/Zzwa; z Jrtsž/ao so ga :zse/:7Z v 5r-/J)o, ^jer je ž/ve/ vse Jo osvo/roJZfve /efa 7943.
A/ar^o Ofov/c pa je vse svoje ž/v-/je/fje osfa/ Zaf:w/:o povezam faJ/ s svojo ^oroš^o JowovZao, ^araor je veJao spef ra J pr/7/a/a/ aa o/r/s^ ^ soroJa/^ow /a sfar/n? pr/jafe/jew. 7*o ž/vo povezavo je Zzraža/a znana ^o-roš^a pesen: „Mn:av čez /žaro", ^Z so trta jo raJov/jZs^Z pevct o/< oJprfen: gro//a zape/Z v pos/eJnje s/ovo . . .
skrivati svetniško podobo Lepe Vide, ki naj bi bita simbot tepe in čiste ženske. Z neprikrito ironijo pometa tudi v gteda-tišču, po odrskih deskah, med gtedatiško pubtiko, s teoretiki in praktiki teatrskega zakuiisja ... V prvi vrsti pa obračunava z igratko Majo, ki je igrata pri „sinočnji" predstavi vtogo Lepe Vide. Lepa Vida postane igratka Maja in narobe, obe pa nekje simbotizirata današnjo žensko sptoh. Saj se že sam tekst začne z motitvi podobnim branjem starih stovenskih zapovedi, ki nam narekujejo med drugim: „. . . ne druži se, ne gtedaj po ženskah, od katerih pride greh . . . vse hudo in grešno pride od žene!" Takšno podobno znanost nam je odkrivat že Drabosnjak. Tako nadatjuje v tekstu: „Ta prastara sto-venska izkušnja o ženskah! Kar v prvo knjigo, ki so jo tiskati Ljubtjanci, so jo zapisati!" V nadaijnjem „hermenevtičnem" kritiziranju se toti tudi gtedatiških ustanov samih, ki jim ne prizanese, ker mečejo denar marsikdaj skozi okno, on pa mora pokticno prebiti veiik det svoje stuž-be kot kritik na cenenih skajastih stotih"
ni . . . da v potokih teče po tebi, dot po vretencih v špranjo . . ." in ustvarjati med tistimi, ki se ob tizanju bonbonov dotgo časijo v teatru ter med parfumiranimi dekotteji. Nadatjuje z zbadtjivkami na
gtedatiških teoretikov, ki se odtikujejo (zgotj) po „krasnih in dotgih spisih . . ." Rdeča nit kritikovega hermenevtičnega razgtabtjanja pa (p)ostane igratka Maja (in v njej ženska nasptoh), igratka, per-soniticirana ženska pohota, ki preroma postetje trebušastih županov, avantgardnih študentov, režiserjev in predvsem kritikov, da bi v svoji častihtepnosti po premierskem večeru zjutraj uzrta hvainico svoji tepoti, sposobnosti, nezaustavtjivi igratski (in ženski) privtačnosti . . .
Lepa Vida — sanje, hrepenenje preko
je, nevarnost, požrešna gtobina . . . Lepa Vida — sanje — neuresničtjive, sen o ženski — neuresničtjiv, ker je ni take. Šii smo (še hodimo) za Lepo Vido, z njo hrepeneti, sanjaje staii z njo na obati, čakajoč v strastnih žetjah . . . utopiti pa smo se v morju ženske hinavščine, izzivat-nosti, seksuatni nenasitnosti . . . tepe Vide pa se pasejo v svoji namištjeni ne-dotžnosti. Tudi fajmoštru in njegovi kuharici ne prizanese, ko fajmošter v spominu na kuharico prizna: „greh je bit večji od užitka . .	Kajpak ufitek je bit kratek,
greh pa večen!
Lepa Vida hrepeni po tistem svojem moškem snu, sveti Ožbait pa čaka nanjo — ona ati nobena — zaman! Lepe Vide pa so skovate ep o svetem Ožbattu, da živi že trideset tet kosmat sredi puščave, ne da bi vede!, zakaj so ženske na svetu. Takšen se nam zazdi tudi kritik Miiko sam — probtem svetega Ožbatta — (probtem kritika Mitka), ki v najbotjših tetih ni zmožen, da bi osvojit svoj sen o ženski, katerega poosebtja Maja oz. Lepa Vida Tako ostane sam sredi gotega otoka svoje mate sobice s svojim samousmitje-njem v samozadovotjstvu, v mazohizmu — duševno zmeden ne dokonča niti svojega kritičnega spisa o premieri. Njegovo kritično razmištjanje izzveni skorajda v prazno, postane spričo svojega avtosugestiv-nega mazohističnega razmtštjanja neke vrste negacija negacije. Njegov odnos do žensk spominja na motierovski tip ženskega sovražnika, hkrati pa je „svetoož battsko" hrepenenje po „tisti doiočeni" ženski.
Kritikov propad in neuspeh v Kosmačevi igratski kreaciji, ktjub izvrstni igri v prvih dveh tretjinah režtjsko in tako tudi izpovedno obvisi v zraku — ostane prešibek v prepričevatnosti. Vpraštjivost našega zgodovinskega stavospeva Lepi Vidi, „naši" čisti ženski pa ostaja .
..hermenevtično" razg!abtjat MarS
Stovensko ptaninsko društvo Cetovec omogoča svojim čtanom in čtcnicam udeteibo na
ZiMSKEM ZAČETNiŠKEM ALP)N)ST)ČNEM TEČAJU
ki ga v času od 26. marca do 2. apriia organizira Komisija za atpinizem pri Pianin:ki zvezi Siovenije.
Zbiraiišče: 26. marca 1978 do 17. ure v Domu na Komni. Tečajniki imajo preskrbijeno prenočišče, prehrano in enega inštruktorja — vodjo naveze na tri tečajnike.
Prijave: do 7. marca 1978 na sedežu Siovenskega pianinskega društva Cetovec, Gasometergasse 10; te). (0 42 22) 32 5 50
Najbolj edinstvena in veličastna pa je bila zaključna prireditev v športni dvorani osnovne šole na Ravnah, kjer je sodelovalo kar 782 pevcev. Na tej prireditvi je poleg zborov iz jugoslovanskega dela Koroške nastopalo 7 zborov iz avstrijske Koroške. Dvorana je bila popolnoma zasedena, kar dokazuje veliko ljubezen in spoštovanje do slovenske pesmi. Zaključna prireditev se je odvijala pod motom Župančičevega verza:
„ln stalo je kot zvok tanfar, in vzpkdo je kot silen žar od vsepovsod ..."
Ob koncu so združeni moški zbori pod vodstvom Jožka Kerta zapeli „Čej so tiste stezdice", združeni mešani zbor pa pod vodstvom Hanzeja Kežarja pesem „Rož, Podjuna, žila".
Med slavnostnimi govorniki, ki so se oglasili na koncu so bili tovariš Belina, zastopnik ZKO iz Ljubljane, tovariš Hudi Jožko, zastopnik Slovenske prosvetne zveze in drugi. Vsi so izrazili isto misel, da je bila ta manifestacija največji kulturni dogodek Koroške tu in onstran državne meje in želeli tudi novemu, torej 12. srečanju od Pliberka do Traberka takšen uspeh ali pa še večji.
Za konec pa so združeni mešani zbori in pihalni orkester ravenskih železarjev zapeli in zaigrali Luka Kramolca in Jožka Jermana „Ko-roško budnico". Vsak ki je bil prisoten na tem srečanju, je mislil isto: ,Slovenska pesem je pesem malega naroda, toda velikega po svoji kulturi in svojem pogumu, saj se je ravno ta mali narod s pesmijo na ustih uprl fašizmu, pesem ga spremlja v sedanjosti in ga bo tudi do smrti".
„5. Agroski 1978"
Srečanje
smučarjev kmetijcev

^5-AGROSK) ^
^ V RO^
Kakor smo že poroča)), je Zveza stovenskih zadrug prireditetjica )e-tošnjega srečanja in tekmovanja smučarjev kmetijcev z nasiovom „5. Agroski 1978", ki bo v soboto 25. februarja v Šentjanžu v Rožu; Športno društvo Šentjanž v Rožu pa je prevzeto naiogo, da poskrbi za izvedbo tekmovanja na šent-janških Rutah.
Potek prireditve v Šentjanžu bo nasiednji; ob 8. uri zjutraj bo pri spodnji postaji vtečnice razdetitev štartnih števiik; ob 9. uri bo štart teka moških do 45 tet (proga bo dotga 4 km), potem pa štart teka moških ned 45 tet ter žensk (2 km); ob 9.30 uri se bo pričet statom, k) bo izveden v štirih skupinah (moški do 33 tet, moški od 33 do 45 tet, moški nad 45 tet in ženske). Po končanih tekmah bo ob 13.30 uri skupno kosiio pri predsedniku ZSZ Jenku Ogrisu v Biičovsu, kjer bo ob 15.30 uri tudi razgtasitev re-zuttatov in podetitev pokatov ter medatj. Prireditev se bo zaktjučita z družabnim srečanjem.
ZVEZNA GiMNAZtJA ZA SLOVENCE V CELOVCU
C&jcrvtz
Zvezna gimnazija za Stavence v Ceiovcu sporoča:
1.	Po posebnem odioku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih ieiijo dati v šoiskem ietu 1978-79 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega teta, v času od 13. do 28. 2. 1978, ravnateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Cetovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predtoiiti ravnateijstvu spričevato prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega driavijanstva.
2.	Pravočasno prijavijeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega ieta 1977-78 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie [ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bi moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1978. Sprejemni izpiti bodo en teden pred koncem šoiskega teta.
4.	Konec maja 1978 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh vseh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo rav-nateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoijenjem Deieinega šoiskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem.
Prijave za sprejem v Gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni
aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence,
Ebentaier Straf[e 14, 9020 Kiagenfurt/Ceiovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginaid Vospernik, i. r.
„5jegr m deuf-sc/ier Nac/if"
V soJe/ovattja s 5/oveas^Zw tM/or-7wact;s^t7H CfTifroTM v Cf/ofca (5/C) ;e /Ca/* m/ajje ZzJa/ ^Hjtžtco z Ma-s/ovoTM „5tfg :M Jfafsc/:er Nac/?f", v ^atert sfa oZ7;af/;<?7fa Jva s/?Zsa znanega avsfrZ^ega ncyZnar;a Zn ya/?/Z-cZsfa /Vara/Ja 7rn/:erger)a.' prZpoveJ a/Z re)/f^s/ja „5/:ren:en:/:e" (Veran-Jerangen) ter mono/og nekega /Korošca /?oJ nas/ouon: „Z tjafo tZnfo" (A/Zt anan /^raanan 7*/nfn). Pravzaprav gre za ponat/s, ^a;t: ta^o „:pre-ntent/re" ^ot „?nono/og" ;e w/aJ;e o/?-;avZ/o že /efa 7976 — rjav/ santo-govor /e avtor po ;ezZ^ovne?n šfef;a /e se Jopo/n;7.
VenJar )e o/*)ava po?ne?n/:na, to to/Z^o /*o/;, &er gre — ^a^or prav/ avtor v nvoJa — fa^o re^oe za poslat /Zferarne so/ZJarnosfZ s ^oroi^Z-tnZ 5/ovencZ. PreJvsetn pa )e to pre-tres/;Zva pojoča fZsfe znane Zn z/o-g/asne „^oro%e stvarnost/", v ^afer/ ;e vsa tnan;šZns^a po/Zt/^a pot/ po-po/n/tn vp/Zvotn Zn neprZ^r/fZn: prZ-tZs^om nemškega nae/ona/Zznta astnerjena na en sam c//).* na e/m Zatrep o /Z^vZt/aeZjo 5/ovencev. V te; /ae/ ze/o astreza tat/Z nas/ov ^npžZ-ce z očZfnZm opozorZ/om na Zsto/men-s^o ZmjZgo „5Zeg Zn t/eatse/ter NacZn", v ^afer/ je Zt/o/ ^oro%e rjave t/omo-v/ns&e zvestobe 5fe/nacZ:er svoječas-no Z?rez vsakega ov/n^arjenja jasno Zn net/voamno zap/sa/, za ^aj so se njegov/ Z*ram/?ovcZ Z?orZ/Z v /et/Z? 7975/ 20 — ne za avstr/js^o T^oroš^o, marveč za ve/Z^onemš^Z raj//.
7zZ*Zro takega nas/ova afeme/jaje avtor s tem, Ja gre pravzaprav za Jo^amentacZjo vsaZfJanjega jas/zma, &Z se veJno oZ*v/aJaje premnoge Zn z/asf/ vse preveč vp/Zvne ^oros&e g/a-vc. zlvforjev avoJ Zn sp/s „5premem-Z*e" je v s/ovensč/no prevcJe/ Pave/ ZJovc, Z/; je namesto prevoja sp/sa „Z rjavo f/nto" v krajšem komentarja or/sa/ taJZ vseZnno tega mono/oga; asfrezne Z/astracZje pa je pr/speva/ /ože PoscZnfz.
Vabilo na
SREČANJE FOTOAMATERJEV
v četrtek 9. marca 1978 ob 19. uri v sejni sobi SPZ, Gasometergasse 10 v Celovcu.
Vsak naj prinese s seboj svoje barvne diapozitive koroških vasi in pokrajin, katere bi si skupno ogledali in izbrali za posebno prireditev. K temu srečanju prav iskreno vabimo vse tiste, ki radi ..poškitijo" skozi fotografski objektiv.
Dobr!a vas - Prib!a vas
Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo 19. februarja zbralo mnogo ljudstva, da izkaže zadnjo čast Užnikove-mu očetu v Pribli vasi, Antonu Miklau. Po večletnem hiranju je umrl v 77. letu starosti.
Medtem ko je gospod prošt Franc Brumnik v cerkvi rajnega pokazal kot dobrega katoličana, ki je vestno izvrševal svoje verske dolžnosti, vdano vzel nase vse križe življenja in voljno prenašal dolgotrajno bolezen; ga je ob odprtem grobu zastopnik Slovenskega prosvetnega društva ,Srce", dr. Luka Sienčnik nastikal kot izbornega društvenika in igralca, ki se je v njegovo vlogo znal tako vživeti, da so gledalci imeli vtis resničnega doživetja. Tudi svoje soigralce je znal izvrstno potegniti s seboj. Igre v katerih je on sodeloval so bile vedno popolne. Dr. Sienčnik je med drugim še povedal:
,Bil si človek, ki je mnogo bral in zato tudi mnogo vedel. Tvoj drugi dom ni bila gostilna, temveč društvena dvorana in pozneje knjige. Zato si tudi spoznal lepoto svojega materinega jezika, na katerega si bil vedno ponosen in ga ljubil do zadnjega diha. Društvenikom si bil vedno zvest sodelavec. Nikdar jih nisi pustil na cedilu. Ob vsakem vremenu si, s sedaj tudi že rajnim bratom Hanzejem, redno in vestno prihaja) k vajam. Neštetokrat si v mrzlih zimskih nočeh peš premeril dolgo pot preko vse Dobrave v Do-brlo vas. Bil si nam dolga leta pravi predsednik in vzor požrtvovalnosti."
Naš Anton Miklau je v Pribli vasi imel malo Užnikovo kmetijo, ki mu ni mogla dati dosti kruha. Prislužiti si ga je moral še zraven. A tedaj, ko je bil še mlad in močan zanj ni bito dela. Tako je bilo njegovo življenje vedno težko. Njegova skromnost in zadovolji-vost mu je pomagala preko vsega tega. Danes, dragi Ton, ne rabiš nič več. Počivaj v miru! Mi bomo Tebe in Tvoja dela ohranili v lepem spominu.
SPD „Obif" na Obifskem vabi na
SANKARSKO TEKMO v nedelja 26. februarja 1978
Startne številke se delijo do 9. ure pri Kovaču; štart pa bo ob 10. url.
Vsi prisrčno vabljeni!
Stovensko prosvetno društvo ..Vrtača v Stovenjem Ptaj-berku vabi na
KONCERT ROŽANSKtH LJUDSKtH PESMt
kt bo v soboto 25. februarja 1978 ob 20. uri v gostiini Se-reinig v Podnu. Poje mešani pevski zbor iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom La)ka Mi-tisavtjeviča.
Pr/srčno va/J/ftiZ/
Velika likovna razstava
ob 20-letnici galerije v Slovenj Gradcu
Nedavni kulturni praznik ob Prešernovem dnevu so — kakor smo kratko že poročali — nadvse dostojno praznovali tudi v Slovenj Gradcu, in sicer z novo razstavo likovnih del koroških ustvarjalcev z obeh strani meje ob sodelovanju umetnikov šaleškega območja. Lahko rečemo, da gre tu za pomembno tradicionalno likovno prireditev, ki je letos imela še poseben pečat, ker je namenjena tudi počastitvi izredno bogatega 20-letnega delovanja Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec, zaradi česar na razstavi posebej sodelujejo nekateri likovni umetniki — častni občani slovenjgraške občine: od pokojnih Petar Lubarda in Krsto Hegedušič, od živih pa Werner Berg in Božidar Jakac.
Karel Pečko razstavlja prefinjeno izdelane motive Uršlje gore, ki poleg svoje osnovne ženske podobe v posameznih slikah dobivajo tudi konkretno žensko predstavitev. Kipar Anton Herman nastopa z izvirno motiviko človekovega stopala. Vida Slivnikar se predstavlja z akrili, ki so ob zabrisani upodobitvi
Konce??? 7??;'n%/eg<r ?nesec% je v Z?o-M/ičeve??: osMMe??? Jo?MM B/str/c/ pr/ f/entjdMM v AoŽK oBMpd FGve/ B/??M /z Š^ojzč svoj $0. ž/t?/jew;s^/ jMMej.
Ker je M naš	pretežen
Jef svojega žzvjjenjd a^t/fen M/t??r-7H, zdJrKŽM;' zn pofztzenž Jejzzvnz'^ — M je zzzstoppn v razn/ž? oJ/?or/f? — zn Mr je /?// tzzJz JoBer pevec, smo ga JMJ/šM pevcž 5PD „FJ/??ost" na p)*eJvečer njegovega praznika, v Bo-^ajzčevcm os^rjznenz Jorna., ^jer se Zrenzztno naBaja, o/?/sBa//. Poj voJ-stvozn fo/tzja Pau/iča szno zna zape// ce/o vrsto pesznz, preJseJnz^ Jrastva /Verznan Jager pa zna je zs^reno če-
OBVEST)LO
Letošnje praznovanje 8. marca — dneva žena, bo zaradi tehničnih ovir prestavije-no na soboto, 11. marca: bo kot po navadi ob 13. uri v dijaškem domu SSD v Ceiovcu.
Zveza s/ovensMB žena
človeka pravzaprav abstraktni. Gustav Gnamuš poskuša prostor zapolniti z velikimi platni z različnimi odtenki modre barve. Jože Tisnikar je na novo oblikoval nekaj svojih ustaljenih pretresljivih motivov. Zorka Weissova ima nekaj akvareiov — barvnih vedut, zeio prijetno iz-deianih kipečih pomladnih krajin. Franc Berhfold preseneča obiskovalca z barvnimi likorezi v osvežujoči modri barvi. Hari Draušbaher razstavlja sericgrafijo pokrajin, Werner Berg pa štiri lesoreze iz leta 1976, med katerimi sta tudi deli Mladi par v Sloveniji in Žalujoči s Kronske gore. Andrej Grošelj prikazuje vrsto fotoprodukcij iz Šentanela, na oljih Franca Boštjana pa prevladuje krajina Mežiške doline. Gustav Januš je posiai v giavnem fotografije šabionskih figur, na katerih previadujejo razčiovečene čio-veške podobe iz gumijastih trakov, ki samostojno visijo v prostoru aii pa so se že znašie na smetišču visoko razvite družbe. Stanislava Luž-nic-Arsovska na voščenih pastelih predstavlja nove motive iz Hude luknje, Janko Dolenc prepričljive, z
st/ta/ zzz sc zzza BBrati top/o za/?t?a/// za t?es traJ zzz Je/o, M ga je Jopri-nese/ v Bor/st naše zzazoJzze s^a^zzzostz' zza Koz*oš^czzz. Že/e/ zzzzo je ta Jz, Ja B/ pr/ taMzzezzz zJzavja oBBaja/Z taJž 90-Jetzzzco, sBratBa, Ja BZ ga žzzzeJž se Jo/go, Jo/go /er zzzeJ zzazzzz.
V Jozzza, Bjer je Mo zzavzočž/z t?eč JrngZB gostot?, se je razt?Z/a pz-zjetzza Jr??žaBnost oB p/jačZ, jeJačz' zzz t?ese-/ez?! petja. 5 Pat?/Zjem szzzo s^apzzo Jo/go t? zzoč s/at?Z/Z zzjegov prazn/B Zn se spozzzzzzjatž t?ese/ZB zzz pa taJž zzeprzjetzzz/z JogoJBot?, s BaterZ?nZ szzzo BZ/Z zzz szzzo se soočen/ v našem t?saB-Jazzjezzz žzv/jezzja. Ta jatMejzza s/ot?es-zzost t? čast našem;? Pazz/zja zzazzz Bo ostaja t? pzzjetzzezzz spozzzzzza. Da je M t?ečer faBo pzzjetezz, je zzse^a^oz taJž zasjaga BoBa/Zčet?e Jražžzze, BZ zzazzz je Ja/a zzzožzzost, Ja szzzo /aBBo še v pozzzo zzoč s/at?Z/Z zzašega ja/zz'/azz-ta. GospoJ BoBa/Zč se zzazzz je taJž za/ztza/z/ za petje zzz ZzrazZ/ že/jo, Ja BZ zzjegov Jozzz še večkrat oBZsBa/Z, Ber je BZ/ to BBratZ taJz prazzzz^ za vse zzavzoče stazrova/ce oz. goste tega osBrBnega Jozzza.
Števz/zzzzzz čestzt^azzz se prz'Jz*ažaje taj/ az'eJzzz'štvo zzz nprat?a zzašega //sta, Baterega zvest/ pr/jate/j je ozz, zzz zzza B/Zčemo zza zzzzzoga /eta.
globokim občutkom rezljane lesene upodobitve glave, Anton Repnik na barvitih oljih najnovejše vaške motive, Anton Zavolovšek pa olja iz Pirana in Kisovca.
Celotna razstava daje izredno živ prerez skozi sedanjo likovno ustvarjalnost na prikazanem območju, v katerega se smotrno vključujejo tudi dela Petra Lubarde, zlasti pa še Krsta Hegedušiča z deli, v katerih jasno zaznamo vso prabit Hlebin-ske šole in vse jugoslovanske nai-ve, ter Božidarja Jakca z upodobitvami Franceta Prešerna in Otona Župančiča.
Spored ob otvoritvi razstave v počastitev Prešernovega dne je vključeval nastop Koroškega akademskega okteta in vrsto govorov, ki so izpostavljali tudi 20-letnico galerije. Posebno zapažen pa je bil govor akademika Božidarja Jakca, ki ga je pred ognjevito povedano zadnjo kitico Zdravice sklenil z naslednjimi besedami:
„Ob tem svečanem trenutku čestitam vsem, ki so širokogrudno prispevali k res mogočni rasti te galerije, vsemu dragocenemu delovnemu kolektivu in pa Slovenjgradčanom za veliko razumevanje za rast kulture in prosvitljevanje te pokrajine. Veliki uspehi odmevajo tudi pri naših dragih slovenskih bratih na severu, kjer se na žalost še vedno izigravajo osnovne narodne pravice vkljub resnični želji po resničnem sožitju in strpnosti."
Sedanja razstava v slovenjgraški galeriji bo odprta do 5. marca, oziroma do takrat, ko bodo v njej odprli veliko razstavo del Jožeta Tisnikarja ob njegovi 50-tetnici, torej tistega slikarja samouka iz Mislinje, ki danes predstavlja že svetovni fenomen.
F. Z.
Slovensko prosvetno društvo ..Borovlje" vabi na
skioptično predavanje o LUŽtŠKiH SRBiH
ki bo v nedeijo H. marca 1978 ob 14.30 uri v društveni sobi v Borovijah.
Predavata: dr. Pavel Apovnik in Hanzi Weiss
PrZsrčno vaB/jenZ/
Pavel Sima - 80-letnik
Avstrijski dnevi v Sovjetski zvezi
V	okviru takoimenovanih „Avstrij-skih dnevov" v Sovjetski zvezi bo letos večja skupina Korošcev odpotovala v Sovjetsko zvezo oziroma v SR Tadžikistan. To skupino bodo sestavljali zastopniki deželnega vodstva Avstrijsko-sovjetskega društva, neka koroška kulturna skupina in skupina turistov. 3. maja bo v glavnem mestu Tadžikistana, v Dušanbeju posebna otvoritev ..Avstrijskih dni", v okviru katere bodo otvorili tudi razstavo slik iz Koroške. Ta razstava bo izvedena na pobudo koroškega deželnega vodstva Avstrijsko- sovjetskega društva. Avstrijski dnevi, ki se bodo odvijali po vsej Sovjetski zvezi pa bodo imeli poseben poudarek v Tadžikistanu, kjer se bodo odvijali v znamenju Koroške; to pa zato, ker imata Koroška in Tadžikistan oziroma Dušanbej in Celovec, ki sta pobrateni mesti, že večletne tesne medsebojne stike.
V	splošnem bodo Avstrijski dnevi v Sovjetski zvezi tematsko osredotočeni na šestdesetletnico obstoja republike Avstrije, poleg tega pa je namen teh dnevov, da se sovjetsko javnost seznani s posebnostmi naše republike.
Osrednje otvoritve ..Avstrijskih dnevov" v Sovjetski zvezi, ki bo v Moskvi, se bodo udeležili tudi visoki predstavnik avstrijske države.
Mešani pevski zbor „Podju-na" SPD „Edinosf" v Pliberku prireja v sobto 2$. februarja 1978 ob 14.30 uri pri Najber-žu (Pelzenkdnig)
VELESLALOM
za člene pevskega zbora in goste
Zmagovalce čakajo lepe nagrade!
SPD ..Bisernica" v Celovcu prireja v čast Kuharjevi obletnici
PREŽIHOV VEČER
Inž. Mitja Šipek z Raven bo uprizoril monodramo o Svet-nečem Gašperju (po motivih Prežihove povesti), uvod pa bo napravil dr. Mirko Messner, avtor disertacije o Prežihu.
Prireditev bo v petek 24. februarja ob 19. uri v prostorih Kluba Prežihov Voranc, Be-nediktinerplatz S/l, Celovec.
9. smučarsko tekmovanje SPD „Zarja" v Žetezni Kapti
Na smučarski progi pri Možganu v Lepeni (Koprivni) se je minulo nedeljo udeležilo tradicionalnega 9. smučarskega tekmovanja SPD „Zarja" 90 tekmovalcev. Medtem ko je prireditelj do sedaj imel na sporedu vedno tekmovanja v slalomu, je bil tokrat prvič na programu smuk. Kako priljubljena je ta športna panoga med mladino, potrjuje ogromno število tekmovalcev.
Tekma je kljub slabemu vremenu potekala v popolnoma regularnih razmerah, saj je bila proga in vse kar spada za takšno tekmovanje dobro pripravljeno. Če pa se je le pojavila še kakšna pomanjkljivost, je pa to pripisati predvsem vremenu in morda neizkušenosti, saj je bil to, kot že omenjeno, prvi smuk, ki ga je priredilo naše društvo. Športna sekcija društva je pač storila vse, kar je bilo v njenih močeh, gotovo pa bo šlo pri prihodnjih smučarskih prireditvah te vrste še bolj gladko. Izvrstno delo za pripravo smučarske proge so opravili prijatelji z Lepene. Pripravljalni ekipi z Osojnik Francijem na čelu, velja najlepša zahvala društva.
Ni bil namen, da bi napravili smuk preveč težaven, ker smo bili prepričani, da dobri zmagajo tudi na lažji progi. Veseli nas pa, da je proga držala in da se nihče ni ustrašil. Posebno razveseljivo za športnike in prireditelja pa je, da ni prišlo do nobene nezgode.
V imenu tekmovalne komisije in prireditelja „Zarje" se je sodelujočim, to je pomagačem, Mozganovi družini, zdravniku dr. Jelenu, darovalcem nagrad in seveda vsem tekmovalcem, zahvalil tajnik društva Miha Travnik.
Tekmovanje se je odvijalo v petih skupinah. Zmagovalec vsake skupine je prejel lep pokal; drugo- in tretjeuvrščeni, kolajne; do petega mesta pa je režija podeljevala diplome. Rezultate tekmovanja v smuku objavljamo na osmi strani v okviru Športnega vestnika.
JANEZ ŠVAJNCER	8
Pridi k potoku
„Vabiš me s sabo. Se zavedaš, da so tvoji delodajalci naši nekdanji okupatorji? To me moti in vznemirja. Gotovo nisem edini, ki tega mirno ne prenese. Oče mi je prepogosto pripovedoval o vojni. Bila je narodnoosvobodilna in šlo je za ohranitev jugoslovanskih narodov v širšem in slovenskega v ožjem smislu. Razumeš? Zmagaš in na zadnje se vdinjaš premagancu. Primeš za delo, ki se ga sam otresa. Smeti, kanali, ceste."
„Saj pravim, rojen si za učitelja," je s trapasto užaljenostjo pritrdit Ferenc Palir. „Mozgaj in mozgaj, a le pazi, da ti ne spodleti. Politika je kurba!"
„Fernenc, ne delaj mi sramote!" Tilda Čok je vzkliknila karajoče. „Politika ni zate. Bodo že drugi naredili, da bo prav." Vrnila se je k fantoma k mizi. „Greva, uh, kako sem zaspana!" Izrečeno je potrdila z zehanjem.
Ferenc Palir se ni dal motiti. Nadaljeval je ognjevito. „iu sem sc ponujal in prosil za delo! Dosegel nisem niti toliko, kolikor je za nohtom črnega! Ni mi preostalo nič drugega, ko da sem rekel: adijo!
Ne sprašujem, kdo me drži v službi, važno mi je, da zaslužim . . .
Samo enkrat sem zinit, da je navadno sranje pri nas. Čakaj, da sc spomnim. Aha, celo popoldne sem stal prod tovarniškimi vrati. Vratar me je odganjal, da ne sprejemajo delavcev, jaz pa sem na tthem upal, da me bodo povabili noter in dali delavsko knjižico. Figo kosmato sem dočakal. Zdelovala me je jeza, da sem preklinjal po cesti ...
V prvi gostilni sem zvrnil dva deci in stegnit jezik. Zc je bil ogenj v strehi. A govoriš proti državi? se je nekdo oglasil in že je bil pri meni. Ogledat sem si ga in ni se mi posvetilo, iz katere branže je bil. Miličnik nisi, sem si rekel, v civilu
hodiš. Imel sem ga zadosti in ni dosti manjkalo, pa bi ga bil pritisnil na uho . . .
Bilo jih je več okoli mene. Potajil sem se in se delal nevednega. Preklete gate, komaj sem se izvlekel iz dreka."
„Prodaj mi avto," je nevsiljivo' rekel Gregor Šipek.
„Ne prodam," je zategnil Ferenc Palir. „Čakaj, kaj sem prav slišal? A ti bi kupil? No, naj si te malo pobliže ogledam. Pa imaš denar na kupu? Ali šele šteješ dneve in ure, da ga bodo natiskali za tvojo potrebo?"
„Kupil bom na obroke."
„Od mene? Ti si posrečen. Jaz naj bom tvoja banka? Odpelješ se in te nikoli več ne vidim. Nisem tako nor, da bi ti nasedel. Koliko si prihranil? Sam si, ali že tekajo za teboj? Žensk imaš na izbiro. Kako da si sam? Kje si pustil svojo ro-žiko? Poglej mene, Tildi redno pišem. Kadar sem pa tukaj, se je držim ko klop psa. A ne, Tildica?"
„Plačaj in pojdiva." Tilda se je postavila k Ferencu in mu segla v notranji žep suknje. „Kje imaš denarnico?"
„Mir!" Ferenc ji je odrinil roko. „Nisem pijan. Kdor to pravi, je butec in prašeč. Manka, prinesi še liter dobrega! Danes sem vesel. Briga me Nemčija! Napil se bom do nezavesti. In počakal na angelce. Ko bodo priplahutali k meni, bom pa zaplesal z njimi ali se jim obesil na perutničke."
„Tc je prignalo domotožje?" Gregor Šipek je primaknil stol. „Kako je s tem? Te kaj stiska pri srcu?"
„Kuc, kuc mi dela." Ferenc Palir je z nohti pobrenkal po kozarcu in ga prevrnil. Vino je Steklo po prtiču in zmočilo blago.
Tilda Čok je vzdihnila in nemočno gledata natakarico Manko.
„Že prihajam," je rekla Manka. ..Umaknite se, da vas ne popackam." Steklenico in kozarce je postavila na sosednjo mizo, potegnila prtiček, prinesla svežega in ga pogrnila, vrnila kozarce na prejšnje mesto, prazno steklenico pa je zamenjala s polno.
Gregor Šipek je gledal Ferenca Palirja, ki si je z rokami stepal mokroto s hlač.
„Ravno tu, kjer imam malega, mi je nateklo."
„Packa," je pripomnila Tilda, „moraš ravno zmeraj misliti na to nesnago."
„Zažejalo ga je," je neboječe rekla Manka.
..Pokvarjenki! Kaj si vse pokladata na jezik," je nekoliko pobito zategnil Ferenc in napolnil kozarce. „Pijmo in bodimo si dobri. Nič ne vemo, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan . . .
Ne tajim, rad si privoščim. Hočem se napiti za vse tiste izgubljene dni, ko so se mi oči lačno pasle po obloženih mizah. Mislite, da me je kdo povabil? Opazili so me, saj nisem pritlikavec, privoščili mi pa niso niti kapljice . . .
Šli so mi v nos prijetni vonji po pečenih kurah in pečenkah in okusnih pijačah. Cedile so se mi sline, tu notri pa me je bolelo, da bi bil skoraj znorel. Ne morem vam povedati, kako mi je bilo.
Tebi pravim, Gregor Šipek. Pred nekaj urami sem te spoznal. Ni mi žal, da sva se srečala . . .
Nisem svinja, zato sem te povabil k mizi. Ti si mi sorodna duša. Pij," ponudil je kozarec, „in pozabi z menoj vred, da me je teplo življenje. Ne sprašujem te, ali si tudi ti nesrečen tako ko jaz, malo te že zdeluje, saj nisi iz lesa."
„Plačaj in ne stikaj po sebi tam, kjer nimaš denarnice. V prsni žep si jo vtaknil."
Ferenc Palir je spet surovo odrinil Tildino roko. „Vem sam. Presneta odritina, daj mir! Ne bodi nadležna ko breja muha. Motiš se, če misliš, da se ne bom nakuhal. Nisem noben smrkavec, da bi ne vedel, kje kaj imam."
Gregor Šipek se je zabaval ob pogledu na prepirajoči se par, ki se je kanil poročiti. Ni se mu ljubilo vstati, čeprav si je že tolikokrat rekel, da bo odšel. Meglilo se mu je v glavi in oči so se mu zapirale. Mežikal je vztrajno v svetlobo in se ohranjal pokonci s tem, da je prižigal cigareto za cigareto. Pomislil je tudi, kako je mogoče, da je tako malo ljudi v točilnici. Vprašal je tja čez k Manki.
„Si se zamerila gostom, da ne pridejo?"
„Kje pa živiš, da ne veš," je odvrnila Manka. „Sploh pa k meni ne hodijo v špalirju. Nocoj je Karbov Tone odprl gostilno. Najel je godbo. K njemu bo navrelo mlado in staro. Kogar
LEOPOLD SUHODOLČAN
Zmajeva stezica ^
Vasica visoko v hribu je bila kol veliko belo gnezdo. Vse hiše so se zbrale ob potoku, ki je hitel skozi vas.
Le hiša, v kateri je živela Pavlika, je stala malo stran od vasi, ko da je padla iz gnezda. Pa ni čudno, da se ni dotikala vasi, saj je bila včasih le drvarska koliba. Zdaj žive v njej že več let: oče drvar, mati in Pavlika. Kolibo je oče preuredil, da je postala prijeten dom.
Pavlika je hodila že drugo leto v šolo. Ta šola pa je bila daleč spodaj v dolini. V velikem, sončnem trgu. Spomladi je stekla Pavlika kot srnica po gozdnih stezah, dokler ni prispela v dolini na širšo pot. Pozimi pa, ko je bilo srnam hudo, je bilo hudo tudi Pavtiki. A če je le mogla, šote ni zamudila. Sicer je hodilo iz vasi še več otrok v šolo. Toda večji otroci navadno niso čakali nanjo, na drobno dekletce; imeli so svoja pota. Preden je zjutraj prišla do velikega hrasta, kjer se je njeni stezici pridružila pot iz vasi, so bili otroci že daleč.
Le Barbika je včasih prisopihata za njo. Hodila je v isti razred, a je bila še enkrat večja kot Pavlika, ki ji je poleti segala skoraj komaj do kolen. Ta Barbika pa je bila počasna ko polževa sestra. Če je ni Pavlika vlekla za roko, sta prav gotovo zamudili. Ker je bila tudi lena, jo je Pavlika vedno prehitevala pri učenju. Potem pa je bila nevoščljiva, če je Pavlika dobila dober red. Otroci se niso radi igrali z Barbiko. Pavlika pa je bila vedno dobra z njo.
Kadar sta prišli do črne skale, sta molče stekli mimo. Tam pri črni skali se je namreč začenjala zmajeva stezica. Govore, da je pred nmogimi mnogimi leti zmaj z repom podrsal skozi gozd in naredil to stezico. Oj, kako je bila samotna! Le redko so hodili tod v vas. Komur so ljudje želeli kaj hudega, so ga vsaj v mislih poslali na zmajevo stezico. Pavlika ne bo pozabila, kako je šla nekoč po njej domov. Vso pot se je oklepala očetove roke. Doma je nato zatrjevala materi, da je videla mladega zmaja. Oče je seveda trdil, da je bil le zajec.
Nekega dne, ko sta bili že mimo črne skale, je Barbika vsa v strahu dejala: „Oh, ta zmajeva stezica! Jaz bi raje umrla, ko šla sama po njej domov . . ."
Bilo je pozimi, ko se je Pavlika prehladita. Nekaj dni ni mogla v šolo. Kako srečna je bila, ko je spet zapustila posteljo.
Prav tisti dan je prišla po poti Barbika. Pavliki je poskočilo srce. Gotovo prihaja k njej na obisk, saj se nekaj dni nista videli. Povprašala jo bo, kako je v šoli. Veselo ji pomaha skozi okno.
A Pavlika povesi roko, ko gre Barbika kar mimo. Se ozrla se ni v njeno okno. Potem se domisli, da se ji morebiti kam mudi. Zato brž stopi na prag in jo pokliče. Barbika se ustavi in jo pogleda: ,Si že zdrava?"
Pavlika prikima: ,Sem. Jutri pojdem v šolo. Mama mi sicer brani . .. Kam pa greš?"
.Očetu nesem malico..."
In že krene dalje. Pavlika bi jo rada še kaj vprašala, a videti je, da Barbika nima časa.
Na robu gozda se Barbika za trenutek ustavi. Spomnita se je: .Pavliki moram vendar povedati da jutri ne bomo imeli pouka ..." Že se obrne. Pavlika je še stala na pragu. Prav razločno bi slišala, če bi ji zaklicala. Toda v Bar-
biki spet zagori nevoščljivost, tako zagori, da se v njej zaduši vsaka beseda, ki jo hoče izreči. Prav včeraj je učiteljica spet hvalila Pavliko. Zato si misli Barbika: „Naj kar gre jutri zastonj v šolo!" In že izgine po poti v gozd . . .
Drugi dan je Pavlika že zgodaj prispela do hrasta. Pot je bila čudno prazna, da je Pavliko kar zabolelo od samote. Barbika prav gotovo šele zajtrkuje, si misli. Danes je ne more več čakati. Preveč se ji mudi v šolo. Drugi pa so že gotovo spredaj.
Snega je bilo toliko, da bi se vsak škorenj pogreznil v njem. Mlin ob poti je kar stokal pod njegovo težo. Vrane so se večkrat spustile pred njo na pot. Veselo je stekla in jih splašila. Jezno so zakrakale in za njo spet sedle na pot. Nebo se je poveznilo skoraj do zemlje. Ozračje je dišalo po novem snegu.
Pri črni skali se ji je samo za trenutek ustavila noga. Brž nato jo je ohrabrila misel, da spet lahko hiti v šolo. Za naslednjim ovinkom jo je pozdravila dolina.
Našla je prazno šolo. Vseeno je odšla v razred. Klopi so osamljene počivale, ogenj v peči je dremal. Za trenutek sede v svojo klop. Prijetno ji de, saj se je utrudila. Morda bi bilo res bolje, ko bi ostala doma.
Tu jo najde sluga. .Danes ni pouka," ji reče prijazno. .Nisi vedela?"
Pavlika odkima in ga gleda z velikimi očmi.
,Koj pojdi domov . . . Daleč imaš in snežiti je začelo . . ."
Pospremil jo je do vrat. Zunaj so jo sprejele težke snežne krpice.
Hodila je počasi. Vsak korak jo je utrujal. Na Barbiko se še jezila ni, ker ji ni povedala, da nimajo pouka. Bila predobra, da bi se jezila. Mislila je, da ji je pač pozabila povedati.
Sneg je padal že v velikih kosmih, ko je prišla do mlina. Za njim se je začela pot strmo vzpenjati . . .
Pri mlinu je zalajal pes. Oh, Vo!k je privezan, nič mi ne more, je plaho vztrepetala. Ko pa je naredila še nekaj korakov, se ji Volk pripodi naproti. Pavlika prestrašeno obstane. Volk obsedi v globokem snegu. Laja pa tako močno, da se odmev oglaša daleč v dolini. Pavlika odpre usta, a ji glas usahne na ustnicah. Mlin je gluho ropotal, rtikogar ne bi priklicala. Tresla se je, da so ji šklepetali zobje. Njena lica so bila bolj bela ko sneg. Še za korak ni upala več proti mlinu. Počasi se je zadenjski vračala in pri tem pozorno motrila psa.
Pes se je dvigni! in se pomikal za njo. Lajal ni več. Ko črna senca se je vlekel po snegu. Bilo je, ko da se je Barbikina nevoščljivost spremenila v črnega psa, ki jo zdaj preganja. Pavliki se je zdelo, da postaja pes vedno večji. Nazadnje so mu ušesa segala že do vej in rep se je ko kača vijugal za njim . . .
Tako sta dospela do črne skale. Tedaj je Pavlika vsa zmedena zavila na zmajevo stezico. Pes se je ustavil in sedel. Zdaj ni bil nič manjši ko skala. Pavlika je tekla ko preganjana srnica. Mislila je, da ji je črni pes še vedno za hrbtom.
Stezica je bila neprehojena. Težke veje so se priklanjale do ta), da je bilo temačno. Oblaki so ji neusmiljeno s snegom zasipavali obraz. Pavlika se je šele sedaj zavedela, da je zašla na zmajevo stezico. Dobro srce se ji je že utrudilo.
Zima
Sonce komaj še brli.
Vedno daljše so noči.
Mraz slikar na okna riše s kredo mrtve rože riše.
Krokar črn na veji kraka, ločen, suh, pomladi čaka.
Ustaviti pa se ni upala. Se ozreti ne. Izgubljeno' je tavala po stezici.
Za grmom je zmrzovala lisica. Pavlika pa je mislila, da preži nanjo velik volk. Zavpila je. Lisica je zbežala.
Zmajeve stezice ni bilo konec. Gozd se ni hotel odpreti.
Ko je na veji zagledala črnega vrana, je mislila, da se bo vsak hip spustil k njej orel in jo odnesel v svoje gnezdo. Zakrila si je oči. Od utrujenosti se je majala ko smrečica. Noge je pri vsakem koraku teže dvignila od tal. Solze so ji zmrznile v svetle bisere.
Glej, tam pred njo stopa po stezici bela ženo s srebrno krono in s tančico iz snežnih kristalov. Saj to je vendar snežna kraljica, si je šepetalo Pavlika. Dobro jo pozna iz pravljice. Ko pa je naredila še nekaj korakov, je snežna kraljica izginila. Pavlika je zagledala pred sabo visoko, košato smreko. Ne, to ni bila košata smreka, to je zmaj s težkimi krili. On je pregnal snežno kraljico . . .
Pavliki so okamenele noge. Utrujeno je pokleknila, nato pa sklonita še glavo. Sneg se ji je zazdel mehkejši od vsake postelje. Se kraljične nimajo take.
Potem je še čuta, kako je v daljavi nekaj za-prhutalo. Zmaj prihaja, je pomislila. Se globlje je skrila glavo v posteljo. Zmaj je plaval že nad njo. Spuščal se je vedno niže in jo končno pokril s svojimi velikimi krili .. .
Drugi dan je stal ob Pavlikini postelji zdravnik. Mati mu je povedala, da jo je našel lovec na zmajevi stezici. V snegu jo je našel. Ko je
prišel zdravnik drugič, sta ga mati in oče ob odhodu preplašeno pogledala. Zdravnik pa je nabral ustnice v smehljaj in dejal: .Vse bo še dobro . .. Vse bo še dobro . .."
Nekega dne, ko je Pavlika že lahko vstala in se ji je žametasta rdečica spet vrnila na lice, je nekdo boječe potrka) na vrata.
Vstopila je Barbika. Obstala je pri vratih. Vsa je bila spremenjena. Ko je pogledala Pavliko, so se ji ustnice začele rahlo premikati. Ze je kazalo, da ji bo nekaj rekla. Toda ustnice so ji trepetale vedno hitreje. Barbika je glasno zajokata...
Deklici s kitkami
PozrMHi t/eMZc/, t/ve sestrZ. /??!e jrzTM je VerZc% Zn AnZca. Pozna??? j% že fr/ /fta. Verzca, MajM,	zle n; Mt/Z/% v
so/o, a starejša je sez/e/a se/e f prizez?! razrez/zz. 7*oz/a pos/rršaj-fe, MM sew jzz spozrza/.
Nekega z/rze sta przš/z f /e-Mrrro po zz/ravz/o. Vstop/// sta Mt TTZMOg/ t/rztgz, a seru jzz vert-z/ar/e ta^oj opazz/.
A/er/tezrz M sew rta šMtMo z zz/raf//ow p/sa/ rzavoz/z/o za zzpora/ro, sera zas/zša/ t/Z?, rze-M/ZM /roječ g/as.*
„Pros/rrz vas, povejte... /e to rzaj/ro/jše zz/ravz/o?"
7*ez/aj sera s/ t/c/z/Zc/ še /ro/je og/ez/a/. /?/// sta /epo o/r/ečea/ Za aost/Z sta sMMo počesaae MM. Drža/Z sta se za ro/se. Njzzae ocz pa so Me ža/ostae.
„Da, to je ze/o z/o/rro zz/ra-vz/o," sera oz/govorZ/. , Tot/a Mo je /ro/aa?"
,,/Vaša raaraa," sta reM sM-
ro v ea g/as. ,,/a raez/ve /a raz/Z, z/a Za taMj ozz/rave/a."
Še z/o/go potera, M sta </eM-cz' že oz/š/Z, so v raeaz oz/zva-aja/Z ajzza/ aeža/ g/asovz.
Nas/ez/ajZ z/aa sera se og/a-sZ/ prr svojera przjate/jzz zz/rav-a/M, prav pr/ tzstera, ^Z je prez/pzsa/ zz/ravz'/o za ajzzao /ro/ao raarao. Vpraša/ sera ga, če je ajzzaa raaraa Zrzzz/o /ro/aa.
/a tez/aj ra/ je zz/ravaz^ po-vez/a/.-
„7Vjrzaa raaraa je z/ro/e/a za /rzzz/o /ro/ezazjo Za raora z/aa Za aoč /ežatz' v poste/jz. Zz/ravz7o jz ve/ZM poraaga Za j/ /ajša /ro/ečzae, veaz/ar je ža/ ae raore poz</wpZfZ."
Za treazzte^ sva o/rrao/MZ/a, potera pa je zz/ravaz^ aaz/a/je-va/.- „ Več/rrat jo o/aščera. zt čeprav je ajzzaa raatZ /rzzz/o M/-aa, je vseeao po svoje srečaa. /a potera ra/ pove, z/a o/r svo-jt/r ZrčerM/r Mr poza/r/ja aa M-
/ezea. Verzca Za zlazca po ves z/aa z/e/ata po /rzšZ, /roz/Zta aa trg Za v trgovzae, v /eMrao. 5evez/a tzzz/z MZtata . . . Xo se oče vrae z z/e/a, ga o/rez/ že ča-MaararzZ..."
Zz/ravaz^ je spet raa/o po-raZs/Z/ Za potera rae je sporaaz/ še aa te raaterzae /resez/e.* „5evez/a jzz je azora/a v začetM s poste/je zzčztZ, MM je treM aa-so/Ztz raeso, Mj vse je treM z/at/ v jzz/ro, z/a je z/o/rra, Maj je treM Zz^/jzzčZtZ štez/Z/raTr. zl zz/aj sta se z/eMcZ že taM Zz-zzčz/Z, z/a potreMjeta vse raaaj aasvetov."
Zz/ravaz^ se je aasrae/raZ/ Za z/eja/.* „ A/ez/tera M ra/ je raatZ przpovez/ova/a, sta z/eMcZ že sMM/z Mvo zarae ... Ko pa sta spet oz/š/z v MZrzajo, se je ajzzaa raatZ aasrae/raZ/a Za raz re^/a; „DoMor, raojZ z/eMcZ sta raoje pravo Za aaj/ro/jše zz/ra-vz/o."


srbijo pete, bo prišel na svoj račun. Še mene mika, da bi šla, a ne morem."
„Gostilno je odprl?" se je začudila Tilda Čok.
..Neverjetno," je zategnil Gregor Šipek. „Nihče mi ni naznanil in me povabil na rajželček. Kolegicam v šoli zamerim za to malomarnost. Zato so pohitele iz zbornice ko slak po fižolovki. Gotovo so tam in se šopirijo. Bom pogledal in na kraju samem ugotovil dejansko stanje."
„Zakaj mi pa nisi povedala? Ti grda frčka, ti!" je navrgel Ferenc Palir. ,,To moramo zaliti."
Manka je vzdihnila. ,,Na tihem sem upala, da bo tvoj avto dobra reklama pred točilnico in bo privabil naše ljudi. Novotarijam se ne morejo odtegniti. Tolikokrat so stali zunaj in občudovali avtomobile in motorje, da se je že meni zdelo noro. Je tako vse samo pločevina, pobarvana belo ali rdeče, prava reč. Nič nimam od tega, če pasem zijala."
Ferenc Palir je končno le izvlekel listnico. ,,Daš za marke ali dinarje? Manka, zini že no, nam se mudi naprej."
"Kakor želiš, denar je denar."
..Zmeniva se za pol pol. Velja? Tilda, pomagaj mi! Slab sem v štetju. V svojo škodo se ne bi rad zmotil, v Man-kino pa tudi ne. Natančen sem ko ura. Me slišiš, učitelj? Gospod nočeš biti, tovariš pa ti ne bom rekel, saj nisva pasla krave skupaj."
,,Tvoj jezik še po smrti ne bo nehal migati," je užaljeno pripomnila Tilda Čok.
,,2e spotoma sem te prosil, da me ne spominjaš na smrt. Nočem še na oni svet. Tu mi je lepše . .. Saj garam ... Učitelj, ti si povedal resnico. Zato si mi priraste! k srcu .. . Tilda in Manka, poglejta si ga. On je moje sorte ptič." Ze je zapel: „Srakoperja midva sva oba, edina v zimi gnezdiva," in spustil glas v prejšnje tone. ,,Zato ga bom pa odpeljal v tisto gostilno. Kako si rekla, da se krčmar piše?"
"Tone mu je ime, piše se pa Karba," je zdrdrala natakarica Manka.
Gregor Šipek je okleval. Mikalo ga je, da bi se pridružil Ferencu in Tildi in si pogledal novo gostilno, a še zmeraj je premleval in ni se mogel odločiti.
Učiteljice si bodo še domišljale, da se je pokazal zaradi njih. Počuti se ko na natezalnici. Več jih bo in on med njimi sam. Požirale ga bodo z očmi. Ni slep, da bi ne bil tega že doslej opazil. To njihovo šušljanje in skrivni pogledi.
,,Se ti dremlje, ali kaj?" se je oglasil Ferenc Palir. ,,Jaz sem pripravljen za odhod, pa ti? Noro je, da te sprašujem. Zmenila sva se in če sva toliko časa vzdržala za eno mizo, bova pa še malo nategnila.
Tilda, ne vleci me za rokav! Nisem tvoj smrkavec, sem vendar zaročenec. Kolikokrat naj ti še ponovim, da si boš zapomnila? Šla boš z mano tudi ti in pika. Do jutra je še daleč, se boš že potem naležala, da te bodo kosti bolele."
,,Manka, ti mi ga pomagaj spraviti domov," je rekla Tilda proseče in obupano.
,,Sama se zmenita, jaz se ne mešam v vajine zadeve."
Gregor Šipek je odobravajoče pogledal natakarico. ,,Jasno in odločno. Lepo' si ji povedala. Se je tudi tebi kdaj mota) jezik po ustih tako kot zdaj meni? Naj ti ne bo nerodno. Zakaj le? Povej."
Nabiral je smeh na usta, pa se začel krohotati. ,,Ferenc, jaz sem učitelj, ti si. . . Vseeno kaj. Ne bova se pršila drug pred drugim. Ti si v Nemčiji, jaz sem tukaj. Nekaj sva si povedala, vsega ne. Pustila sva za drugič.
Možno je, da se motim, odvisno je od verjetnostne raču-nice. Torej si zares sam plačal celo ceho? Hvala ti. Če ti jaz to rečem, mnogo pomeni. Znal bom ceniti tvojo ustrežljivost. Lahko tudi pazim na tvojo Tildo, da se ne bo spečala s kom drugim, ko boš v Nemčiji hrepenel po njeni deviškosti...
Rajši ne bom prevzemal nase odgovornosti...
Manka, strinjam se s teboj, naj sama poravnata med seboj, ker so to njune zadeve, ki naju nič ne brigajo."
,,Ne lomi ga," je zamerljivo rekel Ferenc Palir. ,,Plačal sem in sva si bot. Ko se bova spet srečala, mi boš pa ti vrnil. Klobaso iz tunjke mi boš plačal. Ne pozabi. Tudi ti Manka ne. Da ti ne bo zmanjkalo. Zame mora biti rezervirano, če pridem sredi noči. Gremo! Sem kaj pozabit? Tilda, poglej in mi raportiraj."
Gregor Šipek je vstal in prožil Ferencu Palirju roko. ,,Evo
ti moja desnica! Dekleti, mi trije se tako vidimo vsak dan. Lahko noč!"
,,Kam te nese? Čakaj, da te odpeljem v novo gostilno. Kako Se že piše krčmar? Trapasto ime, da si ne zapomnim."
Gregor Šipek je z ramo obdrsni) vrata, se spotaknil na stopnički in komaj ujel ravnotežje.
5
V šolsko zbornico se je naselil nemir. Ravnatelj Gvido Zorec je spoznal, da so učiteljice postale redkobesedne. Karkoli je vpraša), so sprejele, kakor da nasilno vdira v njihovo notranjost in jih bega. Premišlja) je o vzrokih, a si ni priše! na čisto.
Do vseh je enak, od nikogar ne zahteva več kot od drugega. Dela po predpisih in noče, da bi bila njegova šola bela vrana. Na občini so natančni in zahtevajo danes te, jutri one podatke. Venomer pošiljajo dopise.
..Potrebujem vaša poročila." Ravnatelj je razgrnil uradni papir.
,,2e spet," je vzdihnila Špela Hreščak. ,,Kdaj se bo nehala ta papirna vojna?"
..Kdo drug nerga ko ti," je zabrundal ravnatelj in si nadel očala. ..Zanimajo Se za našo mlečno kuhinjo. Govori! sem s kuharico Francko Veronik. Popeljala me je v shrambo in rekla: ,Tu si poglejte. Kuham, kar imam.' Jaz naj preštevam krompir in zelenjavo. Moram popisati zalogo." Zravnal se je in vrgel bežen pogled po učiteljicah. ,,Kje so pa druge?"
,,V razredih," je rekla Špela Hreščak. ,,2e slutim, da me bo doletelo. To imam zaradi tega, ker sem zmeraj na očeh. Kogar najdejo, je zapisan pogubljenju in se ne izvleče."
,,Kako, prosim, ne razumem." Ravnatelj je snel očala in podrsal s stekli po prsnem čepku suknje.
,,Ali se sploh na šoli naredi kaj brez mene? Odgovorila sem menda dovolj jasno."
(D<*/je v pr/Mt/nji štev/MJ
Bavarska deiefna centrafa za pofifično izobraževanje v Mtinchenu (zaiožba Witheim Braumuiier, Dunaj-Stutfgart) je pred nekaj časa izdata novo deio znanega avstrijskega strokovnjaka za manjšinska vprašanja prof. dr. Veiterja z nasiovom „Mationatitatenkonfiikt und Votks-gruppenrecht im 20. Jahrhundert". Za ietošnjo pomiad pa napoveduje ista ustanova še drugi det te pubtikacije, kjer bosta avtorja prof. Fetiz Ermacora in Veiter obravnavata mednarodne vidike narodnostnih pro-btemov in možnosti ter namen sodobne manjšinske zaščite.
V Svojem novem delu skuša Vei-ier analizirati korenine narodnostnih konfliktov in prikazati razvoj tega pomembnega družbenega vprašanja v luči manjšinskega prava. Do prve svetovne vojne — piše Veiter — je bilo manjšinsko varstvo omejeno na notranjedržavne zakonske predpise, brez kakršnega mednarodnega jamstva. Ta slika pa se je bistveno spremenila konec svetovne vojne z nastankom vrste samostojnih nacionalnih držav na tleh propadle avstro-ogrske monarhije. Samoodločba narodov je mnogim zatiranim narodom v srednji in vzhodni Evropi prinesla zaželjeno nacionalno svobodo, ni pa rešila vseh narodnostnih konfliktov, kajti mnoge novonastale nacionalne države so ohranile v svojih mejah ostanke tujih narodov — nacionalne manjšine.
Zaščiti teh manjšin je bila namenjena vrsta varstvenih pogodb in določil, ki so bila dodana mirovnim pogodbam s silami osi (npr. z Astrijo v senžermenski pogodbi iz leta 1919). Vendar se manjšinsko varstveni sistem Društva narodov ni obnesel, ker je v glavnem temeljil le na individualni zaščiti manjšinskih pripadnikov in ne na kolektivni zaščiti manjšine kot celote. Manjšinsko varstvena določila so ostala večidel samo na papirju, ostala so neučinkovita, kakor je bilo neučinkovito Društvo narodov samo. To dejstvo je — tako Veiter — prispevalo tudi k izbruhu druge svetovne vojne.
Korenine narodnostnih nasprotij v Evropi vidi Veiter predvsem v stremljenju posameznih narodov po ustanovitvi lastne države, v njihovem odporu proti mnogonacionalnim državnim tvorbam, kot je bila stara Avstrija (str. 30). Pri tem pa Veiter žal ne upošteva, da imajo narodi neodtujljivo pravico do samoodločbe, da je v določeni družbeni fazi lastna narodna država pravilo in da je taka država večkrat ..najbolj ustrezen okvir relativno svobodnega razvoja naroda". Stara Avstrija kot „ječa narodov" pa ni bila in ni mogla biti demokratična zveza svobodnih narodov, temveč je bila le zunanje kritje za nacionalno hegemonijo in imperialistično zatiranje predvsem slovanskih narodov.
Med vzroki narodnostnih konfliktov v sedanjosti našteva Veiter še nacionalistična stremljenja vladajočih narodov kakor tudi jezikovni imperializem ter socialno in gospodarsko diskriminacijo. Kot primere navaja med drugimi tudi Koroško in Ulster.
Nadalje se bavi Veiter v svoji knjigi s prisilnimi izseljevanji in preselitvami posameznih narodnosti in manjšin, začenši s turško-grško pogodbo iz leta 1923, preko zločinov v tretjem rajhu pa vse tja do Potsdamskega dogovora leta 1945. Ob tem nastane vtis, da vidi Veiter glavne krivce ravno v državah in narodih, ki so morali za časa nacifašizma največ žrtvovati, medtem ko so sudetski Nemci in razni „Volksdeut-schcrji" zanj nedolžne žrtve maščevalnosti zmagovalcev nad fašizmom.
Da narodnostni konflikt ni le stvar preteklih desetletij, dokazuje avtor v posebnem poglavju, kjer ocenjuje nacionalno vprašanje kot globalni problem, ki bolj kot kdajkoli pretresa današnji svet, saj se danes pojavljajo taki konflikti na vseh kontinentih, v vseh regijah sveta. Tako samo v zahodni Evropi živi nad 30 milijonov pripadnikov manjšin iti drugih manjšinskih narodnosti. Važna je predvsem ugotovitev, da številčnost nikakor ne more in ne sme biti kriterij 2a rešitev manjšinskih problemov, ugotovitev, ki naj bi v posebni meri veljala tudi za Avstrijo. Značilnost narodne manjšine je namreč ravno v *em, da je „institutcionalna manjši-
na", ki nikdar ne more postati večina. Zato morajo zanjo veljati druga pravila kot za navadno politično manjšino.
Centralna tema manjšinskega prava je vprašanje lojalnosti manjšine do države, v kateri živi. Medtem ko je za časa Društva narodov veljalo pravilo, da je lojalnost predpogoj za manjšinsko zaščito, velja danes splošno načelo, da mora biti manjšina le tedaj lojalna, če država ali večina v državi spoštuje obstoj in razvoj manjšine (str. 93, 94). Predvsem pa lojalnost obstoji v tem, da se narodnostna skupnost vzdrži secesije, ne pa v nekritičnosti do državne narodnostne politike ali v pokopališkem miru, kot to od koroških Slovencev zahtevajo nemškonacionalne sile. Neupravičeno je tudi mnenje, da postane manjšina nelojalna, če se obrne na matično državo po pomoč, kajti manjšina, ki jo
Vprašanja
manjšinskega
prava
v [uči nove pubtikacije Theottorja Veiterja
ščitijo določila mednarodne pogodbe, ima vedno pravico do podpore S strani države-sopodpisnice. To velja brez dvoma tudi za slovensko manjšino na Koroškem (str. 97), saj je Jugoslavija sopodpisnica avstrijske državne pogodbe. Tudi Avstrija vedno nastopa kot zaščitnica južnih Tirolcev in niti italijanska vlada ne zanika te pravice. Vsekakor pa lojalnost ni enosmerna ulica, poudarja avtor, temveč zahteva, da tudi država zvesto spoštuje pravice in interese manjšinske skupnosti.
Pomemben vir sporov med državo in manjšino je tudi načelo skrajne, brezpogojne suverenosti države ter enotnosti države in naroda (National-staatsdoktrin), kar je pogosto vzrok nacionalnega zatiranja, preganjanja in nasilne asimilacije manjšine. Manjšina ostane oropana političnih in kul-turnil pravic in je degradirana na raven turistične atrakcije.
Veiter si v svojem delu predvsem prizadeva nadomestiti pojem „narod-na manjšina" (nationale Minderheit) s pojmom ..narodnostna skupina" (Volksgruppe), kar utemeljuje s trditvijo, da ima pojem manjšina že po naravi negativen prizvok in da ne ustreza dejstvu, da so nacionalne manjšine skupine v sociološkem smislu in ne le vsote posameznikov. Toda v celi knjigi zaman iščem tehtne, logične utemeljitve za to tezo. Isto velja tudi za trditev, da nacionalna manjšina nima nujno tudi etnične substance, ki da jo vsebuje samo pojem ..etnična skupina" (Volksgruppe).
Očitno je Veiter spregledal, da narod kot specifična ljudska skupnost vsebuje tako socialne kot tudi etnične komponente in da potemtakem pojem narodna manjšina vsebuje vse tiste elemente, ki so značilni tudi za narod kot celoto. Zato je nepotrebno
ustvarjati nov pojem za družbeni po-veštvo.
jav narodne manjšine, ki je že s tem terminom dovolj jasno opredeljena kot del naroda, ki živi v mejah dru-gonarodne države, medtem ko pojem Volksgruppe izraža objektivno tendenco k ustvarjanju neke samostojne, nove etnične skupine. Značilno za Veiterja je tudi, da — čisto v smislu idealističnih teorij o narodu — istoveti pojma narod in ljudstvo, kar ga privede do zanikanja posebne, tudi v etničnem oziru samostojne avstrijske nacije (str. 155).
Glede manjšinske zaščite poudarja Veiter, da so ustrezna določila za časa Društva narodov veljala le za posameznike, ne pa za manjšino kot skupnost. Glavni namen individualne zaščite je bila prepoved diskriminacije posameznika, kar pa za zaščito manjšinskih skupin nikakor ne more zadostovati. V obdobju po drugi svetovni vojni pa se bolj in bolj uveljavlja ideja kolektivne manjšinske zaščite. Medtem ko stari sistem narodnostnega prava (duldendes Natio-nalitatenrecht) prepoveduje le aktivno diskriminacijo manjšine s strani države — država naj manjšino le trpi, pa zahteva pospeševalno narodnostno pravo od države skrb za obstoj in vsestranski razvoj manjšine. Veiter pri tem posebej poudarja, da za pospeševanje ne smejo biti merodajni asimilanti, temveč zavedni del manjšine, kajti asimilanti nimajo pravice nastopati v imenu manjšine.
Tudi formalna enakost — enakost vseh državljanov pred zakonom — manjšinam v glavnem še ne pomaga in ne zadovoljuje njihovih potreb. Smiselna postane šele, če je dopolnjena z materialno enakopravnostjo, ki edina daje manjšini vse možnosti za realno zaščito in svoboden razvoj. Materialna enakopravnost je predpogoj in nujna posledica manjšinske zaščite. Tako npr. tudi diskriminacija manjšine v javnih občilih krši načelo materialne enakosti, ker manjšina pač nima enakih možnosti javnega izražanja.
V posebnem poglavju se Veiter bavi še z vprašanjem samoodločbe narodov in narodnosti, ki je danes mednarodnopravno zajamčeno v usta--novni listini Združenih narodov in v obeh paktih o človekovih pravicah iz leta 1966. Medtem ko pravica do samoodločbe narodov po prvi svetovni vojni še ni bila mednarodnopravna norma, je le-ta danes splošno priznano načelo mednarodnega prava. Vedno bolj se tudi — tako meni Veiter — uveljavlja ideja o samoodločbi manjšin, ki pa sicer še ni mednarodnopravno priznana. Vendar pravica manjšin do samoodločbe večinoma ne pomeni pravico do odcepitve, temveč le pravico do „in-terne samoodločbe" v smislu teritorialne, personalne ali kulturne avtonomije. Predpogoj za zadovoljivo rešitev manjšinskega vprašanja v okviru ..interne samoodločbe" pa je tudi po Veiterjevem mnenju privolitev prizadete manjšine, nikdar pa ne diktat večinskih institutcij, kot se je to zgodilo v Avstriji leta 1976 z zakonom o narodnih skupinah (str. 187).
Manjšinsko pravo — tako Veiter v zadnjem poglavju svojega dela — je pomemben činitelj v gibanju za ohranitev miru, skrb za ohranitev manjšin in njihov vsestranski razvoj pa naj bi bila osnova za minimalni standard mednarodno zajamčene manjšinske zaščite. Predvsem bi bilo treba ustvariti ustrezno mednarodno jamstvo za zaščito manjšin pred etnocidom, pred načrtno asimilacijo manjšinskega prebivalstva. Veiter tudi predlaga, da bi v ta namen pri OZN ustvarili mesto „ombudsmana" za zaščito manjšin. Težišče manjšinskega prava pa je in ostane konkretna notranjedržavna ureditev, saj so problemi od države do države, od manjšine do manjšine različni. Čeprav torej ni enotnega sistema narodnostnega prava, mora biti vendarle poglavitni cilj vsake manjšinske ureditve ne le ohranitev statusa quo manjšine, temveč njen vsestranski, nemoteni družbeni razvoj. Kriterij vsake manjšinske ureditve pa je nedvomno svobodna privolitev prizadete manjšine same. Očiten primer neupoštevanja teh načel je trenutna manjšinska ureditev v Avstriji.
Z ustrezno demokratično rešitvijo manjšinskega vprašanja je možno odstraniti vrsto nevarnih žarišč, ki ogroža miren razvoj sveta, ter ohraniti velike kulturne dobrine, katerih izguba bi hudo prizadela vse člo-
TR!BUNA BRALCEV - TRtBUNA BRALCEV - TR!BUNA BRAL
SŽZMŽ

Nach Pressemeldungen erktarte Auf)enminister Pahr: Solite die Antvvort der ifalienschen Regierung zur Durch-fuhrung des Sudtirolpaketes unbefrie-digend sein, so wird er einvernehm-lich mit den Sudtirolern weitere Schritte unternehmen. Damit man ihm aber kei-nen Vorvvurf machen konnte, er moge vorerst daheim die Minderheitenange-legenheiten regeln, versucht er die Slo-wenen in den Beirat zu bringen, damit diese ominose Regelung einen legalen Anstrich bekame. Weil aber die Slovvenen es nicht wollen und eine An-derung des Dreiparteienbeschlusses und des Volksgruppengesetzes verlan-gen, erklart er, sie nehmen extreme Po-sitionen ein.
Die Regierung merkt, daf) sie uber das Ziel geschossen hat. Deswegen be-muhen sich nun alle, die S!owenen in den Beirat zu bringen, mit Verspre-chungen und auch mit Drohungen. So hat z. B. FP-LAbg. Silla erklart: ,Wenn die Slowenen alles verlangen, so vver-den sie alles verlieren wie in den Zvvanzigerjahren." — Es war nach der Abstimmung, damals gaben die Grof)-deutschen den Ton an. Der ehemalige Landeshauptmann aber sagte in sei-ner Abschiedsrede: „Wenn man das den S!owenen gegebene Versprechen eingehalten hatte, vvare uns viel Leid erspart geblieben."
Es wird immer wieder erklart, die Siovvenenfuhrer vvaren Extremisten, wei! sie die jetzige Regelung als unbefrie-digend ablehnen. Ich habe deswegen mehrere Slovvenen angesprochen, aber keiner war mit dieser Regelung zufrie-den. Auch Dr. Inzko vom bischoflichen Koordinationsausschuf) - bestimmt kein Extremist - schrieb zu der Regelung „daf) der Dreiparteienbeschluf) eine Re-vision des Staatsvertrages bedeutet und fur die Volksgruppe restriktive Fol-gen hat"; und dann nochmals in der Kleinen Zeitung vom 15. 12. 1977: „So kann niemand von den Karntner Slovvenen verlangen, einer Ortstafelrege-tung zuzustimmen, die neun bzvv. zvvolf Altgemeinden umfassen soli (es vvurden dann nur acht bevvilligt), wenn man vveif), daf) es zur Zeit der Staatsver-tragsunterzeichnung in Sudkarnten 56 zweisprachige Gemeinden gegeben hat und es in diesem Gebiet auch heu-te noch 60—70 zvveisprachige Pfarren mit dem Gebrauch der slovvenischen und deutschen Liturgiesprache gibt."
In der vom Bundeskanzleramt heraus-gegebenen Dokumentation uber das Volksgruppengesetz vvird angefuhrt, dat) dieses mustergultig sei, jedoch sei es auf vveite Strecken ein Rahmen-gesetz und es vvird an der Minderheit liegen, den vom Gesetz vorgezeichne-ten Rahmen in grof)zugiger Weise aus-zufullen. Grof)zugig vvurde der Rahmen keinesvvegs ausgefullt, der Kanzler seibst sprach von einer Minimallosung
—	und trotzdem hat er sie angenom-men. Es hilft aber auch der schonste Rahmen nichts, vvenn ein verzerrtes Bild eingesetzt vvird. Er kann kochstens etvvas vortauschen, wie dies der „Drei-parteienbeschluf)" zeigt, den es ge-naugenommen gar nicht gibt. Wenn auch Landeshauptmann Wagner wie-derholt vom Beschluf) der drei Land-tags- und Parlamentsparteien spricht, so stimmt es doch nicht, denn es gab den Beschluf) nur einer Partei, der FPG, deren Konzept und Bedingungen die beiden Grof)parteien dann ubernom-men haben.
Gleich nach dem ^Beschluf)" hat die FPO eine Sondernummer ihrer Zeitung herausgebracht — wie nach einer siegreichen Schlacht. In dieser „Sieges-meldung" — die Zeitung vvurde gratis durch die Post an alle Haushalte zu-gestellt — vvird ausgefuhrt, vvas alles die FPG durch die Annahme ihrer Vor-schlage durch die anderen Parteien fur Karnten erreicht hat. Es sind zvvar be-kannte Tatsachen, vverden aber fun-lichst verschvviegen. Hier einige Aus-zuge, da es nicht moglich ist, die gan-ze Zeitung abzudrucken, obvvohl es in dieser Beziehung sicher aufschluf)reich vvare: „Nach eingehenden Beratungen konnte die FPG die anderen Parteien
—	SPO und OVP — fur den von ihr entvvickelten Losungsvorschlag gevvin-nen . . . Hatte die FPO diese Beratungen auf Grund der geheimen Sprach-erhebung (ein neuer Begriff!) (in Bindung auf die 25-%-Klausel) nicht angestellt, hatte sie das Gesetz des Handelns aus der Hand gegeben. Ohne Mitvvirkung der FPO hatten an-dere uber Karnten entschieden!" — das heif)t die SPO und OVP, so aber war es die FPO allein. Trotzdem aber vvird von einem ..Dreiparteienbeschluf)" gesprochen.
Die Regelung hatte 12 Gemeinden fur das Aufstellen von zvveisprachigen Ortstafeln vorgesehen, vorausgesetzt, die FPO stimmt zu; ihre Funktionare haben anders entschieden und die Zahl um ein Dritfel reduziert. ,ln acht Gemeinden vvird es zvveisprachige Ortstafeln geben," schrieb das FPO-Blatt kategorisch; und dieser einseitige ,Be-schluf)" vvurde von den anderen auch akzeptiert. Und dann fuhrt das Blatf zusammenfassend nochmals an, vvas die FPO erreicht hat: ,Anstatt in 12 Gemeinden vvird es nur in 8 Gemeinden zvveisprachige Ortstafeln geben. Anstatt in 21 Gemeinden vvird nur in 14 Gemeinden die slovvenische Sprache zusatzlich zur deutschen Amtssprache zugelassen sein. Slovvenisch als zusatz-liche Sprache neben der deutschen Amtssprache bedeutet, einen Dolmet-scher in Anspruch nehmen zu konnen. Zusatzliche .doppelsprachige' Beamte sind nicht notvvendig."
Mitunter hort man Stimmen, der Dreiparteienbeschluf) hatte wohl Mange!, jedoch durch den Eintritt in den Beirat konnten die Slovvenen ihre La-ge verbessern. Dies ist jedoch eine lllu-sion, denn Wagner hat — nicht nur einmal — erklart, der Dreiparteienbeschluf) sei eine Basis, an der nicht zu rutteln sei. Auf)erdem erlaubt es die FPO nicht, sie erktarte: „Vornehmste Aufgabe der FPO vvird es sein, in Zu-kunft dafur Sorge zu tragen, daf) die Entwick)ung den nun gesteekten Rahmen nicht uberschreitet."
Warum die SPO' und OVP vvohl ka-pitulierten? Aus Opportunismus, mein-ie der ehemalige SPO-Stadtrat von Volkermarkt Udo Manner, und aus Angst vor eventuellen Stimmenverlu-sten. In der Kleinen Zeitung vom 11. 12. 1973 erklarte Wagner, Partei sei vvichtiger als Minderheit. Er be-kenne sich zur Erfullung des Staatsvertrages, aber er sei nicht dafur, die Ein-heit der Partei fur eine Losung zu opfern. Eine objektiv gerechte Losung vvar nicht moglich, da zuerst das Inter-esse der Parteien in Betracht gezogen vvurde.
Hofrat Dr. Unkart sagte in einem Vortrag:	„Ziel des Volksgruppenge-
setzes sei es, die sich aus den Staafs-vertragen von St. Germain und Wien
OPOMBA UREDNUTVA
V rubriki ..Tribuna bratcev" objavijamo od časa do časa dopise braicev našega iista, pri tem pa izrecno ugotavijamo, da v posameznih prispevkih izraieno mnenje nt nujno tudi mnenje uredništva.
ergebenden Verpflichtungen moglichst in einem Ausfuhrungsgesetz zusam-menzufassen." Wenn also die Verpflichtungen aus dem Jahre 1921 zum Nachteil der Slovvenen noch nicht er-fullt vvurden, so muf)te man die neue Regelung wie eine Wiedergutmachung verstehen und sie moglichst grof)zugig durchfuhren, und nicht so kleingeistig, wie dies nun geschehen ist. Denn das Gegenteil ist eingetroffen: Dr. Magna-go meinte, je schvvacher eine Minderheit sei, desto grof)ere Forderung be-notigt sie, und schlug eine 5-°/o-Klausel vor; doch es vvurde umgekehrt die 25-%-Klausel angenommen (im Jahre 1970 waren es noch 20 %).
Die Durchfuhrungsbestimmungen zum Volksgruppengesetz sind verfassungs-vvidrig, denn dadurch verliert ein be-trachtlicher Tei! der Volksgruppe die ihr auf Grund des Staatsvertrages zu-stehenden Rechte. Diese Regelung ent-behrt aber auch nicht einer gevvissen Ironie: Jene Partei, die gegen den Siaatsverfrag gestimmt hatte, bestimmt nun die Art, vvie er durchgefuhrt vvird. Und auch der KHD gehort dazu. Bei der Konferenz der FPO in Volkermarkt vvies Dr. Kohlfurst daraufhin, daf) es uber die Minderheitsermittlung stets Ubereinstimmung mit dem KHD gegeben habe, von dem man sich jetzt nicht entfernen solle.
Auf Grund dieser Uberlegungen vvird es wohf nicht schvver fallen, eine Ant-wort auf die eingangs gesteltte Frage zu finden: ,Wo sind die Extremisten?*
f. C.
Globasnica
V	w:o $prefH//Z ^ za</n;e??ia
^oč/t^a aa g/o/<a/^o po/:opa////e /Vaft-co /Va^^er /Vatarjevo re^. /7wy-/a ;e acpr/ča^ovaao v ^^arojt/ /er.
Zaač//ao za /Vatar;cuo rero ;e Mo, M ;t* Ma z Mio ir; re/eiow ^oveza-aa z M;aw;osf;o aa^ aazot/ae i^ap-rroih. Z e o</ w/aJ//? /er aaprc; ;e /^:7a aav</ayeaa proi-oerrM </e/av^a. V časa aac/s^/čae s^ra/iov/a^/e /e 7?Z/a r^r/; oaa wer/ r/rr/w/ MrorMn/ 5/o-verrc/, ^/ so M; /zgaaa/ z roMe grMe /a so ?aora/Z s/až:7/ ^or Nape/ /a s/e^/e ;a//az gospoMr;ew r? r;i;in/.
Nrrr^r/e-oe rere, raJ/ seM; aa s fara /era, a/ a!aa;^a/o aa prosvefa//? pr/-rer/ztva/r; prav r/o zar/njega se p/? ;e
Kričanska kuttuma zveza v Cetovcu vabi na
OSREDNJ) KONCERT . KOROŠKA POJE"
ob praznovanju 70-!etnice u$!anovitve S!oven:ke kričan-ske $ocia)ne zveze za Koroško, v nedetjo 26. Jebruarja ob 14. uri v Domu giasbe v Cetovcu.
Pr/srčao va/^Z/ea//
ar/e/ezeva/a /a /'//a raz/z Jragače ver/zzo zza reMčezrz o po/oža/a rzaše rzaroMe sMpzzosr/. /Ve^oč s^rozzzzzo gosr//rzo pr/ Šosrarja, /zz ;e /<//a rz;e-rza /asr, ;e prež/ tzee /zor perzrajsr/M /er/ preJa/a svo;/ afča^/ap, zerz/ se-r/azz;ega gosf//a/čar/a vl//?erra 5'zzzree-zz//za, ^/ ;e ro vaš/zo gosr//zz/co v re^a /er sprezzzezz// v M/eč aao^o/Z zzzarzo gosr/sče /zz /za/rarao srer//šče g/oMs-^//z proswfaZ/? M/afzz/^co.
PogreM se ;e ar/e/ezz/a ogrozzzzza waoz/ca pogrebcev, Mr prepr/č/pvo r/oMza;e, z/a szzzo s /Yararjerzo rero zgzz/z/// sposrorzazzo /rz povsoz/ prz-//a/z/jezzo r/ozzzac/zzM. .4/ e z/ srerzz/zz/zzz/ pogre/zc/ /e Mo raz// zzzzzogo zzse/;ezz-eev, M so prz/z/re// oz/ Mza /zz z/a/ee, z/a se pos/of/jo or/ srzo/e zze^z/azz;e so-rrp/zzM. A/e z/ sretzz/zz/zzz/ rzezzc/, /?/ so poM/va/Z zz/ezzo gozzzz/o, /e M raz// rzezzec Zrzeze s/orzezzs^Z/z /zseZ/ezzcerz.
77arar;erzo Naaco /zozzzo o/zrazz/// rz easrzzezzz spozzz/zza, zz/ezz/zzz soroz/zz/^ozzz ZzreMzzzo zzase /s^reao soža/;e.
Dičiii so se s tujim perjem
Av^rij;ki vinotrici : Štajerske ie več tet prodajajo štaba avstrijska vina z nazivi oziroma z etiketami najbotj kakovostnih stovenskih vin. Tu gre za imena stovenskih vin s področja Ljutomera in Žeteznih dveri, ki so po svetu znana kot izredno kakovostna. Ta vina so v Avstriji v prodaji z imeni ..Luttenber-ger" in „Eisenturer". S priviačnimi etiketami hočejo vzbuditi zanimanje pri kupcih za ta priznana vina. Ker se s tem poimenovanjem oz. tatziticiranjem deta krivico proiz-vajatcem originatnega vina, je zaradi tega priSto do spora oziroma do procesa, ki je trajat sedem dotgih tet. šete te dnt je avstrijsko vrhovno sodiSče končno te sktenito oztromo odtočito, da se zgoraj omenjeni avstrijski vinotrici ne smejo več postuievatt etiket z imeni zgoraj omenjenih stovenskih vin. S to razsodbo bo avstrijskim vino-tricem onemogočeno, da bi se ie naprej dičiti s tujim perjem oziroma, da bi vina stabie kakovosti s pomočjo etiket ..prekrstit)" v visoko kvatitetna.
Izdajale)], založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na KoroSkem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; urednUtvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel.S2-5-SO — Tiska: ZaložnUka in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje
SLOVENSKE ODDAJE RADtA CELOVEC
SOBOTA, 25. 2.: 9.45 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 26. 2.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 27. 2.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — „Na pianine na pianine vedno vieče me srce". Ob 85-ietnici sio-venske pianinske organizacije.
TOREK, 28. 2.: 9.30 Pisani svet (M. Kumer: Aitgau) — 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — šport — Knjige za vas.
SREDA, 1. S.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Kdo je za koga? (Popevke na dražbi).
ČETRTEK, 2. 3.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Dr. P. Apovnik: Pravni nasveti za vsakogar — Komorna giasba.
PETEK, 5. 5.: 13.45 Ceiovški radijski dnevnik — Zbori pojo.
RADtO LJUBLJANA
SOBOTA. 2S. 2.: 4.30 Dobro jutrol — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik
—	9.35 Miadina poje — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Mi pojemo — 11.40 Zabavai vas bo . . . — 12.40 Veseii domači napevi — 14.05 Gremo v kino — 16.00 Vrtiijak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Pesem nas druži — 19.45 Z ansambiom Jože Privšek — 20.00 Srečanja ... — 21.00 Za prijetno razvedriio — 21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.05 Popuiarnih dvajset
—	24.00 Poročita — 0.05 Prijetno do 4.30. NEDEL3A, 26. 2.: 6.15 Danes je nedeija —
8.07	Radijska igra — 8.45 Skiadbe za mia-dino — 9.45 še pomnite, tovariši — 10.05 Nedeijska panorama iahke giasbe — 11.15 Voščita — 14.05 Nedeijsko popoidne —
17.50	Zabavna radijska igra — 19.45 Gias-bene razgiednice — 20.00 V nedeijo zvečer
—	22.20 Skupni program 3RT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Piesna giasba za vas
—	24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30. PONEDELJEK, 27. 2.: 4.30 Dobro jutro! —
8.08	Giasbena matineja — 9.05 Ringaraja
—	9.20 izberite pesmico — 9.40 Vedre me-iodije — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
—	11.03 Za vsakogar nekaj — 12.40 Pihaine godbe na koncertnem odru — 14.05 Pojo amaterski zbori — 14.30 Voščiia — 16.00 Vrtiijak — 18.05 izročita tisočietij — 18.25 Zvočni signaii — 19.45 Z ansambiom štirje kovači — 20.00 Kuiturni giobus — 20.fO Operetne aktuainosti — 22.20 Popevke z jugostovanskih studiev — 23.05 Literarni
nokturno — 23.15 Za ijubiteije jazza —
24.00	Poročiia.
TOREK, 28. 2.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia za srednjo stopnjo — 9.30 iz giasbenih šoi
—	10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Promenadni koncert — 12.40 Po domače — 14.05 V korak z miadimi — 16.00 Vrtiijak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Obisk naših soiistov — 19.45 Z ansambiom Bojan Adamič — 20.00 Siovenska zemtja v pesmi in besedi — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Zvočne kaskade — 22.20 Skupni program 3RT — 23.15 Popevke se vrstijo — 24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30!
SREDA, 4. 3.: 4.30 Dobro jutro! — 8.03 Giasbena matineja — 9.25 Zapojmo pesem — 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?
—	11.03 Po Taiijinih poteh — 12.40 Pihaine godbe — 14.05 Ob izvirih ijudske gias-bene umetnosti — 14.30 Voščita — 16.00 Loto vrtiijak — 17.00 Studio ob 17.00 — 18.05 Odskočna deska — 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske giasbe — 19.45 Z ansambiom Stavka Žnidaršič — 20.00 Koncert iz našega studia — 22.20 S festivaiov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija ju-gosiovanskih pevcev zabavne giasbe —
24.00	Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30.
ČETRTEK, 2. 3.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08
Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia
—	9.35 Jugosiovanska zborovska giasba —
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po žeiji — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Kaj radi posiu-šajo — 16.00 Vrtiijak — 17.00 Studio ob
17.00	Z opernih odrov — 19.45 Z ansambiom Miian Feriež — 20.00 četrtkov večer doma čih pesmi tn napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Lepe meiodije — 22.20 Majhen koncert biberjevih skiadb — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Paieta popevk in piesnih ritmov — 24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30.
PETEK, 3. 3.: 4.30 Dobro jutro! — 8.08 Giasbena matineja — 9.05 Radijska šoia za nižjo stopnjo — 9.30 iz giasbene tradicije jugostovanskih narodov in narodnosti —
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem? — 11.03 Znano in priijubijeno — 12.40 Pihaine godbe — 14.05 Giasbena pravijica — 14.30 Voščiia — 16.00 Vrtiijak — 17.00 Studio ob
17.00	— 18.05 Moment mušica! — 19.45 Z ansambiom Lojzeta Siaka — 20.00 Stop pops 20 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.20 Besede in zvoki iz !o-gov domačih — 23.05 Literarni nokturno
—	23.15 Jazz pred poinočjo — 24.00 Poročiia — 0.05 Prijetno do 4.30.
		A V S T R i J A 1
K		SOBOTA, 24. 2.: 15.25 Bog sieparjev in ijubezni — 17.00
Joiiy Box — 17.30 Heidi —
18.00	Panoptikum — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 20.15 Giasba je adut — 21.50 Šport — 22.10 Seržant
NEDELJA, 25. 2.: 11.00 Vprašanje in odgovor — 15.45 Guiiverjeva potovanja —
17.00	Ena, dve aii tri — 17.45 Stara igrača
—	17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00
19.00	Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuitura in šport — 20.15 Roots — 21.55 šport — 22.05 Nočni izbor — 22.55 Jour tixe
—	23.40 Poročiia.
PONEDELJEK, 27. 2.: 9 00 Za predšoiske otroke — 9.30 Dežeia in ijudje — 10.00 An-gieško giedaiišče — 10.30 Guiiverjeva potovanja — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Rebei Jacquou — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Ponedeijski šport — 20.55 Rotts — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 28. 2.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Angteščina — 10.00 Fizika — 10.30 Sovjetski fiim — 17.50 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Živaiski raji — 18.25 Pregied sporeda —
18.30	Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.50 Čas v stiki, kuitura in šport — 20.00 Z igro iahko pričnemo — 21.00 Umetnost, kaj je to? — 21.45 Tako zaiena je bita moja doiina — 22.35 Poročiia in šport.
SREDA, 1. 3.: 9.00 Oddaja z miško — 9.30 Kaj bi iahko posta)? — 10.00 Nepoznano sosedstvo — 10.30 Ti si giasba — 17.00 Tat gumbov — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Očetje kia-mot — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 Čas v sii-ki, kuitura in šport — 20.00 Sreča je v njegovih rokah — 21.35 Poročiia in šport.
ČETRTEK, 2. 3.: 9.00 Za predšoiske otroke — 9.30 Francoščina — 10.00 Dunajski kongres — 10.30 Sreča je v njegovih rokah — 17.30 Za predšoiske otroke — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi —
19.00	Siike iz Avstrije — 19.50 čas v siiki, kuitura in šport — 20.00 O umetnosti stikanja — 20.15 O Emmi, Turkenpauiu in Erwi-nu z vioiino — 21.15 Moji stanovanjski najemniki so najboijši — 22.00 Poročiia in šport.
PETEK, 3. 3.: 9.00 Za predšoiske otroke
—	9.30 Ruščina — 10.00 Na razstavi —
10.30	Kiub seniorjev — 11.55 Mednarodni teden smučarskih poietov — 17.30 Za predšoiske otroke — 18.00 Zgodovina za zgodbo — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki, kuitura in šport — 20.15 Oddaja XY — 21.23 Poiitična dokumentacija — 22.05 Šport —
22.15	Aieksander Veiiki — 0.05 Oddaja XY
—	0.20 Poročiia.
		A V S T R ! J A 2
H		SOBOTA, 25. 2.: 17 30 Odprava v živaiski svet — 18.25
Brez nagobčnika —	19.50
Ljudje, ki nevarno živijo — 19.55 Gaierija — 20.15 Miza za štiri — 21.45 Mendt & Band.
NEDELJA, 26. 2.: 16.30 Koncertna ura —
17.30	Dežeia in ijudje — 18.00 Teiovadba
za smučarje — 18.30 La beiie equipe — 20.05 Knjižni bazar — 20.15 Boeing-Boeing
—	21.55 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 27. 2.: 18.00 Angieščina —
18.25 Pregied sporeda — 18.30 Annanee —
19.30	Angieško giedaiišče — 20.00 Tako ze-iena je bita moja domovina — 20.55 Ve-seije z giasbo — 21.40 Čas v siiki — 22.10
TOREK, 28. 2.: 18.00 Kaj bi iahko postai?
—	18.25 Pregied sporeda — 18.30 Novo v znanosti — 19.30 Nepoznano sosedstvo —
20.00	Ženskar Serafino — 21.40 Čas v siiki in kuitura — 22.15 Kiub 2.
SREDA, 1. 3.: 18.00 Francoščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 O 9 (Dunaj) —
19.00	Mejniki svetovne zgodovine — 19.45 Koncert na org!e — 20.00 Teieobjektiv —
20.50	Margret Dunser predstavijo promi-nenco — 21.35 čas v siiki in kuitura — 22.10 Oprostite prosim motnjo — 22.20 Traiier.
ČETRTEK, 2. 3.: 18.00 Ruščina — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Portret — 19.30 Na razstavi — 20.00 Poptik — 21.00 čas v siiki in kuitura — 21.35 Kiub 2.
PETEK, S. 3.: 18.00 Žena in mož z Nazareta — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Fotografija kot umetnost — umetnost kot fotografija — 19.30 Odiseja —- 20.15 Svet v temi — 21.00 Nova — 21.20 Bankirji — 22.05 Čas v siiki in kuitura — 22.40 Mednarodna predstava v petek.
		JUGOSLAViJA
H		SOBOTA, 25. 2.: 8 00 Poročiia — 8.05 Zgodbe in kaie-
vaie — 8.15 Kosovirja na ie-teči žiici — 8.30 Vrtec na obisku — 8.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.15 Pisani svet — 9.50 Svetovno prventsvo v smučarskih skokih na 90-metrski skakainici
—	12.20 Jugosiovanska trimska TV — 12.55 Poročiia — TV igra — 17.35 Obzornik —
17.50	Medie sanje — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Paui Gauguin — 21.10 Žehtnik — 21.45 Dnevnik — 22.00 Rafaeiia Carra — 22.30 625 — 23.10 Poročiia.
NEDELJA, 26. 2.: 8.30 Poročiia — 8.35 Za nedeijsko dobro jutro — 9.05 625 — 9.45 Gruntovčani — 10.45 Včeraj, ko si bi! še miad — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročiia — 17.45 Košarka Radnički : Borac
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vrnitev odpisanih — 21.05 1000 miij do osta-iega sveta — 21.30 Dnevnik — 21.50 športni pregied — 22.20 Reportaža z nogometnih tekem — 23.20 Poročiia.
PONEDELJEK, 27. 2.: 9.05 TV v šoii — 17.15 Poročiia — 17.30 Svet, v katerem živimo
—	18.00 Obzornik — 18.10 Otjno siikarstvo
—	18.45 Mtadi za mtade — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Proces proti Giordanu Brunu — 21.10 Kuiturne diagonaie —
21.50	Dnevnik — 22.05 Mozaik kratkega fiima.
TOREK. 28. 2.: 8 30 TV v šoii — 17.25 Poročita — 17.30 Mozart v izvedbi !saaca Sterna — 18.00 Obzornik — 18.10 Mati svet
—	18 45 Po siedeh napredka — 19.20 Cikcak
—	19.30 Dnevnik — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.50 Črni kruh — 21.35 Giasbenf magazin — 22.15 Dnevnik.
SREDA, 1. 3.: 8.30 TV v šoii — 17.20 Poročiia — 17.25 Kosovirja na ieteči žiici — 17.40 Potovanje v dežeio iutk — 18 00 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi — 18.45 Mavrica — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik —
20.00	Fiim tedna — 22.00 Dnevnik — 22.15
ČETRTEK, 2. 3.: 9.00 TV v šoii — 17.25 Poročiia — 17.30 Po siedeh Marka Poia —
18.30	Obzornik — 18.43 Zgodbe iz Kaievaie
—	18.50 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.45 O sodniku s koiedarjom
—	21.20 Na zvezi — 21.50 Dnevnik — 22.05 Jazz na ekranu.
PETEK, 3. 3.: 9.00 TV v šoii — 11.55 Kutm: Smučarski poieti — 15.00 TV v šoii — 17.15 Smučarski poieti — 17.15 Poročiia — 17.20 Pravijice iz iutkarjevega vozička — 17.40 Deček Dominik — 18.05 Obzornik — 18.15 Siovenski rock — 18.45 čiovek in prostor
—	19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Kar bo, pa bo — 21.05 Razgtedi — 21.40 Serpico
—	22.40 Poročiia.
Grčija — Av$trija J :1 (J :0)
Avstrijska nogometna reprezentanca je v tekmi z Grčijo v Atenah otvoriia priprave za svetovno prvenstvo v Argentini. Avstrijci so ostaii tudi v 12. tekmi zaporedoma neporaženi. Z rezuitatom 1:1 je bii zvezni kapetan Senekowitsch zadovoijen, saj je manjkaio nekaj štandardnih igraicev. Goi za Avstrijo je da! Hans Kranki.
Nordijsko svetovno prvenstvo v Lahtiju na Finskem
Na nordijskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju je na 70-metrskt skakainici zmagai Vzhodni Nemec Mathias Buse. S tem si je osvoji! naziv svetovnega prvaka. Drugi je posta) njegov rojak Henry Gtass, tretji pa Aieksej Borovittn iz Sovjetske zveze. Najboijši Avstrijec je bii Kari Schnabi, ki je osvoji) četrto mesto Bronasto medaijo je zamudi! ie za šest stotink točke. Prihodnjo soboto bo tekmovanje na 90-metrski skakainici.
Reiuttati avibij$t<ega :mučar:kega prvenstva v Schtadmingu
Ženske
Siaiom: 1. Annemarie Moser, 2. Ute Wedam, 3. Geriinde Strixner Veiesiaiom: 1. Annemarie Moser, 2. Gabi Hauser, 3. Lea Soikner Smuk: 1 Brigitte Habersatter, 2. Martina Eitmer,
3. irmgard Lukasser Kombinacije: 1. Brigitte Habersatter
Moški
Siaiom: 1. Hans Enn, 2. Manfred Brunner, 3. Ewaid Zirbiseqqer,
7. Bojan Križaj
Veiesiaiom: 1. Hans Enn, 2. Anton Steiner, 3. Gerhard Jager,
7. Bojan Križaj
Smuk: 1. Josef VVaicher, 2. Peter Wirnsberger, 3. Franz Kiammer Kombinacije: 1. Hans Enn
Senzacija v Las Vegasu:
Ati ni več šampion vseh boksarjev
Največji boksar vseh časov — Muhammed Aii aiias Cassius Ctay je v četrtek zaubii mesto svetovnega prvaka vseh kategorij. Njegov nasiednik je Leon Spinks, 24-)etni Američan, ki je ieta 1976 osvojii ziato medaijo v poitežki kategoriji na svetovnem prvenstvu. V boju, ki je obsega) 15 rund, je Spinks zmaga! prepričijivo po točkah. Kijub temu porazu je Aii izrazi), da še ne bo odstopi).
Namizni tenis
1.	razred: DSG Baško jezero — Seie 10:0
2.	razred: šmarjeta v Labotski doiini — Seie 5:5
Točke za Seiane, ki so nastopiti ie z dvema igraicema sta dosegia Herbert Faiie 3 in Zdravko Oraže 2.
2. razred: Kotmara vas — Biičovs 1:9, Biičovs — StraBburg 3:7
3.	finalna tekma: AISE — KAC 6:3 (3:0, 1:1, 2:2)
Kot tudi že v prvi tekmi v Cetovcu je odiočii boijši vratar. Schaunig je zakrivit štiri goie in tudi prepozno so ga zamenjati. Tekma se je odtočita v prvi tretjini, ko so Gradčani povedii s 3:0. Goie za ATSE so dati: Nitsch 2, Piesnicar, Moser, Hiigarth in Russ oz. Haiszan, Sadjina in Feifernig za KAC.
4.	finaina tekma: ATSE — KAC 6:3 (0:0, 2:1, 4:2)
S to zmago si je ATSE priborit drugič naziv avstrijskega prvaka v hokeju in bo zastopa) Avstrijo v borbi za evropski poka! državnih prvakov. Goie so daii: Boyd 3, Kiatt in Htigarth; za KAC pa Rudi Konig 2 in Pock.
Rezuttati smuka 9. smučarskega tekmovanja SPD „Zarja" v Zetezni Kapti
Šoiarji
1. Lesnik Gerhard (1.05,9), 2. Ošina Johann (1.09,9), 3. Ošina Michaei (1.10,8), 4. Oraže Johann (1.12,0), 5. Sporn Josef (1-13,2)
Miadinci
1. Kucher Norbert (58,7), 2. Haiier Emii ex equo Maioveršnik Manfred (1.00,1), 4. Wieser Rudoif (1 00,5), 5. Leitgeb Erwin (1-00,7)
ženska skupina
1. Dobaje Emiiie (1.12,1), 2. Urh Emiiie (1.13,0), 3. Knafi Andrea (1.14,2), 4 Dobaje Heiga (1.14,4), 5. Uibing Judith
(122.5)
Moški
1. Rozman Franc, najboijši dneva (57,3), 2. Schmacher Franc (58,4), 3. Haiier Heimut (58,6), 4. Eberwein Horst (59,0),
5. Vojnik Franc (59,8)
Starostna skupina
1 Mak Fiorijan (1.00,8), 2. Dobaje Otto (1.01,9), 3 Maite Joži
(1.09.5)	, 4. Dobaje Franc (1.12,0), 5. Ošina Michaei (1.24,3)
Stovenski attetski ktub bi) na pripravah v Kopru
Pretekii teden smo imeii igratci Siovenskega atietskega kiu-ba v Kopru priprave za spomiadansko nogometno sezono. Priprav se je poteg čianskega moštva udeieftio nekaj miadincev. Konec tedna in sicer v četrtek so prišti v Koper tudi SAK-ovi igraici iz Kranja, Beton, Krnič ter Jakovac. Priprave je vodii naš trener Dragan Rogič, od kiuba pa sta bita navzoča podpredsednik Aibert Smrečnik in sekcijski vodja Biaž Kordež. Stanovati smo v hoteiu „Žusterna", trenirati pa na Koprškem štadionu. V Koper smo prispeti v ponedeijek popoidan in se po kosiiu nekoiiko ogiedaii staro pristaniško mesto. V torek do-poidan je bii na programu prvi trening, ki je obsegat razne tehnične vaje z žogo in streijanje na go). Po kosiiu je siedii kot vsak dan počitek do 15. ure. V torek pa smo imeii tudi prvo tekmo in sicer z miadinsko seiekcijo Koper-Obaia, ki je iansko ieto z nekoiiko močnejšim moštvom zmagaio na turnirju, ki ga je priredita Siovenska športna zveza. SAK je igra) v na-siednji postavi: Maiie; Biajs K., Veiik, Rozman, Griic; Zabiatnik G., Zabiatnik P., Kupper M ; Waidhauser A., Hobe), Poianšek.
Da pridem takoj k rezuitatu — zmagati smo s 5:0. Kako je prišio do tega Zaceii smo nekoiiko zmedeno, kar je razumijivo, saj je manjkaio kar šest štandardnih iaraicev in smo nekateri igrati na nenavadnih mestih. Kar v prvih minutah so Koprčani zastreiiii enajstmetrovko, potem ko je Veiik ubrani) z roko stre) na goi črti. Prvi goi za naše jo da) Kupper Marko, z izvrstnim stroiom s kakih 20 metrov; za 2:0 je poskrbe) Hobei; za 3:0 Zabiatnik G. po tepi kombinaciji Poianšek-Hobei Nekaj minut 3red poičasom je Hobei zviša) rezuitat na 4:0. V drugem deiu gre se je Koprsko moštvo nekoiiko opomogio, toda Hobei je
K
s svojim tretjim goiom poviša) na 5:0 in to je bii tudi končni rezuitat. Najboiiš) igraiec na igrišču je bi! Poianšek, v dobri formi so se pokazati tudi ostaii. V torek ponoči se trije naši
igraici niso držaii takozvanega „Zapfenstreicha". V nočnih urah jih je trener videi v mestu. Nasiednji dan so morati z avtobusom domov Mogoče je bita kazen nekoiiko prestrogp, toda ie s takimi ukrepi bo viadaia v našem moštvu discipiina. V sredo smo imeii zaostren kondicijski trening. Do srede je bito sončno vreme ie nekoiiko vetrovno. V četrtek pa je deževaio (deioma tudi snežiio), tako da je bii dopotdan prost. Popoidne smo imeii drugo tekmo v okviru priprav. Naš nasprotnik je biio moštvo iz Kopra, katerega smo premagati s 3:1. Na to tekmo so dospeti tudi naši igratci iz Kranja. Postava SAK:
Beton (Maiie); Biajs, Veiik, Krnič, Kupper S.; Zabiatnik P., Zabiatnik G., Kupper M , Jakovac, Hobei, Poianšek
Čeprav so biii domači tetesno močnejši in optično botiši, ) tekmo zgubiti. SAK je igra) v obrambi konsekventno, sredtna
je dobro zaposiiia napadaice, ki pa niso izkoristiti vseh možnosti. Kar 3-krat so se znašii sami pred nasprotnikovem vra tarjem, toda žoge niso spraviti v mrežo. Streici goiov — Hobei 2
in Poianšek. V četrtek zvečer smo biii gostje zveze tetesno-kuiturnih organizacij v Kopru in nogometnega moštva Koper.
Na Koprškem gradu so nas obiino
pogostiti.
je prišei tudi predsednik našega kiuba, Franci Šmid. V imenu SAK se je zahvaiii za pogostitev in navzoče na kratko seznani! z našim poiožajem in našimi probiemi. Petek dopoidan je bii prost. Ker smo opoidan zvedeii, da zaradi siabega vremena odpade tekma v Proseku z Primorci, je popoidan bit v znamenju kondicije.
V	soboto smo se po kosiiu podati na pot proti domu. Med potjo smo se ustavi)! v Ljubtjani, kjer nas je v hoteiu UNiON sprejei tov. Bogo šest V imenu teiesno kuiturne zveze v Ljubtjani ter Oiimptje nas je prisrčno pozdravi) in povabit na večerjo. Potem ko smo se pošteno najedii in napiti (samo Radenska in sokovi)) smo se napotiti potni iepih vtisov domov.
V	imenu igraicev bi se tem potom zahvaiii vodstvu našega nogometnega kiuba, ki nam je omogoči) te priprave v Kopru.
Marjan Veiik
Na ta sprejem
RAD!0 — TELEV!ZiJA