436
Vohunstvo v Franciji.
V Franciji se mnogo piše in govori o tena, da so zaprli v Parizu stotnika generalnega štaba Drejfusa. Jedno leto je bil ta stotnik v pisarni generalnega štaba,
kjer so shranjeni najvažnejši dokumenti o deželni hrambi^ Tu se izdelujejo vsi dokumenti za mobilizacijo in tu s(k pripravljena že glavna povelja za slučaj proglašenja vojske. V tej pisarni se tudi določujejo zbirališča vojne ob vojski in če izve sovražnik za ta zbirališča, lahko to zbiranje-prepreči. Sedaj je še tajno, katere papirje je Dreyfus. prodal neki tuji vladi, ravno tako se ne pove, je li deloval za Nemčijo ali za Italijo.
Občeval je največ z Italijani. V Monte Carlu so ga videli v pogovoru z italijanskim polkovnikom. Zadnji čaa. so ga močno nadzorovali. Sodi se, da je baš zahajanje v Monte Carlo zapeljalo Drejfusa na napačna pota. Dreyfu& je bil hud igralec.
Rojen je bil 1859. leta v Miihlhausnu kot sin premožnega tovarnarja. L. 1876. je vstopil v politehniko in J9 I. 1880. vstopil v topničarstvo kot poročnik, 1882. je^ postal nadporočnik in 1889. stotnik. Pred petimi leti se je oženil s hčerjo nekega pariškega trgovca z demanti. Imel je s svojo soprogo jako lepo stanovanje na lepeni. kraji v Parizu.
Dolgo niso nič povedali, da so ga zaprli. V vojaško ječo so ga oddali celo pod drugim imenom, da bi se vsa stvar ne izvedela. Krajevni poveljnik ga je povabil z mnogimi drugimi častniki na poveljništvo. Ko je že druge odpravil, je še njega zadržal, nekaj ga izpra-ševal in potem mu naznanil, da ga mora zapreti. Dreyfus. je imel v rokah občevanje z vnanjimi ogleduhi za Francijo in je dajal navodila francoskim štabnim častnikom^, ki so po drugih deželah vohunarili. Nakrat je pa nekaj tacih vohunov bilo zaprtih in pokazalo se je, da jih je moral kdo izdati. Marsikaj je kazalo, da je to storil Dreyfus, ki jim daje navodila. Iz tega se je sklepalo, da je z neko tujo vlastjo v zvezi. Bolj če se je stvar poizvedovala, bolj je kazalo, da je ta sum opravičen.
Po francoskem vojnem zakonu je za častnike predpisana smrtna kazen za tako dejanje. Francoski juristi menijo, da to velja vendar le ob vojski, v mirnem časit se pa morda ne bode tako strogo postopalo.